St. 117. V Ljubljani, četrtek 10. oktobra. V. tečaj. 1872. SLOVENSKI NAROD. khaja trikrat na tcdon. vtorek, četrtek in soboto, ter velja po pošti prejemati, za avatro-ogerske dežele ali v Ljubljani a pošiljanjem na dom, za celo teto 10 gold., /.a pol leta 5 gold., M četrt leta 2 gold. 60 kr. Za tuje dežele M celo leto 12 gold., za pol leta 6 golil., za četrt leta 3 golil., 25 kr. a. v. — Za oznanila .se plačuje od cetiristopne petit- ▼rsto 6 kr. čo so oznanilo enkrat tiska. 5 kr. čo so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača »tempelj za 30 kr. — Dopisi naj se izvole lVankirati. _ Rokopisi so no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši ,,Hotel Kvropa". Opravništvo. na katero naj so blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t. j. administrativne reči. jo v ..Narodni tiskarni-' v Tavčarjevi hiši. Ker zadnja številka »Slovenskega Naroda" vsled konfiskacije veliki večini naročnikov liij v roke prišla, ponatisnemo one sestavke, kateri konfiskaciji nijso mogli povoda dati. O VI la«lonirkili. „In tako imamo zdaj Mladonemee Mladočehe, Mlatloslovonce , Mla-doruse in tudi Mladotitrke." „Noviee" od 28. avgusta 1H7-J, št. 115 tečaj XXX. (Nadaljevanje.) Turek ali Tnrčin pomeni divjak , razbojnik, torej se sami po Osmauu I. imenujejo Osmaulijc in Moslimc, po svojem prorokn Mohamedu tudi Mohamcdane. Osnianov sin Arkhau je osnoval 1. 1328 j an i čar c, katere so jemali iz naropauib kristjauskili dečkov in za vojsko zredili in ki so bili pretorijanci turškega earstva, dokler jim se le pred 30 leti sultan Mahmud nij konca storil, ker je ta divja četa, pravi steber staroturskega nasil-stva, vse strahovala in vsako premembo na bolje nemogočo delala. — V južnoslovanski zgodovini slovi bitka na Kosovom polji, tudi Vidov dan, 16. junija 138l>, kjer je Miloš Obilic sultana Murada usmrtil, vendar srbski narod kljubu orjaškemu naporu in padu devet ntladih Jugoviecv, vsled izdaje Vuka Brankoviča za več stoletij poražen bil. Carigrad pa so Turki še lo pod Muhamedom H. leta 1453 osvojili in v cerkvi sv. Sofije potoke krvi prelili, pri kateri priložnosti jim je napadeni patrijarh prorokoval, da bode turško nasilstvo samo četiri stoletja gospodovalo v Evropi, petega pa ne doživelo. Ko so imeli krasne grške in južnoslovanske zemljo v rokah, napadali so sosedne kristjanske dežele, plenili, požigali, morili in mladež v sužnjost odpoljevali in dvakrat celo lieč oblegali, leta 1520 in 1G83 , ker po staroturški veri ne smejo s „krivoverci" ali gjauri, to je kristjanskimi psi nikdar miru skleniti, ampak le uačasno primirje. Komu nijso znana slavna imena NikolcSubiča Zrinjskcga in poljskega kralja Ivana Sobic-skegat Po uničenji janičarjev due 17. junija 182.) septembra, o javuem izreku cesarskega kanclerja grofa Audrassy-a, ,,da pausla-vistična prizadevanja ne nahajajo nobeue podpore v ruskih političnih krogih." Jako obžalovati je, da se ruski časopisi nijso podvizali pri tem slučaji grofa Andassva razveseliti s polnim zagotovljenjem, da tudi drugi ruski krogi, srednji in višji, uiti najmanjšega sočutja ne goje do panslavističnih teženj, ravno tako, kakor nij pri nas nobene panslavističuc stranke take, o kakorsnih tako često govore in tolčejo nemške in magjarske novine. Odločno se more izreči, da nij pri nas ni edne osobe zdaj, ki bi pauslavizem razumevala v takem smislu , kakoršnega se boji grof Andrassv. Temuč misleči del oscmdcsct-mili-jonega ruskega naroda, enodušno — brez obzira na različnost strank (ali bolje: brez obzira na različnost teorij, kajti strank prav za prav pri nas nij nobenih , niti v zarodu) — želi v s c m S 1 o-v a n o m tiste pravice in prednosti, kakorSne gredo v obče državljanom 19, stoletja. Po krajni meri, te pravice, katere uživajo vladajoča plemena, s katerimi so Slovani zdaj po zgodovini zvezani v Cislajtaniji, Translajtaniji, v Turčiji, Saksonski, Prusiji. Jaz še rečem : Samo po vestnem izpolncnji teh „pia desideria" (želj)', teh zakonskih pravic, za katere edino sc Slovani bore, rešilo sc bode mnogo jugoiztočnih vprašanj, ki vzucmirjajo razno prve državnike, kateri inogo po rešenji teb vprašanj pokojno in mirno na svojih zaslugah in la-vorih spati. Bog ž njimi! Kvropa je že itak k svojemu sramovanju premnogo dragocene krvi prelila. Vseslovanskih prizadevanj v Rusiji nij; a kje so pa ? Morebiti Srbsko , Češko , Hrvatska, liolgarska želi političnega zjcdiujenja z Rusijo V Nikakor ne ! — Iu vse cvropejske vlade to tudi dobro znajo, ravno tako , kakor so prej vedele, da panslovanskih teženj ni v višjih , uiti v srednjih in nižjih krogih Rusije nij. Pauslovanska prizadevanja se nahajajo samo v diplomatovskth portfelj ah, odkoder se včasih iz-puščajo, naprimer, — na Francoskem za strašilo Evrope, v Avstriji za izgovor pri odrivanji ali pri pomirjevanji Slovanov, v Turčiji za sredstvo razdraževanja proti Rusiji. Sedanji (Audrassv-ev) izrek, ima oči vidno ta namen ohladiti Slovane v njih sočutji do nas (Rusov). A gotovo ne bodo imel vspeha , že zavoljo tega ne, ker sam zdravi smisel, brez vsakih postranskih opravljanj ali pri-šepetovje prepriffal Slovane, da, ako ruska vlada dobro želi vsem evropskim narodom, kakor je to dokazala mnogokrat v zgodovini iu dokazuje brezprestano, koliko še le dobro želi sedaj iu od nekdaj plemenom slovanskim, s katerimi no Rusi zjcdiujcni z vezmi iste krvi istega jezika i vere. To rečem jaz odločno glede inteligencije v plemenih slovanskih; a prostega naroda, kateri no pozna nobenih strank in kateri mcuj časopisov čita, nij mogoče ničem s pravega pota spraviti, in sicer že zavoljo tega nc, ker srce srcu vest podaje. Mi ljubimo Slovane, a tudi oni ljubijo nas; evo i vso: politiki tukaj nij mesta ni posla. To sc tiče tudi misli, —katera (slava Bogu!) se razširja sedaj po vseh slovanskih plemenih, — namreč o neobhodnosti umstveuega, nravstvenega, duhovnega občenja med njimi, kakoršno jc nicd plemeni nemškimi, — o neobhodnosti imeti eden literaturni jezik , kakoršen jc pri Nemcih , Francozih , Augličauih , na korist občnega razvitja in tekmovanja. To misel nij nikomur mogoče izkorcniti, in z nikakoršnimi sredstvi. Kakor to prej nij bilo mogoče knezoma Meternichu iu Svarceubergu, tako tudi sedaj nij grofu BeustU in Audrašiju. Naturam expellas furca, taineu usquc rccurret. M. P o g o d i n. Moskva 17. septembra don: Vore, Nudeždo i Ljubvi s materjo jih Solijo. Dopisi. ]% iVIJit. T. okt. |Izv. dop.j Že nekaj časa sem so okolo našega mesta vedui požari. Kozolec pogori za kozolcem, pojata za ju jato, in najbrže obstoji pri Celji cela družba požigalcev, kar sc tem preje trditi sme, ker je bil na kozolci, ki je zadnji zgorel , poprej že papir nabit naznanjajoč, da „priđe prihodnjič ta kozolec na vrsto." Župan celjski je dobil pismo brez imena, ki pravi, da bode Celje na vseh štirih oglih za* •žgano, ako uc odpravijo misijonarji sv. Vinccn-eija Pavlana (Lazaristi) <»d cerkve sv. .ležeta pri Celji. „Tagespost" je poročala, da so Lazar isti pridigovali, da bog ,,liberalne posestnike" kaznuje s tem, da jim poslopja požirati daje! Meni nij /nano, da bi bili Lazaristi res kaj taeega govorili, vsekako pa moram oblasti opomniti, naj vso svojo moč uapnejo, da zažigalce izslede. Spominjam se, da je pred kakimi šestimi leti tudi v jeseni Srci nekaj tednov skoro vsako noč kako poslopje blizu našega mesta zgorelo in nij mi znano, da bi bili tedaj mogli izslediti, od kod ogenj, dasiravno je bil vsakdo prepričan, daje zažgano. Sedaj so zažigalci svoje delovanje vuo-vič začeli — naj torej gledajo, da se vendar sedaj ulove. — Te dni je bil tudi v bližnjih Tehar-jih požar, brž ko ne tudi vsled zlobnosti. Ix Tliii iImm a. f>. oki (Šamanov o slovo.) V četrtek .'J. t. m. so mariborski rodoljubi praznovali Suinanovo slovo v gostiluici „du-najsko mesto" Imenovanoj. Zbralo se je samo narodno občinstvo (vseh barv), vsega vkup okolo sedemdeset OBOD. Prvi sc je od občespoštovanega iu pretežko pogrešanega g. prof. Suinaua poslavljal njegov prejšnji tovariš, g. J. Tujk. V svojem govoru je slavil odhajajočega kakor moža globoko učenega, pravieoljubnega, a mladino iskreno ljubečega, značajnoga kljubu vsem pritiskom od vz-gora in od strani politiških naših sovražnikov, kakor rodoljuba za razvitek slovenske narodnosti v Mariboru v prvej vrsti zaslužnega, kakor glavnega ustanovitelja mariborske čitalnice, slovenske Matice (katere prvotni namen iu pomen je bil ves drug, nego tiskarnična obrtnost), in kakor po-spcšitclja vseh narodnih podvzetij v Mariboru in na Štajerskem sploh. „Dvanajst let" — tako je govornik sklepal — „deloval je naš tovariš na vse strani z najvećim vspehoin iu na največo korist državi, mladini in narodu. Zato jc izguba po njem nenadomestljiva: mladina izgubi izvrstnega učitelja iu vzgojitelja, mariborska gimna-z i j a trpi u c z a c c 1 j i v o rano in narodna stvar izgubi eno najkrepkejših svojih podpor. Edino ta nadeja nas tolaži, da se naš preljubljeni rojak poda na Dunaj, v mesto, premnogih slavjanskih boriteljev odgoj išče, v mesto, kamor se podaje mnogo slovenskih ukaželjnih inladeničcv, katere našemu rojaku, a gotovo uc brez uslišanja priporočamo, in šc srčna želja, da hi sc naš vrli prijatelj v drugih, veselejših iu prijaznejših razmerah k nam na Slovensko povrnol in v drugej lastnosti, nego sedaj odtod odhaja!" ... V imenu čitalnice jc govoril predsednik g. dr. Kadej, iz-rekši upanje, da sc bode oni temni oblak, ki nam Sumana odnaša, kmalu razpršil. Vrli dijaki in drugi mladi gospodje poviševali so to slavnost z govori in ubranim in čvrstvim petjem. Naš vrli rojak Šuman pak naj to tolažbo s soboj odnese, da ostanejo njegova dela v povestnično knjigo težavnega narodnega gibanja v Mariboru in na Štajerskem z zlatimi pismeukami zapisana in da so njegovi nauki, njegov vzgled i u njegova dela v vrlej slovenskoj mladeži seme krepkega zaraščaja položila! Iz Vi'ilil*l44*Kil« 7. okt. 1872. |Izv. dop.| Kakor sem zadnji pot poročal, prodrl je v Šentjursko cerkev pod Tabrom tat, katerega pa rop za takrat ne odebeli, kajti razen polmnešćoka v monstranci nij bilo stvari njemu vredne, iu tudi za ta skupi komaj za par bokalov starine. Prišel jc v cerkev skozi okno, odpahuivši v rahlo opeko vsajeno okrižje. Opazil je kradjo eerkovuik, ko je z jutra prišel zvonit, ki je tatu tudi z vsemi zvonovi /apel na srečno rajžo črez hribe in doline. Vprašanje ostane, ali bi bil imel tako korajžo, ko bi ne bili tatovi morda že kaeih pet ur poprej pete odnesli. Iz vsega se pa lehko posname, da tat sc na zlato dobro razume in da ne more biti daleč doma, kajti drugače hi bil pobral tudi nc-zlato monstranco in šc kaj druzega i u bi ne bil čakal prav onega deževnega dne iu noči. 25. septembra stavili smo temelj novi šoli, ali prav za prav šolskemu dozidju. Prazuiško petje zvonov in pa od gora in gozdov odmevajoče gr- menje iz inožnarjev vabilo je prebivalec župnije Vransko v cerkev. Pred slovesno mašo razloži g. župnik pričujočim, med katerimi je bil krajni šolski svet, občinsko zastopstvo, uradniki iu ohčinarji v obilnem številu ■— pa ne uadučitclj — važnost taeega dneva. Opisuje z gorko besedo pomen prave odgoje in potrebo šole, vrednost pravih učiteljev in pa tud njihov kruli. Po cerkveni slovesnosti gredo vsi nosoČl k zidališču. Napravila se je, vpričo vseh blagoslovljena malta, katere sta gg. župnik in župan vsak po en par žlic navrgla. Župan g. Pajk, pomaga deti na mesto kamen, pod katerim je v zato izdotbljeni jami za prihodnja stoletja hranjena kositrasta škatlja z različnimi časopisi, denarji iu pa s tem le pismom: „ Naprej na poti omike! Da se daje mladeži župnije vrau-ske priložnost, da doseže troje; prvič: da si na krščanski podlagi razvije um iu srce in s tem položi temelj pravej človečnosti; drugič: da bodo nekdaj na čast in slavo svojemu naroda; tretjič: da se iž nje izgojijo čvrsti in zvesti udje avstrij-sko-ogerske države, v ta namen smo podpisani v ime župnije vranske razširili preozki hram Vransko ljudske šole iu poklatlanio temelj z vzklikom: Bog blagoslovi to svetišče omike in domoljubja 1 Bog blagoslovi bodočnost vranske mladeži I Krajno šolsko svetovalstvo na Vranskem pet iu dvajsetega septembra tisoč osem sto dva in sedemdesetega leta za Nj. veličanstva cesarja Frančiška Jožefa Prvega.'' (Slede podpisi.) — Na, ovitku stoje besede: »Prijazen pozdrav našim potomcem !" Dodati je treba šc, da je šlo veliko obeinar-jev drug za drugim k temelju in vsak je parkrat s kladvom udaril nanj, enako tudi nazoča šolska mladina obojega .spola, da se jej ta nenavadni akt globoko vtisne v srce iu spomin. IA €VI. okt. I Izv. dop.j Predno so delegacije skup stopile, so kričali ogerski časopisi na velike denarne zahteve skupnega vojniškega ministra Kalina, ter se priduševali, da njih delegacija teh višjih stroškov ne bo dozvolila, da bo moral Kuhn odstopiti itd. Cislajtanski časopisi branili so pa proti njim veče stavke vojn. proračuna. To razmerje se je skor popolnem preobrnilo od kar so delegacije zborovati začele. Sedaj zagovarjajo ogerski časopisi vojn. proračun, med tem ko jc proračunski odbor cislajtanske delegacije skoro celo povišenje vojn. proračuna izbrisal. Andraši je pred odborom na vseh strunah brundal , kakor jo naj bolje znal, pa vse zastonj, proračunski odbor je bil kakor gluh, ter večjih denarnih terjatev nij dozvolil. Na ISrcstelov predlog sc celo za tiste stroške, ki jih je vojn. iniuisterstvo leta LS70. črez odobren proračun izdalo, nij zaprošen indemnitet podelil. Samo nenemški delegati so za podcljenje indemniteta glasovali, Nemci ustavoverci pa vsi proti. Minister Kuhn jc prav neparlamentaričuo divjal v odboru in nazadnje celo iz seje pobegnil. Zakaj sc je cislajtanska delegacija naenkrat tako razkuštravila, to je uganka, lirž ko ne so ustavoverci slišali, da se neki proti njim na skrivaj dela. Njih strah je pa moral skoro spet utišen hiti, kajti pri dispozicijousfondu so razen Po-klukarja in- Oreutorja vsi drugi zanj glasovali. Mir med ustavoverci iu ministrom Kuhnom je tedaj spet ponovljen. Sicer hi sc pa bili ustavoverci tudi zastonj ustručavali proti vojn. proračunu, kajti Magjari in Poljaki bi ga bili h svojo večino vendar odobrili. — V državnem zboru so še zmerom pri adresnoj debati. C njej o se za vlado prav uc-povoljnc reči. Zagovorniki poediuih adresnih osnov odkrili so take rane, da človeka groza lovi, čo pomisli, da je le deseti del vsega tega resnica, in to je! Naše politično, naše socijalno, zlasti pa naše moralično življenje je vse gnjilo iu skvarjeuo. Anlekrist seje v podobi korupcije denar po deželi, in lakomui svet se tepe zanj. Za korumpirano Poljsko je prišel sodni don, iu za korumpirani inagvarsorszag tudi ne bo izostal. 1% IKi»1k'i'imIu« L oktobra [lev. dopj Knez Milan odpopotoval je v soboto v Kraguje-vac, da »dvori skupštino. Na obali savskej doče-kal ga je kor oficirjev iz vseh redov in mnogobrojno mesijanstvo. Potem ko se je knez na ladji oprostil s pričujočimi, Ladja se odmakne, muzika na njej zasvira ,,llajd na noge braćo sada" a (a isti mah zagrme topovi iz trdnjave, zvonovi zvone a iz obale done navdušeni /ivioklici in srečen pot. Odpotoval je knez na brzovoznej ladji „Merkur" v Požare.vac, od tukaj črez Svilajvac, Ćuprijo in Jagodino v Kragujevac. S knezom potuje gosp. Blaznavao in Uistič. Vesolj0 jc videti kako narod iskreno ljubi svojega kneza; iz vseh strani svoje otačhinc dobil je mladi knez mnogobrojno adrese. One so zrcalo, v katerem se vidi razpoloženje naroda in duh, kateri vlada v zemlji, te adrese ne sanio da morajo razveseliti vsakega, ki Srbijo ljubi, tudi o bodočnosti njenoj morajo mu dati najlepše muhi. Narod, duhovenstvo, vojinstvo, občine, vsi izrazujejo najtoplije čute za kneza iu najsrčuije želje za njegovo ličnost, kajti vsak vidi v osobi kneza Mi- (Dalje v prilogi.) Priloga »Slov. Naroda« /.■ St. 117., tO. oktobra /srs. lana nastavek < Mircnovičcve dinastije , a tej dinastiji da je on dolžen vse dobro kar uživa, to on dobro ve. Narod ve, da jc zemlju oslobodi! .Miloš, da jo je popolnem očistil od turškega surovstvao m žil knez Mihajl, a trdo se nada od kneza Milana da bo on raztrgane ude naroda srbskega skupil in tako obnovil njegovo srećo in staro slavo. Po dokončani skupštini se bo knez vrnil v Belgrad, a od tod se podal v Petrograd na dvor ruskega carja — grenka resnica za vse neprijatelje Slovanstva, posebno ju/nega Slovanstva. Ko bi tukaj Andrassv-ja ne poznali, verovali bi mu, kar je v delegacijah izjav il glede Srbije. Dobro so nam poznane njegove naincne. dobro vemo, da gOSp. Andrassv z jedno roko miluje Srbijo a v drugi da drži nož, katerega bi ji on rad pri prvi priložnosti v srce zabodel. Kavno denes je došel telegram iz Carigrada da je. Sinod cerkev bolgarsko proglasil za odcepljeno (šisinatičko.) Akt šisme proklaniovan je v cerkvi faaarskl; samo jc jedcu 51 en sabora in to patrijarh jeruzalemski odrekel, da podpiše ta akt. 1). Politični razgled. Važne novosti prihajajo iz Tesle in Dunaja. Stanje cis 1 a j tans ke ga m i u i S I e r s t v a 80 maje, ministerska kriza je gotova. Novine poročajo, da je cesar jako nevoljen na opozicijo ustavovercev v cislajtanski delegaciji, katera neče dovoliti proračuna za vojsko, kakor ga zahtevata Kuhn in Andrassv. Vsled tega prihaja tudi iniuisterstvo, od svoje lastne stranke, zapuščano, pri kroni ob veljavo. Lasscr in Aucrspcrg sta poklicana v Testo. Seja avstr. delegacijo jc bila preložena od torka do srede, ker je med tein mini-sterski zbor s cesarjevim predsedstvom zboroval. Poleg tega še „Pokrok" prinaša novico, da je Andrassv a volja s Cehi pogoditi se. — Ako tudi iniuisterstvo še ne pade zdaj, take situvacije, kakor je zdaj, slabe ga jako na zgoraj iu spodaj. Kavno tako je bilo pred padcem Oiskre, Potoc-kega, 1 lohcnvvarta. „Bog pomozi dalje/' Čislaj tans k a delegacija je pričela posvetovanje o proračunu. Pred začetkom obravnavanja posamosnih tOČek je predsednik proračunskega odbora Pratobovera izrekel, daje od-bor vse vestno preudaril in zarad tega, ker jc minister Vnanjih zadev rekel, da razmerje k dru giin državam mirno pozadje kaže, nekoliko toček zmanjšal. Da so sc razširile govorice o minister-ski krizi, ako ves proračun ne bode sprejet , na to sc odbor nij smel obračati , pravi govornik ; kajti to bi bilo nespoštovanje trona, iu najbolj uničujoče zaničevanje delegacij bi bilo, ako minister vnanjih zadev delegacije k natančnemu pre-tresovanju predlogov opominja, pa odstopiti hoče ako se vladni predlogi zavržejo, t'stavna vlada ne sme nikdar reči: „Tretrosavajte , pa ne grajajte nikoli." Andrassv imenuje razjarjen govorjenje predgovoruika noparlamouturiOUO iu prav i, da je govoril samo o mirnem spredji (Vordergrund), ne pa (t mirnem pozadji v razmerah z drugimi deržavauii. C.ovoricc o ministerski krizi nemaj o olieijclnega vira. Govornik pravi, da nij terjal, tla bi delegacija vse dovolila brez razlogov. II koncu reče Andrassv, da bo mu sklepi odborovi ne ztle trdni, iu sklene bvoj odgovor proti Pratobovera j da mu daje svedočbo, ka bo jc vestno preluknjalo , ali: „Qui S* e\cuse, b'aoOUSOt" Po tem razburjenem govoru bo dovoli nokoliko toček po predlogu odbora. Glodo povišanja plač pomor* skih duhovnov se sprejme Greuterjev predlog, naj se to .Ju BUBponSo" pusti, dokler se določi stanje vojaškega uukovstvu. — Ogerska delegaciju tudi sklepa o proračunu in dovoljuje p.> večjem vse terjatve. T i r o I s k i poslanec Greutor j>' na i veti o dal »besedo do svojih volih ev, v kateri pojasnujo svojo Btališčo, Gledo vstopa v državni zbor je Ctrouterju edino tirolski deželni zbor odlo- čilen, o drugih vprašanjih je < Ireuterjcvo mišljenje znano. Trošnra Je obrnena deloma proti onim tirolskim poslancem, ki nijso šli v državni zbor iu vitli se iž nje, da se na Tirolskem agitira za ne-pošiljanje posla uc o v na Dunaj, kateri agitaciji mi j vspeb iclimo. ..Vaterland" nasvelujo k o n le r e n 8 i j O te-' der al i s ti onih veljakov iu pravi, da nij dvomiti, ka se bodo vsi đell federalistične stranke k vzajememu postopanju zedinili, ker vsak čuti, kake nevarnosti Avstriji protć, ako bi mi po našej ne-edinosti centralistični sistem okrepili. Iz nedavno tudi od nas omenjenega Greu-terjevoga članka v „Vaterlandu" proti „anti* katoliškim" češkim listom, posebno proti ,,Politiki", izvajalo so jo od nekih strani, da se Tlrolci pod (Ireuterjevim vodstvom mislijo ločiti od slovanskih federalistov. Vsled tega piše poslanec Creuter Kiegerjevemu „Pokroku", tla ..ravno svarila proti nekaterim češkim listom obrnena, kažejo, kje Ti-rolci svoje prijatelje iu sobojevnike v političnem boji iščejo." Baron Prandatt, znani hrvatski poslanec, ki je v zadnjem saboru največ zaslug si pridobil Za pomirjen je hrvatskih strank, izjavlja v ,,N. IV. Pr.", da so poročila tega in drugih listov rekoča, da hoče Trandau delati za od cepljenje Slavonije od Hrvatske ali za razkosavanje tro-jedne kraljevine, izmišljena. S tem so uredniki OSOŠkega časopisa ,.l>rau", ki 80 trude za omenjeno protihrvutsko idejo, tih mogočnega zaveznika prišli. Sveto/, ar Miletie je v ogrskem zboru iniuisterstvo interpeliral, zakaj jo bilo srbskim občinam propovedano poslati zastopnike k Milanovi svečanosti v Belgrad, zakaj so se udeleženci jbelgradske svečanosti proganjali iu zakaj so bili j onokrat V Pančevu nekateri Srbi zaprti. II v c de nje ob lig at ori čn ega civilnega zakona je po poročilu nekega ininisterskoga lista predmet obširnih posvetovanj v cislajtanskem ministeretvu, Dalmatinski poslanec Vojnovič,! eden onih, ki so s svojimi glasovi zasilni volilni postavi v življenje pomogli, dobil jo <>d svojih volih ev nezaupnico, kakor goriški Crne; samo da se je Vojuović svojemu mandatu kot poslanec ! vsled nozauptilCfl odpovedal, Crno pa še vodno J svoje diete, uživa. Sieer pa kaže nezaupnica Voj- | noviću dana, da Dalmatinci hočejo, naj njih poslanci tlelajo v družbi s slovanskimi, ne pa z nemŠko-UStaVOVOrUiml zastopniki, kar nas Slovence gotovo ugodno zadeva. S r h s k a n a ro d n a s k u p 3 č i u a je odprta, Izbrala si je bankirja Kurabiberovira za predsednika, .lovanoviča za podpredsednika. Knez Milan je v skupščini slovesno prisegel na ustavo. Knez se v prestolnom govoru zahvaljuje narodu za Ijltbav izkazovano mu pri nastopu vladanja; poudarja doseženo napredke in omenja volicih nalog ki Srbijo še čakajo. Koncem pozivlje na delti, tla bode Srbija napredovala. Med Turki in Crnogorci jo onokrat vnovič bil krvav boj , kateri jc vzbudil zopet veliko razdraženost. Razne stvari. * („Slovenski Narod- konfisciran.) V torek na vse zgodaj /.julraj jo prišel 0. kr. komisar, policijski oficijal Ješenak, s sodnijskim slugom v „Narodno tiskarno" ter povedal in s pismom dokazal, da Ima na ukaz c. kr, deželnoga pred-Bednikag. Anorsporga s porazumljeujem državnogu nravdništva nalog vse listo ..slov. Naroda" št. 116. konfiscirati in tiskarski ,-tavek zapečatiti. Na to sta možu pobrala iztise ..slov. Naroda", kar jih je bilo \ tiskarni, zapečatila prvo stran Btavka, liste odnesla, zapečaten ..corpus dolioti" pa V liskarnici našemu svetemu vešpektu in strahu pu stila, tla nam priča o tiskovni svobodif ki ie cesarskimi ustavnimi zakuni vsem avsliijskhn državljanom, ue samo Ijuhljauskeinu ..Tagblaltir' iu dunajskim listom, zagotovljena. Trej že so bili na pošti (menda vsi) listi konfiscirani. Ušlo je policij kim očem samo nokoliko ekseniptarov, ki so prišli ljubljanskim naročnikom Brečno v hišo. — Ker je zapečatena sumo prva stran, sumimo, da BO u:ts konfiscirali zarad prvega uvodnega članka, govorečega o novih šolskih nadzornikih za kranjsko deželo. — Rokopisov, to se ve tla, nijso dobili. •(Druga Slovenska p r e d s t a v n i tiram, društva v deželnem gledališči ho v soboto 12. oktobra. Predstavljala se bode prvikrat nova Igra v j dejanjih „st!", po francoskem poslovenjena od V. Mandelca, potem znana šaloigra v I dejanji „Bell Otelo". Sedeži se bodo dobivali, kakor po navadi od 10. — ]'j. uri zjutraj pri gledališki kasi, abonira se pa na sedež ali fau-teuil za 24 in za 12 predstav pod pogoji, kakor 10 bili naznanjeni zadnjič, pri blagajniku tiram, društva gOSp, Žagarju. Kakor vemo iz zanos Ijivega vira ima tirani, društvo za letošnjo saisono pripravljenih več lepih resnih IgrokazoV, katere hoče spraviti na otler, in se je ti tej zadevi storilo kar jc bilo treba, da se oskrbi dober repertoir. Da pa dobrih igralcev društvo v zadostnem številu nij moglo iz tal izkopati, in da take moči še vedno rado sprejema, ako SO oglašajo, bode vsakdo lahko sprevidel in menda ne bodo nihče nezadovoljen s tem če se pomnoži tudi še zdaj OBObje dram. društva. Tudi pri nemškem gledališči že „grme kanoni" skoraj celili II dni, in vendar pogrešamo še marsikatero tlo hrti igralno moč, kakor sum jih imeli prejšnja leta, in tetka „Laibacherica" sama je zadnjič obetala, da sc bode kmalu „kompletiral" igralni personal nemškega gledališča; iz česar je očevidno, da sc tudi ,,ne luški soldat'' še le ,,ined grmenjem kan ti no v" ohornžujc, akoruvno so njegove razmere vse drugače in ugodnejše nego naše. * (V t>b ču eni zboru ,,(11 as bone Matice") so se posle poročila tajnikovega (katero ob priliki prinesemo) udeležili debate Bledeči gospodje : T č i t o 1 j S k o ti j c k i Z M ti z i r j a stavi pretilog, tla bi se porazuniel odbor ,,glasboUC Matice" /. odborom ,,učiteljskega društva*' zarad izdavanja učilnih pripomočkov; dalje izreka željo, da bi bo izdal pevonauk za srednje in ljudske šole in tla bi se skrbelo, da pride kmalu prvi zvezek stilskih pesmi na bvitlo. Učitelj Stegnar iz Idrije opomni, da so denarne razmere kar se tiče šolstva po deželi jako žalostne, da otroci še najpotrebnejših stilskih knjig nemaj0, ker jih ne morejo kupiti. Kavno tako bode tudi s pevonaukotn. On je torej le v tem slučaji za izdavo pevonauku in šolskih pesmi, ako so namenjeno samo za učitelje ne pa tudi za otroke. Da se pa zlajša učenje petja po notah v šoli, nasvetuje, tla bi društvo njegovo v ^razstavi učilnih pripomočkov" razobešene .stensko table po cinkograliji tiskati dalo iu ljudskim šolani razprodalo. Učitelj Miklošič iz Maribora nij za to, da bi se otrooi že v prvem razredu po notah peti učili, še le v L'., .'». in4. razredu, naj se tO vpelje, ZU tega tlelj nasvetuje naj bi se najpoprej prav lehke in kratke pesmice za male otroke izdale, stegnar ugovarja na to, da, ako se dete V 1. razredu 25 črk slovenskega jezika nauči, zakaj bi sc I u« I i i glavnih glasov ne naučilo, on VĆ iz lastne skušnje, tla se otroci lohko to navadijo ker je v idrijski šoli v vseh razredih z velikim VBpehom petje po notah učil. F-orstOr stavi pretilog naj bi se odločitev V tem odboru pripustila, on je za konec debate. (Se sprejme, i G, blagajnik Drenik Sporoča, daje imelo društvo do sedaj dohodkov 142 gld., iu stroškov LM gld. L> kr.. tedaj ostanek 120 gld, 98 kr. Prvoseduik potem naprosi družbenike, da Iu Volili novi odbor po §. 8. društvenih pravil. G. profesor Josip Stare nasvetuje naj bi so predlagale sposobno, osobe, da bo potem volijo por aklainatioueni v odbor. (Sc sprejme), ro krat keni razgovoru se izvolijo: g. Franjo Kavuikar za prvosednika, g. Franjo Drenik za blagajnika, Anton Jentelj, Anton Nedvcd, Dragotin Žagar, Peter Grasselli, Andrej Praprotnik, Leopold Belar, Viktor Bučar, Josip Nolli, Dr. Amhrožič iu Vojteh Valeuta za ljubljanski odbor. Vnanji odborniki so gg. Feliks Stegnar za Notranjsko, Stoječ za Gorenjsko, Susteršič za Dolenjsko, Hribar za Goriško, ('vek za Primorsko, Miklošič za Štajersko, tttockl za Koroško, Gerbic za Hrvatsko. Učitelj Podobnik zahteva naj se poverjeniki naznanijo po časnikih, da ljudstvo izve, kdo ima pravico društvo zastopati. Miklošič, želi, da bi sc naprosili nekateri izvrstni slovenski kompisiterji, da za društvo zložijo nekoliko kompozicij. Učitelj Papler razloži potrebi«, da glasb, matica tudi skrbi za lehke cerkvene kompozicije. V al en ta zagotovi, da bo odbor v prvej vrsti ozir jemal na šolske iu cerkvene skladbe, vendar bo treba tudi skrbeti za to, da dobijo že bolj izurjeni pevci in igralci tudi kako umetucjše delo v roke. Iver sc ne oglasi nikdo več za besedo, obljubi g. prvoscduik, da se bo vsem denes razloženim željam po mogočosti ustrezalo in se zahvali zboru za živo udeležtvo. * (I me n o v a n) jc profesor na višji realki v Ljubljani Kajni. Pir ker za nadzornika ljudskih šol na Kranjskem. G. S o 1 a r j u je nadzorovanj o kranjskih srednjih šol glede realističnih predmetov odvzeto in izročeno dr. M. W retsc h ko-t u. * ((losi). A lesove c v ječi.) Zadnjo nedeljo večer jc g. J. Alešovec, urednik „ Itrcnceljna", nastopil svojo od porotnikov mu prisojeno dvomesečno kazen v ječi. * (V c č lož z a s 1 o v c n s k c p r c d s t a v e,) nekaj za vse, nekaj za vsako drugo predstavo, je na ponudbo Dramatičnemu društvu. Kdor želi o tem kaj bolj natančnega izvedeti naj vpraša v društ veni pisarnici. i: (Iz Krškega) sc nam piše : Lctošna letina in pridelanje jc pri nas tako-lc : Koruza sc jc še dobro obnesla, ajda je slaba, proso srednje, krompir prav dobro; fižola je zavoljo suše malo, korenje iu repa slabo , otave malo (veliko je kmetovalcev, katerim se nij izplačala košnja). Sadja jc bilo povprek dosti , le sliv nič. 1 »učelc so se slabo obnesle zavoljo suše. Le na ajdi so dobile toliko hrane, da bodo mogle prezimiti. Vina bode kakor povsod, malo, a to bode dobro. Palež ga je vzel. Najbolje grozdje ima šc trta „kraljoviua." * (Kuskc novine o slovenskem učiteljskem zboru.) Jako razširjen ruski časopis „ liirževija Vjcdoruosti" prinaša v štev. 2"» i. na najimenitnejšem mestu lista, poleg uvodnih člankov, poročilo o slovenskem učiteljskem zboru, posebno pa govor, ki ga je govoril prof. To in i č. Važno je to, da se te reči ruskemu narodu naznanjajo; vsaj Slovaustvo izve, da Slovenci še smo, in da hočemo biti in ostati Slovanje! * (F r a n c o s k i j e z i k), katerega važnost smo že poudarjati priložnost imeli, učil se jc na ljubljanski gimnaziji lani samo tri ledne , ker je dotični učitelj bil zbolel , na realki pa se je samo prvi tečaj preduašal ; toraj moramo javno prositi, naj se slovenski mladini da priložnost, izuriti se v tem .jako koristnem joziku , za kterega je treba treh tečajev, kakor je to vpeljano v vseh drugih srednjih šolah. Srednje Šolo so za za učenje jezikov najbolj prikladne in naša mladina hi morala priložnost imeti temeljito sc na učiti Bvojega materinega jezika, po tem hrvatsko-srbskega narečja, nemškega, francoskega in laškega jezika, kar je v osmih letih pridnemu uda deniču mogoče, ako se mu priložnost ponudi, kar je dolžnost javne uprave. Naj sc torej dijak oglase za eden ali drugi živi jezik in ko bodi premagali prve težkoče, hodo z veseljem nadalje vali pričeti uk; mi pa bomo posebno pozornost občinstva obračali na to učne predmete. * (Loška čitalnica) v Starem trgu obhaja obletnico IU. oktobra s plesom, tombolo in novo volitvijo, b kateri se uljudno udje kakor nc-udje vabijo. Odbor. * (Dekan Kcše) v Begunjah je po ministru za uk imenovan za okrajnega šolskega nadzornika. * (Is Laškega trga) se nam piše, da je k zlati maši gospoda dekana iu častnega kanonika Ž uža-ta (i. t. m. od vseh strani nebrojuo število ljudstva došlo. Trg je bil prednji večer razsvetljen iu možnarji so na bližnjih višinah pO kali v čast priljubljenemu poštenjaku in vrlemu rodoljubu. : (Ogenj) je nedavno štiri poslopja pri Celji uničil, 1. okt pa je upepelil pet poslopij v Slovenski I list rici. * (V Železni Kapi i) na Koroškem je 4. t. ni. ogenj nastal in 27 hiš je pogorelo. * (R a z p i s a n a) je služba profesorja za klasično filologijo na gimnaziji v Gorici in služba profesorja za risanje in lepopisje na višji realki v Gorici; prošnje za obe službi do 25. t. m. * (S h o d b u č e I a r j e v) je bil pretočenega meseca v Salcburgu. Iz Kranjskega sc je udeleži! znani nemški baron Kothschlitz iz Hudega na Dolenjskem. * (Obsojen k smrti) na vislicah jc 2. okt. v Gorici bil J. Čemic, kateri je 10. junija (kakor smo o svojem času poročali) g. pl. Stabilc-a, če-gar nkolon" je bil, umoril. Toženec vsak namen dti umora taji, a petoudno sodišče je v obravnavi v Oerničevem činu spoznalo premišljen za-vraten umor. i: (Dunajsko vseučilišče in Slovani.) Med blizu 4000 študenti, kateri so na du najsketn vseučilišči vpisani, jc kakih 1300 Slo Vauov. Zapisnik vseučilišča kaže , da je bilo leta 1872 študentov iz Češke 268 , iz Moravč .-J5.f) Slczijc (>0, Galicije 1.'10, Kranjske 40, trojedne kraljevine 17 1, VojiieKrajinc ;>U , Srbije 21, I *<> 1 j sko in ltusijc 20 ;iz Štajerske, Koroško , Bukovine in Ogerske se sme računiti kakih 200 slovanskih ŠtnđentOV, takti da se sme šteti 1,'iOU slovanskih vseuČilišnikov na Dunaji. Za teh 1800 Slovanov je na dunajskem vseučilišči 1 1 , reci celih e d-n a j s t ]) r e ti a v a n j o slovanskem jeziku in samo dva učitelja : Miklošič iu Semhera. Za t< pa je cela kopa velikoncmških profesorjev, ki vsako priliko porabijo v slavljenje Nemštva in Nemcev na stroške Slovanov ! * (Fra korupcije) sc, ne po krivici, ime nuje novejši čas v Avstriji. V zadnjem času sc je zopet nekoliko stvari odkrilo, ki kompromitirajo upraviteljstvo. Železnica od Lvova do Čeruovica katere najodličnejši upravni svetovalec jc hi I Gi-skra, jc na eni strani tako slabo stavljena, da sc je na njej vedno nesreč bati; na drugi strani pak je generalni direktor te železnice Ofenheim z upravnim svetom vred , z dohodki lvovsko-černo-viške železnice toliko na kvar državi in tudi akei-jonarjem — sebi pa v masten dobiček — ravnal, da jc trgovski minister Banhans našel povod svojo nadzorovaluo pravico rabiti in železnici s sekve-Btraeijo žugati , ako sc denarno gospodarstvo ne popravi pri njej. Vsled tega je Giskra i/, upravnega sveta izstopil, Ofenheim pak Banhansu drzno naspretnje, take da je vprašanje nastalo: Banhans ali nadaljevanje, sleparstva ?" Sekvestracija ježe izvršena. To, tla je ustavoverni Banhans proti Oiskri v zagrajo stopil, to znači, da je goljufija pri Ivovskočernoviški železnei tlo vrhunca dospela. — Drugo »odkritje" zadeva vojaško upraviteljstvo. Gališki .Judje, so namreč veliki neprijatelji vojaške službe, ki nij „košer". Vsled tega so se z raznimi nečistimi sredstvi znali oproščevati vojaštva in vo jaško upraviteljstvo je iskalo sredstev , kako nemogoče storiti odtogovanje Judov od vBcobčne bram-bovške dolžnosti. Nuchim Karnielin seje vtem ponudil načelniku stanislavske komisije za nahi ranje vojaških novincev majorju grofu Ludolfu rekoč, da hoče odkriti vse delovanje; „društev za pod kupovanje vojaških komisij," samo treba jc, tla st grofLudolfin komisija podkupljivo kaže To sc je zgotlilo in Nuchim Karmelin jc podkup-nega denarja nabral 10.900 gl. Za njegovo delo- vanje je vojaško iniuisterstvo dalo Kariuelinu mesečno plačo, ker je mislilo, da bode res odkril vse zvijače, h katerimi si gališki Judje dobivajo opro-ščenje od vojaštva. Razkrila se je v resnici grozna korupcija med galiikimi Judi, a Nuchim Karmelin in tudi vsa vojaška komisija se nij samo k a zala podkupljivo, nego je onih pod predličjem podkupljivosti dobljenih denarjev, kakor se. kaže, nekoliko v resnici V SVOJ žep vtaknila. Vsekako pa je Nuchiin Karmelin in njegov tovariš Muucs Murgules mnogo onih podkupnib denarjev za sebe pridržal in za to je z 78 udeleženci tožen pri okrožni sodniji v Stanislavu. Obravnava proti njemu se pak tako razvija, da jako neugotluo osvetljuje vse vojaško opravitelj-BtVO, zarad česa so dr. Roser, tir. Pclz in dr. P o-k 1 u k a r v cislajtauski delegaciji vojnega ministra Kulnia o tej stvari interpelirali. Kuhnov odgovor šc nij znan. Ne glede pak samo na nedostatke v vojaškem upraviteljstvu, kaže ta dogodba, kako strašno je gališko judovstvo korumpirano in to ljudstvo, skrbeče edino le za svojti korist, je edini steber ustavo-verstva v Galiciji! s {„.M e d n a r ti dna liga miru'\) Takti se zove društvo, ki teži na odpravljen vojsk in bojev iu hoČO. da sc prepiri med n.uodi mirno reše. Dna liga je imela te dni shod v Lnganu, kjer je bilo meti drugim skleneno, d- imajo vsi stidni, upravni iu zakonodavni ura i voljeni biti po vseobčueni glasovanji. Federativni ustroj držav po mislih lige republiki najbolj ugaja. Liga bode z vsemi silami potegovala se za u votle nje m e d n a r o d u i h m i r o v n i h s o d n i j ; edino sredstvo za odstranjenje vseh vojsk iu bojev med narodi, je po nazoru lige r o p u b 11 k a u s k a federacija narodov pod naslovom „Zcdi-njeue države evropske". Lepe — ideje in ideali! i: (V Kragujevci) je 0. t. m. v nazočnosti kneza Milana bila odprta poljedelska razstava. Narod je kneza navdušeuo pozdravil. * (K o z a k i) so se prvič prikazali proti koncu 16» sttdetja ob Djnepru in Donu. Pozneje so se razširili do Črnega morja, ob Volgi proti Uralu iu So Sibirijo Rusiji pribojevali. Leta 1570 jc Ivan Grozni potrdil pravice Kozakov , ki so zato pod oblast cara stopili. Peter Veliki je imel že 15.000 Kozakov v svojej vojski. Katarina 11. je vprvič ustrojila polke mod kozaki, ki so bili v (i sotuij (kom-pauijj razdeljeni. Katariniu naslednik Paveljje imel 41 kozaških polkov. O Krimski vojski je bilo 161 I polkov, L5 in ppl bataljonov in 27 baterij, vkup 280.000 Kozakov v službi. Sedaj je IU kozaških i vojsk, ki štej« jo » miru 129 polkov po (i ali 1 sotnije, 25 bat- ,ouov , 27 baterij iu 1 eškadrone pri gardi. S 17. letom jc Kozak vojaški dolžnosti podvržen; služiti inura vsak 22 let. Olieirji pri Kozakih morajo biti 6 let prostaki. V miru služi samo tretji tlel Kozakov, o vojui pa vsak. :': (1J o j z v o 1 k o m.) Beremo v „Crnogorcu",: Nedavno navadne nekemu človeku iz IJratonožie v Črni gori volk v kozji hlev in nekoliko koz pokolje. Vol .u sc jc to dopalo , pa i drugo noč pride iu udari v hlev, ali ta pot nij Imel dobre sreče. K.. .ogorski dečko iz familije , kateri so bile koze lasti na, opazi roparja, ko je skočil med koze, pa tudi on za njim skoči. Volk pusti koze. se obrne na SVOJega človeškega protivnika, ki nij imel nobeneg orožja. Volk se spne oh fantu, da hi ga za vri zagrabil , a junaško Ceruogorče ga hipom prime Z rokama za vrat in stisne na vso moč. Zdaj se začne živ hoj na življenje in smrt, volk vleče, dečko vleče in davi. Volk s kremplji raztrga fantu obleko, srajco iu meso od života, a ne da sc inoniče črnogorsko , temuč davi dokler volku sape ne zmanjka. Volk je bil eden največjih. Dečko je star Hi let iu je učenec prve normalne, klase. (N a j v e č j a m c s t a v F v r o p i glede na število prebivalstva) so : London s 8,261.800, Pariz z 1,794.300, Dunaj z 888.855, Berlin z 826.389, Vratislava z 208.026, D razdani s 177.089, Miiuchen s 109.478, Kolu b 129.220 prebivalci. WE (1. St Delniško društvo „Narodna tiskaru" v l.jsiltl.Miiii. VI. izkaz d vplačil ili na delnice „N a rodne tis k a r ne". iz ka/. je v ii 42. iu 43., ii. v St. 64., iii. v 76., iv. v št. 00., v. v .št. KL', letošnjega tečaju.) tega meseca Vplačali so na Do kunca svoje delnice: Franjo v Varaždinu, Gospod BradaSka Candolini Vojteb y Velikih Laščah (vnovič), dr. Dolence llinko v Ložu. Dekleva Franjo v Trstu, dr. [paveo Gustav v St. Jurji. Jug Andrej na Rečici. Jeloviek Martin v Mariboru. Koestl Josip v Ljubljani. Krisper Franjo v Kranj i. Kohler Alojzij v Litiji. Knez Slavoljub v St. Lenartu. Kastelie Franjo v Trstu. Kurent Makso v Trstu. Kalis* » n n n n jj n rt n n n n » n n n dr. Žigon Anton v Goru,. C'. Iha obrok*, i Gospod Schrei Anton na Viču. „ Zupan Ivan na Reki. 1». Vrvi obrob. Gospod dr. Jancžič Valeutin v Celo.eu. „ Mazck Anton v Šmarji. Tisti p. n. delničarji, kateri še nijso po polne m vplačali svojih delnic, naj ne blagovnic prezreti, da bo !.*». »liiii oltfobra I. I. ipl... uli |M»mI<»rij*li<» *, 7:», 42, 7. Dunajska borsu !». oktobra. Enotni dri. dolg v bankovcih . «'•.'» ^id. .jo kr. Bnotni dr/., dolg v srebru . . 70 „ 05 n 1860 dri, posojilo.....10J „ *j.*> „ Akcija narodno banka ... 9 n 01 „ London.........108 „ h:> n Kreditno akcijo...... 888 „ -ju n Napol..........B n 76 fl C. k. cekini.......5 „ 84 „ Srebro........ 10/ „ 00 , Dva pisarja! Katera s spričali dokazati moreta, da sta v odvetniški ali vsaj v sodnijski manipulaciji izurjena, trezna in slovenskega jezika zmožna tudi v pisavi, dobita takoj stalno službo. Pisma naj se pošljejo do 'M. tega meseca podpisanemu. Dr. Janez OroMel, odvetnik v Sniarji pri Jelšah. (Si Marcin bei Erlachstcin rntersteicnnark (194—g) pr. st. (icorgcu SUdhahn.) Oznanilo. Pri enorazredni ljudski šoli v Ljuhnu se ima nadomestiti učiteljska služba z letuo plačo 40") gl. in užitkom naturalnega stanovanja. Prosilci za to službo morajo svoje prošnje obložene s postavnimi dokumenti in z dokazom popolnega znanja slovenskega jezika, do najdalje 20. oktobra pri krajncin šolskem svetu v Ljuhnu oddati. Od okrajnega šolskega sveta v Gornjem gradu li». septembra 1*72. (U>f>—2) Predsednik: I lini* m. p. V dekliški učilnici v Postojni gospodičinc Karolino Margreitcr-jevo, katcri'je mi-nisterstvo naukov pravico javnosti podelilo, z nein-škim učnim jezikom, sc prične poduk L dan vinotoka t. 1. — Učijo sc tukaj vsi predmeti normalnih šol, potem ročna dela, lizika, gospodinjstvo, zendjepisje, zgodovina sveta in na zahtevanje italijanski jezik. Tudi sc prevzamejo deklice v celo oskrbovanje. (PJ2—8) broz zdravila Na prsih in plučah IioIjiiiI m |x> iiiiruvnrm potu tuili v obupnih in oil zdravnikov 7.11 nro/.ilravl.ii\<■ rttfflMflnill .slučajih 1 ml i kiil ii) o/ilrnt IJiijo brez zdravila. Pa liiitunfiiciii popisu bolonl pove pismeno Vl'č Dir. J. II. Flckert, Berlin. VVall-Strasse No. 23. Honorar r>fflil. M. v., ki hi\ naj pismu priloži. |( Kj-—11) broz zdravila T (ni_(;) Prva javna višja trgovska učilnica 11» IHiiinji. I'ratli'rslrass)' Sr. 32. CAHIj direktor. W-: č§ Predavanja sc začnejo početkom oktobra, vpisovanje bode od 20. septembra j-T ^ naprej. — Programe po direkciji. Ćarl Porgcs, direktor. Xj Bolnim in bolelmim! priporoča M. Golob, na glavnem trgu, nasproti magistrata v Ljubljani, svojo mnogo založeno prodajalnieo splošnih zdravilskih oddelkov, medicinskih specialitet iu dišav, n. pr.: |),r/l)o ncailPa za izdelovanje žganih pijač, ruma, slivovica, 11(1 AIIl COCIIIjC, rozolijc, vanilije i. t. d. finll ■» »AličSJla zoper vsakovrstne bolezni na prsih, v ž c-llljl 111 ZlHlfeLd, 1 odcu, v ki vi i. t. d. Cisto ribje olje, poseben pripomoček proti j etiki. Za čiščenje krvi in zoper trganje: £jfcSyffi»: ova stupa; — Karlsbadska sol; — Jiolloways'-ovc pilnlke in mazilo, Redlinger-ove pilnlke; — Špaujski čaj; — Koller-jev čaj j— Mavr-jcv čaj iu balzam i. t. d. "/•I /olnJoi'* Sadovi izločki, svrupi, čokolado, bonboni, beli prsni /jil AclUULC gyrnp Mayr-jev; — Koenig-Trank i. t. d. Za usta in zobe, kožo in lase: ti^TK^St črni; — razna mijla ali žajfa : kokus-orebova; —■ maudelnova; — cvetličan; — sladovo j — glyccrin-ovo j — zcljščiuo j — Thcor; — žvcpljcno; — spcrraacct, mijlo za briti; — poinade: bele, popeluovc, iz china-skorje j dišeča olja iu parfum. Dt»i ii'ikijiukiliii*d4trn • licnzin, voda za madeže iz obleke odprav-111 ^Uk]JUUcll»lVll. ijati; _ izleček iz mesa, s kojim sc da napraviti okusna juha; — črnilo za perilo zaznamovati; — štupa za konje, goveda in prasce; — testo zoper podgane iu miši; — prah in voda zoper sitne mrčesi. Jalto fini ruski in kineski čaji; — pravi rum jamaica. NB. Izpisek vseh družili oddelkov sc dobi ali tudi po pošti pošilja brezplačno. Obilnemtt obiskanji sc priporoča JI. l-ololl, (107—1) na glavnem trgu, nasproti magistrata v Ljubljani. Vsled akutnih izpitstkov na koži, tifusa, dolgotrajnih napadih mrzlice izvenredno oslabeli in malokrvni 1» o g> o 111 e m o % zdravnikih zaukazovanih. O*«*!*. 2. avgusta 1-S72. Med mojimi bolniki je tudi ena šestletna deklica, ki je vslcd akutnih izpustkov, tifusa in dolgotrajnih napadih mrzlice izvenredno oslabela iu malokrvna postala. Zaukaznl sem Vašo r. operatcur in železniški zdravnik. Omiii M%4»k<*MO. 11. julija 1*72. Prosim, da pošljete šest steklenic sladoizlcčnega zdravilnega piva gospodu Antonu Lglečiču tukaj. ■ Id*, .fliinadlečnik. *) Centralna zaloga n;i lliiiiilji. Btiirul iM-snin^ II. Od novembra, naprej Kolovratring 8. Zaloga v Ljubljani pri gosp. Martinu fJolobu. — V Ipavi pri (198—l) gosp. Ani Ddperis-n. Oznanilo« Na dvorazredui ljudski šoli v St. Pavlu pri Preboldu v šolskem okraji celjskem — sredi lepe Savinjske doliuc — je izprazneua služba podučit clja z letno plačo 300 gld. in prostim stanovanjem. Prosilci naj položijo svoja, z dokazi o popolnem zuauji slovcuskcga jezika obložena prosila najdalje do 20. oktobra 1872 pri krajnom šolskem svetu St. Pavel skem. Okrajui šolski svet v Cclji, 24. septembra 1872. (198—8) Predsednik: Emil Franc 1. r. Cioviii «te Solin v Hlaiiclicstru. Dežni plašči. Potovaloom, gospodarjem ali železniškim uradnikom in sploh vnem ti-Htiin, ki ho delu izpostavljeni, priporoča ho prav augležki «lr#.nl |»li««<', is novosboHJanoga, noraadrfj tvega, nepremočljivega blaga. Ti plašči presegajo v olcganoi iu trpočuosti vse druge i ft a m&Wš*u* JLuc lopiA dobra cena. Najnovejše petrolejske varnostno »vetilnico z najboljšo konstruiranim inetuljovim liiioiilitini luuuikom (1 plamen daje 0 HVečnib ltioi), noprepirno najlepša svečava iu vendar 50 percentov priliranbe proti vsakemu drugemu Bvetilu. Da hv trn Iti bilo bati konkurencije, ho oeno nosiišano olsko postav-ltene. Za najboljšo kvaliteto ho garantira. i kuhinjska evetilniea a steklom in stenjem (doHt) vred kr. 4r», (50. 1 kuhinjska, stenska ali viseča svetilnica, kompletna kr. 86. gld. 1,20, 1,80. 1 čedna sobanska svetilnica, celo kompletna gld. 1, I.2U, 1.50, l.bO. 1 najlepše oprave . n gld. 2, *J.oO, 3. 1 salonska svetilnica, bogato dekorirana, suporfina gld. 1, 6, 0, H, 10. 1 svetilnica za studiranje ali delo z zastorom gld. 1, 1.50, 'J. 1 stenska svetilnica za hleve, prednje sobe itd. kr. 90, gld. 120. viseča „ „ „ „ „ U0, „ 1.50, 2. n «n fabrike, delavioe, poslovnice gld. 2, 2.50, 8,60. „ n n obednioe s škripcem, prellna gld. 5, 8. n n n „ ludlinejšji Horta, bron poslafien gl. 16,20,25. Cene svetilnic ee razumevajo kompletno s stenjem in steklom vred. Hvctilničin zastor, majlien, srednje tin kr, 5, lin kr. 10, najMnejši kr. 15, „ „ Srednjo velik, srednje fin kr. 26, ftn kr. 80, najliueJNi kr.45, vatel Hvetiluieuega stenja kr. 4, «5, H.' Škarje sa svotilnloo, jeklo kr. *J"). sastorodrlee (branio, da zastor ne zgori) kr. 5. oilindrobraneo (brani, da steklo no podi) kr. 10. mehaničen ollhioročistoo kr. "JO. 1 podstava za svotilnloo, najlepša kr. 20. JJO. 1 svetilnica čepica, v najlcpsili obikab kr. 15, '25, .'15. škripec za viseče svelilnice gl. 1.40, 1.H0, 2.20. steklen cilinder kr. 1, 5, ti. steklena krogla kr. 20, 26, 30. plehasta posoda za l funt petroleja kr. ."JO, za 2 funta 50 kr. Kupci cn groa dobijo rabat. (185—5) ^V.. Fi•iecluliiiujl3 ■ »niioj. l>rntrrHlriiMMi> pnrtrrrc •