Poštnina plačana ▼ gotovini Leto LXIII.. št. 61. V LJubljani, v petek 14. marca 1930 Cena Din 1.- >■:■ v. Izhaja vsak dan TX>poldn«, izvzemši nedelje in praznike. — kiserati do 30 petit a Din 2-—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3125 in 3126. ZMAGA MACDONALDOVE VLADE Angleška delavska vlada Je odbila ofenzivo konzervativcev—Spodnja zbornica odklonila predlog nezaupnice Macdonaldovi vladi London, 14. marca. Z večino 73 glasov je delavska vlada na snočni do poznih jutranjih ur trajajoči seji spodnje zbornice zavrnila generalno ofenzivo konzervativcev in znova utrdila svoj zadnje dni že zelo omajani položaj. Ker so listi že včeraj napovedovali poraz vlade, je vladalo za sejo ogromno zanimanje. Konzervativci so izbrali dokaj ugoden trenutek in predlagali, naj se vladi izreče nezaupnica z »di njene nesposobne gospodarske police, ki se izraža predvsem v zastoju v trgovini in v neprestanem naraščanju brezposeln nosti. Predlog nezaupnice je motiviral vodja konzervativcev bivši ministrski predsednik Baldwin, ki je pri tej priliki ostro grajal vladno politiko in zahteval, naj vlada uvede primerne zaščitne carine in že vnaprej obrazloži svoje ukrepe. V imenu vlade je zakladni minister Snowden kategorično zavrnil očitek opozicije ni naglasil. da namerava vlada vztrajati pri načelu svobodne trgovine. Politika gospodarske protekcije, kakor jo zahtevajo konzervativci, bi imela za posledico zgolj poslabšanje položaja delavstva, ne bi pa odpomogla vladajoči gospodarski krizi, ki ni samo pojav v Angliji, marveč splošen svetovni pojav. Tudi v Ameriki, Nemčiji in drugod je brezposelnost v zadnjem ča- Zastof londonske konference Razgovori Macdonalda z vodilnimi delegati — Nasprotje med Francijo in Italijo — Italija se odreka paritet! s Francijo? London, 14. marca. AA. Včeraj so mero-dajni konferenčni krogi odločno poskušali rešiti težkoče. ki so povzročile na pomorski razorožitveni konferenci dozdeven zastoj. Da se premagajo te težkoče, se je sestal včeraj ministrski predsednik Macdonald po vrsti z drugimi voditelji delegacij. Dopoldne se je razgovarjal Macdonald z načelnikom japonske delegacije Vakacukijem, sno-či pa je imel daljšo konferenco z vodjo ameriške delegacije Stimsonorn. Posebno važnost pripisujejo razgovorom angleškega ministrskega predsednika z italijanskim zunanjim ministrom Grandijem in francoskim zunanjim ministrom Briandom, ki ie bil pri Maodonaldu skoraj dve uri. Kakor na glasa jo avtoritativni krogi, so potekli ti razgovori rtnrvoljno. Težkoče doslej še niso popolnoma premagane in so precej velike. Kljub temu niso dela konference popolnoma zastala. Razen omenjenih privatnih razgovorov sta imela včeraj daljši sestanek Stimson in Briand, dočim je govoril francoski kolonijalni minister Pietri z italijanskim zunanjim ministrom Grandijem. Veliko važnost pripisujejo prihodu francoskega ministrskega predsednika Tardieuja. ki bo prispel v London danes ponoči ali pa v soboto zjutraj. Na konferenci splošno čutijo, da leži jedro tež-koč, ki ograiaijo ugoden potek konference, v francosko - italijanskih odnošajih. Italija zahteva pariteto Francije, dočim naglasa Francija, da mora braniti tri morske obale in smatra, da so italijanske zahteve neopravičene. Visoke francoske številke so naraven izraz te miselnosti in so zmožne izpre-meniti pomorske zahteve Anglije, ki želi pomorsko pariteto z Zedinjenimi državami. Zaradi tega menijo, da je bilo to vprašanje predmet včerajšnjih razgovorov med angleškim ministrskim predsednikom z italijanskim zunanjim ministrom Grandijem in francoskim zunanjim ministrom Briandom. Konferenčni krogi so mnenja, da so ti razgovori olajšali položaj v toliko, da bo Fran-ciia v znatni meri znižala svoje tonažne šte-viLke. Razgovori se bodo najbrže jutri nadaljevali. Splošno menijo, da se bo vsa zadeva rešila s prihodom ministrskega predsednika Tardieuia. Lundon, 14. marca Francoski zunanji minister Briand je snočj izjavil francoskim in inozemskim novinarjem, da ga težkoče na londonski konferenci niso tako vznevo-ljile, kaikoT pišejo časopisi. Nadalje je dejal, da ni tako naiven, da bi mislil, da se bo na londonski konferenci uredilo vse brez razprav. K očno je naglasil. da je pripravljen nadaljevati razgovore toliko časa, do-ikler ne pride do zadovoljivega sporazuma. London, 14. marca. Francoska delegacija naglasa, da znaša sedanja tonaža francoskega vojnega brodovja 67O.86I ton. Če bo na konferenci dosežen sporazum, bo ostala francoska tonažna številka ista. Od 1. 1931-1933 bo Francija zgradila za 120i000 ton novih vojnih ladij, tako, da bo štela francoska mornarica z odbitlki 1. 1996 713.532 fon. London, 14. marca. Napori za rešitev pomorske razo roži t vene konference se nadaljujejo. Položaj se je snoci nekoliko zbolj-Sal, ker je Briand privolil v nadaljne razgovore. Kljub temu je položaj na konferenci zelo resen, ker vztraja Francija trdno pri 6vojih tonažnih številkah. Kakor poroča »Daily Madik, je francoska delegacija izjavila, da vztraja pri svojih zahtevah, dočim zahteva Italija slej ko prej pariteto. Rim, 14. marca. AA Ust >ItaJia« kamen: tira oficijelno francoslko noto na londonski razorozitveni konferenci, ki jo je priobčila >Agence Havas* in v kateri Francija izjavlja, da ne more pristati na pariteto brodovja z Italijo v Sredozemskem morju. List napada francosko delegacijo, češ da so isti pol Miki že pristali na wasnnng,tonsiki konferenci na pariteto brodovja med Italijo in Francijo v Sredozemskem morju, da pa se danes tej pariteti protivijo. Nadalje Piše, da bo Italija skušala na vsak način zavarovati svoje življenske ferterese na Sredozemskem moriu. London, 14. marca. »Daily Herald € po~ rOča, da je Italija glede na možnost popolnega neuspeha razorožitvene konference ob-vestila Macdonalda, da je pripravljena skleniti s Francijo poravnalno in razsodfečno pogodbo ter se v najskrajnejšem času odreči tudi pariteti s Francijo. Odpor proti angleški nadvladi v Indiji Gandijev pohod — Skrajna napetost v vsej Indiji — Odkrita zarota proti angleškemu režimu London, 14. marca. Pofctična napetost v Tnritfh' je dosegđa skraVne meje. Vsa Indija zasleduje razvoj velikega Gandijevega pohoda. V Bocnbaju presoja-jo položaj zelo pesimistično. Sir GlrimamJal, indijski liberalni voditelj, meni, da se ta pokret ni pričel v ugodm.i okolščinafa. Mohamedansko prebivalstvo se zadržuje popolnoma pasivno. Ganda voda s seboj velik voz, v katerem so vpreženj voH in ki je natovorjen z indijskim blagom. Na ta način propagira med prebivalstvom bojkot angleške tekstilne industrije. Gandiju sledi s cvetjem okrašen konj. dar njegovih pristašic, ki mu bo služil za primer, da bi na potu oslabel. Lahore, 15. marca. V Putijaibu je razkrila policija široko ra-zpredeno zaroto proti angleškemu režimu. Policija je aretirala sedem glavnih zarotnikov. Akcija Gandiia za pasiven odpor proti angleški nadvladi je v polnem teku. Policija je aretirala 11 oseb v Lulunduru, 80 milj daleč od Lahora. Ob- lasti so zaplenile med drugim dve bombi. Ahmedabad. 14. marca. AA. Gandi in njegovi pristaši so prispeli v Vasmo. Pod vtisom Gandijeve akcije so nekateri občinski dostojanstveniki vasi, sk^zi katere je šel Gandi, podali ostavke na svoje službe. Vaščani so izjavili, da ne bodo vobTi na njihova mesta novih. Odmev bolgarskih atentatov Bukarešta, 13. marca. »Adeverul« poroča iz runujunskih diplomatskih krogov, da ima jtugoslovenska vlada pri svod akcij-i v So-fift podporo od Anglije in Francije. Sofijski dogovor je bil svoječasno sklenjen pod avspicijami Arogtfije in Francije in atentat! makedonstvujočih, naperjeni proti njemu, so baje provocirali solidarno postopanje obeh velikih vlasti v korist Jugoslavije. su rapidno narasla, zaradi tega pa še nihče ne zahteva, naj bi se brezposelnost pobijala s carinskimi barikadami. Debata, ki je sledila, j-e bila mestoma zelo viharna ter je trajala do 3. zjutraj. Konzervativci so že z vso gotovostjo računali, da bodo dobili pri glasovanju večino. Zato je naravnost porazno vplivala izjava voditelja liberalne frakcije, Herberta Samuela, da bo liberalna stranka podpirala vlado, ker ne more popustiti od svojega načela svobodne trgovine. Pri nato sledečem glasovanju je bil predlog nezaupnice vladi odklonjen s 308 glasovi proti 235. Pristaši vlade so sprejeli izid glasovanja z viharnim odobravanjem. ženska stranka v Nemčiji Berlin 14. marca. V Nemčiji je bila pod predsedstvom soproge podpredsednika državnega zbora KaTdoff - Oheirnb ustanovljena prva ženska stranka pod imenom »Narodna delovna zajednica«. V svojem programu naglaia vodstvo, da hoče predvsem širiti zanimanje za državljanske pravice in dolžnosti med žen s tvom in da smatra vsako vero za najboljši temelj države in družine. Politično se strinja program stranke z načeli weimarske ustave. Silni viharji ob španski obali V^go, 14. marca. N^ v^ej obadi so divjali silni viharji. Več pa mikov je odtphilo na pomoč italijanskemu parniku »Unamitas«, ki mu pa zaradi raarfbuTkanegst morja niso mogJi pomagati. Na pomoč so od&riuie večje ladje. V krafin ob obali je vfhar povzrccfl veKko škodo. Grški parmk »Asma« je kftcal na pomoč, pozneje se je pa rešil v Usko de" Castro Urbiales kttuJb velikim poškodbam. Zvočni filmi v naravnih barvah Berlin, 14. marca. V razvoju zvočnega filma beleži nemški tisk nov napredek, ki bo omogočal predvajanje zvočnih fHmov v naravnih barvah in potom radija. Iznajdbo pripisujejo berlinskemu inženjerju Albertu Aronhermu. Po dolgotrajnih poskusih se mu je posrečilo izpopolniti filmski aparat tako, da je možno prenašanje zvočnega filma potom radija ne samo v običajni belordeči barvi, marveč v vseh naravnih barvah. Včeraj je v ožjem krogu povabljenih gostov razkazal svoj izum. Po mnenju strokovnjakov bo prinesla ta iznajdba na polju kinematografije zopet cel prevrat Nad 100 ameriških filmskih podjetij je že naročilo potrebne aparate pri iznajditelju. Tudi v Nemčiji vlada za iznajdbo v interesiranih krogih ogromno zanimanje. Glavna novost je pač v tem, da bo v bodoče mogoče gledati in poslušati barvaste zvočne filme tudi doma. Nov planet Newyork, 14. marca. Observatorij v Plackdaftu (Arizona) sporoča, da je napravil po dolgotrajnih opazovanjih senzacionalno odkritje. Našel je deveti planet, ki doslej Še ni bil znan. Leži za Neptunom in je mnogo večj kakor zemlja, vendar pa nekoliko manjši od Urana. V svojem poročilu naglasa, da je to po odkritju Neptuna leta 1843 največje in najzanimivejše odkritje v zvezdoslovju. Planet, ki so ga že dolgo iskali, je pete velikosti m je s prostim očesom neviden. Neobičajna stavka poštnih uslužbencev Kovno, 14. marca. Poštni ushižbenci v Kovnu so pričeli nenavadno sta\1ko. Ker je poštna uprava odklonila njihove zahteve za povišanje plač, so sMeniti, da bodo do na-daJjnega opustili britje in striženje las. V par tednih bodo vsi poštni uslužbenci bradati in kosmati kakor medvedi. Ker je na Litovskem vsaka stavka prepovedana, so posegli po tem sredstvu, da podkrepe svoje zanteve. Ce še to ne bo pomagalo, so sklenftfu da se ne bodo umavalt. Volitve v Španiji Madrid, 14. marca. General Bereuguer je podal listom novo izjavo, v kateri sporoča, da mora vlada v najkrajšem času izvesti volitve vendar pa datum še ni določen, j Nemški nacijonalisti proti Hindenburp Nove težkoče nemške vlade — Ako ne pride do sporazuma o finančni reformi in proračunu, bo prišlo do razpusta parlamenta in novih volitev Berlin, 14. marca. Vsi današnji listi se ba-vijo z ratnikacvo Youngovega načrta, ki ga je včeraj podpisal državni predsednik Hmderflhurg. Nacijon ali stični tisk ostro napada Hindenburga ter rrru očita, da je zatajil one, ki so ga postavili na prvo mesto v Nemčr-i. Nemški nacijcnalci mu napove: dujeio 11 aiostrejšo borbo. Zmernejši tisk odobrava podpis in rfindenburgovo proklamacijo ter naglasa, da Hindenburg ni mogel postopati drugače, ker bi sicer spravil Nemčijo v še hujšo krizo. Čeprav je vprašanie Youngovih načrtov s tem definitivno rešeno, notranja kriza še ni odstranjena. Vlada mora sedaj izvesti potrebno finančno reformo in spraviti pod streho državni proračun. Tu pa je naletela zopet na nove težkoče. 2e včeraj popoldne • so se pričela pogajanja med vlado i»n stran-I kami o izvajanju Youngovega načrta v zvezi s potreb:!) finančno reformo in s sprejePjem državnega proračuna Stranke postavljajo razne zahteve, ki ;ih sna:ra vlada za nesprejemljive. V vladnih krogih opozarjajo, da se bo morala vlada poslužiti v primeru, ako ne pride do sporazuma, določb ustave ter uveljaviti vse potrebne zakone obenem s proračunom V obliki zas'1-nih zakonov. To bi imelo obenem za po* sledico razpust državnega zbora in razpis novih volitev. London, 14. marca. Listi poročajo iz Angore, da je turška vlada pozvala odstopiv-šega predsednika nemške državne banke dr. Schacbta, naj bi prevzel organizacij novoosnovane turške Narodne banke. Nove povodnji v Franciji Zaradi zadnjih nalivov v južno-zapadni Franciji so mnoge reke nanovo narastle ter ogrožajo mnogo krajev Pariz, 14. marca. Po vesteh iz Mon-taubana je začela reka Garorme naglo upadati in prav tako pojema naval vode tudi v dolini reke Tam. Nasprotno pa naraščajo vse reke, ki imajo svoj izvirek v Pirenejih. Reka Adour je znova prestopila bregove in povzročila velike poplave. Bavonne, 14. marca. Reka Nive je zaradi zadnjih viharjev ponovno na-rastla. Ker so nastale velike povodnji, so morali izprazniti mnogo hiš. Pariz, 14. marca. V tarnski in 2a-ronski dolini grozi nova povodenj. Včeraj so razbesneli valovi odnesli pri Adouriu del železniške proge Bayonne- Pau. Neki tovorni vlak se je ob tej priliki ponesrečil. V prepad se je zvrnilo pet vozov. Bordeau\. 14. marca. Prefektura v Girondi javlja, da je povzela zaradi nove nevarnosti povodnji obširne ukrepe, da se prepreči grozeča katastrofa. Oblasti so bile pozvane, naj nemudoma popravijo nasipe. V to svrho je bila dodeljena občinam vojaška pomoč. Ob rekah gradijo s pomočjo vojaštva v vsej naglici obrambne nasipe. V razne kraje je odpotoval poveljnik 18. armadne-ga kora, da se prepriča o napredku del pri obrambnih nasipih. 20odstoL kronske bone plačamo po 85 odstot Uprava Merkur, Ljubljana Večna pot št. 5. Tel. 3052 Uradniški zakon Beograd, 14. marca. Iz kabineta ministrstva pravde je bil izdan naslednji komunike: V zvezi s sestavo novega uradniškega zakona so se pojavile v zadnjem času v razmra listih vesti o ^ebini tega zakona, o osnovi in sistemu plač itd. Poobdasceni smo izjaviti, da so vse te vesti samovoljne in brez vsake osnove. Vsa ta vprašanja so šele v stadiju proučevanja in ni izdelan še n-ikak konkretni predlog. Kongres gostilničarjev Beograd, 14. marca. V hotelu »Pajace* se je danes vršil kongres Zveze jugoslov. gostilničarjev in hotelirjev. Oostilmčarsko in hotelirsko zvezo v Mariboru in L«u5>ljani sta zastopala gg. Žemljic in Petelin. Predlagana izprememba pravu* v zveri z novo ureditvijo države je bMa soglasno sprejeta. Debata se je vršila v glavnem o pospeševanju hotelirstva v zvezi s tujskim proene: tam ter je bila sprejeta resolucija, ka naproša vlado, naj z novim zakonom o pospeševanju hotelirstva ukine aH pa vsaj primerno zniža razne davščine, ki zelo ovirajo razvoj hotelirstva in tujskega prometa. Dosedanja uprava z g. MMičevićem na čelu je b?1a v celoti ponovno izvoljena. Premestitve v državni službi Beograd, 14. marca. »Službene Novine« objavljajo ukaze o premestitvah v državni službi. Med drugimi so premeščeni za šu-marskega nadsvetnika v Karlovcu Anton Rožič, doslej referent v Mariboru; za šu-marskega nadsvetnika v Splitu Gustav Kr-žič, doslej v Murski Soboti, in za šumarskoga nadsvetnika v Mariboru Stanko Ur-bas ,doslej pri velikem županu v Mariboru. V postni službi sta premeščena Naglic Bernard iz Trbovelj I v Maribor I, in Bogomil Leske iz Trbovelj II v Trbovlje f. Velik požar na Filipinih Manila. 14. marca. Snoči je nastal v tukajšnjem pristanišču požar, kj je v par urah up epe lil nad 100 pos!opi' Pri n^2aru je btio 80 liJudl težje ranjenih. Nad tisoč ljudi je ostalo brez strehe. Pravilnik o dobrovoijcih Beograd, 14. marca. Službene Novine* objavljajo pravilnik o izvrševanju zakona o dobrovoijcih. Pravilnik definira, kdo je polnopravni dobrovoljec ter priznava v zvezi s tem dobrovoljstvo vsem članom Pivko-vega bataljona, ki se je na italijanski strani boril proti centralnim silam. Konferenca producentov oetove kisline Beograd, 14. marca č. V sredo zetjem bivše tkzv. Hribarjeve kninznice še asoflK sikoro za eno tretjino Sedanje stanete je nevzdržno, ker zbirke vsako leto naraščajo in posebio časopisja pri najbol']?! volji ni več mogoče primerno spravljati. Tu je remedura Bojno potrebna. V Hribarjevi ktijiižnioi bi se dala urediti moderna komunalna knjižnica kd je nuOmo potrebna sodobni občini. S tem bi bH tudli dosežen ciJj, ki ga je lani zastavu občinski svetnik dr. Bohinjec s svojim samostojnim predlogom o potTebi preureditve in modernizacije magisrratne knpi-ž-nice. Poleg arhivskih in knjižničarskih opravil v ožijem smislu, kamor spada n. pr. tudi naročanje ta evidenca knjig, revij in časopisov za vse magistralne urade, sestava UTadnih spisov glede mestne zgodovine in njenih privilegijev, ozir. posameznih zadev iz preteklosti, vrši mestni arltiv, ozir. rnest-Ttf arlrivaT še mnogo drugih na'log. Izdeluje danke in sestavke o Ljubljani za razne domače in inozemske revije, fcmfige in časopise, da-je prispevke za razne adresa rje, prireja za maigttsratne trrade prevode iz razmah tuj&h jezikov in objavlja za magistrat inozemsko korespondenco v ten ie-zfkifh. Mestnemu arhivarju pripada tudii naloga, da stavi in utemerjtf?e predloge za rmenovanje novih ulic itd. Zadnji francoski guverner v Ljubljani Celo Robespierra je spravil pod giljotino — Iz rablja minister policije Celo Napoleon se ga je bal Nenadoma je Fouche v Lyonu začel v svoji krvoločnosti popuščati. V Parizu se je namreč vnel boj na življenje in smrt med Dam onom in Robespierrom. Fouche pa ni vedel, kdo bo zmagal. Zato je dajal le še kvečjemu 2 do 3 sovražnikom domovine na dan odsekati glave, a ne več dnevno po 100 — 200. Obenem je dal zapreti več radikalnih revolucijonamih klubov. Tako je igral na dve strani. Vendar je Robespierre dosegel, da je bil Fouche* pozvan v Pariz, da opraviči svoje delovanje v Lyonu. zlasti pa, da se opraviči zaradi »prevelike popustljivosti«. V treh mesecih je bil dal Fouche masa-krirati okoli 2000 bogatašev, aristokratov in opozicionalcev; porušil je velik del Lyona in oplenil vse cerkve. A obtožen je bil vendarle, da je »preveč popustljiv« in da je ^izdajalec pravih patnjotov« . . . Preden se je odpeljal v Pariz na zagovor, je dal odsekati še 16 glav in 5. aprila 1794, na dan svojega odhoda, še zadnji dve: glavi lvonskega rablja in njegovega pomočnika! Fouche je pač še previdno odstranil glavni priči in izvrševalca svojih zločinov. Upal je, da ga bo branil pred Robespierrom zmernejši Danton s tovariši. Saj ni vedel, da so med tem že padli pod giljotino Danton, Desmou4ms, Hebert i. dr. Ko je prišel Fouche v konvent, je šele zvedel, da so girondisti decimirani da jih je 22 najodlič-nejiih ali izkrvavelo pod sekiro, ali se usmrtilo iz strahu pred giljotino, ali poginilo na be*u, a da je 63 Fouchćjevih tovarišev poslancev izgnanih iz države. Fouche pa ni obupal, nego je začel nenadoma tajno rovariti proti vsemogočnemu sovražniku. Zastraši! je pred Robespierrom večmo konventa in, dasi sam obtožen in skrivajoč se po tujih stanovanjih, je tako imenitno nahnjskal neznačajne strahopetce, da so obsodili Robespierra na smrt In ga poslali pod siljotino namesto Foucheja. Zopet se je izkazal Fouche genijalnega iutriganta: rečil je sebe in ugonobil moža diktatorja, pred katerim je trepetala vsa Francija, armada, policija, vsi uradi konvent In jakobinci. To zmago je dosegel Fouche* v času ko mu je umirala hči in ko se ni upal niti k njeni smrtni postelji, da ga ne zgrabijo Robespierrovi krvniki. Sam na smrt pripravljen, je dosegel v par dneh, da je odletela Rofoespierrova glava. CoUot, Fouch6jev tovariš v Lvorru, pa je bil izgnan na kužno otočje zahodne Indije, kjer je par mesecev nato umrl. Vlade pa sta se zdaj polastila Tallieti in Barras. Zopet je bil Fouche obtožen, a zopet se je resi! smrti s tem, da je pridobil nekdanjega tiskarja in geometra Baboeufa, da je hujskal k uporu. Fouche' sam mu je pisal m popravijal uporne brošure za delavce. Baboeufa so ustrelili, a Fouche se je skril in zopet ušel giljotini Izvoljen pa ni bfl več v konvent Tri leta se je skrival, stradal v podstrešni sobici najhujšo bedo. Končno ga je Barras najel za svojega vohuna. Fouche je prišel tedaj v zvezo z bankirji, vojnimi dobavitelji in poutflri ter je kot desna roka predsednika direktorija Barrasa »zaslužila visoke provizije. Jemal je v zaščito razne visoke sleparje, ki so bili obtoženi, da so osleparili armado m oškodovali državo, ter je spravljal velike podkupnine za svojo protekcijo pri Barrasa Naposled ga je Barras uporabljal kot zastopnika vlade pri armadi v Hali ji !n celo kot poslanik« na Nizozemskem. Povsodi se le Fouche odlikoval kot izredno spreten diplomat m leta 1799 ga je direktorij imenoval za ministra policije! In prvo, kar je storil nekdanji jakobinec in predsednik jakobinskega kluba, je bilo, da je zapri in razgnal jakobinski klub, srce revolucije, dušo prevrata. Zakaj minister Fouchć Je naenkrat zahtevaj le red, mir rn djscipJmo. Obenem je MI prijazen in uslužen vsem strankam, jakobincem in rovali-stom, konservativcem in Bonapartistom. Nikomur se ni hotel zameriti, a vedel je vse tajnosti, ker je imel vohune po vseh hišah, krčmah, javnih hišah in cerkvah, po vseh salonih m uradih. Njegovi vohuni so bili tudi delavci, obrtniki, uradniki, hišniki, cer-kveniki, pjevntči. perice in aristokratke, častniki, vfečuge. poslanci m trgovci. Vse Je plačeval. Celo Jožefina, žena Bonapartova. je bila njegova plačana vohunka. Tako je vedel Fouche vse. a le sam, ker ni tajnosti zaupal prav nikomur in sedel v nradu od zore do noči. čital vse sam in reševal vse akte sam. Fouche je gledal tako rekoč skozi vse stene in slišal pogovore celo v zakonskih posteljah. Tako je Fouche prvi vedel, da je nesposobni direktorij izgubljen, da so si člani med seboj sovražniki, da se razširja anarhija povsod, celo v armadi in da more rešiti državo le močan diktator s sabljo. In vedel je, da je ta bodoči diktator le Napoleon Bonaparte. genijalni zmagovalec v Italiji, zdaj v Egiptu, kamor so sra poslali, ker so se ga bali. A Fouche je tudi prvi vedel, da se Napoleon skriva? že vrača iz Egipta domov. Kajti vse mu je izdala Jožefina Beau-harnais - Bonapartova, lehkoživa Kreolka, prismojena zapravljivka, ki je tičala vedno v dolgovih. Njej je plačal 1000 lotiisdorov, da ga je obveščala o pogovorih v njenih salonih in mu pokazala, kaj ji poroča mož iz Egipta. Dne 11. oktobra 1799 je direktorij poklical Foucheja: neverjetne novice so došle. General Bonaparte je samolastno kot dezerter ostavil armado v Egiptu, se vrnil in je že v Frejusu, dasi bi tega nikakor ne smel storiti brez dovoljenja vlade. Kaj je storiti? Aretirati ali sprejeti? Fouchč je odgovoril: »Počakati!« Ker ni se še odločil: ako bo večina proti generalu, ga aretira, ako bo večina zanj, ga — posadi na mesto Barrasovo. Torej Dočakajmo, da vidimo, kako se razmere razvijejo. In Bonaparta zmagovalca je sprejela večina z odprti-rni rokami. Torej je tudi Fouche hitel k njemu in ga —poučil o položaju. Nato se je Fouche delal gluhega in slepega za vse priprave zarotnikov v senatu in v armadi ter je proti poveljem direktorija pomagal Bonapartu do popolne politične zmage. Bonaparte je postal čez -..jČ konzul in vladar, Barras pa je prejel rmljonček ter — brco. Napoleona in Foucheja je dvignil Barras iz bede in ničevnosti. a v zahvalo sta ga vrgla s predsedniškega stola direktorija v ničevnost Barras je rešil Foucheja giljotine, v zahvalo pa ga je Fouche izdal, mu pobral vsa pisma in listine, med njimi pač tudi svoja vohunska in ovaduška pisma, ter ga pognal v prognanstvo. Tako je postal fouche nenadoma Napoleonov policijski minister in je ostal do leta 1804. Ker pa se je kot republikanec upiral Napoleonovi zahtevi, naj ga senat imenuje za konzula dosmrtno, se je zameril ne le Bonapartu, nego še hule Bonapartovim sestram in bratom. Ti so zahtevali, naj Napoleon Foucheja odpusti in kaznuje. Toda odpustiti ministra, ki si je pridobil zanj in za državo največje zasluge, ki je zatrl zadnja gnezda teroristov in royalistov, očistil ceste m gozdove roparjev ter uvedel v Franciji že dolgo neznani red in mir po uradih in cerkvah, tega niti Napoleon ni mogel. Pa tudi ni hotel. Fouche se mu je zdel preveč nevaren, da bi si ga napravil za sovražnika; Fouche je poznal vse tajnosti Napoleonove, njegovih sester in bratov, vedel je za vse njih ljubezenske afere in škandale. Kdo bi žalil takega moža. — Zato je Napoleon ukinil policijsko ministrstvo, Seči da ni več potrebno, ker je Fouche vse uredil tako, da je Francija lahko brez policijskega ministra. Obenem ga je imenoval za senatorja, mu podaril milijon dvestotisoč irankov v denarju, po vrhu pa še deset milijonov vredno knežtvo Aix. ki je segalo od Marseilla do Toulona. Tako je postal nekdanji lačni redovnik in učitelj, bivši komunist in rabelj bogatašev Jožef Fouchć, nedavno v podstrešni sobici stradajoči politični izobčenec *za kazen« večkratni milijonar in večkratni veleposest-nik. _fPntf* še.) Shakespeare: Vihar Vsaka nova uprizoritev Shakespearovih del na našem odru je m gledališče, igralce in občinstvo slovesen praznik. Vsaka nova drama Shakespearea pomen j a novo zmago naj resnejšega dela vsega našega gledališkega osobja od delavca pod odrom in na vrvišču pa tja do upravnika in obenem prevajalca Otona Župančiča. Vsa čast in priznanje temu delu. Nobenega, zato tudi našega gledališča si ne moremo misliti brez Shakespeare a. Ponosni smo lahko, da nam je marljivi igralski ansambl, na čelu mu g. Levar ki ga. šari-deva, ki sta ustvarila največje in najtežje Shakespearove značaje ter memorirala na tisoče njegovih verzov, sinoči nudil že 13. delo nesmrtnega pesnika. Vsaka predstava in uprizoritev njegovih dram pomen j a vitek napora, pa tudi uspeha ljubljanskega dramskega gledališča. Razumljivo je, da ni uspeh vseh uprizoritev enako močan in trajen, da niso vsa dela enako zagrabila duš in src. Za vse pa lahko rečemo: bile so na čast našemu gledališču. Za ta splošni in skupni uspeh ima posebno velfce zasluge režiser, g. prof. Jos Sest. Stoto režijo je praznoval sinoči in de bi bil režiral samo Shakespeareove velike drame, bi zvrhoma zaslužil našo naj- XI£GFELD5 l*ri€le! bJq -k.iijizii.ee i.: fc poročala s-c-č. PetrsScva. Po poročir.h iviul>ov;h iuuk^:Mia::i» m. izvršile volitve ..ow2a o-dbura. Izvvfcn: so hI : za prcdscUnr.-.u Mi ris« . Pu:ii'.c, iiiunčn; < . za odbornike: dr. Srk H*C0< vscačtfiškj . • -sor, Jelenič Jernej, tuvj.u-. Ko-zlevčar j- -K. . uradnik Mestne 'viri. '\, I^biJ.: Mara, uradnica, Jakop.č Franc, podjetnik, I..-. V« tin, trgovec, P3tuos Viktor, nrzar. Pire T a delavec, za rcv.zor.j ?j Badju'Ta Jože, davčni upravitelj in VofcS Ivan, poštni urad,- . Najnovejše o Bebc Daniels Nemalo >,enzacijo je vzbudila \e>;. J.i je Bebe Daniels prekinila dolgoletno po^ou-bo s Paramountom in sprejela ponudbo dio Picture«, ki je takoj izbrala v njej pro-tasonistko glavne operete -Rio Rita . Skoro nihče ni verjel tej verziji in malokdo le mislil, da ima Bebe Daniels v resnici tudi krasen umetnPki glas. Nafearobnejši zvočni relcfflm svetni FILMSKA OPERETA! Pride! BUTNI K19TO KATICA toplejšo zahvalu in priznanje. Opravil je velikansko delo, žel neoporečno sijajne uspehe, in nikoli se ne pozabi njegovo ime. kadar bo govora o Shakespcareu na našem odru po prevratu doslej in vbodoče. Tako je bila sinoćnja jubilejna predstava izredno iskrena počast g. Šesta Uprava, tovariši in občinstvo so mu prirejali ob dolgi vrsti poklonjenih vencev in šopkov enako prisrčno ovacije. Za tisoče prečutih nočnih ur, za stotine dni študijev, za brezkončne brige in mučna razburjanja na neštevilnih skušnjah, po delavnicah in slikami so bile tudi te ovacije !e medlo povračilo mojstru režiserju. Kaj in koliko zna g. Šest, je prav sinoči ob premijeri »Viharju« pokazal z uprizoritvijo, ki je bila ne le za uaše razmere odlična in imponujoča. Predstava z g. g. Levarjem, šaričevo, Skrbinškom in Kraljem, Janom in Boltarjevo v glavnih ulo-gah, z godbo, petjem Ln baletom je bila po svojih kreacijah in opremi i^vrsina ter je žela popoln umetniški uspeli. Več čim preje. Fr. G. Iz gledališke pisarne Drama Dijaška predstava v ljubljanski drami bo v soboto, dne 15. t. m. ob 15. popoldne. Vprizorila se bo Schillcrjeva tragedija »Don Carlos« v običajni zasedbi in v režiji g. Ciril Debevca. Ta klasična komedija je bila vprizorjena v letošnji sezoni z največjim uspehom, je pa tudi v vsakem pogledu izvrstno pripravljena in zasedena. Lipahova komedija »Glavni dobitek« se ponovi v soboto, dne 15. t. m. v ljubljanski drami ob 20. zvečer. Javnost in kritika sta to Lipahovo delo sprejeli izredno laskavo, komedija sama pa nudi obilo zabave. Polna je ljubkih in komičnih prizorov, ki se odlikujejo po neprisiljenem in naravnem humorju. Predstava se vrši /a abonente reda D. Opera Danes se vrši v počast hrvatskega pesnika »Domjanićev večer«. Sodelujejo: Glasbena Matica, gledališki orkester, operni in dramski solisti itd. Govori prvak slovenskih pesnikov upravnik Oton Župančič. Dirigent ravnatelj Polič, pri klavirju g. Lipovšek. Predstava se vrši izven abonma pri znižanih cenah. Jutri se poje Joh. Straussa opereta »Netopir«. Nastopijo: gde. Majdičeva, ga. Poličeva. gdč. Španova, gg. Peček, Gostič, Povhe, Janko, Drenovec, Mohorič, Simon-čič, Sekula, Perko, Erklavec in drugi. Dirigent g. Neffat, režiser g. Povhe. Predstava se vrši za abonma E. Delovanje naših esperantistov A-silni 4CM) esperantistov v Ljubljajvl« je včeraj podal bilanco svenjeca de-kvvairja v preteklem letu. KJubo-v občni zbor se je vršil snoČ» ob 20.30 v Narodni kavami, udeležilo se ca ]e razmeroma !er>o število čla-nov in iprijateljev esperanta. Zborovanje jc otvori! predsednik g. Herkov, ki je kratko poročal o klubovem delovan-i-u v •preteklem letu ter omenil uspehe, k: Kfc ;e fclnh dosegel v pretekJi poslovni dobi. Izčrpno tajniško poročilo je podal tajnik g. Kozlevčar. Iz poročila posnemamo, da je bik delovanje Kluba esperantistov res uspešno in d? je kiu-b v vsak&ra pogledu napredoval. Za razvoj in širjenje esperanta je bil nedvomno važen ko rak pridobitev Iju-bftanske radiopostaje. Ktabov' člani so redno in skoro vsak teden predavali v radio ter na ta način vzbujali zanimanje za t:.* mednarodni -jezik. Predavanja, ki so se popre:e vršila ob sredah in četrtkih, se vTŠe zdaj ob sobotah. Veliko zanimanje so vzbudila tudi predavanja z- Herkova o naravnih lepotah Sloveniji v radi-u. Imel je lani pet takih predavanj, materijal pa mu je dal na razpolago ravnateM društva »Putnikt z- Pintar. V propagandnem pogleda so bila ta predavanja za Slovenijo nedvomno velikega pomena. Klub vodi tudi tečaj po radhi. ka je za provinco, kjer ni učiteljev in razširjevakev esperanta, posebne važnosti. Poleg tega je priredil ktub še dva tečaja, in sicer spJoSnega na šentjakobski šoli ter delavskega v Delavski zbornici. Pri S€ je prenehal z delovanjem w poskus za zo-petno oživljenje te sekeije se je izjalovi!- Kluib se je udelez.il tudi občnega zbora J-u«. esp. lige. ki se Je vršil lani v >ul5ju v Zidanem mostu, na katerem se le predvsem razpravljalo o fldsssi g!as:!u. Za širjenje družabnosti Je priredil kl-ub več izletov v okolico, vsak čc*:::'< pa so bili redni sestanki s predavani, fcjosnrersa-cirjo. črtaitfem i;4. Tradicionalna Zamenhofova proslava se ;e vršila 12. decembrn v Narodni kavarni. Z esperamskrmi knjigam iin učili so sedaj Slovenci dobro preskrbljeni. Predlanskim je Wob izda! slovnico m slovar. lani pa je izda! še »Klub za esperanto« in slovarček. Važno je tudi omeniti prevod Cankarjevega »Hlapca Jerne-jac. ki ga je oskrbel v esperantu prof. Rakušn iz Maribora. Prevod izhaja v mesečni revil: »Esperanto prakitiko« v Berl-nu M :zide po končanem objav+jan-'« kot knjiga. Klub šteje zdaj 7-4 rednih, 2 častna, A ustanovne in 6 podpornih članov. L;m; ic iz>:opiT<~> 22 Članov, pristopilo pa 29. — Blagajniško poročilo je podal g. Bad&ra, o poslovanju ter sta- z Bebe I DANfELf- Pa se na svetu niarbikaj z.sodi. Bebe Daniels je dosegla uspeh, rekord! Vsi, ki so jo poslušali v zvočnem filmu »Rio Rita-, so bili navdušeni za njen divni glas. Mnogi celo ne morejo najti besed, da bi izrazili svoje vzhi-čenje nad njenim krasim glasom. Noben filmski zvezdnik se ni tako lahko prilagodi! zvočnemu filmu, kakor Bebe Daniels. Radi svojega divnega glasu je dosegla ponovno največjo popularnost in priljubljenost. Ni novost, ako trdimo, da je Bebe Se delj časa študirala muziko in vežbala svoj glas. Nekaj časa se je celo bavila z mislijo, da se popolnoma posveti operi, prav tako, kakor Ramon Navarro. Ko je že delala za ParamouTftfilm, je ves svoj prosti čas porabila za študij in sport. To jc bil tudi vzrok, da je tako malo zahajala v družbo. Ko pa se je v Ameriki pričela zmagovita doba zvočnega iilma in je bilo veliko povpraševanje po dobrih igralcih in pevcih, se je Bebe hitro odločila za zvočni film in sprejela laskavo ponudbo »Radio Picture . Tako je Bebe Daniels v kratkem času postala centralna os rfollywoodove družbe. Zavistnežev in pa ljudi z različnimi slabimi nameni pa tudi lopi Bebi ni manjkalo. Z vsemi mogočimi in nemogočimi sredstvi so skušali zatemniti sijaj njenega glasu ta slave. Toda ves njihov trud je bil zaman. Pri vsakem nastopu je zahtevala od Šerifa Los Angelesa uradno potrdilo, da nastopa res ona in da je njen glas originalen. Konkurenca je morala kapitulirati. Njen partner v tej romantični opereti jc John Bolcs. Z njim ustvarja visoko pesem in visoko umetnost ter dovršenost. Njuni dueti so tako popularni, da v Ameriki ni gramofona, ki bi ne imel vsaj ene teh gramofonskih plošč. In tako se srečni Američani celo doma naslajajo ob čarobnih melodijah velikega zvočnega filma »Rio Rita*. (Betež tnca KOLEDAR. Danes: Petek, 14. marca 1930, katoličani: Matilda: pravoslavni: 1. marca, Cvtiofcstja. DAN4SNJE PRIREDITVE. Opera: Domjanićev večer. Khio Matica: Kozaška pesem Kino Ideal: Matterhorn. Krao Ljubljanski dvor: Zveze trobce Predavanje v kemičnem seminarju ob pol 18. na realki. Predava prof. Tcnć:: DEŽURNE LEKARNE. Danes: Piccoli, Dunajska c; Ba-karćii, Sv. Jakoba trg. — Sekcija ZNS. (Službeno.) Delegirajo se k tekmam: dne 15. marca na igrišču Ilirije: S. V. Urfahr: Ilirija g. Cimpennan. dne 16. marca ob 14.30 predi-gra g. Czernv, ob 16. S. V. Urfahr : Ilirija g. Deržaj, v Trbovljah Amater : Trbovlje g. Pevalek. dJie 19. ur. ca ob 14.30 predigra 2. Dolinar, ob 16. llirfia • SK Celie c. Mohorko. na igr?čn Primorje ob 16. Villacher SK. : Svoboda g. Šetina. Začetek Domjanićeve akademije nocoj točno ob 20. uri Dnevne vesti — Promocija. V soboto opoldne bodo promovirali na ljubljanski univerzi diplomirani pravnnci Vladiirrir G r o s m a n rz Ljutomera, Ivo Do u ga n iz Gorice fn Zora To. miflšek iz Ljubljane. Čestitamo! — Odvetniški koncipijenti ne smejo za-covarjati. V sredo je v Subotici povzročil precejšnjo pozornost sklep tamošnjega okrožnega sodišča, da odvetniški koncipijenti pri razpravah ne smejo zastopati svojih HUentov. Pri neki razpravi je namreč hotela zagovarjati obtoženca odvetniška koncipijentka Julija Gvelmis. Državni tožilec je proti temu takoj protestiral, češ. da imajo po novem zakonu samo odvetmki pravico zagovarjati in da pri glavnih razpravah koncipijenti nimajo te pravice. Sodišče je ugodilo zahtevi državnega pravdnika m ge Gvelmisovo kot zagovornico odklonilo. Med pravniki je ta sklep vzbudil precejšnjo pozornost, zlasti ker jc to že drusi sk!ep V tej zadevi. Prvi je bil nedavno izrečen v Velikem Bečkereku. Odvetniški koncipijenti so sklenili poslati ministrskemu predsedniku in ministru pravde prošnjo, v kateri bodo zahtevali ureditev tega vprašanja, češ, da odvetniški zakon dovoljuje koncipijentom zagovarjati klijente pri okrožnih sodiščih in pri prvoinstančnih far ra-vah, ne pa pri večjih razpravah. — Ravnatelj zagrebškega zoološkega vrta. Za ravnatelja zagrebškega zoološkega vrta je bil imenovan veterinarski nadzornik dr. Fran Omerza. — Znižanje pisemske poštarine v premetu z Italijo. 2e od 16. januarja lanskega leta jc na temelju sporazuma o poštnem prometu pisemska poštarina v prometu z Italijo znižana tako. da znaša taksa za navadna pisma do 20 gramov 2.50 Din. za navadne dopisnice 1.25 Din, za pisma nad ?0 gramov je pa ostala taksa neizp remeni ena. — Pletene kabine v naših morskih kopaliških. Centralni urad za propagando Jadrana v Splitu je pokrenil akcijo, da bi se uvedle po vseli naših morskih kopališčih prenosne pletene kabine namesto lesenih ali betonskih, ki samo kvarijo slikovitost morske obale. Pletene kabine izdelujejo v Splitu ter V pletarskih šolah v Opozemi in Sr-njn. — Otvoritev našega zračnega prometa. Zračni promet med Beogradom in Zagrebom, ki je čez zimo počival, bo otvorjen v nedeljo ob S. zjutraj, ko krene prvi aeroplan iz ZagTeba proti Beogradu. 31. t. m. pa krene prvi aeroplan mednarodne zračne proge Zagreb - Dunaj iz Zagreba. Poleg teh prog sta projektirani v letošnjem letu dve novi progi in sicer Beograd - Sarajevo, Podgorica - Skoplje - Bitolj ter Zagreb -'Sušak - Split - Podgorica. — Slovenska Matica "aznanja: 1. in 3. snopič Cankarjeve Zgodovine likovne- umetnosti V zahodni Evropi sta se morala ponatisniti, ker sta pošla. Ponatis je gotov, vezava celotnega prvega dela je dovršena. Knjiga, ki obsega slikarstvo, skulpturo in arhitekturo, skupno 316 strani s 141 slikami, velika osmerka. stane vezana v najfinejše Platno, izvirne platnice 200 Din (tržna cena). Za člane znatno znižaue cene, seveda za vsakega le za en izvod. Dobe se tudi posamezni snopiči 1 do 3. V zalogi je še nekaj izvodov faksimiliranc (Blasnikove) izdaje Prešernovih poezij po pesnikovem rokopisu iz 1. 1846 v lični kartonski kaseti. Cena 260 Din. za člane 220 Din. Nadalje tudi nekaj izvodov Trubarjevega zbornika (1908, 193 str.). Vezan v izvirne platnice 70 Din (člani 50 Oin). Opozarjamo na Zemljevid slovenskega ozemlja 1 : 200.000, v 4 sekcijah z vrisanimi drž. mejami. Oddajo se tudi posamezne sekcije. Cena za vse sekcije 100 Din, posamezne 30 Din. Na platno, žepni format s etuijem 150 Din, posamezne sekcije 50 Din. Avtokarte v istem merilu, žepni format SO Din. Za člane znižane cene. Letošnje knjige izidejo o Veliki noči. — Gojenci pomorske podčastniške šoie. Vojno ministrstvo razpisuje natečaj za sprejem 180 gojencev v pomorsko podčastniško šolo v Šibeniku. Šola se prične 1. novembra. — KonkurzL Društvo hidustrijcev in vele-trgovcev v Ljubljani objavlja za čas od 1. do 10. t. rn. sledečo statfsrtako: Otvorjeni so h?I< konkurzl: v Beogradu ?, v dravski banovini L v savsfcj banovini 1, v primorski banovini 1, v drinska" in vnbaski banovini 2, v dunavski banovini 1, v moravski in vaTdarSki banovini 3. — Odpravljeni so bili konkiirzji: v Beogradu 2, v dravsfcj banovini 3, v moravski in vardarski banovini 2. — Umetniška Matica v Ljubljani naznanja svojim članom, da ie pričela danes razpošiljati edJcCJe za leto 1939. Član? dobe dve sKki ter monografijo kiparja Ttneta Kosa. One člana, ka so* se vprsali pri pover-ieirJkm, dobe slake in knjige pri njih. Zaradi telmičofh ovit, ki so nastale pri tisfku kmiigre in pa zaradi težke bolezni našega tajnika, se je ra^šHoanje zakasnelo, kar pa nam bo članstvo vsprtčo dragocenega daru gotovo ornrerflo. Ker smo izdali sKke m tajjigo v večgi nafcladi, opozarjamo vse Hub-itelje Hfcovue umetnosti, da se lahko ŠC najToče na ©dfcšije. Prftgiasfte se po doprs-mci še danes — Jttbilefcia Števiika -Zborov* povodom 251etnice pevsega društva »Ljubljanski Zvon« >e izšla v krasni oprema, z bogato vsebino in $tev#mmi siJkamd. Vsebina gfras. bertega dela: A. Jobst: Vnebovzetje Marijino, mešan zbor z orgilam*; F, Juvauec: šopek, moški zbor; V. Mink: Daurko miia-moški zbor s tenor * solom; St. Premeri: Moj dom, mešan zbor. — Vsebina književnega dela". M. Kunčač: Pesmi, dr. Jos. Man- tuami: O slovenski operi. (Nadaljevanje,) L. Jepič: O turneji pevsfkesa zbora Glasbene Matšce po Franciji. V. Ffeifer: Česa nam manjka? — Iz naših pevskih društev. Raeno. Usti. H uredništva in uprave. Zgodovina pevskega društva *Lhn>Bansiki Z.« 1005—lo,?o. Slovenski skladatelji ^Ljjubtfan-skemu ZvOttu cb 251etnici. — Naročnina na »Zbore^- samo 50 Din. Jubilejna številka, kompletna- 15 Din. brez glasbene priloge 10 Din. Naroči-la le na upravo ^Zborov \ pevsko društvo ^Ljubljanski Zvom v Ljubljani. — Iz Laškega. Poročilo o Masarykovi proslavi — št 5« SI. N. — vsebuje naslednji stavek: -»Kot slavnostni govornik je nastopil nadučitelj osnovne šole g. Kislinger. kateremu je pomagal učitelj g. Gruden«. — V interesu pravilnega tolmačenja tega stavka bodi naknadno pojasnjeno, da je bila dotična pomoč potrebna radi hripe imenovanega predavatelja. Slednji je namreč odstopil svoje spisano predavanje učitelju Grudtiu s prošnjo, da ga kot njegov namestnik prečita cenjenemu občinstvu. — Iz Kranja. V soboto zvečer, due 15. t. m. bo v kavarni Nar,>dui dom v Kranju koncerl. Igra Jazz-band Odron i/ Ljubljane. Vstopnine ni. 107, n. — Redna oblastna skupščina Aer°kluba »Naša krila« v Mariboru se bo vršila 23. t. m. ob 11 v Mariboru pri Orlu, lovska soba. Dnevni red je določen po pravilih. Vabljeni so člani upravnega odbora in delegati. — V poročilu o jubilejnem koncertu Orkestralnega društva Glasbene Matice čitaj ob koncu^ ako jc moralo prestati mnogokrat ujmo ncdobroho'tnosti rn krivičnih kritflc< itd. Popravek vetfa za pikolovce- —č. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je bilo jasno samo v Splitu, drugod pa deloma oblačno. V Sarajevu ie snežilo, v Beogradu in Skoplju pa deževalo. Najvišja tem.peratura je znašala v Splitu 11, v Zagrebu 10, v Beogradu, Sarajevu rn Skoplju 9, v Mariboru S, v Ljubljani 7.8, Davi je kazal barometer v Ljubljani 754.6 mm, temperatura jc znašala —0.6. — Svojo teto umoril. Pred sodiščem v Banjaluki se je te dni pričela senzacionalna razprava. Zagovarja se Jovan Filipovic radi roparskega umora svoje tete Smilje. Zločin je bil izvršen lan: v noči od 26. na 27. septembra. Teto Smiljo so našli mrtvo v njenem stanovanju, obenem pa je izginilo 25.000 Din. Oblasti so najprej osumile Smiljinega moža Sava, toda ta je dokazal alibi. Nato so aretirali nečaka Jovana Filipoviča, ki je pa trdovratno tajil zločin. Zatrjeval je, da je 25. septembra odpotoval v Beograd, toda izdalo ga je občinske potrdilo o znižani vožnji, na katerem je bilo napisano, da je potoval v Beograd 27. septembra. Jovan je končno priznal, da je teto res umoril. Ponoči je vstal, stopil k tetini postelji in ustrelil nesrečnico v glavo. Vzel je ves denar in se odpeljal v Beograd. — Razprava bo trajala dva ali tri dni, ker mora sodišče zaslišali več prič. — Zanimiva razprava pred uovosadskira sodiščem. 7. t. m. je bil pred novosadskim sodiščem obsojen na štiri mesece ječe občinski notar Gojko Janjič iz Donjega Ko-vilja, ker je z lovsko puško ustrelil zloglasnega razbojnika Štefana Nemetha. Pri razpravi se je Janjič zagovarjal, da se mu je puška slučajno sprožila in da ni imel namena roparja ubiti. Ker se je njegov zagovornik pritožil, je o zadevi te dni razpravljalo vzklicno sodišče. Janjič jc bil oproščen. Sodišče je oprostilno razsodbo motiviralo s tem, da se Janjiću res ne da dokazati, da je namenoma streljal. — Po 15 letih se je javil. Kakor tiseči drugih, je moral tmdi Andrej Dominik a Rume pred 15 leti na rusko fronto. Nekaj mesecev so njegovi roditelji dobivali pisma, potem je pa nenadoma utihnil. Vojaška komanda je roditeljem sporočila, da je Dominik na bojicu padel. Te dni so pa roditelji prejeli iz Rusije pismo od svojega sina. o katerem so mislili, da je že davno mrtev. Dominik piše, da je opetovano pisal, pa ni dobil nobenega odgovora. V Rusiji se mu godi dobro, ima hišo in posestvo. Prosil ie roditelje, naj mu pošljejo dokumente, da se vrne v domovino. — S tlečo cigareto v ustih zaspal hi zgorel. V selu Neuradin se je te dni pripetila težka nesreča. 631etni seljak Dušan Ivanić je legel s tlečo cigareto v ustih v posteljo fn zaspal. Cigareta mu je padla iz ust in tleči ogorek je zažgal pernico. Sobo je napolnil gost dim. v katerem se je Ivani, zadušil. Nesrečo so opazili Šele drugi dan. Vdrli so v sobo in našli Ivanića vsega oožgiuega. Sodna komisija je ugotovila, da se j; siromak najprej zadušil in da jc šele po smrti zgorel. — Zasrrupljenje dveh delavcev. V Više-gradu sta it dni delavca Branko in fihomir Kostič v mali baraki zanetila oglje in pri ognju naspala. Druzo jutro so našli Branka že mrtvega, Tmo^mdrja pa so prepeljali v bolnico, kjer se bori s smrtjo. ZastrupMa sta se z ogljikovim dioksidom. — Bleščeče bele zobe dosežete z rabo svetovno stavne paste »Oclol«, ki poleg rabe usbne vode »Odol« zaHamču^e absolut-on hd-gijendto negovanje zob m ust Cena majCmim t«roam: Din 8.—, velikim tubam: Din 13.—. Dotava se po vseh strokovnih prodajainicah. — Neme* in aeagede. Hlapca Florija-ua Benderja iz Količevega pri Domšalah je včeraj konj v hlevu brcnil v glavo in mu razbil ve»o spodujo čeljust. Težko ranjeuega fo prepeljali v ljubljansko bolnico. — V bolnico eo prepeljali tudi Marjeto Podjed iz. Prebace vega, ki je padla in si zlomila le- vo roko. Iz Ljubljane —lj Hrvatski pesnik DragOtin Domjanjč v Ljubljani. Danes popoldne ob 17.15 se pripelje v Ljubljano eden naj odličnejših hr vatskih pesnikov g. Dragotin Domjanič. Z njim pride v Ljubljano odbor Slovenskega prosvetnega društva v Zagrebu, nekaj njegovih prijateljev in tudi zastopniki zagrebškega tiska. Domianiću na čast se bo vršila drevi v opernem gledališču akademija v proslavo njegovega genija. Spored je izredno pester, sestavljen iz orkestralnih in zborovskih točk, iz slavnostnega govora, recitacije Domjanicevih del in iz poklonitve-nega prizora slovenske mladine velikemu pesniku bratskega naroda. Nastopili bodo pa tudi člani nase opere in zapeli več pesmi raznih hrvatskih glasbenikov, ki imajo vse Domjanićevo besedilo. Zato dunes zvečer vsi na Domjanićevo proslavo v opero. —lj Major Dekval odhaja iz Ljubljane. Kdo ga ne pozna vedno prijaznega, postrež-ljivega, vestnega, vzornega orožniškega majorja Dekvala. Saj je v Ljubljani in tudi po Sloveniji splorno znan, a radi ga imajo vsi-ki so prišli z njim kdaj v stik. Cenijo in spoštujejo ga pa še posebno naši orožniki, ki so imeli v njem dobrega, pravičnega in uvidevnega starešino. Imeli pravimo, kajti te dni ga izgube, ker odhaja na novo ^iž-beno mesto v Smederevo. V Ljubljani je bil komandir čete in tudi v Smederevu prevzame začasno vodstvo orožuiške čete. Orožniki njegove čete se poslove od vrlega komandirja skoro korporativno. Izostali bodo samo tisti, ki so po nujnih službenih poslih zadržani, pa še njim bo hudo, da se ue morejo osebno posloviti od majorja Dekvala, Katerega ohrauijo v najlepšem spominu. Odličnemu orožniškemu častniku želimo ua novem službenem mestu obilo sreče in uspehov. —lj šentjakobski sled. oder vprizori v t-oboto 15. in v nedeljo 16. marca krasno \eseloigro »Revna kakor rerkvena mJSc, k-je dosegla pri zadnjih predstavah krasen ue.peh. Vstopnice so v trgovini gjop. Miloši Kamioni ka na Slarem trgu. —lj Vstopnice za jubilejni koncert pevskega društva Ljubljanski Zvon so naprodaj v Matični knjigarni na Kongresnem trgu. Kupite jih čimprej. —13 Prva vaja orkestralnega društva Glasbene Matice po koncertu se vrši v torek dne IS. t. m. ob 20. nH v pcslopj-u Glasbene Matice. VALČKOV VEČER M A TABORI V SOBOTO.DSE 15. IHA1CA 1MO —I j »Matterhorn«. Da.nes ob 4., pol 6.. pol S. in 9. zvečer v kinu Ideal grandiozni visokoaJplRriti fihn »Matteriiorn'š na katerega opozarjamo ljubitelje na-šlh planin. — Fflm se ponavliju še hrtri ob pol 3. popoldne in v nedeljo ob 11. dopoldne. —lj Ruska Matica. V ponedeljek dne 17. t. m., ob 19.30, priredi Ruska Mala ca predavanje g. dr. N. Preobraženskega o predmetu: Lkrbljanski kongres leta 1821. (CaT Aleksander I. >n SlovencO Predavanje se bo vršilo ua univerzi (balkonska dvorana). Vstop prosrt. —lj Društvo Dečji in materinski dom kraljice Marije v Ljubljani ima svoj redni letni občni zbor v ponedeljek dne 14. aprila 1930 ob 6. uri zvečer v Ljubljani, Ltpi'čeva uKca št. 16, z običajnim dnevnim redom. —lj Predavanje v kemičnem seminaru. V kemični predavalnici realke, Vegova ulica 4. bo predaval drevj ob IS. prof. S. Jenčič o drevesnem karbolineju kot insekticidu s fizikokemfljskega vidika. Predavanje je dostopno vsakomur. —lj V prezanimivo ilirsko dobo nas povode g. prof. Vavpotič v svojem predavanju -Kulturne in modne slike v empiru«, ki se vrši v ponedeljek 17. t. m. ob pol 19. uri zvečer v dvorani delavske zbornice TKD vAteue«. Prispevek za dvorano in razsvetljavo 3 Din. 199-n —lj Smrtna nesreča. Na predoru ob Kette - Mm novi cesti se je snoči okoli 20.30 pripetila težka nesreča, katere žrtev je postal 301etui premikač državne železnice Anton Jarc iz Ljubljane in pristojen v Mirno peč. Jarc je v kritičnem času na progi *RIapljal vagone, nesreča pa je hotela, da je padel pod vagon, ki mu je odrezal obe nogi do trebuha tako, da so nesrečnežu izstopila čreva. O nesreči je bila takoj obveščena rešilna postaja in Jarca so prepeljali v bolnico. Kljub strahoviti poškodbi se je ves čas zavedal in je bil pri zavesti tudi še, ko ga je posetila žena. katero so med tem obvestili o nesreči. Pol ure po prevozu v bolnico je umrl. Jarčeva tragedija je tem večja, ker se je pokojni šele pred enim mesecem oženil. nogavice i Najbo*še, naftrafnejše. zato 13 PRAVI : FRANCK: vedno odlična kakovost človek mrtvaških lobanj Roman Bratka Krefta, ki bo etično pionirje n Ljubljana, 14. marca. Bratko krett jc napisal roman in kroniko raztrganih duš ^Človek mrtvaških lobanj«. Naslov te knjige jc nenavaden, kakor naslovi vseh po vojni pri nas izišlih produktov mlajše generacije. Tudi vsebina knjige jc nenavadna, skoro osamljen primer v naši povojni literaturi, ko je vse, kar je še producirala starejša generacija v znamenju nekakšnega 1* art pour V art-izma, skoro vse, k:ir je pa producirala mlajša generacija, v znamenju skrajnega subjektivizma. Dva tako ekstremna pojava v literaturi sta mogoča istočasno samo v dobi velikega razkola, o dobi. ki ne pomeni samo prehodne začasne etape in napetosti med d\'ema sistemoma ureditve človeške družbe, temveč je doba gnila do korenin, doba propadajočih temeljnih uačel človeškega duhovnega, gospodarskega in vsega drugega v raznih oblikah se izživljajočega življenja. V tej dobi zavzema g'ede na oba omenjena ekstrema Kreftov roman svoje posebno mesto. Ni skrajno subjektiven, čeprav je avtobiografski roman (ne avto-biografija!), 1'art pour 1* art-izern pa niti ne more biti. če pomislimo, da je avtor rojen 1. 1905 in je doživel stare sisteme v sebi in tiči v njih le v toliko, da se je v njem lahko porodil silen odpor proti njim in je tako mogel nastati »Človek mrtvaških lobanj«. Zakaj Kreftov roman ni subjektiven, kar pomeni literarno nepomemben ali ničvreden? Ker je Kreft s svojo kreativno silo izoblikoval iz veselja in trpljenja, upanja in razočaranja, miselnosti in čustva, telesnosti in duhovnosti svoje dobe umetniško celoto in ker vsa ta vsebina ni samo njegova, temveč vsebina nas vseh, ki nam je usoda naložila, da vsak po svoje stremimo po velikem odrešenju, ker je naša usoda, da živi na pol v temi in je naše hrepenenje po luči zato tem večje. Zato nam tudi pripada posebna naloga, ki se razlikuje od nalog človeka, ki mu je dano, dta se izživlja, seveda tudi ne brez borbe, vendar v dobrih, to se pravi njemu odgovarjajočih oblikah To je ravno značilnost naše dobe, da se v njej ne vTši življenjska borba v danih oblikah, temveč borba za nove oblike same. v katerih šele se bodo mogle sledeče generacije v pravem smislu besede pozitivno izživljati. To so sociološko utemeljena spreminjanja v zgodovini, odkar se je človeštvo dvignilo nad stopnjo živali in je začelo živeti svoje duhovno, nadosebno, v objektivacijah se kažoče življenje. To so končno procesi, ki se sami od sebe zopet zase izživljajo in je človek s svojim razumom in svojo voljo do njih brez moči, ker jc vklenjen vanje kot pasiven drobec teh večnih socioloških zakonitosti. Vrednost Kreftove knjige je torej zajamčena s tem, da podaja umetniško-reaii-stično vsebino dela svoje dobe, in sicer življenje in nehanje mladostnikov, srednješolcev, v katerih odjekne doba. najsibo taka ali drugačna, vedno najbolj silno in najbolj verno, nepotvorjeno. Ni ga med mlajšo generacijo, ki bi ne našel v tej knjigi sebe in s tem Kreftova knjiga nI več zgolj subjektivna; ni ga mislečega in čutečega mladeniča, ki jc rastel v tej atmosferi, ki ne bi doživel svojega razvoja, sicer svojemu temperamentu primerno, toda v okviru nadosebne življenjs-ke oblike, v katero jc strnil Kreft kaotičnost vseh svojih junakov in junakinj. Kajti končno je borba za pravilnejše oblike tudi posebna življenjska oblika, čepTav jo označujemo navadno kot »kaos«. Umetnik jo lahko dojema kot tako in jo mora dojeti in jo realizirati, če naj njegovi stavki in periode v knjigi ne ostanejo drobci, subjektivni v/dihljaji, želje, stremljenja, torej nekaj, kar nima objektivne vrednosti. S tega stališča moremo spoznati moč in vrednost tega romana. »Ni vae res, kar je v njem, pravi Kreft, toda vse je resnično.« Tako Zavrne vse pikolovce, ki ne mo-rejodojeti gJobočine in smisla knjige, misleč, da jo Je avtor napisal, da oveko-več! življenje nekaterih junakov*, kakor je res potekalo. Snov, ki jo jo avtor obdelal in skotnponiral, je resnična; postavil je z njo pred nas vse zrcalo svoje dobe. »Romanopisec je reporter Časa«, pravi nadalfe Kreft, in tega načela so se držali vsi redki romanopisci-realisti Tolstoj, Dostojevski, Zola itd. Da je pisatelj realist, se zdi njemu nujnost. Pravi s Hamletom, da naj bo umetnik zrcalo svoje dobe. In končno je Kreft prepričan, da im in drugo pustolovščino. Spraviti dekleta s kishlastanskega bazarja v belo palačo se daleč ni tako težko kakor pripeiiati uporno žrtev svoje trenutne naslade več sto milj daleč po morju. Cim bi bila v Kishlastanu. bi je nihče ne videl, nihče bi uc slišal o nji in tudi govoriti bi ne smel nihče o nji, kajti njegovi rojaki ga fanatično obožavajo. Kako strašno bi se osvetil ljudem, ki se mu posme-bujejo in ki so omajali njegov prestol! Toda kako storiti vse to? Imel je že sto hi sto načinov in načrtov, pa ie vse zavrgel. Začulo se je trkanje na vrata, zagrnjena s težko zaveso. Pritisnil je na zvonec v znak, da posetnik lahko vstopi. Prišel je njegov tolmač in je nekaj zašepetal svojemu gospodarju. — Naj vstopi, je prikimal princ. Vstopil je CoHev VVarrington in se ce-remonijel.no poklonil. Ali prinaša odločitev? Rikisivi ga je radovedno opazoval. VVarrington je spadal med redke prinčeve izvoljence, katerim je bila av-dijenca ob poljubnem času dovoljena. 2e večkrat je na svoj Čudoviti način pomagal indijskemu mogotcu in zdaj mu ni bilo treba vprašati, kaj bi Rikisivi rad. Vendar sta se pa najprej pomenila o drugih rečeh in šele potem sta prišla na važnejši predmet Collevjeve-ga poseta — na Hope Joynerjevo. Spominjajte se slepih! Tudi drugi zakon ni vedno srečen Nekaj misli o drugem zakonu ločenih ter vdovcev in vdov Pravijo, da je drugi zakon navadno srečnejši kakor prvi. Verjetno bi to bilo, kajti drugi zakon sklepajo ljudje, ki imajo že nekaj izkušenj in ki vedo, kaj je za mirno zakonsko življenje potrebno in kaj ne. Vsega tega mladi zaljubljenci, stopajoči prvič pred oltar, ne morejo vedeti, ker še niso poskusili, kaj se pravi deliti vse sladkosti in bridkosti skupnega življenja. A vendar tudi drugi zakoni niso vedno srečni. Dokazov imamo vse polno v vsakdanjem življenja. Zdi se. da je treba razlikovati med drugimi zakoni dve vrsti in sicer drugi zakon ločenih in drugi zakon vdov in vdovcev. Načelni predsodek proti ločenim ni upravičen. Med njimi je gotovo mnogo takih, ki ločitve niso zakrivil: in ki imajo vse pogoje za dobre zakonce. In vendar ima v mnogih primerih prav tisti, ki se zakonike zveze z ločenim ali ločeno boji. Ločenci so lahko drugače najboljši ljudje, toda okolnost da se jc •njihov zakon razdrl. je zelo pogosto znak, da je v niihovem značaju nekaj, kar .mirno in srečno zakonsko življenje ovfra. Ni treba, da bi bila to velika hiba v značaju, lahko je samo pomanjkanje onih lastnosti, ki napravijo iz ljudi dobre zakonce. To so lastnosti čisto posebne vrste, katere ima lahko tudi slab človek, dečim jih dober človek večkrat nima. Državljanske časti mu ta nedostatek nc vzame, pač pa je v zakonskem življenju odločilna hiba. Seveda pa niso vedno enaki nedo-statki, ki vodijo k zakonskim prepirom in ločitvi. Vzroki ločitev so tako različni in večkrat tako nasprotujočega si značaja, da je težko izreči o njih splošno veljavno sodbo. Vendar pa lahko v splošnem trdimo, da se odlikujejo ljudje, ki so se že enkrat odločili za ločitev, s pomanjkanjem potrpežljivosti in strpnosti, ki je v vsakem zakonskem življenju nujno potrebna, če hočemo, da bo zakonska zveza trajna. Vsak mož in vsaka žena ima namreč svoje napake in v zakonu gre samo za to, če znata zakonca svoje napake vzajemno prenašati in si tudi vzajemno odpuščati. Kdor tega ne zna, ne more biti dober •zakonec niti prvič, niti drugič, niti tretjič. Tak človek stori najbolje, če sploh ne sili v zakonski jarem. Kdor se zveze s takim človekom, mora že vnaprej računati z razočaranjem. Iz tega vidika je torej predsodek proti zakonu z ločenim možem in ločeno ženo do gotove meje utemeljen. Drugače je^z drugim zakonom vdovcev in vdov. Ce se oženi kdo z vdovo, katere prvi zakon je bil srečen in zadovoljen, ima skoro 99?£ verjetnosti, da bo tudi njegov zakon srečen. In tudi vdovec, ki je bil v prvem zakonu dober zakonski mož, bo z veliko verjetnostjo dober zakonski mož tudi v drugem zakonu. To so namreč ljudje, moški in ženske, ki imajo za zakonsko življenje poseben talent in ki bi ne bili srečni, če bi ne živeli v zakonski zvezi. Seveda pa ne povzročajo nesporazumov in težav v drugem zakonu vedno nedo-statki v značaju. Zelo pogosto so krive denarne in sploh premoženjske razmere, zlasti tam, kjer imata oba zakonca ali pa samo eden otroke iz prvega zakona. Ce velja za prvi zakon, da bi ne smel biti nikoli sklenjen samo zato, da se »na njem zasluži«, velja to še mnogo bolj za drugi zakon. V delavskih krogih se rešijo taka vprašanja razmeroma lahko. Otroci so tu navezani na starše, največ do 14. alj 16. leta, potem se morajo pa sami preživljati. Težje je tam. kjer reilektirajo otroci na podporo očima ali mačehe še potem, ko so že odrasli. V takih primerih je očimova ali mačehlna skrb za otroke težko breme ■zlasti pozneje, ko se prvotna ljubezen med zakoncema ohladi. Ločene žene in vdove, ki imajo otroke, store uajpamet-neie. če se drugič ne omožc, vsaj dokler so otroci potrebni denarne podpore. Vdova z otroci se mora sicer težko boriti za obstanek, posebno če je siromašna, toda tako življenje je za junaško in značajno ženo še vedno lepše, nego drugi zakon, v katerem mora poslušati moževe očitke, češ, z otroci sem si te nakopal na vrat. Siromašna žena-rnati zna delati čudeže, da svoje otroke preživi in vzgoji, in ne potrebuje za to moža. Premožnim ženam se v drugem zakonu ni treba bati očitkov, vendar bi pa morale pred drugo možitvijo skleniti pismeno poročno pogodbo, v kateri bi bila finančna vprašanja v obojestransko zadovoljstvo točno urejena. Premožna vdova naj bi se vdrugič omoži-la samo z enako premožnim in nasprotno. Ce imata oba otroke, ie najbolje, da tudi po poroki oba upravljata svoje imetje strogo ločeno, da oba skrbita za svoje otroke in se prostovoljno odrečeta za primer smrti ali ločitve vseh pretenzij za svojo osebo. S tem se vzajemno najbolje zavarujeta proti očitkom in lahko verujeta, da ju vodi v drugi zakon samo iskrena simpatija. Če pa stopi drugič v zakonsko zvezo vdovec ali vdova s siromašno vdovo ali vdovcem, doprinese veliko žrtev, ki mu ni pretežka samo dokler se ljubezen ne ohladi. Posebno problematični so taki zakoni tam, kjer so otroci iz prejšnjega zakona, ki vidijo v očimu ali mačehi samo pritepenca, ki jih hoče pripraviti ob znaten del dedščinc. Kdor oglašuje, ta napreduje! Srečni starš! Žena brezposelnega delavca Nauto-va v Amsterdamu je srečna mati. Rodila je sinčka, ki jc 750.000. meščan slavnega holandskega mesta Amsterdama. Amsterdamsko prebivalstvo jo že več tednov nestrpno pričakovalo, kdaj doseže število prebivalcev tri :e-trt milijona. Vsj so želeli, da M Wl 750.000. meščan zdrav domači prirastek, ne pa priseljenec. Na drugi strani so se pa bali, da bi ta čas kdo ne umrl ali zapustil mesta, ker Uli Bc nestrpni. Slednjič se jim je izpolnila vroča želja, ko se je rodil brezposelnemu delavcu sinček. Krstili so 2:* le istega dne in dobil je ime Jan. Mali Janezek je hil osmi član siromašne rodbine, v katero pa ni prišel praznih rok. Še istega dne so namreč posetili .lanezkove starše zastopniki mestne občine, ki so jim čestitali in sporočili, da je amsterdamsko prebivalstvo pripravilo za 750.000. meščana kraMiu*!i -"zdeluj-e in popravlja: Rožna ulica 19. 1127 Pekarna dobro idoča, odda z vsem in- ventarjem zaradi lastnakoi e bolez- ni na Tržaš-ki cesti št. 19 v Ljub- lj-ani. 115 Potnika ki bi obiskoval privatne stranke, sprejme Jančisa:', Tavčar j eva 1. 1107 Mramornato steklo v različnih barvah in velikostih. 6—S mm debelo za obložitev kopalnic, toalet, hladilnic in kuhinj, za notranjo ureditev proda. ialnib lokalov itd. je novost za Slovenijo. Je masiven materijal brez glazure, kot steklo ne izgubi barve. Potrebne luknje sc lahko vrtajo v vseh premerih. Obložitev gladkih sten se vrši s specijalnim klejem ali se pa pritrdijo plošče z vijaki. — V zalog} ima in tozadevna dela izvršuje KRISTAL" o. d tovarne ogledal in brušenega stekla. Ljubljana Vil (tel. 3075) — Centrala Maribor (tel. 2132) — Split Izdeluje ogledala iz Ia zrcalnega stekla 5 )£ do 8 mm debeline v vseh veličinah, tudi v merah 300 X 200cm in več, brušena stekla z okraski (ornamenti) ter upognjena stekla. Popravlja oslepela ali sploh pokvarjena stara ogledala, izvršuje zaste-klenje izložb in portalov z zrcalnim steklom 6 do 8 mm, s specialnim steklom 5 do 6 mm; vlaga stekla v medenino (Messingfassungen), izdeluje pult ne plošče iz 8 do 10 ram debelega zrcalnega stekla. — Ima na skladišču v vseh veličinah zrcalno steklo 5 Jo do 8 mm, tudi nadmoćno 8 do lOmm debeline, specialno steklo 4 do 6 mm, ledenasto steklo 5 mm, alabaster steklo 9—11 mm, eolska ogledala; vse po jako zmernih cenah. Jamči za prvovrstno izdelavo vseh svojih proizvodov. — Zahtevajte ponudbe! I. Stjepušin l\m. Jujmta 57 priporoči oajeoljie tambure, tiče, tkete, pirtitore i ostale pe-trebldie u