TA fEDEN / TA TEDEN
MMe ni mogoče
mt kd
Vsak večerje na Ptuju vsaj ena, dve ali celo tri kulturne pri-
reditve. Tako je bilo ves minuli teden in bo še do konca tega
tedna. Organizatorji so trije oziroma štirje: Gledališče Ptuj,
Društvo umetnikov in ustvarjalcev, Mestna občina in Pokra-
jinski muzej. Resnično so ti dnevi na Ptuju pravi prazniki pes-
mi, plesa, gledaliških iger in glasbe.
Sicer pa kulturnih prireditev v mestu ne manjka niti sicer. K
temu prispevajo poleg zgoraj naštetih še Zveza kulturnih orga-
nizacij sama in s svojimi društvi. Društvo izobražencev Vikto-
rina Ptujskega, Glasbena šola Karola Pahorja... Kljub temu tu
in tam slišimo, da se na Ptuju ne dogaja nič.
Tisti, ki izreče takšno, za vse, ki delajo v kulturi, bogokletno
misel, cika predvsem na to, da se le redkokdaj zgodi kaj velike-
ga. Da nas le redkokdaj obišče umetnik, katerega nastop ali
razstavo je resnično vredno obiskati. Merila za to so seveda
povsem subjetivna in tisti, ki se zavzeto zanimajo za vsa-
kovrstno ustvarjanje, za velikimi in znanimi umetniki najbrž
ne hlepijo. Navsezadnje se lahko tu in tam odpeljejo v Ljubl-
jano, Zagreb ali na Dunaj.
Res pa je, da publike enostavno ni mogoče zvabiti na dogo-
dek, za katerega se odloči, da ni vreden njenega zanimanja.
Publika je še kako kulturno osveščena, izobražena in razgleda-
na. Organizatorji je ne smejo podcenjevati.
Tako je, denimo, petkov koncert opernih pevcev Janeza Lot-
riča in Olge Gracelj ter violinista Petra Kuharja obiskalo toliko
gostov, da so povsem napolnili dvorišče dominikanskega samos-
tana. Več kot 300jih je sedelo kar na deskah improvizirane tri-
bune in skoraj tri ure zavzeto spremljalo nastope. Avtomobili,
parkirani v bližini prireditvenega prostora, so imeli poleg
ptujskih tudi mariborske, lenarške in celo graške tablice. Prav
tako so se spomladi zelo ogreli za nastop londonskih glasbeni-
kov Tomaša Tulačka in Stevena Wraya. Enako za glasbenike
grlenega petja iz južnosibirske Tuve. Pa tudi za katero od slo-
venskih gledaliških predstav...
Seveda pa število obiskovalcev ni vsezveličavno merilo kako-
vosti. Gre enostavno za to, da je prireditev pisana na kožo
določeni publiki. Tu in tam kakšen zares kakovosten nastop
(tudi v večjem mestu kot je Ptuj) obišče le peščica poznavalcev.
Morda na Ptuju (in v Sloveniji) še posebej velja, daje najtežje
uspeti v lastni mlaki. Ko se uveljaviš na tujem, pa si tudi
domači publiki bolj všečen.
Zdi se, da obisk kulturnih prireditev ni odvisen od cene vstop-
nice. Za dobro doživetje je enostavno potrebno plačati, medtem
ko na nekatere dogodke ni veliko obiskovalcev, pa četudi je
vstop brezplačen. Prav je, da organizatorji razmišljajo tudi o
iem, ko vabijo ustvarjalce na Ptuj in občina, ko deli denar za
organizacijo kulturnih prireditev. Ptuj lahko postane malo, a
eksotično kulturno prizorišče, ki ga bodo obiskovali tudi Ijubi-
^^Iji kulture od drugod. Pri tem mora računati, da ima v mestu
hvaležno, a tudi zahtevno publiko. Ker je Ptuj majhen in ima
nalo prebivalcev, je zadovoljstvo ali razočaranje občinstva nad
organizacijo kultur- f j «
ne prireditve še toli- VAwUU)v	a .
ko bolj pomembno.	^ ^^^-I^M^^C
PTUJ / DOMINIKANSKI SAMOSTAN
LoihOf Gmtlieva in Kuhar iraviAiši/i
Dvorišče dominikanskega sa-
mostana, šele nedavno odkriti
prireditveni prostor, se je tudi to-
krat izkazal. Akustično dvorišče
pod milim nebom je napolnilo
petje tenorista Janeza Lotriča s
klavirsko spremljavo profesorja
Toneta Potočnika že minula
ponedeljek in sredo, v petek pa
se mu je pridružila še sopra-
nistka Olga Gracelj. Dodatek h
koncertu je bil nastop mladega
violinista Petra Kuharja, ki naj bi
nastopil skupaj s kitaristko Katjo
Porovne v torek, vendar je kon-
cert zaradi dežja odpadel. Nasto-
pi Janeza Lotriča, Ptujčana, ki se
je uveljavil predvsem v tujini, so
someščani navdušeno sprejeli. Z
nastopi prejšnji teden se je prvič
pojavil pred domačim
občinstvom v vsem svojem
pevskem sijaju. V duetu s sopra-
nistko Olgo Gracelj je še posebej
navdušil povsem poln avditorij
dominikanskega samostana.
Gledališče Ptuj, ki je v okviru
poletnih večerov organiziralo tudi
Lotričeve nastope, nadaljuje ta te-
den z gledališkimi predstavami
prav tako na dvorišču domini-
kanskega samostana. V primeru
dežja bo današnja predstava Govor
malemu človeku v režiji Sama
Strelca, jutrišnja (Polovične resni-
ce v režiji Vladimirja Jurca), in
petkova (Turinnijeva Krčmarica v
režiji Sama Strelca) v gledališču.
MZ
Janez Lotrič in Olga Gracelj v Foesterjevem Gorenjskem
siavčku na dvorišču ptujskega dominikanskega samostana.
2
Sreda^ 14. avgust 1996 - TED|||k
MIKLAVŽ PRI ORMOŽU / SLOVESNOSTI OB 120 LETNICI
Prelepi in bogati so ti kraji na jugovzliodnili obronldli Slovens-
idti goric. Pa ne toliko zaradi narave, sončnih vinskih goric, polj
in gozdov. Glavno bogastvo se skriva v ljudeh, ki so prerasli svet
okoli Miklavža, Kajžaija, in drugih bregov naokoli ter zapustili
globoke sledove in vredno zapuščino vsemu slovenskemu naro-
du. Med najimenitnejše pa brez dvoma sodi 58. lavantinski škof
dr. Ivan Jožef Tomažič. Njegovemu spominu ob 120 letnici
rojstva so se Miklavževčani oddložili minulo nedeljo z od-
kritjem spominske plošču v župni cerkvi ter doprsnim kipom,
postavljenim pred cerkvijo.
Mariborski škof dr. Ivan Jožef
Tomažič je bil rojen 1. avgusta
1876. leta v Miklavžu pri
Ormožu, na griču nad župno
cerkvijo. Osnovno šolo je obis-
koval v domačem kraju, gimna-
zijo pa v Ljubljani, nakar je sto-
pil v mariborsko bogoslovje. Tu
se je z veseljem poglabljal v bo-
goslovne znanosti in sodeloval
pri znamenitem rokopisnem lis-
tu Lipica, ki so ga mariborski
bogoslovci začeli izdajati že prvo
leto mariborskega bogoslovja, ki
ga je Anton Martin Slomšek us-
tanovil ob prestavitvi škofijske-
ga sedeža v Maribor. Kot zgle-
den bogoslovec je bil Tomažič
posvečen v duhovnika že v
začetku četrtega letnika, po
končanem študiju pa je bil na-
jprej nastavljen za kaplana pri
Sv. Juriju ob Ščavnici, nato pa v
Celju. Mariborski škof dr. Mi-
hael Napotnik je mladega na-
darjenega duhovnika poslal v
Innsbruck, kjer se je izpopolnje-
val v teoloških študijah. Tu je bil
tudi 1906. leta promoviran za
doktorja bogoslovnih znanosti.
Ves kasnejši čas svojega službo-
vanja je opravljal pomembne na-
loge v okviru škofije, objavljal
svoje razprave v raznih teoloških
revijah in časopisih ter nekaj
časa celo predaval na maribors-
kem bogoslovju. 1928. je bil
imenovan za pomožnega škofa,
po smrti škofa Karlina pa je 1.
avgusta 1933. leta prevzel
vodstvo mariborske škofije.
Razmere, v katerih je deloval
mariborski škof dr. Ivan Jožef
Tomažič so bile za slovenski na-
rod vse prej kot ugodne. Deželo
je stiskala gospodarska kriza,
grozili pa so ji tudi družbeni in
politični pretresi in na pohodu
sta bila fašizem in nacizem. Prav
slednji, še posebej pa štiriletna
nemška okupacija, ko je bil ves
čas pod stahotnim pritiskom, so
še posebej zaznamovala njegovo
delo. Smel je sicer ostati v Mari-
boru, vendar je bil dobesedno
ujetnik Nemcev, ki so mu v nje-
govi škofiji pozaprli in pregnali
veliko večino duhovnikov. Sam
pa je potem kot preprost kaplan
opravljal najnujnejše pastoralne
službe in upravljal obširno škofi-
jo pod budnim očesom okupa-
torja in bil z njim v stalnih spo-
rih. Vesel, da se je vojna končno
le končala in z njim štiriletno
maltretiranje okupatorjev zaradi
njegove slovenske pokončnosti,
pa je po vojni doživel udarce
druge vrste, ki so spodkopali
njegovo zdravje. Umrl je v
začetku 1949. leta, star 72 let.
Mladi rod Miklavževčanov
pozna škofa Tomažiča le iz pri-
povedi starejših, v zadnjih letih
pa iz besedil, ki so bila v zvezi z
njim objavljena v katerem izmed
časopisov in revij. Lepe spomine
nanj pa ima starejši rod, še pose-
bej njegova nečakinja Otilija
Sovič iz Vuzmetincev. Veliko
teh spominov pa je žal že prekril
čas pozabe.
Spominu rojaka iz Miklavža
pri Ormožu so se minulo nedeljo
oddložili tako občina Ormož,
domača krajevna skupnost, žup-
nija ter tudi mariborska škofija.
Nedeljske slovesnosti so se
udeželili številni gostje, slovesno
somaševanje ob pomoči deka-
nijskih duhovnikov pa je opravil
mariborski škof dr. Franc
Kramberger. O življenju in delu
dr. Tomažiča je govoril prof. dr.
Stanko Janežič, domačin iz
bližnjega Vinskega Vrha, ki je
uredil tudi jubilejni zbornik,
posvečen njegovemu spominu.
O pomembnem miklavževskem
rojaku je povedal nekaj besed
predsednik sveta miklavževske
krajevne skupnosti Anton Kirič,
slavnostni govornik ob odkritju
doprsnega kipa velikega
prleškega sina pa je bil ormoški
župan Vili Trofenik. Poudaril
je, da je bil na čelu mariborske
škofije v tako usodnem času za
Slovence na Štajerskem, ko jim
je grozilo, da za vedno izginejo iz
te zemlje, tako preudaren in na-
rodno zaveden mož, kot je bil dr.
Tomažič, ki se je zavedal, da ni
mogoče biti resnično zvest veri,
ne da bi bil človek zvest svojemu
narodu.
"Ta spomenik naj ne bo samo
spomin na velikega rojaka in
cerkvenega dostojanstvenika,
ampak tudi spomin številnim
štajerskim duhovnikom, ki so
prežeti s Slomškovim duhom
bili v najtežjih trenutkih za Slo-
vence na Štajerskem na njihovi
strani in skupaj z njimi trpeli,
nam in zanamcev v opomin," je
ormoški župan sklenil svoj na-
govor.
Vida Topolovec
Doprsni kip 58. lavan-
tinskega škofa dr. Ivana
Jožefa Tomažiča, delo
akademskega kiparja Vik-
torja Gojkoviča, so
Miklavževčani postavili
pred cerkvijo.
Foto: Vida Topolovec
PTUJ / NASA DRŽAVA MORA SKRBETI TUDI ZA RAZVOJ
Sestaviti bi morali tudi meddržavne komisije, ki bi delale na terenu.
V sklopu 8. tabora Slovenske ljudske stranke, ki bo v nedeljo v
Gorišnici, je v četrtek zvečer potekala na Ptuju okrogla miza z
naslovom: Odnosi med Slovenijo in Hrvaško.
Z osamosvojitvijo Slovenije so
se na obmejnih območjih pojavi-
li nekateri problemi, ki jih ta-
mkajšnji prebivalci vsak dan
občutijo. Prav o teh so govorili
župani obmejnih občin. Četrtko-
vega srečanja pa se je zraven
predstavnikov SLS in njenega
predsednika Marjana Podobni-
ka udeležil tudi Andrej Žlebnik,
državni podsekretar iz slo-
venskega ministrstva za zunanje
zadeve.
Župan občine Gorišnica
Slavko Visenjak, ki je vodil ok-
roglo mizo, je opozoril na počas-
nost reševanja teh problemov, ki
so za naše obmejne kraje
življenjskega pomena. Po njego-
vem mnenju bi najprej morali
določiti' potek državne meje, saj
se veliko težav pojavlja prav za-
radi tega. Še posebaj takrat, ko bi
radi uredili komunalno in drugo
infrastrukturo na naši strani.
Prav ta je na slovenski strani
zelo slabo ali sploh neurejena. Iz
sosednje Hrvaške dobiva pitno
vodo, po precej visoki ceni, dves-
to gospodinjstev.
Naša država bi morala
poskrbeti za skladnejši razvoj in
hitrejše sprejetje nekaterih
meddržavnih sporazumov, ki bi
omogočili izgradjo pomembnih
objektov na obmejnem podro-
čju. Večina teh krajev je demo-
grafsko ogroženih zaradi neure-
jenosti pa odhajajo predvsem
mladi ljudje živet drugam.
Precej težav pa imajo tudi tisti
naši kmetovalci, ki so vezani na
državno mejo, saj drugače ne
morejo priti na svoja posestva,
vsakokratni prehod pa je po-
vezan z birokratskimi pregledi.
Najprej bi morali urediti
državne prehode in zgraditi svo-
je ceste.
Marjan Podobnik, predsed-
nik SLS, je govoril o tem, da
moramo meddržavne odnose
reševati z veliko mero strpnosti
in politične modrosti saj gre na
obeh straneh za zahtevna
vprašanja, še posebej je opozoril
na vprašanje Piranskega zaliva,
jedrske elektrarne Krško, deviz-
nih vlog Ljubljanske banke v
Zagrebu in lastništva naših
podjetij, humanitarnih ustanov,
ki jih je na hrvaški strani kar
precej. Oboji bi se morali zavze-
mati za dolgoročne rešitve.
Izrečenih je bilo kar nekaj
ostrih kritik na počasnost naše
države okrog sprejemanja spo-
razumov s sosednjo Hrvaško. Z
njihovim sprejetjem bi lahko ve-
liko bolje urejali tudi ostale stva-
ri. Ljutomerski župan Ludvik
Bratuša je opzoril, da so nekateri
mejni prehodi celo črne gradnje,
saj še vedno ni rešeno lastninsko
vprašanje zemljišč. Tudi župan
obmejnega mesta Ormož, Vili
Trofenik, je opozoril na nekatere
njihove težave. Njihova občina
je zaradi togosti naše države veli-
ko izgubila saj so na njihovo
južno sosedo precej navezani na
gospodarskem, kulturnem in tu-
rističnem področju.
Andrej Žlebnik, iz mi-
nistrstva za zunanje zadeve je
povedal, da ni v njihovi pristo-
jnosti reševanje komunalne
infrastrukture na obmejnem
področju, temveč je to stvar
notranje politike. Veliko proble-
mov, ki prihaja na tej 600 -kilo-
metrski južni meji bi rešili prav
s podpisom sporazumov o me-
jnem sodelovanju. Njegov osnu-
tek je v pripravi že dobra tri leta
in v naslednjih mesecih bi ga
morali realizirati. Po njegovem
mnenju postopek o določitvi
državne meje teče na kopnem
dovolj hitro in ni sporov o pote-
ku meje, več problemov je na
morju.
Počasnost reševanja odnosov s
sosednjo Hrvaško je pripisal
temu, ker jih je potrebno graditi
od začetka, saj nimamo po-
dobnih izkušenj ali že napisanih
bilaterarnih pogodb iz bivše Ju-
goslavije, podobno kot smo
prevzeli to s sosednjo Madžarsko
in Avstrijo.
Udeležnci okrogle mize so
večkrat opozorili tudi na to, da je
Hrvaška še vedno naš tretji
partner v blagovni menjavi v
višini miljarde in pol dolarjev.
Od uspešnosti reševanja in gra-
ditve odnosov s Hrvati pa so zelo
odvisni tudi odnosi s sosednjo
Italijo.
MS
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
ga je ustanovil Okrajni odbor OF
Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO -
TEDNIK, d. o.o., Ptuj
UREDNIŠTVO:
Franc Lačen (v.d. direktorja),
Ludvik Kotar (odgovorni
urednik), Jože Šnnigoc
(pomočnik odgovornega
urednika in lektor), Jože Bračič,
Ivo dani, Majda Goznik, Viki
Klemenčič, Martin Ozmec, Marija
Slodnjak In Milena Zupanič
(novinarji).
Tehnični urednik:
Slavko Ribarič
Oblikovanje strani,
računalniška grafika in stavek:
Slavko Ribarič
Računalniški prelom:
Jože Mohorič
PROPAGANDA:
Oliver Težak, v 776-207
Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p.
95, Raičeva 6,2250 Ptuj; v (062)
771-261, 779-371: 771-226; faks
(062) 771-223.
Celotna naročnina 5.720 tolarjev,
za tujino 11.440 tolarjev.
Ptuj: 52400-603-31023
Tisk: GZP Mariborski tisk,
Maribor.
Po mnenju Ministrstva za
informiranje Republike Slovenije
št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se
šteje Tednik za izdelek
informativnega značaja iz 13.
točke tarifne številke 3, za
katerega se plačuje petodstotni
davek od prometa proizvodov.
E - pošta: ptednik&kdm-ptuj.si
GRAJENSCAK/ RALLV NA GRAJENSCAKU
Obilica snega in leda, ki smo je bili deležni letošnjo zimo, je na asfaltirani cesti
skozi Grajenščak pustila luknje s premerom po meter ali več, globoke po tudi več
centimetrov, Jako da lahko prebivalci in obiskovalci Grajenščaka doživijo pravi rally
na tej cesti. Če to "rally-sko progo" prevoziš le z umazanim avtomobilom je to velik
uspeh. Na določenih predelih se moraš z vozišča umakniti skorajda v jarek.
Po besedah g. Napasta, ki je zadolžen za ceste v mestni občini, je občinski svet o
nemogočem stanju ceste na Grajenščaku že obveščen in v tem mesecu nameravaju
začeti vsaj s popisom.
Dela se niso mogli lotiti prej, ker je parlament šele prejšnji mesec namenil
sredstva za odpravo škode, ki jo je povzročila letošnja zima, je še dodal g. Napast.
Sredstva za popravilo ceste bo namenila tudi ptujska občina. S tem, da sredstev za
celotno preplastitev ceste verjetno ne bo, bodo preplastili le najbolj poškodovan del.
Gabrifela Milošič
KIDRIČEVO / KOPALIŠČE
Kopališče Kidričevo, ki že
vrsto let konkurira ptujskim
termam, ima letos najslabšo
sezono v zadnjem desetletju.
Dokaj zmerne cene in dobra
gostinska ponudba in postrežba
ter čista voda, ki so že vrsto le'
značilnost kopališča, letos zaradi
slabega vremena ne privabljajo
kopalcev.
Dnevno kopališče obišče 200-
300 kopalcev, med vikendi pa se
ta številka poveča na okrog lOOO.
Na kopališkem ozemlju pa
tudi več športnih objektov, ko'
npr. odbojka na mivki in asfalt"'
košarkaško igrišče, igrate lahko
namizni tenis, biljard, pikado-
tako da lahko kopališka
ponudba zadovolji vse športni
zanesenjake.
Gabrijela Milo«!«
POLETNA LIKOVNA ŠOLA
Zveza kulturnih organizacij Slovenije tudi letos pripravlja v prostorih Steklarske
šole v Rogaški Slatini POLETNO LIKOVNO ŠOLO.
Sledila si bosta dva intenzivna osemdnevna tečaja za odrasle.
Tema prvega tečaja (od 9. do 17. avgusta 1996) bo SLIKARSKA IZRAZNA
SREDSTVA, drugi (od 17. do 25. avgusta 1996) pa bo risarski - PREDMETI iN
PROSTOR.
Udeleženci prihajajo iz vse Slovenije, mentor pa je akademski slikar Tone RačKi'
.fCDNIK - Sreda, 14. avgust 1996
3
^tATENBERG PRI MAKOLAH / KDAJ RESNIČNO VRNITEV V PRIHODNOST?

je Franc Dizma Attems v letih 1720 do 1740 dal zgraditi na
foW Dravinjskih goric prelep baročni dvorec, ki se spodaj v do-
lini spogleduje z vijugasto in večno problematično Dravinjo ter
f^inii haloškimi griči takoj za njo, brez dvoma niti v najbolj
Vfjiih sanjah ni slutil, da bo stavbna mojstrovina italijanskega
^fliitckta Camesinija in freskaija Joanneckya, medtem, ko o
^ojstru bogatih štukatur ne vemo imena, povzročala dobrih 250
let kasneje toliko slabe volje, negodovanja in tudi hude krvi.
Xežko bi rekli, kdaj je ta pre-
lepi dvorec, ki je imel še pred
25 leti veliko občudovalcev in
tudi gostov, pričel propadati.
Malokdo ve, ali pa se vsaj bolj
megleno spominja, da je v
začetku sedemdesetih let v No-
vem Sadu obstajal "Kliib ljubi-
teljev Štatenberga". Člani so
bili dobesedno zaljubljeni v
sam dvorec, njegovo večno ze-
leno okolico ter podeželski
mir. Sem so v tistem času pri-
hajali gostje od blizu in daleč,
[udi takšni z debelo denarnico.
V	sedemdesetih letih je desno
ob vhodu pričela s svojo de-
javnostjo današnja Iskra Ma-
kole. Napeljali so centralno
kurjavo, ki so jo dobile tudi
sobe v prvem nadstropju sever-
nega trakta dvorca. Nav-
dušenje za dvorec, kjer je
občasno tudi ropotalo, je
počasi plahnelo. Kasneje so za
potrebe Iskre zgradili nove
hale v dolini, vendar škoda na
tem področju je bila narejena.
V	tistih časih so vsako leto
konec septembra tri do štiri
dni preživeli na Štatenbergu
tudi slovenski pisatelji. Zna-
menita	"Štatenberška
srečanja pisateljev" so bila
svoj čas znana tudi preko ta-
kratnih državnih meja, vendar
tridesetletnice srečanje ni
dočakalo. Pa ni toliko krivde v
samem Štatenbergu, kjer so
kljub težavam sprejemali pisa-
telje z vsem, kar so imel na-
jboljše. Največ krivde je v pisa-
teljih samih, v razkolu med
mladini in starejšimi ter še za
nameček med tistimi iz Ljubl-
jane in tistimi iz Maribora.
Del krivde, da je v Štatenber-
gu danes tako, kot je, gre pripi-
sati tudi malomarnosti
nekdanjih lastnikov, to je tu-
ristično hotelskemu podjetju
Planina. V eni izmed hudih
zim v začetku osemdesetih so
pozabili iz cevi centralne spus-
titi vodo, te so popokale, voda
pa je kasneje dobesedno zalila
sobe in propad se je v tem delu
dvorca nadaljeval s hitrimi ko-
raki.
Konec osemdesetih je dvorec
dobil v lastništvo slovenjebist-
riški Impol. Ker so v sklopu
svoje takratne delovne organi-
zacije imeli tudi gostinstvo in
turizem, so imeli s Štatenber-
gom velike načrte. Resnično
veliko dela pa tudi denarja je
bilo takrat vloženega v njegovo
obnovo. Tako je Štatenberg
dočakal prvomajske praznike
1990. dokaj bučno. Ponovno so
ga odprli 'za prihodnost', kot so
takrat povsod pisali. Obnovili
so tri salone, baročnega, At-
tems in lovskega, obnovljena je
bila kuhinja, spodnje sanitarije
in tudi dvorišče. Načrtov je
bilo veliko, vendar so bili kljub
vsemu nekoliko na tesnem z
denarjem, da bi lahko ures-
ničili željo po stacionarnem tu-
rizmu, saj sob brez ustreznih
sanitarij niso mogli ponujati
sodobnemu turistu.
Tudi kulturo so pripeljli v
dvorec, bili so koncertni večeri
s priznanimi umetniki, vendar
je bilo gostov vedno manj. Bile
so tudi likovne razstave in svoj
razstavni prostor je imel celo
kipar Vaško Cetkovič, ki pa je
ob osamosvojitvi Slovenije vse
svoje eksponate iz dvorca od-
stranil. Tudi z butiki in osta-
lim, kar bi naj bilo na voljo
gostom ter popestrilo
ponudbo, ni bilo nič. Samo
dvorec, kuhinja, ples ob koncu
tedna, ogled viteške dvorane,
razne krajevne prireditve in
prva devetdeseta leta tudi pisa-
teljska srečanja in s tem se vse
tudi konča. Tudi muzej pa ure-
ditev sob s starim pohištvom
ni prav zaživelo. Kot prej pisa-
telji pa še vedno radi zahajajo
na Štatenberg likovniki in tako
vnesejo sem vsaj za nekaj dni
več živahnosti.
Od devetdesetega leta dalje so
se v dvorcu zamenjali trije na-
jemniki, vsi zagledani v dvorec
z veliko željo, da se nekaj le
premakne na bolje, vendar so
obupali. Načrti, pa naj bodo še
tako lepi, morajo biti tudi de-
narno podprti, tega, vsaj v
takšni količni, ki bi Štatenberg
resnično vrnil v prihodnjost,
ni bilo od nikoder. Niti poroke
v dvorce in gostije, niti konji,
ki so nekaj let privlačevali ljudi
ter v času šolskih izletov tudi
mlade izletnike, ki so prihajali
sem, niso pomagali k pozitivni
bilanci, kjer bi ostajalo ob
preživetju še nekaj denarja
tudi za vlaganje v prostor.
Sedanji najemnik Drago
Lesjak gostilnilničar iz
bližnjih Makol, z Impolom je
sklenil najemno pogodbo za
trideset let, ima voljo in željo
narediti nekaj na bolje, vendar
ga pestijo druge skrbi - to pa je
lastništvo. Ne ve, kdo bo do-
končni lastnik dvorca - ali Im-
pol, kjer pa je po vprašanju
lastništva brez dvoma kar ne-
kaj različnih interesov, ali
država. Še najboljša bi bila
slednja, kljub temu, da se je že
neštetokrat izkazalo, da ni
ravno najboljši gospodar.
Konjev DANES v grajskem
hlevu ni več, pa tudi hleva v ce-
loti ne, saj je sprednji del stre-
he porušen. V samem hlevu je
v spomin na konje ostalo le še
nekaj bal sena in slame ter po-
zabljene vile in grablje. Zunaj
hleva pa bujno rastejo visoke
koprive in drugi plevel. Vse se
ti zdi, kot, da si v pravljici
speče Trnjulčice.
Minuli torek so bila vrata
dvorca zaprta. Tu in tam je
pred vhod sicer zapeljal kakšen
avtomobil, vendar je hitro obr-
nil v nasprotno smer. Samo
družina z ormoško registracijo
si je na klopci ob lepo pokošeni
travi privoščila majhen piknik.
Bili so namreč na Boču in so si
hoteli ogledati še Štatenberg.
Najemnik Drago Lesjak ali kot
ga v Makolah popularno
kličejo kar Ago, je za nekaj dni
izpregel in se odpeljal na zas-
luženi počitek, vendar je bil v
petek, soboto in nedeljo gos-
tom in vsem, ki so obiskali
dvorec, ponovno na voljo.
V dvorcu so še vedno poroke,
zaradi večno deževnih viken-
dov v letošnjem poletju pa je
gostov občutno manj, kot bi jih
sicer lahko bilo, čez teden, od
ponedeljka do petka, pa je ra-
zen za naprej najavljene skupi-
ne, dvorec tako ali tako zaprt.
Problem turizma, donosne
industrijske panoge brez
dimnikov, je v idilični pokraji-
ni na robu Dravinjskih goric
in bližnjih Haloz, večplasten.
Idealni pogoji, saj je tod kot
nalašč prostor za vse tiste, ki si
želijo oddiha, lepa okolica, ne-
govana trava v bližnjem parku,
pa tudi dobra postrežba v gos-
tinskem delu in treh salonih in
ob tem še ogled viteške dvora-
ne, je zdaleč premalo. Ob izlet-
niškem turizmu bi morali na
Štatenbergu imeti sobe ustrez-
ne kategorije, kot se za takšen
objekt tudi spodobi, potem bi
te kraje, za mnoge manj razvi-
te, drugače pa lepe in ravno
pravšnje za notranje ravnoves-
je modernega človeka, lahko
bolje ponudili tistim, ki si
takšnega turizma želijo. V
bližnji in tudi ne tako oddalje-
ni okolici so lepe izletniške
točke, od Ptuja, ptujskiih top-
lic, Ptujske Gore, Boča, Slo-
venske Bistrice, Rogačke Slati-
ne do atomskih toplic. V vsej
tej in mogoče še kakšni kombi-
naciji, z ustreznimi sobami se-
veda, pa bi baročni dvorec Šta-
tenberg, ki kljub vsemu propa-
da, le obudili za prihodnost.
Mogoče bi morali za začetek
ponovno obuditi k življenju
"Klub ljubiteljev Štatenber-
ga", ki so ga v začetku devetde-
setih let ustanovili v Slovenski
Bistrici in ni nikoli zaživel
tako, kot bi moral.
Vida Topolovec
Iz doline je lep pogled na južni del baročnega dvorca Štaten-
berg.	(Foto: VI)
Pred samim vhodom pa je slika že drugačna - kljub
mogočnosti veje iz zidov zapuščenost in premajhna skrb za
stavbo.	(Foto: VT)
Pogled na nekdanji gospodarski del je vse prej kot obetaven,
saj je del nekdanjih hlevov že v ruševinah,	(Foto: VT)
I ....ki pa v notranjosti izgleda takole:
(Foto:VT)
^VORI SE...
i^« je na ptujski prob-
'^^ki okrogli mizi o odno-
s sosednjo južno državo
Postalo marsikomu jasno,
se s sosedi povsem ne
^'^^umemo. Saj se slabo
^^^umemo tudi med seboj.
° je župan završke
ločine govoril o njihovih
Problemih, je nekdo iz
^^toplnice vprašal: "Kva
i»DA je teža odnosov s
sosednjo državo res velika.
Celo županu občine, ki je
te dni slavila, ki pa niti ni
neposredno ob meji, se je
na okrogli mizi pod težo
sesedel stol.
...DA so borci izpred nekaj
deset let, skupaj z ude-
leženci zadnje vojne za
SLO, na sobotni slovesnos-
ti doživeli električno sabo-
tažo. Vse kaže, da so med
nami kljub demokraciji in
svobodi misli ter besede, še
vedno zahrbtni delavci.
Sami sebi pogumni, nor-
malno mislečim pa reveži v
svoji duši.
...DA je v Ptuju in bližnji
ter daljni okolici mnogo
opic. Le ena pa je prava in
sicer v ZOO prodajalni.
Očividci vedo povedati, da
se od ostalih opic razlikuje
samo po podobi.
4
lANIMIVOSTh REPORTAŽE
Sreda^ 14. avgust 1996 - TED|||k
PISE: TANJA PETROVIČ / Z NAHRBTNIKOM PO AZIJI - 1 5
Od Bangkoka
do Chiang Maio
v Bangkok, glavno mesto
Tajske, smo prispeli sredi noči.
Zjutraj nas je najprej zaneslo na
popotniško ulico Khao San, ki
ima poleg poceni prenočišč, res-
tavracij in turističnih agencij še
dobro lokacijo. Od največjih
znamenitosti na Tajskem vas
loči pet minut hoje, a to zaradi
smoga in divjega prometa ni
sproščen sprehod. Najlepši
templji in bivša kraljeva palača
so obdani z visokim belim zi-
dom, ki se je izkazal za zelo ko-
ristnega - varoval jih je pred
poplavami. Na Tajsko nismo
prišli ob pravem času. Močni
septembrski nalivi so sicer res
nekoliko ohladili razgreto
ozračje, vendar so nas ponavadi
presenetili sredi ulice in v nekaj
minutah smo si bili primorani
poiskati zatočišče. Če ne zase, pa
vsaj za fotoaparate.
. Mokri smo bili tudi pri ogledu
templja Wat Pho. Zatekli smo se
k več kot 40 metrov dolgemu
ležečemu Budi z bisernimi
podplati in si ga, medtem ko je
deževalo, ogledali okrog in ok-
rog. Wat Pho pa ni zanimiv
samo zaradi Bude in zunanjosti
templja. Še vedno je središče
učenja in prakticiranja tradicio-
nalne tajske masaže; ta nima nič
skupnega z erotično, ki na staro-
davno danes po krivici meče sla-
bo luč. Že sam prostor - tempelj
- pripomore, da je masaža op-
ravljena v duhu popolne kon-
centracije. Dober maser je tisti,
ki je sposoben zadržati kon-
centracijo ves čas masaže in me-
ditirati pred njenim pričetkom.
Glavni vrsti masaže sta severna,
ki jo izvajajo v nekdanji prestol-
nici na severu Chiang Maiju, in
južna, ki si je za svoj center iz-
brala ta tempelj. Pomembno je,
da je celotno telo dobro "pregne-
teno", zato lahko traja takšna
masaža okrog dve uri, več pa za-
radi napora koncentriranja ma-
serja ni priporočljivo. Tudi vi se
lahko naučite tukaj uporabljati
prste v masažne namene.
Wat Phra Kew in bivša kralje-
va palača ne bosta nikogar
razočarala.	Razkošno
predstavljata 200-letno kral-
jevsko zgodovino in z nena-
vadno arhitekturo ponujata
sanjski ogled. V času našega
obiska med obiskovalci ni bilo
čutiti navdušenja. Tajke so hodi-
le v trumah oblečene izključno v
črnino. Umrla je kraljica mati in
vse kraljestvo se je ovilo v črno
za 100 dni, kolikor traja žalovan-
je. Poleg globoke vernosti je
spoštovanje do kraljeve družine
ena izmed največjih značilnosti
tajske duše. Pred bivšo kraljevo
palačo, kjer je mrtva sedela(!)
kraljica mati, so nastajale dolge
črne kolone. Vendar pa nam, tu-
jcem, vstop ni bil dovoljen in
lahko smo samo zaman stegovali
vratove preko ramen paznikov.
Na veliki zelenici poleg kraljeve
palače je rastel krematorij, nare-
jen posebej za slovesno upepeli-
tev kraljice. Njeno sliko, ovito s
črnim žalnim trakom, smo zasle-
dili v vsaki trgovini, turistični
agenciji, hotelu in celo v avto-
mobilih.
Wat Phra Kew je imenovan
tudi Tempelj smaragdnega
Bude. V njem sedi na visokem
zlatem podstavku Buda, narejen
iz zelo dragocenega materiala -
vrste zelenega žada. Žalitev bi
bila, če bi mu pokazali bose noge
kot najbolj nečisti del telesa.
Zato morate paziti, da pravilno
sedete (pokleknete). Tudi foto-
grafiranje je strogo prepoveda-
no. Za dokaz je okoli opozorilne
tablice namotan film, ki je bil
morda nekomu na silo po-
tegnjen iz aparata. Vstopnina
125 bahtov (množite s pet in do-
bili boste tolarje ) je na prvi
pogled za tajske razmere visoka.
Drugačnega mnenja ste, ko si
ogledate sedanjo kraljevo rezi-
denco "zastonj", ker vstopnina za
Wat Phra Kew vključuje tudi
ogled te zanimivosti. V sedan-
jem kraljevem prebivališču Vi-
manmek boste preživeli nekaj
prijetnih ur ob ogledu kočij,
družinskih slik kraljeve družine,
vrtov in kraljevskega plesa noh-
tov, četudi njegovega veličanstva
kralja ne boste videli.
^ Tajski plesi so atrakcija zase.
Se posebej če ste moškega spola,
popolnoma pozabite na čas,
medtem ko opazujete, kako ple-
salke ljubko premikajo oči, za-
pestja in nožice. Včasih pri-
kažejo za turiste na kraljevem
dvorišču še rundo tajskega bok-
sa, za katerega je znano, da je na-
jbolj groba oblika tovrstnega
merjenja moči. Tekmovalci sme-
jo uporabiti vse, kar jim je dala
mati narava, razen zob.
V Bangkoku sva v enem izmed
manj pomembnih templjev (pa
zato nič manj urejenem) srečala
meniha, ki se je pripravljal na
izpit in prebiral Hessejevo
Sidharto. Njegov dan se začne že
pred 6. uro zjutraj, jesti sme zelo
malo in še to do 12. ure podnevi,
kar sva izvedela, ko ni hotel
sprejeti ponujene banane. Vsak
tajski moški mora biti enkrat v
življenju menih (tudi kralju ni
prizanešeno!). Meniško obvez-
nost mora opraviti do poroke, pa
čeprav se pridruži oranžnim hal-
jam le za nekaj dni! Po porold
možje praviloma niso preveč
zvesti. Kljub vsem opozorilom o
aidsu se govori o pogostih obis-
kih javnih hiš.
Šele vožnja z ladjo po reki
Chao Phrayi, ki je grozila, da bo
presegla še tistih nekaj centimet-
rov, potrebnih, da se porušijo va-
rovalni zidovi, je razkrila prave
razmere v prestolnici. O njih
smo sicer vsak dan prebirali v
Bangkok Postu, vendar je
doživeti poplave v živo čisto
drugačen občutek. Revnejši deli
mesta so bili pod vodo že nekaj
tednov, ker so bili manj zaščite-
ni z varovalnimi preprekami in
ker so se nahajali na bolj izpos-
tavljenih mestih. Razjarjeni in
obubožani meščani iz najnižjih
slojev so začeli rušiti varovalne
nasipe na drugih delih mesta,
češ če smo reveži pod vodo, pa
naj bodo še drugi. V resnici je
pogled na ulice in stanovanja,
zalita z umazano vodo, ki je že
pričenjala zaudarjati, pretresljiv.
Ljudje po cele dneve posedajo z
mrkim obrazom. Tudi garjavi
psi se zavlečejo na višje ležeče
predmete. Na tajskih ulicah je
vse polno psov. Našim ljubitel-
jem živali bi se do srca zasmilili'
Napadajo jih bolezni, da jim
izpada dlaka in se jim delajo
črne kraste ali pa imajo kar
odprte rane. Kljub klavrnemu
videzu in nevarnosti prenašanja
bolezni jih nihče ne odganja, p
tudi poboža ne.
Deževna doba v Bangkoku - poplavljena je bila tudi bencinska črpalka
Ponos Tajske: kraljeva palača v Bangkoku
DORNAVA / DOMAČE TURISTIČNO - ETNOGRAFSKO
DRUŠTVO NEGUJE TRADICIJO SVOJIH PREDNIKOV
Vse pripraiff/eiio
xci Lukarski praznik
Turistično - etnografsko društvo Liikari v Dornavi, ki šteje že 480 čla-
nov, neguje in ohranja stara kmečka opravila na podeželju, še zlasti
vse, kar je povezano s pridelovanjem in trženjem čebule. Vemo, da so
Dornavčanke bile znane po tem, da so to žlahtno poljščino znale tudi
dobro tržiti. Največkrat je bil to tudi edini večji zaslužek pri hiši. Zdaj
je čebula že dozorela in letošnji pridelek so po večini že pospravili na
varno. Pravijo, da letos ni tako obilen kot lani, a so vseeno zadovoljni.
Znano tržno pravilo je, da stvar
lažje prodamo, če je v zanimivi
embalaži. To so tudi Dornavčanke
zelo zgodaj spoznale, zato so na-
jvečkrat spletale čebulo, ali kot mu
rečejo domačini - liik, v vence in
ga tako ponujale tudi čez vso zimo.
Na tiste čase, ko je bil njihov liik
tržno zanimiva poljščina pa jih
vežejo prijetni spomini, ki jih želi-
jo približati tudi svojim poto-
mcem.
V petek, so na kmečkem dvo-
rišču pri Pivkovih - Forštna-
ričevih v Dornavi, pripravili člani
tega društva tudi zanimiv prikaz
priprave ržene slame (škopanje), ki
jo potrebujejo za pletenje čebule v
vence. Kot je povedala Marija Ve-
likonja, predsednica društva, so
njihovi člani pripravili letos že več
prireditev. Petkova prireditev je
bila izvirna tiskovna konferenca za
njihovo osrednjo prireditev
LtiKARSKI PRAZNIK. Ker so
presaja leta imeli kar nekaj težav
pri iskanju ržene slame so se
odločili, da jo letos sami pridelajo.
Že prej so jo poželi, v petek pa so
prikazali: stepanje zrnja, mlatenje,
čiščenje in ostala opravila. Potem,
ko so moški pripravili slamo, so
ženske začele letošnji pridelek
spletati v lepe vence. Med pleten-
jem je bilo veliko smeha, petja...,
saj so dornavske Lukarce znane po
tem, da so zelo vesele in radožive.
Toda svoje delo jemlejo zelo resno,
saj mora biti čebula čvrsto spletena
in tudi pri vencu veljajo določene
zakonitosti. Delo jim je šlo zelo
dobro od rok in v kratkem času so
imele velik kup vencev. Program
je povezoval znani igralec Lojze
Matjašič, ki se je izkazal kot dober
poznavalec tega dela in Liikarjev.
Na koncu so se okrepčali s pristno
liikarsko jiižino in zavrteli ob
igranju njihovega ansambla. Seve-
da v Dornavi ostajajo zvesti tradi-
ciji svojih prednikov in tako bodo
vso to čebulo v vencih, prodali na
svojem 3. Liikarskem prazniku,
ki bo v nedeljo , 25. avgusta, ob
14. uri na šolskem igrišču v Dor-
navi. Na njem bodo prikazali tudi
pridelavo, nego in prodajo čebule
na stari način.
V prostorih osnovne šole bo bo-
gata kulinarična razstava dobrot,
ki jih bodo pripravile tamkajšnje
gospodinje. Dornavčani pa so
poznani tudi kot dobri gostitelji,
zato boste lahko vse dobrote
brezplačno pokušali.
Tekst in fotografije:
M, Slodniak
Spomin na "Škr^mdm ga/" še žm
Pri Lenartu v Slovens-
kih goricah je bilo zlasti v
obdobju med obema vo-
jnama izjemno živahno in
razgibano gostilniško
življene. Gostiln je bilo v
takratnem trgu, v katerem
je bilo čutiti tudi nekaj
vpliva trdih in gospodars-
ko vplivnih Nemcev, veli-
ko in vse so dobro služile.
Ene so bile bolj slovenske,
druge bolj nemške, vse po
vrsti pa so točile dobro
vino in žganje. In prav o
gostilniškem življenju je
pri Lenartu veliko pripo-
vedi, tako da ne bi bilo sla-
bo, če bi se zgodovinarji lo-
tili tudi tega poglavja
polpretekle zgodovine, ki bi
prineslo na svetlo zlasti
drobne življenske zgodbe in
usode ljudi. Starejši Lenarčani
gostilne dobro pomnijo, tudi
priljubljeni "Škrjančkov gaj",
ki danes na koncu Cmureške
ceste sameva. Pivci so že
zdavnaj odšli, ostali so lepi
spomini na čase, ki jih tudi vec
ni.
Besedilo in foto:
M. Toš
ftPNIK - Sreda, 14. avgust 1996
5
Dežela^ ki dela smele turistUne korake
madžarska turistična ponudba se šele oblikuje, vendar naši sosedje očitno vedo, da je turizem dober posel, ki pa ga je treba tudi obvla-
PATI - velike razlike in ponudba za globoke in plitve žepe - balaton najbolj oblegan, vendar letos očitno manj, kot so pričakovali
preživeti kratek dopust na
Vladžarskem je doživetje po-
sebne vrste, predvsem za tis-
jg^ Ici vas zanima tudi pretek-
lost te države ob Donavi in
Xisi, ki je bila pred padcem
l,erlinskega zidu del trde za-
yese med zahodom in vzho-
dom. Madžarska je doživela
prehod v novi sistem dokaj
mirno, ostali pa so grenki
jpomini na čase v 50-ih letih,
1(0 je socializem pokazal trdo
roko in vso neizprosnost tudi
na gospodarskem področju.
Današnja Madžarska sicer
ponudi sprehod v preteklost,
vendar se zdi, da bolj zrejo v
prihodnost. Če sodimo po tu-
jih napisih na primer ob nji-
hovem morju - Balatonu, po-
tem je tuji svet že osvojil to
"deželo Atile". Tuji kapital
prodira naglo, to je vidno na
vsakem koraku. Naložbe so v
teku, velikanske pa so razlike
med razvitimi urbanimi sre-
dišči in izjemno zapostavlje-
nim ter povsem nerazvitim
podeželjem. Kot da bi se čas
ustavil in kot da bi vsi ljudje
odšli. Prostrane madžarske
ravnice marsikje že prekriva-
jo zametki bodočih gozdov,
na rodovitni zemlji, ki bi lah-
ko dajala zlato pšenico in
druge poljščine. Takšno je
pač življenje - tudi na
Madžarskem mladi ljudje
hrepenijo po napredku, raz-
voju in bogastvu. Tega pa v
zaostalih vaseh ne najdejo.
Vzroki za zaostalost in takšen
razkorak pa so seveda globlji.
Madžarska meri nekaj več
kot 93 tisoč kvadratnih kilo-
metrov, leži v srednji Evropi in
meji na severu na Slovaško, na
SV na Ukrajino, na vzhodu na
Romunijo, na jugu na Hrvaško
in ZRJ, na zahodu pa na
Avstrijo in Slovenijo. Čez celo
državo teče pomembna
življenska žila-reka Donava,
pomemben vodni vir in izjem-
no važna prometna povezava
®ed srednjo, JV in vzhodno
Evropo. Donava je pojem
'Madžarske, ki je ni brez
prostranih širokih ravnic (pus-
^e), ki se raztezajo proti vzhodu
do reke Tise. Na tej ravnini je
Veliko pašnikov in seveda
odličnih rodovitnih poljedels-
'^ih površin. Ko sem potoval
po tej zame vselej zanimivi
^^želi, so ravno na veliko cve-
^^le sončnice. Kombajni so želi
pšenico, ki pa jo je marsikje
prerasla velika trava. Ali so po-
na pridelek ali pa novo-
P^čenih bogatašev zrelo žito
Paradi cene ne zanima?
Pustimo času čas, pšenico so
danes najbrž že poželi in
Pospravili, sončnice še čakajo,
sladkorna pesa (kakšne
Površine so to) tudi, da o vino-
^''adih, ki so dobili precej no-
gospodarjev, sploh ne go-
vorimo. Vsega je dovolj, celo
P'''dnih rok ne manjka, čeprav
^^ včasih zdi, da je nekaterim
^^ Madžarskem odveč rado-
^'"r^ost narave. Kako smo si
l^^lični, pri nas bi še vsaki po-
Preorali in ga spremenili v
Madžari pa pustijo rodo-
^^e površine, ki jih imenitno
izkoršča divjad. Jeleni in divji
prašiči so del madžarskega
vsakdanjika, njihova ponudba
lovnega turizma pa med najbo-
gatejšo v Evropi. Pravijo, da bo
počasi hud konkurent slovens-
ki (ki jo odlikuje kakovost sto-
ritev), saj celo Slovenci radi
krenejo (mo) v madžarska
lovišča, kjer je zadovoljeno
vsem okusom, željam in tudi
lovskim interesom. Divjačina
je tudi na listah vseh jedilni-
kov, največ ponujajo mesa je-
lenjad! in divjih prašičev.
Okusno pripravljeno, celo za
najbolj sladokusne in izbirčne
(v boljših restavracijah seve-
da). No, Madžarska niso samo
ravnice ob Donavi in Tisi,
Madžarska je tudi Bakonjski
gozd na zahodu od reke Tise, v
njem pa veliko listavcev. In
tudi divjadi, ki pa je je še več
proti jugu, proti Slavoniji in
Vojvodini. Blatno jezero je
poglavje zase, to je turistično
najbolj razviti del poleg Bu-
dimpešte, madžarske prestol-
nice, vredne obiska in ogleda.
Ne za dan ali dva, za ves teden
se splača priti v drugo "oko"
nekdanje "črno-žolte" skupne
države, ki je imela dolgoročni
vpliv tudi na lep del bivše Ju-
goslavije (pri nas pa zlasti na
Prekmurje, ki je bilo del Ogrs-
kega dela monarhije). Blatno
jezero je največje in
najvplivnejše jezero v srednji
Evropi, ostanek Panonskega
morja, ki ga Madžari tako tudi
jemljejo, ko se gredo turizma).
Osebna izkaznica naše
vzhodne sosede pa ni popolna.
če ne omenimo bogatih rudnih
nahajališč lignita, boksita in
zemeljskega plina. Podnebje je
izrazito celinsko, z mrzlimi zi-
mami in vročimi poletji. Letos
žal bolj kislim, zato je tudi tu-
ristična bera nekoliko
skromnejša od pričakovane.
Na Madžarskem živi več kot
10 milijonov prebivalcev, kar
je v bistvu malo za tako
prostrani svet, ki pa mu je na-
rava dala tudi veliko manj pri-
jetnih danosti (močvirja, ko-
marji). Kar dobra 2 milijona
ljudi živi v glavnem mestu Bu-
dimpešti. Madžarska ima 152
županij, torej ohranjajo del
zgodovinske tradicije, ki je
doma tudi pri Hrvatih. Po
uradnih podatkih, ki se v
bistvenem ne razlikujejo pre-
več, naj bi petina prebivalstva
delala v kmetijstvu. Kme-
tijstvo je obremenjeno z ostan-
ki planskega gospodarjenja,
zemlja ni najbolje obdelana,
kompleski so veliki. Kljub
težavam je Madžarska izjemno
pomemben proizvajalec žit
(koruza, pšenica), sladkorne
pese, pa tudi vina in sadja ter
nekaterih vrtnin (le kdo ne
pozna madžarske paprike).
Madžarska je pomemben
proizvajalec umetnih gnojil,
ima pa probleme zaradi po-
manjkanja energije, ki jo mora
uvažati. Velike so razlike med
mesti in podeželjem, ki je mar-
sikje zaostalo in povsem po-
tisnjeno na rob. Po padcu ber-
linskega zidu in spremembi
družbenega reda so tudi
Madžari začeli pospeševati za-
sebno iniciativo. Razmahnila
se je obrt, pa tudi novodobno
podjetništvo je naši sosedi že
dalo določen pečat. Tuji kapi-
tal prodira celo iz daljne Ja-
ponske. Madžari so veliko
podjetij že sprivatizirali, celo
nekatera največja državna. Hi-
tijo v Evropo, čeprav bodo še
nekaj časa stali v čakalnici.
Kako dolgo, tega nočejo pove-
dati, pravijo, da bodo v Evropi
prej kot Slovenci. Sodobno,
novodobno podjetništvo pri-
naša tudi veliko osebnih trage-
dij, vse več je narkomanije,
mamila na veliko prodajajo, ne
smemo pa pozabiti na soraz-
merno visok delež samomorov.
No, ti so tudi pri nas pogosti in
torej niso le madžarska po-
sebnost. So pa Madžari na
stežaj odprli vrata turizmu, od
katerega veliko pričakujejo.
Ponujajo vse kar imajo in ne
boste verjeli, turizem se gredo
tudi z lokali, ki pri nas niti
slučajno ne bi dobili dovoljen-
ja za poslovanje. Tako je pač,
preživeti je treba in Madžari to
poskušajo. Če bi dodali še ne-
kaj natančnosti, reda in
čistoče, bi jim pravzaprav lah-
ko rekli-dobro. Seveda ne sme-
mo posploševati, saj smo
srečali lokale, ki jih lahko
uvrstimo na sam vrh kakovosti
in pravega luksuza. Za vsako-
gar se najde nekaj, za vsak žep
je na voljo lokal, ki ga pač izbe-
rete po lastnem okusu. Veseli
vas bodo ravno povsod in
povsod vas bodo tudi prijazno
postregli.
Madžari so ponosni na zgo-
dovino. Lepo skrbijo za njene
ostanke in zares uspešno, ne-
vsiljivo jih vključujejo v turis-
tično ponudbo. Radi omenijo
kralja Štefana, ki je vladal v le-
tih 1001-1038 in seveda Matijo
Korvina (pri nas mu pravimo
kralj Matjaž), ki je v času svoje-
ga vladanja 1458-1490 dvignil
Madžarsko v velesilo. Ne sra-
mujejo se obdobja, ki so ga
preživeli pod Habsburžani, ko
so imeli veliko samoupravnih
pravic, ogrski kralji pa so bili
tudi hrvaški vladarji. Zgodovi-
no na Madžarskem spoštujejo.
To bi lahko s pridom storili
tudi pri nas in morda ne bi bilo
odveč, če bi se kaj naučili od
naših sosedov. Razkošne
palače, muzeji in še kaj, vse to
vam med dopustom pokažejo
in omogočijo, da doživite tudi
kakšen lep večer za bivšo
grajslco mizo kakšnega
madžarskega velikaša. Ogrsko
plemstvo je rado dobro jedlo in
pilo, da o zabavah ne govori-
mo. To lahko doživite na svoji
koži. In tudi pri tem nekaj
rezerve, marsikje se Madžari
tega poglavja sodobne turis-
tične ponudbe šele učijo (veli-
ko večji mojstri na tem
področju so Španci).
Marsikaj je pri tem bežnem
naštevanju madžarskega turis-
tičnega vsakdanjika izostalo.
To, da so ljudje precej us-
trežljivi in potrpežljivi v
vrstah, še vedno drži. Tudi to,
da dobro govorijo nemški jezik
in v zadnjem času še
angleškega. Trgovine imajo
lepo založene, pred blagajnami
ni gneče. Ob Balatonu so odpr-
te pozno v noč, še več pa je kla-
sičnega kramarstva z bižuterijo
sumljivega porekla. Prodajajo
prav vse, od ovčjih kož do zla-
tih prstanov (upamo, da smo
videli res zlate). Sladolede in
lučke evropskih proizvajalcev
z velikimi reklamnimi napisi
dobite vsepovsod. Poceni.
Madžarske klobase (papricira-
ni "kolbas") so vabljive na oko,
da o vsem drugem ne govori-
mo in pišemo. Ceste široke,
bencinske črpalke dobro
oskrbljene, med njimi tudi ita-
lijanske in nemške niso redke.
Promet tekoč, nesreč skorajda
ne, čeprav je gneča zlasti ob
Balatonu velika. Poleg tujcev
imajo vse več sodobnejših
avtomobilov tudi Madžari, ki
seveda premorejo še kak tra-
bant. Socialno razlikovanje je
že na prvi pogled precejšnje,
tudi ko gre za preživljanje do-
pusta, ki ga vse več pre-
možensjkih	Madžarov
preživlja v tujini. Balaton pa je
simbolj njihovega turizma, ki
se ga splača doživeti. Ne samo
zaradi obiska naravne zname-
nitosti, tudi zaradi doživetja
madžarskega vsakdanjika. Z ri-
bami in langušem, pa z papriko
in ocvrto cvetačo. Da o "bora-
ku" iz soda ne govorimo.
Splača se poiskusiti,, tudi za
ceno razočaranja. In ob koncu
še to-varnosti je bolj ali manj
zadoščeno, kakšnega nasilja ni
bilo videti, menjava mark v fo-
rinte pa ugodna. Za 100 mark
so vam ponekod našteli 9700
forintov. V uradni menjalnici
(teh je veliko, bistvene konku-
rence ni) imajo najraje dolar,
marko in seveda avstrijski
šiling. Ponekod jemljejo jugo
dinarje, naših tolarjev v
glavnem ne. Takšno je torej
madžarsko poletje, ki ga lahko
doživite in preživite tudi dru-
gače. Po vašem okusu, če se
odločite za obisk prostrane
dežele, ki nam je bila še do
včeraj velika uganka in simbol
revnega socializma. A kaj
hočemo, čas se tudi pri naših
sosedih ni ustavil.
Besedilo in posnetki
Marjan Toi
V pristaniščih ob Balatonu je vse več luksuznih jaht,
ki jih premorejo tudi domačini.
Nedaleč od blatne vode ležijo lepo obdelani vinogra-
di, sredi katerih je veliko opustelih starih kleti, ki jih
ponekod že nadomeščajo nove pivnice - vinske kleti
z ohišnico.
Ob Balatonu raste dobro vino. Prodajajo ga tudi na
stojnicah, marsikje pa iz velikih starih sodov - po
100 forintov za liter, ponekod vam za ta znesek
natočijo tudi pet litrov madžarskega vina.
Cerkvica ob Balatonu v Refulopu v glavnem ni odpr-
ta, tako da je ni mogoče videti za razliko od drugih
ostankov preteklosti.
Staro in novo nad Balatonom. Veliko objektov je
včasih uporabljala vojska, zdaj jih dobivajo prvotni
lastniki, ki urejajo tudi okolje.
6
Sreda, 14. avgust 1996 - TEDMib
mmmmmmmmmmmmam^ ..

Kot smo v Tedniku že poročali, so krajani Svete
Ttrojice, enega najlepših slovenskogoriških kra-
jev, že dalj časa nejevoljni zaradi velikega kupa
odpadkov plastičnih mas pri bivši Kirbiševi
usnjami. Odpadkov je veliko in kazijo okolje. Pa
ne samo to, po mnenju nekaterih gre za ekološko
bombo, ki jo lahko kaj kmalu raznese. Seveda ne v
dobesednem smislu, dodajajo bližnji stanovalci v
Zg. Verjanah in pravijo, da bi bil že čas, da bi to
navlako pospravili tja, kamor sodi. Najbrž ne pred
vodotok Ročica ob glavni prometnici od Svete
Trojice do Gornje Radgone. Na problem so opozo-
rili tudi člani sveta KS Sv. Trojica, ki si prizadeva-
jo za čisto okolje in zato, da bi bil njihov turistični
kraj res vselej lep in urejen. Plastični odpadki ob
Ročici mu torej ne morejo biti v ponos.
Besedilo In posnetek: M. Toš
PTUJ / EDINA PEPELKA V SLOVENIJI

Kdo ne pozna Pepelke, deklice, ki je v pravljici z istim nas-
lovom zaradi mačehe morala dneve in dneve prebirati grah
in lečo iz pepela, medtem, ko sta njeni polsestri plesali po
veselicah? Čarovnija je omogočila pravljični Pepelki priti
na plemiški ples in kraljevič se je zaljubil vanjo...
Po tej Pepelki je dobila ime
ptujska Pepelka, Kovačeva
hčerka, ki se danes piše Pepelka
Bezjak in jo poznamo predvsem
z njenega delovnega mesta. S
ptujsko Pepelko se namreč
srečajo naborniki, saj je tajnica
uprave za obrambo v občinski
hiši. "Predvsem po imenu si me
vsi takoj zapomnijo in se me
spomnijo še leta kasneje," je
prepričana Pepelka Bezjak. Sicer
pa, kdo si ne bi zapomnil edine
Pepelke v Sloveniji?
S Pepelko Bezjak pa smo se po-
govarjali tudi zaradi njenega po-
guma in odločenosti, preizkusiti
mnoge na prvi pogled nevarne
športne discipline. Tako je lani
poleti skočila z bungee jumpin-
gom ali po domače na gumo v
globino, letos pa s padalom. Saj z
enim in drugim skačejo tudi
drugi, predvsem avantur željni
fantje, ki preizkušajo svoj po-
gum. Pepelko pa vodijo dru-
gačni motivi.
"Ko sem bila stara 19 let, sem
vse počitnice preživela na leta-
lišču, ker sem hotela postati pa-
dalka. Po dveh letih sem se tej
želji odpovedala, ker mama ni
bila za to. Pač pa mi je v nado-
mestilo omogočila šoferski izpit.
Svojih padalskih želja nisem ni-
koli pozabila. Tilotska kri' je v
družini Kovačevih, pa tudi mož
in sin sta pilota. Peljala sem se že
z raznimi letali, tudi akrobats-
kim, končno pa sem še skočila v
dvojcu s svetovno znanim padal-
cev Dušanom Intiharjem. Tako
se mi )e letos uresničila mla-
dostna želja."
Pepelka pripoveduje, da se je
za skok s padalom mnogo lažje
odločila kot lani za bungee jum-
ping. Takrat se je pognala v glo-
bino s solkanskega mostu prgjj
Soči, privezana na 65-metrsl(o
gumo. "Ko sem stala tia
odskočišču in pogledala v globj.
no, je bilo resnično strašno. Ven.
dar za nič na svetu ne bi odstopi,
la." Samo dober meter nad glajj.
no jo je guma potegnila kvišku
in jo potem še nekajkrat zaniha,
la gor in dol. "Skok s padalom je
pravi užitek, predvsem minuta
prostega pada. Takrat je krmaril
skozi zrak Intihar, ko pa je bilo
padalo odprto, sem tudi sama
poizkusila. Skočila pa sem na-
tančno na elektronsko ničlo.
Kot tekmovalci. Po srečnem
naključju, seveda," končuje pri-
poved o svoji padalski izkušnji
Pepelka.
MZ
Edina Pepelka v Sloveniji
PTUJ / FESTIVAL DOMAČE ZABAVNE GLASBE

še mesec dni nas Hči od začetka letošnjega že 27. fes-
tivala domače zabavme glasbe, ki bo 6. in 7. septem-
bra 1996 tokrat pod platneno streho pri Termah Ptuj.
Dve prireditvi letošnjega fes-
tivala sta že za nami in sicer v
Renčah pri Novi Gorici in v
Marjeti na Dravskem polju.
Tako so se na ptujski finale
uvrstili naslednji ansambli:
Trio Storžič iz Golnika, Bist-
riški odmev iz Slovenske Bistri-
ce, Robert Praprotnik iz Ljubl-
jane, Vita iz Jesenic, Kogras iz
Spodnje Kungote, Jože Seruga
iz Ptuja, Ravbarji iz Ljubljane,
Zarja iz Tržiča, Fraj kinclarji iz
Maribora, Slovenski kvintet iz
Mengša, Rosa iz Slovenj Gra-
dca, Obzorje iz Železnikov,
Kvintet Sava z Jelko iz Bleda,
Štrk iz Ljutomera, Slovenski
odmev iz Radeč. Izven tekmo-
valnega programa bosta nasto-
pila dva ansambla in sicer Rudi
Pernat iz Švice in Briški odmev
iz Števerjana.
V	revij alnem delu prvega
večera bomo prisluhnili lanske-
mu zmagovalcu - ansamblu
Ekart iz Prepolj.
V	soboto, 7. septembra bo
večer novih mellodij. Nastopili
bodo naslednji ansambli: Fan-
tje izpod Rogle iz Zreč, Krim iz
Notranjih Goric, Vita iz Jese-
nic, Laufarji iz Cerknega,
Modri val iz Kopra, Marjan
Herceg in Štajerski baroni iz
Starš, Šaleški fantje iz Velenja,
Mladi prijatelji iz Pesnice,
Obzorje iz Železnikov, Ekart iz
Perepolja, Kvintet Sava z Jelko
iz Bleda, Tržaški narodni an-
sambel iz Trsta, Rosa iz Slovenj
Gradca, Štrk iz Ljutomera, Slo-
venski kvintet iz Mengša, Bra-
ne Klavžar iz Celja in Slovenski
odmev iz Radeč.
Strokovno komisijo sestavlja-
jo: Ivo Ciani - predsednik, An-
ton Horvat, Vinko Štrucl,
Tomaž Tozon in Kajetan Zu-
pan - člani.
Organizator prireditve je Ra-
dio Tednik Ptuj.
fl
PSI, MAČKE IN OSTALA DRUŠČINA

"Očka, kam gremo letos na počitnice?... "Mami, a je tam tudi
jezero, kjer se bomo kopali?... Bo kuža lahko spal z mano v
sobi?"... Ko mali korenjaki pričnejo cefrati živce, ko ima očka
več dela kot sicer in je mamica z živci precej na koncu, je do-
pust pred vrati. Priprave so v polnem teku, potrebno je sesta-
viti seznam, da ne bi pozabili Mojčinega muslija, pa knjig, ki
jih mami že dolgo namerava prebrati. Nikakor ne gre pozabiti
tudi očkove napihljive blazine za spanje.
Za Flokija, ki tudi letos sme po-
leg na dopust, je prav tako
potrebno pripraviti "prtljago". Kot
vedno in povsod velja tudi tu:
dobro načrtovano potovanje s šti-
rinožnim spremljevalcem sploh ni
težko. K temu precej pripomore
pravočasno sestavljen seznam
potrebnih stvari.
Dopustniški - seznam "FLOKI"
Preverite pravila o vstopu v tujo
državo (najmanj en mesec pred
nastopom dopusta!)
Pri potovanjih v tujino se poza-
nimajte za potrebna cepljenja itd.,
ki veljajo za deželo, v katero potu-
jete. Informacije dobite na pristo-
jnem konzulatu ali pri Avto-moto
zvezi Slovenije.
Dogovorite se za obisk pri veteri-
narju.
S seboj vzemite mednarodni cer-
tifikat o cepljenju.
Ali je bil Floki letos že preven-
tivno cepljen (proti steklini itd.)?
Če je potrebno oziroma zaradi
varnosti, naj veterinar predpiše
tablete proti potovalni slabosti.
Ne pozabite "pasje potovalne-le-
karne"!
Pozanimajte se, če v deželi, v ka-
tero potujete, obstajajo nevarne
pasje bolezni in kako se je pred nji-
mi mogoče zaščititi (velja še pose-
bej za potovanja proti jugu).
Hotel/Kamp
Zahtevajte pisno potrditev rezer-
vacije "s psom".
Flokijeve "osebne" stvari
Hrana za na pot: Priskrbite do-
volj gotove hrane za ves čas dopus-
ta. Pozor! Če to ni običajna hrana,
je potrebno navajati Flokija nanjo
že dva tedna pred potovanjem. Pri
suhi hrani dodajte več vode kot si-
cer!
Kantica za vodo: Pred potjo jo
napolnite s svežo vodo.
S seboj vzemite tudi posode za
hrano, spalno odejo, najljubšo
igračo, nagobčnik in povodec.
Priskrbite obesek za ovratnico in
nanj napišite točen naslov na leto-
vanju in doma.
Načrt za očka in otroke
Očka mora za vožnjo načrtovati
dovolj kratkih postankov.
Otrokom pa zabičajte, da Floki
med vožnjo ne sme moliti glave
skozi okno (nevarnost vnetij!) ter
da mora izstopiti iz avta ob robu
ceste.
Za bolj podrobne informacije se
obrnite na kinološka društva in
veterinarje.
DRUŠTVO ZA ODGOVOREN
ODNOS DO MALIH ŽIVALI

Petnajstega avgusta bo praznoval osemdeset let življenja
cenjeni strokovnjak vinogradnik in avtor knjige "Malo
praktično vinogradništvo".
Ob združitvi leta 1959 manjših
vinogradniških posestev Zavrč,
Podlehnik in Mestni Vrh, je nas-
talo trdno, življenja sposobno vi-
nogradniško gospodarstvo Halo-
ze s sedežem na Muzejskem trgu
v Ptuju.
S spojitvijo je Ivan prevzel od-
govorno nalogo za razcvet, po-
membne bleščeče panoge
ptujskega gospodarstva naselje-
nega na vinorodnih hribčkih v
okolici našega starega mesta.
Z nastankom kmetijskega
kombinata je Ivan pripravil
obsežni načrt obnove vinogra-
dov z raziskavo zemeljskih plas-
ti. Haloške strmine in njene zu-
nanje zagonetne oblike so zahte-
vale ogromno praktičnih
odločitev. Resna naloga za Ivana
kot prvega izvajalca terasnega
načina sajenja vinske trte.
Med mnogimi zankami obno-
ve je v vrsti stala plemenita nalo-
ga olajšati človeško trpljenje.
Najvažnejša težnja pa vključitev
v konkurenčni boj pridelovanja
kakovostnega grozdja. Ptujsko
vinogradništvo ni imelo druge
izbire spoprijeti se z od narave
danimi pogoji čeprav najtežjimi
v takratni skupni državi.
Pod Skočirjevo roko, pogu-
mom in znanjem je uspešno nas-
tajalo sodobno vinogradništvo
na vsem haloškem grebenu in
Mestnem Vrhu. Temu se je pri-
lagajala razpoložljiva mehaniza-
cija, v kateri ni bilo pomembne
izbire. Na novo oblikovane vino-
rodne površine je vnašal odbra-
ne plemenite sorte vinske trte, za
katere je iskal njim ustrezne
lege. Dajal je prednost cepljen-
kam iz domačih trsnic. Pod nje-
govo vodilno mislijo je Kme-
tijski kombinat Ptuj zgradil so-
dobno hladilnico za strokovno
vskladiščenje trsnih sadik. V ne-
posredni bližini pa primerno us-
posobljeno zemljišče za vzgojo
prvovrstnih trsnih cepljenk. Do-
segli smo sijajne uspehe. Še
danes trte iz Skočirjevih časov
lepo rodijo po sončnih legah
naše lepe ptujske pokrajine. Nji-
hov kakovostni odmev pa veje
daleč po slovenskih rastiščih
žlahtnih goric.
Njegov izrek: "Zmanjšanje pri-
delovalnih stroškov in iz-
boljšanje kakovosti, naj bo vodi-
lo vsakemu vinogradniku".
Ivan Skočir je gotovo vino-
gradnik široke podobe, obsežnih
površin, ker le takšne dajejo od-
mev pomembnemu tržnemu
gospodarstvu, v količini, kako-
vosti in sortimentu. Kljub temu
rad še in še namenja veliko časa
in pozornosti malim vinogradni-
kom, ljubiteljem vinske trte
Prav njim v pomoč je napisa'
strokovni poduk v knjigi "Malo
praktično vinogradništvo". ^
svojem življenskem literarne®
delu razdaja bogate izkušnje-
pridobljene skozi čas opazovani
in sodelovanja z najžlahtnejs"
rastlino sveta, vinsko trto.
Ivan se je upokojil pred šestnajst
mi leti, njegova vinogradniška dus^
še čvrsto mladosmo živi med vinO"
gradi v Halozah.
Svoj počitek uživa v lastnei®
vzorno negovanem vinogradu^
Majskem Vrhu. Prijateljski obi^'
ki so mu vedno v čast. Mi^^
ponedeljkovega druženja je
gastvo, ki ga ohranjamo, gojim"
potrebno strokovnost, obujam"
spomine, načrtujemo in u^e^'
ničujemo družinska razvedril^-
Ivan, čas je da dvignemo nali^^
kozarce, s prisrčnimi pogl^
trčimo in iz njih izpijmo ne^i
zemlje, trte, sonca in dela.
Na Tvoje zdravje.
Jože Krliait'^'"
fgpNIK - Sreda, 14. avgust 19%
J
Š^ekmlii^bmFo mM^šmKih
gori je v teh dveh mesecih zopet postal mednarodni medkulturni center, kraj za srečanje ljudi iz vse Evrope. Poletni program Idriarta je sestavljen iz
različnih delov, ki so jih pripravile različne skupine sirom po Evropi. Vsak posamezni festival ima medkulturni program, svoj karakter in temo, ki
vedno tvori celoto. Poletni Idriart festival sestavljajo: trije poletni tabori - vsak izmed njih traja dva tedna, iztekel pa se je tudi festival in Idriart
Miha Pogačnik, kulturni ambasador Slovenije in
predsednik fundacije Idriart, ki jo je prav on osnoval
pred 12 leti. Sicer pa ta violinist znan po tem, da vsako
l^to prireja koncerte na različnih delih sveta. Tudi letos
jg vodil delavnico Sintenzija čutov pri poslušanju glasbe:
"Od trikotnika, ki ga tvori
l^omponist, interpret in pos-
lušalec lahko rečemo, da je na-
jmanj intenzitete pri poslušalcu.
Komponiste in interprete ima-
mo dobre in postavlja se
\-prašanje, če se res posluša glas-
bo v istem smislu kot se jo izva-
ja. V teh delavnicah poskušam
pomagati publiki, da svojo po-
zornost usmeri na tiste procese v
glasbi, ki so bistveni ter da se na
podoben intenziven način s pos-
lušanjem uvede v ta proces ka-
kor izvajalec. Znano je, da se iz-
vajalec z nekim opusom lahko
ukvarja leta in leta in ta raste ter
dobiva tudi svoj pravi obraz...
poslušalec pa pride zvečer na
koncert po dnevu, ki je nasičen s
težavami, problemi in naj bi bil
naenkrat sposoben poslušati...
Zato vedno pred koncertom pos-
kušam s takšnimi delavnicami,
kjer ima publika možnost
prodreti v glob j i smisel, v te ar-
hitipe. Veliko zanimanja je za te
nastope in tako glasba ponovno
postane nekaj novega. Če greste
kot učitelj, ekonomist ali dela-
vec, na koncert lahko iz tega pos-
lušanja dobite kompleten ključ
in možnosti v vašem lastnem de-
lovanju za spremembe.
Te delavnice potekajo tako, da
prekinjam tekst in poskušam us-
meriti pozornost na določene
fenomene, ne gre za nobeno mu-
zikologijo in kompozicijske
strukture, ker tega poslušalca ne
zanima. Gre za to, da se občutek
in doživetje, da se stopnjuje, da
ne slišimo samo estetske
površine temveč, da se lahko s
svojim čutom poglobimo, poto-
pimo v glasebene komponzicje.
Največkrat menimo, da se
glasbo zazna samo s čutom za
^luh, vendar jo lahko tudi vonja-
in odkrijemo druge kvalite-
Prav zaradi tega bi rad pri
svojem igranju spodbudil tudi
odkrivanje drugih čutov."
Glede na to, da prirejate kon-
"^^fte po svetu, je čut posluha in
^luha tudi odvisen od mentali-
'ete ljudi.
-'^iha Pogačnik: " To je zelo
zanimivo vprašanje. Imam
Občutek, da se v zadnjem času
Povsod slabša čut posluha in
Poslušanja zaradi tega, ker smo
^^lo pod pritiskom različnih me-
Jasno je, da tehničnega
■^^zvoja ne moremo potisniti na
lahko pa zgradimo protiu-
in zaradi tega smo tudi na
^'■lu osnovali deklaracijo - O
'^^ogiji čutov, ki bo osnova za
tiste ljudi, ki jih skrbi negativen
razvoj čutov in poskušajo za njih
narediti nekaj pozitivnega."
V zadnjem času precej govo-
rimo o negativnem vplivu me-
dijev na naše čute, vi osebno
snemate tudi v študiju ali igrate
samo v živo...
Miha Pogačnik: "Ravno to je
tisti glavni razlog, zakaj se že pe-
tindvajset let izogibam sneman-
ju. Nisem sicer tako strog, če te-
levizija želi posneti kakšen kon-
cert ali podobno ne odklonim.
Ne želim pa tega početi v umet-
nih študijih. Želim, da je vsak
koncert ali delavnica vedno v
živo in odpira to zavest, ki je v
tistem trenutku in uporabimo
vse čute."
Mednarodni festival je letos
prvič potekal na Borlu, kakšni
so vtisi?
Miha Pogačnik: "Zelo sem za-
dovoljen. Bori sam postaja neke
vrste glasbeni instrument; zu-
nanje dvorišče gradu, notranje
dvorišče, viteška dvorana in ka-
pela... V tem smislu je baza sija-
jna. Seveda, ga bo potrebno
obnoviti. Veliko bolj važen je
proces kot sam cilj. Saj se ob
tem, ko se obnavlja tudi sklepajo
prijateljstava. Letos se je priredi-
tev udeležilo tudi veliko ljudi iz
okolice in to je velik napredek,
da nas sprejemajo. Seveda, mi
nismo izbrali gradu Bori zaradi
ljudi, ki tu okrog živijo, temveč
zaradi tega, ker ima srednje-
veško zgodovino. Z Borlom so
povezana tudi Gralova obeležja.
Mislim, da bo tudi v Sloveniji
prevladala zavest, da je pomem-
bno, da sedaj, ko se bližamo v
Evropsko unijo, da je Evropa v
svoji mikro obliki že tukaj na
Borlu.
Po moji viziji naj bi Bori post-
al evropski kulturni center, v ka-
terem se bodo prirejali festivali
in kongresi v povezavi z umet-
nostjo. Zelo rad bi, da bi se raz-
vijale razne mirovne konference,
takšno že načrtujemo za pri-
hodnje leto. Med najpomem-
bnejšimi načrti pa je, da bi postal
Bori kulturni otok, kjer bi se
lahko zbirala mladina iz Evrope.
Pri vseh teh stvareh pa bi bila
umetnost kot osnova. Na-
jvažnejše je, da umetnost najde
spet vodilno vlogo v družbi.
Tudi moj brat Marko, načrtuje,
da bo pod gradom nastal ev-
ropski labirint, ki bo še potrdil
na vitalno- energetskem načinu
to pozicijo, ki jo Bori ima iz
pravdavnih časov."
Kako pa je s financiranjem
Idriarta?
Miha Pogačnik: "Glede financ
je takole, dokler nimam ustrezne
pogodbe o najemu, ne morem
dobiti denarja. Zato je prva nalo-
ga, da državno ministrstvo uredi
ter podpišemo ustrezno pogodbo
o najemu."
Letošnje leto je mednarodni
festival Idriart organiziran ne-
koliko drugače. V organizaciji
smo se znašli tudi Slovenci. In
večji del organizacijskega dela
je bilo na ramenih domačinke
Karmen Štumberger: "Moram
povedati, da imam zelo pozi-
tivne izkušnje, čeprav je bilo ve-
•MMBjfcfc
liko dela in na začetku smo nale-
teli na določene probleme. Ne-
kaj jih je bilo okrog nočitev, saj v
okolici ni zasebnih sob tako kot
je to bilo običajno na Bledu. Ta
mednarodni festival so letos sor-
ganizirali tudi predstaviniki
mestne občine Ptuj in občine
Gorišnica, Center interesnih de-
javnosti, ZKO Ptuj, Turistična
agencija Anka in mnogo drugih
naših kulturnih skupin. To so-
delovanje je bilo potrebno ustva-
riti. Upam, da se bodo ljudje na-
vadili spremljati prireditve, ki
potekajo na Borlu."
Trudi Rubingh, Nizozemska,
voditeljica Idriarta na Borlu:"
"Na kongresu Idriart, ki je po-
tekal prešnji teden smo naredili
analizo o letošnjem festivalu ter
delali načrte za prihodnje leto.
Letos je festival potekal v
dobrem ustvarjalnem vzdušju.
Slovenci ste se dobro izkazali.
Prihodnje leto bodo festivali v
Pakistanu, Gruziji, srednji Evro-
pi, Tibetu, Nepalu, priprave na
popotovanje po Afriki, festival v
Dubrovniku in potovanje po
Bosni. Na programu je tudi velik
koncert na Borlu, nato pa bo sle-
dila enotedenska konferenca o
Miru prek umetnosti. Prvi stiki
so vzpostavljeni in kot je pove-
dal Miha Pogačnik je Butros
Gali zainteresiran. Osebno se bo
z njim srečal konec avgusta. Po
konferenci načrtujemo enote-
densko poletne šole. Njene
vsebine bodo klasična glasba, ar-
hitektura in ekologija, čiščenje
odplak, lutkovno gledališče in
upadbljajoče umemosti."
IN KAKO SO
DOŽIVUALI FESTIVAL
EKOLOGIJA ČUTOV
VODJI DELAVNIC IN
NJIHOVI UDELEŽENCI
Ljoba Jenče, samostojna
ustvarjalka na področju kulture,
pevka, raziskovalka človeškega
glasu, zbirateljica ljudskega
izročila je vodila delavnico z
naslovom; Človeški glas se tke s
potjo narave in neba: "V svoji
delavnici sem se osredotočila
predvsem na človeški glas, kako
ga odpirati, da zazveni v svetu.
Več kot osemdeset tujcev in
domačinov se je učilo peti starih
ljudskih pesmi slovenskih po-
krajin. Tako so lahko tudi
doživeli čustvovanje slovenske-
ga človeka in začutih našo po-
krajino. Glede na to, da slovens-
ki jezik ni lahek, bi si človek
težko predstavljal, da bo tujec
zapel našo pesem. Pa vednar si
ljudje, ki hodijo na ta festival
želijo slišati življenje in imajo
tudi čut za glasbo bolj odprt. Za-
nimivo je, da kljub temu da so
tujci, zapojejo pesem z vsemi
njenimi značilnostmi. Slovenci
so zaradi tega, ker jim podajam
pesem drugače kot so to vajeni,
ker jim podajam ozadje, čustvo-
vanje, so veseli in včasih pravijo,
da se jim zdi kot da so jo prvič
slišali."
Dr. Friedrich Glasi, je ude-
ležencem svojih delavnic govo-
ril o konfliktih v skupnostih in
skupinah: "Najprej sem govoril
o poteku konfliktov o eskalaciji
in intervenciji. O naravi hladnih
in vročih konfliktov, njihovo
duhovno ozadje in možnosti za
rešitev. Slovenija je prijazna
deželica, verjetno pa tako kot
povsod tudi tu veliko ljudi trpi
ravno zaradi tega, ker ne znajo
reševati konfliktov tako v za-
sebnem kot političnem življen-
ju. Na srečo vam je uspelo zelo
dobro rešiti konflikt, ki bi vas
lahko zapletel v dolgotrajno vo-
jno."
P.D. Pande, Nepal, ki se je
naučil tudi nekaj slovenščine:
"Pred leti sem se spoznal z Mi-
hom Pogačnikom in povabil me
je k sodelovanju. Na Borlu smo
se umemiki iz Nepala predstavi-
li na svojem večeru. Fantastično
je bilo nastopati pred nabito pol-
no dvorano. Čeprav sta si naša in
vaša dežela precej različni v na-
vadah in običajih se pri vas zelo
dobro počutimo. Vseeno se mi
zdi zelo podobna naši."
Irena Rems, psihologinja,
Radovljica, udeleženka festiva-
la: " Že več let se udeležujem
mednarodnega festivala Idriart.
Prešnja leta je potekal na Bledu,
letos pa se odvija na Borlu. Letos
se ta festival zelo razlikuje od
lanskega, seveda ne toliko po
vsebini kot v organizacijskih in
drugih tehničnih stvareh. Orga-
nizacija je bila precej drugačna,
saj je vse skoncentrirano na
enem mestu, grajski prostori pa
so v zelo slabem stanju. Če bo v
prihodnosti Idriart dobil svoje
mesto v gradu Bori, bodo verjet-
no tudi grad drugače uredili. Ja,
nekaj še gotovo manjka, nekaj
kar lahko zdaj samo čutiš. In to
bo verjemo občutiti takrat, ko bo
grad dograjen.
Ker delam na šoli kot šolska
psihologinja, me je najprej pri-
tegnila waldorfska pedagogika.
Zraven tega lahko na teh de-
lavnicah dobim veliko teore-
tičnega znanja in praktičnih
izkušenj in tudi življenjskih
izkušenj."
Majda Žagar, učiteljica mate-
matike, Ljubljana, udeleženka
festivala:
" Že sedmič sem se udeležila
tega mednarodnega festivala.
Letošnja tema o dvanajstih čutih
se mi je zdela zelo privlačna.
Začela sem razmišljati, kako zelo
pomembno je, da se zavemo svo-
jih občutenj. Prav tako je po-
membno je, da negujemo vsa
čutila. Zelo me privlači umet-
nost, ki jo v vsakodnevnem
življenju radi zanemarjamo.
Umetnost je tisti del človeškega
bogastva, ki je zelo pomemben
za naš celostni, zdrav razvoj. Tu
je veliko glasbe, ki je nekakšno
čudežno zdravilo. V bistvu je
glasba medij, ki te popelje v ne-
viden svet in te naredi harmo-
ničnega. Še bolj važno za
današnjega človeka je, da glasba
v nas ustvari notranji mir in ti
da energijo, da postaneš to kar v
resnici si. In prav Miha Pogačik
me je s svojim predavanjem o
ekologiji čutov popeljal na pota
duhovnosti. Živimo namreč v
družbi, ki veliko da na material-
ne stvari, v sebi pa občutimo ve-
liko pomankanje, vse to nas ne
osrečuje. Poglejte na primer ob
tej zadnji vojni v Bosni pa tudi
drugod. Ljudje so celo življenje
delali v tujini in se morali vedno
odrekati, da so si zgradili hišo
doma. Ob vojni so jim hišo
porušili in tako so jim zrušili
tudi vse njihove sanje. Če bi vso
to energijo vlagali v osebnostni
razvoj ne bi bilo toliko
razočaranja,...
Zelo si želim, da bi pri naših
srednješolcih dopolnjevali vsa
tista občutenja, ki so jih prinesli
iz vrtca in osnovne šole."
Marija Milošič, najbližja
soseda gradu Bori je povedala
naslednje: "Z vsemi temi
ljudmi, ki so na Borlu imam zelo
dobre izkušnje. Vsako leto ko-
maj čakam, da spet pridejo.
Imam že veliko prijateljev in
hudo mi je, ko odidejo. Čeprav
so iz različnih koncev sveta med
nami hitro steče pogovor."
Tekst in fotografije:
Marija Slodnjak
Mednarodnega festivala se je udeležilo okrog 160
udeležencev iz različnih delov sveta. Opuščeni
grajski zidovi so zaživeli.
Trudi Rubingh, voditelji-
ca Idriarta na Borlu.
Karmen Štumberger
Miha Pogačnik, violinist in duhovni vodja idriarta.
Jenče, dr. Friedrich Glasi, P.D. Pande, Irena Rems, Majda Žagar, Marija
8
PO NAŠIH KRAJIH
Sreda^ 14. avgust 1996 - TED|||k
LOVRENC/110-LETNICA GASILSKEGA DRUŠTVA LOVRENC
rrl/e dnevi prireditev
v petek so z razstavo gasilske
tehnike, s katero razpolagajo ga-
silci v občini Kidričevo, pričeli
praznovati 110-letnico obstajan-
ja lovrenških gasilcev. Te
razstave, ki ji je sledila demon-
stracija najnovejše gasilske in
reševalne tehnike WEBO (im-
pulzno gašenje in gašenje s
peno), so se udeležila vsa gasils-
ka društva v občini Kidričevo
in še nekatera gasilska društva
iz videmske in ptujske občine.
V	soboto so se gasilska
društva iz okolice zabavala ob
curkometu.
V	nedelju pa je bilo na prosla-
vi, ki se je je udeležil župan
občine Kidričevo in visoki ga-
silski častniki iz Gasilske zveze
Slovenije, slavnostno razvitje
prapora in predstavitev zgodovi-
ne lovrenških gasilcev. Proslavo
pa so z glasbenim programom
popestrile pevke iz okolice.
KRATEK PREGLED ZGO-
DOVINE GASILSKEGA
DRUŠTVA LOVRENC
Veliki požari v 90 - ih letih
prejšnjega stoletja so tedanje
veljake v vaseh Lovrenc,
Župečja vas in Pleterje
vzpodbudili, da so začeli raz-
mišljati o ustanovitvi obram-
bnega društva. Le-tega so usta-
novili 1.1886, imenonovalo pa se
je požarna bramba. Brambovci
so delovali vse do konca 1. sve-
tovne vojne, nakar so se prei-
menovali v gasilce. V začetnih
letih ustanovitve so brambovci
zgradili lesen gasilski dom, za
gašenje pa so imeli ročno črpal-
ko na dve kolesi. 1904 leta so
brambovci uspeli pritegniti veli-
ko novih članov obeh spolov,
dobili so prve uniforme in pos-
tavili so zidani gasilski dom z
lesenim gasilskim stolpom. Za
gašenje so imeli ročno gasilno
brizgalko na konjsko vprego, ki
jo je še danes mogoče najti v
Pleterjah.
Med 2. svetovno vojno so vo-
denje društva prevzeli nemčurji,
članstvo v gasilskem društvu je
bilo prisilno, vendar pa so se s
tem prisilnim gasilstvom posa-
mezniki izognili mobilizaciji v
nemško vojsko.
Po vojni so se Pleterje in
Župečja vas ločili od gasilskega
društva Lovrenc in ustanovili
svoje gasilsko društvo.
eta 1947 je bilo ustanovljeno
prostovoljno gasilsko društvo
Lovrenc, ki je v svoje vrste pri-
dobila veliko novih mladih čla-
nov. Ti so bili izredno dejavni,
saj so se udeleževali gasilskih
festivalov v Ljubljani, imeli pa
so tudi igralni krožek, ki je bil
dokaj uspešen.
V	letih 1949-1951 so zgradili
tretji gasilski dom.
Leta 1953 so dobili prvi ga-
silski prapor.
1974. leta pa društvo nabavi
prvi avtomobil.
V	naslednjih letih se je gasils-
ki inventar povečeval tako, da
imajo danes dva gasilska avto-
mobila in so eno izmed
močnejših gasilskih društev v
okolici, saj štejejo kar 131 čla-
nov, od katerih jih je 37 spo-
sobnih za kakršnokoli gasilsko
akcijo.
Gabrifela Milošič
LOVRENC / CURKOMET
Mwo zabavno tekmovanje
Gasilci so iznašli novo za-
bavno tekmovanje. Že kar tra-
dicionalno tekmovanje v igri,
poimenovani curkomet, so v
Lovrencu dobili gasilci Bolečke
vasi. Igra ima dva polčasa in je
delno podobna nogometu, ven-
dar igralci v curkometu ne sme-
jo uporabljati svojih udov za do-
sego gola. Dovoljeno je dati za-
detek s pomočjo vodnega curka,
ki ga gasilci običajno uporablja-
jo za gašenje.
g.m.
LENART / PROSTOVOLJNO GD
Dobili novo vozilo
Prostovoljno GD iz Lenarta v Slovenskih goricah je
najstarejše tovrstno društvo na območju sedanje le-
narške občine. Deluje že 122 let in je pomemben de-
javnik na področju požarne preventive v Lenartu in
okolici.
Društvo je v zadnjem času
zabeležilo več lepih uspehov.
Dobili so novi gasilski dom,
ki ga s pridom uporabljajo
tudi druga društva in organi-
zacije, saj so v njem uredili
tudi izjemno prostorno dvo-
rano. Skrbijo tudi za gasilsko
opremo, ki pa je včasih že ne-
koliko zastarela in ne zadošča
več potrebam. To velja v prvi
vrsti za vozila, zato so se le-
narški gasilci že pred časom
odločli za nakup novega vozi-
la. S pomočjo lastnih sredstev,
prispevkov krajanov, gasilske
zveze, občine Lenart in Upra-
ve za zaščito in reševanje so
kupili sodobno vozilo Iveco
230. V soboto popoldne so
pripravili slavnostni sprejem
in blagoslov vozila, ob tej pri-
ložnosti pa so pripravili tudi
krajši kulturni program in ve-
liko zborovanje gasilcev. Pri-
reditev, ki je potekala pod
pokroviteljstvom Uprave za
zaščito in reševanje republike
Slovenije, so sklenili s tradi-
cionalno gasilsko veselico na
prostem.
MT
fEDNIK 14. AVGUST 1996
KULTURA, IZOBRAŽEVANJE - 9
^l,ovenska bistrica - ČAJNICA PRI BABICI
priroiena ljubezen do ljudskih pesmi in zeliši
jVlarijo Lešnik ljudje v Slovenski Bistrici poznajo kot zbi-
jglko ljudskih pesmi in voditeljico skupine ljudskih pevcev
J Pohorja. V zadnjem času pa je znana tudi kot zeliščarka,
j^j vam v čajnici, 13. julija letos sta jo skupaj s hčerko
l^tjano odprli na dvoriščni strani nekdanjega bistriškega
hotela in ima prikupno ime "Čaj pri babici", postre:je z
(jišečini napitkom - Marijin čaj, ob katerem pa lahko tudi
prijetno poklepetate.
j^er smo ženske družabna (pa
tudi klepetava) bitja, rade zaide-
jjjo na takšna mesta, še posebej,
se v prostoru, kamor si na-
menjen, prijetno počutiš. Tako
je tudi v Marijini čajnici, kjer
sva se neko soboto dopoldan do-
govorili za ženski klepet. Ne pre-
več velik prostor, pol prijetne
svetlobe, je lepo in okusno
opremljen. Ob pretegovanju v
pletenem naslonjaču pa kaj hitro
ugotovim, da bom sem pogosto
zahajala. Pozorna postanem na
grafike, ki krasijo stene. Marija
pove, da je ob odprtju čajnic;, ko
se je zbralo veliko ljudi, peli so
pevci s Pohorja, likovni pedagog
in priznani umetnik Bojan Gol-
ja iz Maribora postavil na cgled
tudi svoje grafike s pohorsdmi
motivi, ki bodo krasile stene nje-
ne čajnice vsaj še pol leta. Potem
pa jih bodo zamenjala likjvna
dela drugega umetnika. "F srde
Šerbelj - kustus ljubljanske Na-
rodne galerije mi je obljubil, da
bo prenesel sem v ta prostor raz-
stave vrhunskih umetnikov,' na-
daljuje Marija.
LJUDJE SE
PONOVNO
VRAČAJO K
NARAVI
Najin pogovor se je skoraj ves
čas prepletal med ljudskim
izročilom in zelišči. "Zelišča me
spremljajo takorekoč vse življen-
je, od mladih nog d^lje. Doma
na vasi, izhajam iz Tinja na Po-
horju, je bilo zdravljenje z
domačimi zelišči nekaj povsem
normalnega. Z zelišči se je
ukvarjala tudi moja mama, nje-
no znanje pa je dopolnjevala sta-
rejša soseda. Tako mi je bila lju-
bezen do vsega, kar je v naravi
dobrega in lepega, položena že v
zibelko. Ko kasneje spoznavaš to
ali ono zel in rože, ugotoviš, da je
vsaka rastlina na tej ljubi materi
zemlji za nekaj potrebna in
trdno sem prepričana, da tudi za
vsako bolezen raste svoja roža,
samo mi mogoče ne vemo zanjo.
Bolj ko spoznavaš zelišča in ko
že misliš, da o njih veš veliko,
nehote spoznaš, da je tvoje znan-
je še vedno pomanjkljivo. Res pa
je, da izkušnje prinesejo veliko
in škoda je, da se ljudje v svojih
tegobah ne zatekajo več k zdra-
vilnim zeliščem. Ko globlje
spoznaš zelišča, postajaš do nara-
ve nehote bolj mehak, saj se ti
zdi škoda, da bi pohodil celo tra-
vo. Ljudje postajo ob tem tudi
notranje bolj bogati in zanimivo
je, da se zadnje čase vse bolj
vračajo k naravi," dodaja Marija.
SOZVOGE
UUDSKIH
PESMI IN
ZDRAVILNIH
v w
ZELISC
"Poleg ljubezni do rož in zelišč
sem doma dobila tudi ljubezen
do petja, še posebej do lepe
domače pesmi. Mama je pela v
cerkvi, oče je bil organist in na
koru smo peli tudi otroci, tako,
da mi petje ni bilo tuje. Ko sem
pred več kot petnajstimi leti
pričela zbirati stare ljudske pe-
smi, takrat je bilo tega gradiva še
vedno veliko, sem tu in tam do-
bila zelo stare rokopise, zdi se
mi, da je eden celo od Vodovni-
ka, smo poskušali najti melodijo,
ki je bila značilna za njih. Do-
bro je, da imam v skupini še dva
starejša pevca, ki se mnogih na-
pevov še spominjata. Nekaj ro-
kopisov starih pesmi imam celo
od kebeljskega organista. Bilo bi
dobro, da bi nekoč vse te rokopi-
se pokazali ljudem na kakšni
razstavi. Ob zbiranju starih pe-
smi sem prišla do zanimivega
zaključka, da smo Slovenci že po
naravi zelo žalosten narod. Pe-
smi imajo tudi po 24 kitic in v
njih je ob dobrem, tudi veliko
žalosti. Ko jih kasneje pojemo,
jih moramo skrajšati, tako, da
zapojemo samo tiste najbolj
značilne dele pesmi. Zanimivo
pa je, da mnoge nimajo avtorjev,
napisane pa so na najrazličnejših
materijalih, kar je za današnji
čas še posebej zanimovo. Tudi
danes se kakšna stara pesem še
vedno najde. Še ne tako dolgo
nazaj smo odkrili pesem, ki je do
sedaj še nisem nikoli slišala. Ka-
sete naša skupina še nima, ker za
to preprosto ni časa. Pomembno
pa je, da se te pesmi zbirajo, ker
so del naše zgodovine in narodo-
ve korenine, na katere pa mora-
mo biti ponosni," je Marija na-
daljevala svojo pripoved.
Zelišča in stare pesmi, vse to
skupaj se v njenem življenju pre-
pleta v prijetnem in lahko bi re-
kli tudi srečnem sozvočju.
Že pred najinim 'glavnim' kle-
petom, ko je beseda nanesla na
rože, mi je Marija omenila, da je
čas nabiranja zdravilnih zelišč
nadvse pomemben. Tu ni misli-
la samo na letni čas, temveč na
določene ure dneva, saj ni vsee-
no, kdaj je zdravilna zel nabrana,
ali zjutraj ali zvečer, ali takrat,
ko je najbolj obsijana s soncem.
Zeliščar ve, kdaj je ta pravšnji
čas in takrat se pač potrudi in
gre v naravo.
K Mariji prihaja po nasvete ve-
liko ljudi, od mladih mamic, ki
so zaskrbljene za svoje malčke,
žensk z menstrualnimi težavami
in tudi tiste v zrelih letih. Pa ne
prihajajo po čaje in nasvete samo
ženske, zadnje čase je med odje-
malci njenih napitkov tudi veli-
ko moških.
Marija meni, da je za mnoge te-
gobe in bolezni kriv čas v kate-
rem živimo, naše hitenje in pe-
hanje in premajhno ravnovesje z
naravo. Od tod izvirajo bolezni
prebavil srca, živcev in vsega
drugega, na kar ima vpliv naš
nezdrav način življenja. Vsem,
ki jo prosijo za nasvete svetuje
sprehod v naravo, spoznavanje
zdravilnih zelišč, njihovo nabi-
ranje in podobno.
Vida Topolovec
Marija Lešnik med svojimi pevci s Pohorja. Posnetek je bil nai ejen
na letošnjem srečanju ljudskih pevcev in godcev na Šmartiiem.
(Foto: VT)
Tokrat pa je Marija v drugi vlogi, saj je ta dan morala v čajnici, ki
sta jo na dvoriščni strani nekdanjega bistriškega hotela odprli
skupaj s hčerko, streči gostom.	(Foto: VT)
PTUJ / POLETNI KULTURNI VEČERI
Vsak veier živahno na Prešernovi uliii
Ptujskemu Društvu umetnikov in ustvarjalcev je usj elo,
kar so si zadali, namreč, privabiti na Prešernovo ulico
obiskovalce, jim dati večere pesmi, plesa, glasbe,... vme s pa
jim omogočiti posedeti pred obuličnimi bifeji ob kozarčku,
poklepetati...
Žal jo je nekaj večerov zago-
del dež, vendar so prejšnji te-
den svoje goste in obiskovalce
lahko preselili v gledališče, saj
je bilo le-to nezasedeno, med-
tem ko so ta teden v njem v
primeru dežja gledališke pred-
stave. Zanimivo je, da je
letošnji program naravnan
bolj široko in ni namenjen le
alternativni in mladi publiki.
To se je takoj pokazalo tudi pri
obisku, saj so prišli tako mladi
kot ljudje srednjih let in sta-
rejši in preživeli kakšno urico
ob robu Prešernove ulice.
Jutri se poletne kulturne pri-
reditve Društva umetnikov in
ustvarjalcev s plesno predsta-
vo Studia Intakt in koncertom
Troublemakersov iztečejo.
Vendar pa se v društvu pri-
pravljajo še na prireditev, in
sicer na gledališko predstavo
Faust, ki jo bo pripravil štu-
dent AGRFT in njihov član
Peter Srpčič skupaj s študenti
AGRFT. Besedilo za gleda-
liško predstavo je kompilacij-
sko in ga je z lastnimi dodatki
pripravil prav tako Peter
Srpčič. Prvo uprizoritev bo
doživelo na Borlu 22. avgusta,
naslednji dve, 23. in 24. avgus-
ta, pa bosta na ogled na ptuj-
skem gradu.
MZ
•^'l^pred koncertom tria španske glasbe Diego Barrios Ross jired
^^dališčem ob 22.30. Na fotografiji še organizatorja Ivan Brs č in
^^šoTokalič.
Utrip poletnih kulturnih večerov: ob Orfejevem spomeniku pred
gledališčem je vsak večer živahno.
ptuj / PROMETNA UREDITEV NA
OBMOČJU ZDRAVSTVENE CONE
Prometni red bo zagotovila
avtomatska zaporniia
Prometne razmere in režim
parkiranja na območju zdravst-
vene cone ob Potrčevi ulici, ki
trenutno vladajo na tem pros-
toru so za nemoten potek dela
obeh zavodov nevzdržne in ne-
sprejemljive, saj je v sklopu
zgradbe kirurškega oddelka ob
tej cesti operacijski blok in od-
delek za anestezijo, intenzivno
nego in terapijo, kjer so stacio-
nirani najtežji bolniki.
Veliko težavo povzročajo ne-
pravilno parkirana vozila paci-
entov in obiskovalcev in s tem
onemogočajo nemoten dostop
interventnim vozilom na nujni
vožnji. V interesu in z name-
nom, da dokončno uredijo pro-
metni režim in režim parkiranja
na območju zdravstvene cone
bodo z 18. avgustom 1996 preda-
li v uporabo novo avtomatsko
cestno zapornico in tako bo začel
veljati nov prometni režim. Za
koristnike osnovnozdravstvenih
storitev bo urejen vhod v
Zdravstveni dom s strani Rim-
ske ploščadi. Ta vhod se bo v
bodoče uporabljal v vseh prime-
rih - tudi nujnih. Koristniki spe-
cialističnih in drugih bol-
nišničnih storitev pa se bodo
posluževali že obstoječega glav-
nega vhoda v Splošno bolnišnico
Ptuj, s strani Potrčeve ulice.
STRANKARSKI KOTIČEK
SDS ustanovila
odbor v Majsperku
v petek je bil v Majšperku ustanovljen občinski odbor Social-
demokratske stranke, ki bo deloval na celotnem območju občine
Majšperk. Člani so za predsednika izvolili Martina Prevolška iz
Kočic. Majšperški odbor je bil ustanovljen na pobudo predsed-
nika regijske koordinacije Franca Pukšiča, tajnice in informa-
torke regijskega odbora Silve Fartek in Marjana Petka, člana
predsedstva občinskega odbora SDS Ptuj kot osmi odbor Social-
demokratske stranke na območju nekdanje ptujske občine.
Stranka nima odbora samo še v občini Juršinci, kjer pa se že tudi
pripravljajo na ustanovitev.
MZ
10 - NAŠI KRA.H IN LJUDJE
14. AVGUST 1996 -
TEDNlli
STUDENICE PRI POUČANAH / ŽALOSTNA DEDIŠČINA PRETEKLOSTI
Meglena prihodnost samostanskega kompleksa
Kot, da za en dan ni zadosti žalosti, sem minuli torek
razmišljala ob vožnji po Dravinjski dolini od Makol
proti Studenieam. Zelenje, romantično vijugasta reka,
stari sadovnjaki pa toplo poletno sonce, ki je vse to ob-
sijalo z razkošjem svetlobe in toplote. Pred mano je na
levi strani mogočni Boč in vasica, nekoč trg, ki je ne-
kako stisnjena v njegovem naročju. Na drugi strani
Dravinje me sicer pozdravi kup smeti, vendar me to še
ne spravi ravno v slabo voljo. Žalostna postanem, ko
se pod mogočno lipo zagledam v severno pročelje sa-
mostana, ki z mrtvimi okni zre na obiskovalce. Nisem
prvič tukaj, vendar me vedno znova gane ta
zapuščenost in očitna človeška malomarnost. Sklenem,
da si bom tokrat ogledala prav vse kotičke nekdanjega
samostanskega kompleksa dominikank, ki je v boljših
časih dajal ton celotnemu naselju.
Vstopim skozi mogočni
vhod in najprej 'trčim' ob
kokošjo družinico, ki se prid-
no in zadovoljno hrani z nas-
tavljeno pičo. Na prvem no-
tranjem dvorišču so kupi
strešne opeke, kar daje sluti-
ti, da bodo v kratkem prekri-
vali cerkveno sreho. Na nek-
danjo mogočnost samostana
spominjajo nekatera drevesa
častitljive starosti, na levi
strani dvorišča za lepo kova-
no ograjo pa je nunski bajer
ali milostni vrelec, enako
skrivnosten v času razcveta
samostana, kot tudi danes.
Poln je kristalno čiste vode,
od katere ne domačini in ne
slovenjebistriška občina ni-
majo nič. Vleče me v notran-
jost, pod oboke, kjer zaznaš
mešanico gotike in romanike,
v skrivnostne hodnike. Pov-
sod praznina in vlažno ple-
snobni zrak. Za obokom, kjer
je letnica 1661, je našel svoje
zadnje počivališče star, ods-
lužen in neregistriran fičo. V
znamenite samostanke kleti
ne morem vstopiti, ker so
skrbno zaklenjene z lepimi
kovanimi železnimi vrati. Ko-
maj čakam, da pridem na pia-
no. Vmes je še nekaj portalov
z napisi. Na enem je zapisano
tudi ime ene izmed prednic
samostana iz 17. stoletja.
Če je bilo pod oboki skriv-
nostno, pa je zunaj njih, zadaj
za cekrvijo strašljivo. Povsod
se prepletajo visoke koprive z
bezgom in drugim podobnim
rastlinjem. Samo majhna, ozka
potka je deloma očiščena. Sko-
zi vso to obilno zelenje se pre-
bijem na nekdanji samostanski
vrt, ki je tik za obzidjem. Pri-
jetna dolina, z glasnim in bi-
strim potočkom na desni stra-
ni. Tudi kapelica, ki so jo pred
kdove koliki leti zgradili na
tem koščku samostanskega
vrta, kaže enake znake propa-
danja, kot celotni samostan.
Podobno je tudi z vrtno utico
in obzidjem, ki vodi k pos-
lednjemu bivališču nekdanjih
prebivalk samostana. Nazaj
grede si ogledam še tisti del, ki
sem ga prej zgrešila. Nekaj le-
pih gotskih lokov, drugače pa
samo propadanje, vse trhlo in
preperelo, tako tudi strop v eni
izmed sob, kar se je menda
zgodilo še ne tako dolgo nazaj.
Tu in tam je kakšen odlužen
kavč ali divan, polno praznik
steklenic in podobne navlake.
V eni izmed sob so menda mla-
di imeli svoj čas nekoliko
čuden disco. Na steni piše 'dis-
ko klošar'. V prostoru je ob
drugi 'klošariji' star, odslužen
pralni stroj, divan od kdo ve
kdaj, nekaj starih štedilnikov,
pa ponovno polno praznik
steklenic in razbite šipe.
Skrbno merim močno zlizane
stopnice in si prizadevam, da
bi prišla čimprej na svetlo in
sonce.
Prvi začetki propadanja stu-
deniškega samostana so se
pričeli že s prihodom Nemcev,
po vojni so nune, kolikor jih je
bilo, na vsak način hotele spra-
viti gospodarstvo v stare tirni-
ce. Šlo jim je še kar v redu, tudi
ko so dobile marca 1948.
odločbo okrajne komisije za
agrarno reformo. Pravi propad
pa se je pričel po 7. maju 1949.
leta, ko so popoldan v treh av-
tomobilih prišli udbovci, skli-
cali sestre, jim povedali, cia je
samostan razpuščen in jih zas-
liševali dolgo v noč. Mater
prednico Jožefo Murkovi; so
zaprli, ostalim pa ukazali, da
mora biti samostan 9. maja zju-
traj izpraznjen. Tega dne so se-
stre, ki so bile vse že bolj ali
manj v letih (sedaj živi samo še
ena, ki pa je že v častitljivih de-
vetdesetih letih, druga pa je
pred nedavnim umrla) zapusti-
le samostan. S sabo so smele
vzeti samo najnujnejše perilo,
vse drugo je ostalo v samosta-
nu. Mati prednica je bila po-
tem obsojena na slovenjebi-
striškem sodišču na leto dni
zapora s prisilnim delom in za-
plembo celotnega samostan-
skega premoženja.
Nova oblast pa potem, kot,
da ni natanko vedela, kaj stori-
ti z vsem tem bogastvom, ki
jim je tako nepričakovano pad-
lo v naročje. Nekaj časa je še
šlo, potem pa je začelo vse sku-
paj propadati.
V novejšem času je bilo že
nekaj poskusov, kako rešiti
studeniški samostan, težava pa
je v tem, ker je celotni kom-
pleks z zemljišči vred v dena-
cionalizacijskem postopku.
Najpametneje bi bilo sicer vse
skupaj s posestvom vred vrnili
prvotnim lastnikom. S stavbo
menda ne bo težav, problem so
zemljišča, ker je paČ moratorij
na njihovo vračanje. Bila so
tudi razmišljanja, da bi tukaj
imeli dom za zdravljenje od-
visnikov od drog. Pred dvema
letoma je v samostanu potekal
tudi festival Idriarta. Tudi ta-
krat je bilo nekaj govora, da bi
naj samostanu pomagali, ven-
dar je vse ostalo samo pri bese-
dah.
Ker vsa prizadevanja niso
obrodila nobenih sadov, so
pred dvema mesecema
domačini, ki so se naveličali
gledati propadanje osrednje
stavbe v kraju, sklicali na to
temo tudi okroglo mizo. Pra-
vih odgovorov za rešitev pro-
blema pa niso našli. Kljub
temu pa se nekaj le premika na
boljše. Letos je ministrstvo za
kulturo namenilo za obnavl-
janje studeniškega samostana
dva milijona tolarjev. To je si-
cer za kompleksno reširev z^
leč premalo, vendar nekaj
je. V slovenjebistriški občinj^,
se dogovorili, da bodo dve^
državnima milijonoma dodj^
še dva svoja in se tako lo^j
najnujnejšega, to je popravi]'
cerkvene strehe in ostrešja.
Če bi hoteli celotni samo,
tanski kompleks sanirati taJ^j
kot bi ga morali, torej ^
načrtih spomeniškega varstvj
bi v Studenicah nujno potre
bovali veliko več denarja, ka
pa bi bil tako za občino, ko
državo prevelik zalogaj. Ven
dar nekaj pa bodo le storili, š
letos se bodo preko javnih de
lotili čiščenja nesnage okoli sa
mostana in cerkve ter izkope
tam, kjer je samostan porušen
Nekaj za obetavni začetek
Morda.
Vida Topolov«
Nekoč mogočna dvonadstropna stavba studeniškega sa-
mostana, kjer danes prebivajo še tri družine, žalostno
propada.	(Foto: VT)
Pod temačnimi oboki skrivnostna notranjost. (Foto: VT)
Kapelica v nekdanjem nunskem vrtu se spominja boljših
časov.	(Foto: VT)
Vrelec milosti ali nunski bajer - skrivnosten nekoč in tudi
danes.	(Foto: VT)
Del nekdanjega vrta, kjer so nune uživale svoj mir in se*
tihoti lepe doline sprehodile. Spomin nate čase je propada
joča vrtna utica, nekoliko višje del zunanjega obzidja, kije
ponekod še lepo ohranjeno ter nad vsem tem nekdanji sa
mostanski vinograd.	(Foto. VT
SmAHJA V PASJI mi
Dnevi pasje vročine so minili in na poligonu Kino-
loškega društva Ptuj se bodo začeli pogosteje družiti
štirinožni kosmatinci. Po nekajmesečnem spomla-
danskem tečaju šolanja psov in uspešno opravljenem
izpitu v juniju so si tako psi kot njihovi gospodarji
zaslužili počitnice. Te so minile in začenja se novo
pasje šolsko leto.
Nič strahu, ne bo potrebno
nabavljati novih učbenikov
in zvezkov, vsa oprema od
prejšnjega tečaja še velja: ov-
ratnica, povodec, sledni jer-
men. Edino "klobasa", važen
učni pripomoček, je morda
potrebna manjšega popravi-
la, kajti hudo je trpela pod
ostrimi zobmi. Saj je vendar
pravo veselje za psa, da steče
za vrženo klobaso, jo zagrabi,
strese ujeti plen in ga prinese
nazaj gospodarju. Morda se
še majčkeno ruva za mehko,
iz trpežnega blaga narejeno
igračo, preden jo prepusti
svojemu vodniku in počaka,
da mu jo ta spet vrže. Kaj je
lepše, kot igra s človekom, ali
s pasjimi sošolci. Pa tudi pa-
sjemu lastniku ne bo škodilo
malo rekreacije na svežem
zraku, kar še poglobi prija-
teljsko razmerje človek - pes.
Menda ni težko priti en - ali
dvakrat, na teden na
vežbališče Kinološkega
društva Ptuj v Budino. Po
končanem tečaju se prileže
hladna pijača na terasi ali
klepet ob kavici med pasjel-
jubci. Saj smo vendar sami
domači, ki se srečujemo na
društvu. Ob prvih pasjih
učnih urah je malo nelagodja
med novimi tečajniki, potem
pa se spoznamo med seboj in
vzdušje je bolj sproščeno. Je-
senska sezona šolanja se bo
začela v avgustu. Vpis v
tečaje bo potekal od 10. do
12. ure med vikendom 17.,
18., in 25. avgusta. Kot ved-
no bo pred praktičnim delom
tečaja najprej teorija. Preda-
vanje za nove tečajnike ter
zainteresirane ostale člane
društva bo v torek, 27. 8. ob
18. uri v društvenih prosto-
rih v Budini. Če se ne morete
odločiti, ali bi se nam V^^'
družili v šoli ali ne, vprašajte
svojega psa!
Leonida Oxinte^
ifEDNIK - 14. AVGUST 1996
OD TOD IN TAM - 11
()RM0Ž/SHIRLIE roden in MARIGOLD VERITY NA svojst-
ven NAČIN PODAJATA KLASIČNO GLASBO
Vedno znova navdušita
slovenslfo oltiinstvo
jVjed gostovanji po slovenskih krajih sta v nedeljo pripravili v
gftnoški cerkvi koncert dve izvrstni angleški pevki in glasbenici
jjjjrlie Roden in Marigold Verity. Tudi njun nedeljski koncert
.. bil nepozabno glasbeno in duhovno doživetje saj s svojstve-
niifl načinom podajata občinstvu klasični repertoar.
Shirlie Roden in Marigold Verity sta zapeli tudi slovenske peami.
Slišali smo lahko pesmi ob harfi
od 15. stoletja do danes, izvajah pa
sta tudi stare ljuske pesmi z britan-
skih otokov ter drugih evropskih
dežel. Shirlie Roden je ena najbolj
samosvojih osebnosti angleške
glasbene scene. Odraščala je v glas-
beni družini in to je tudi vplivalo
na njeno nadaljno uspešno glasbe-
no pot saj je študij klavirja in solo
petja ter študij glasbe uspešno
končala pri šestnajstih letih. Ka-
sneje je diplomirala iz primerjalne
književnosti na univerzi v War-
wicku. Ta vsestranska umetnica,
izvrstna pevka, komponistka,
igralka, pesnica, je pela vse jrvrsti
glasbe. Začela je s klasiko, prešla
na folk in ročk, nadaljevala z jaz-
zom ter pristala v gledališču, kjer
je odigrala in odpela vrsto zelo raz-
ličnih vlog. Uveljavila se je tudi
kot komponistka odrskih glasbe-
nih del, ki so redno na sporedu v
angleških gledališčih. Nastopala je
po vsem svetu. Trenutno nastopa z
dvema programoma. Svoje pesmi,
ki jih imenuje Pesmi iz srca na
temo varovanja okolja in lepših
odnosov med ljudmi predstavlja
na samostojnih koncertih. Mnogi
pripisujejo njenim nas:opom zdra-
vilno moč. Na klasičnih koncertih
Pesmi ob harfi od 15. stoletja do
danes pa nastopa skujaj s harfist-
ko Marigold Verity, ki je prav tako
nenavadna osebnost angleške glas-
bene scene. Obvlada igranje na
različne vrste harf, največkrat pa
igra na keltsko harfo in na harfo s
pedali. Veliko pozornost pritegne s
kombinacijo glasu in harfe, kajti
tako lahko izvaja nenavaden pro-
gram.
Glasbenici sta bili zelo nav-
dušeni nad pubUko v Ormožu zato
sta poklonili kar neki,j dodatkov.
Med pesmimi so bile tudi sloven-
ske skladbe. Shirlie Roden je v
prisrčni slovenščini tudi sama pve-
zovala koncert.
Tekst in fotografija:
M. Siodnialc
mostje / 54 LET PO BITKI OB GOZDIČU LAZE
Komemorativna slovesnost
v poiastitev spopada Slo-
venjegoriške - Laikove iete
Slavnostni govornik na komemorativni slovesnosti v Mostju je bil Ivo Verboten, član skupnosti Lac-
kovega odreda.	Foto: LANGERHOLC.
Ob goziču Laze v Mostju, kjer
smo pred leti množično proslavlja-
li dan OF, so v soboto s komemo-
rativno slovesnostjo, ki jo je pri-
pravilo Združenje borcev in ude-
ležencev NOB, počastili 54.oblet-
nico poslednjega spopada Sloven-
jegoriške - Lackove čete z okupa-
torjem. Sklenili so, da bodo vsako
leto 8. avgusta ali temu najbližji
dan ob koncu tedna pripravili po-
dobno komemorativno slovesnost.
Prisotne, med katerimi sta bila
tudi župana Dornave in Juršinc ter
predsednik ptujskega mestnega
sveta, je pozdravil predsednik
Združenja borcev in udeležencev
NOB Ivo Rau, slavnostni govornik
pa je bil Ivo Verboten, član skup-
nosti Lackovega odreda. Na slove-
snosti so zapele ljudske pevke iz
Dornave, recitirala pa Urška
Vučak iz Ptuja. Delegacija je ta
dan položila spominski venec k
spomeniku v Mostju, vence pa
prav tako še k spominskim
ploščam pri ptujskih zaporih, na
Brenčičevi hiši v Ulici heroja Lac-
ka ter na grobnico padlih borcev in
talcev na bivšem ptujskem poko-
pališču.
MZ
Nena Vukasovii uspešna na SUUiji
Od 30. julija do 4. avgusta je bil v Cataniji na Siciliji dvojni
WTA turnir z nagradnim skladom 10 tisoč ameriških dolar-
jev. Na njem je bila zelo uspešna tudi Ptujčanka, sicer igral-
ka TK Branik Maribor Nena Vukasovič, kije prišla do polfi-
nala glavnega turniija.
V prvem kolu se je srečala z Bolgarko Biljano Pavlovo in jo premala
s 6:3, 6:4. V drugem kolu je igrala z Manuelo Sangiorgi iz Italije, re-
zultat je bil 6:2,6:1. Pred turnirjem na Siciliji je Sangiorgijeva zmaga-
la na podobnem turnirju v Rimu. V četrtfinalu je premagala prvo no-
silko turnirja Izraelko Shiri Burstein z rezultatom 7:6. 6:3. V polfina-
lu pa je Nena klonila proti Nizozemki Debby Haak, izzid je bil 5:7,
3:6.
Na svetovni teniški lestvici je Nena trenutno uvrščena okrog 760.
mesta.
Uvrstitev v polfinale turnirja na Siciliji je za 18-letno Neno, ki od
nedavnega igra v članski konkurenci, lep uspeh. V tem trenutku pa se
že pripravlja na državno prvenstvo, ki bo konec meseca. Na njem bo
po pričakovanjih zaigrala tudi starejša sestra Tina, ki se skoraj po letu
in pol neigranja zaradi bolečin v križu, ponovno vrača na teniška
igrišča.
MG
klopotceva pesem v vinskih goricah
Slovo od »olef/a
v sredini avgusta se v slovenskih vinogradih oglasijo klopotci.
Vendar ne samo pri nas v vinorodnih območjih Slovenskiti go-
ric in Haloz, temveč tudi drugje, saj je to 'klopotalo' razširjeno
tudi na avstrijskem Štajerskem ter v Hrvaškem Zagoiju, pa tudi
na Dolenjskem in Primorskem jih lahko vidite in slišite. Pri nas
sta se razvila dva tipa klopotcev - haloški in slovenjegorišli, ki
pa se razlikujeta po številu loput v vetemici.
Čeprav je klopotec namenjen
plašenju ptic, vemo, da se kaj hitro
navadijo na njegovo klopotanje.
^'a sepe ob vinogradih jih postavi-
lo 15. avgusta na veliki šmaren ali
^■elike maše, ko se prične mehčati
grozdje, drugod pa tudi na Jerneje-
^'0. Snamejo jih na Martinovo, ko
so vinogradi prazni. Po prastarih
običajih naj ne bi od časa, ki se
postavi klopotec, pa do trgatve, ho-
dili v vinograd otroci, ženske in
kokoši.
Nekaj klopotcev so konec minu-
lega tedna že postavili, vendir so
do dne, ko smejo pričeti tudi urad-
no 'klepetati' in peti >vojo
mogočno pesem sredi vinorodnih
goric, še priklenjeni.
Tako so člani Društva ljubiteljev
vina iz Ljutomera, ki šteje že okoli
160 članov in je hkrati tudi eno
najstarejših tovrstnih društev pri
nas, na svojern že tradicionalnem
pikniku pri Železnih dverih mi-
nulo soboto slovesno postavili klo-
potec. Rasnično pravi lepotec, ki
meri v premeru več kot tri metre.
Ob vsem tem, da je pesem klo-
potcev nekaj posebnega, saj oznan-
ja ljudem samo dobre novice, pa te
takrat, ko v sredini a/gusta slišiš
njegov prvi 'pogovor' z vetrom, sti-
sne pri srcu. Poletje in z njim vsa
tista prijetno božajoča toplota se za
to leto poslavlja.
Vida Topolovec
Marjan Toš
I.
lenarškem območju so bili
Povračilni ukrepi zmagovite strani
Po končani 2. svetovni vojni tako
nasploh na širšem maribor-
^^em območju, bistveno drugačni
na primer na Dolenjskem in
' °^ranjskem. Poboji so se zgodili,
j^^ridar pa ne v tolikšnem obsegu,
se je začelo na veliko govoriti
Po prvih demokratičnih volitvah
eta 1990. Takrat se je v javnosti
Poiavil podatek o nekaj tisoč pobi-
na Hrastovcu, kar seveda ne
jfeza objektivni zgodovinski re-
Število žrtev povojnih pobo-
Znatno nižje, točni podatki se
J obirajo in preverjajo; na osnovi
j^^Položljivih virov, dokumentov
Pričevanj pa lahko ocenimo, da
vseh žrtev giblje okoli
. (pri tem mislimo pobite,
j ''sljene, umrle zaradi podhran-
fj.P^^i) bolezni in razmer v tabo-
kar pa še ni povsem prever-
ja
tH(f	2. svetovni vojni je
u.' Pri Lenartu delovalo poob-
p^^ensivo OZNE, pooblaščenec
iniel veliko moč odločanja.
' ^'rali so s pomočjo aktivitstov.
običajno ponoči, aretirane pa vozi-
li v zbirno taborišče Hrastovi ;c, ki
je delovalo od 2. polovice maja do
začetka septembra 1945. K;r je
bilo na Hrastovcu zbirno ;abo-
rišče, so iz njega veliko zapornikov
odpeljali v druge zapore oz. p :eda-
jali sodiščem. Iz Hrastovca sc pre-
cej ljudi vozili v Strnišče (Ki-
dričevo).
Že pred formalno ustanov tvijo
zbirnega taborišča Hrastove c, je
bilo pri Lenartu nekaj izvensod-
nih usmrtitev (za zdaj imamo
potrjena pričevanja in dokumente
za 17 Lenartčanov), sicer pa po-
dobnih ukrepov večjega obse,;a ne
ugotavljamo. Lenart je zadrži 1 ne-
kaj specifičnosti, saj so v prvih me-
secih po končani vojni (Slove nske
gorice oz. celotno območje seilanje
občine Lenart so spadale v nemški
okupacijski del; v tem delu pa je
delal do potankosti razdelan
nemški okupacijski sistem ns Slo-
venskem Štajerskem 1941-1945 -
op.p.) prišla v ospredje tudi ned-
vojna nasprotja med liberalnim in
klerikalnim taborom 1918-.941,
pa osebne zamere, maščevanje,
želje po premoženju, ipd. Poleg
tega pa je imela OZNA oz. njeno
pooblaščenstvo tudi veliko ohran-
jenih nemških dokumentov in sez-
namov, na podlagi katerih so pre-
verjaH članstvo v Kult arbundu ali
sodelovanje v štajerskim Heimat-
bundu. Trg Lenart j; imel med
okupacijo 1941-1945 tudi nekaj
trdnih Nemcev (ti so l)ivali v trgu
dolga leta in so bili ekonomsko
najmočnejša kategorija prebivalst-
va že v prejšnjem stoletju, zaledje
trga pa je bilo povsem slovensko -
op.p.), ki so bili člani nacistične
stranke - NSDAP.
Nikakor pa ne drž: jo pavšalne
ocene, da bi takoj po končani vojni
pri Lenartu na veliko pobijali
domačine in jih vozili v Hrastovec.
Med zaprtimi je bilo v primerjavi z
ljudmi iz drugih kraj;v (Ljublja-
na, Kočevje, Apaška dolina, Prek-
murje) malo domačinov iz Lenarta
in drugih krajev iz obriočja sedan-
je občine Lenart v Slovenskih go-
ricah. Je pa bilo nekaj l.enartčanov
odpeljanih tudi v Strrišče, kjer so
končali kot žrtve pove jnega doga-
janja. OZNA pri Lenirtu tudi ni
imela posebnega dela z "lenarškimi
Nemci", ti so na nreč odšli
(zbežali) pred koncem vojne v Av-
strijo, tudi zadnji lastniki gradu
Hrastovec - HERBEKSTEINI, o
čemer imamo na razpolago ohran-
jene dokumente.
II.
Iz obsežne študije "NEMIRNI
HRASTOVEC", ki se pripravlja za
knjižno izdajo in je nastala ob pod-
pori fundacije akademika dr. An-
tona TRSTENJAKA, povzemamo
nekaj podrobnejših podatkov o do-
gajanjih v taborišču in o žrtvah po-
vojnih pobojev, ki naj bi jim posta-
vili spominsko obeležje.
Dejstvo je, da je taborišče na
Hrastovcu v drugi polovici meseca
maja 1945 že obstajalo. Domačini
pripovedujejo o tem različne
"zgodbe". Nekateri govorijo o ne-
kaj tisočih interniranih, kar je, gle-
de na zmožnosti objektov in na re-
lativno kratek čas delovanja tabo-
rišča, bolj malo verjetno. Drži pa,
da so jih vozili iz različnih prede-
lov Slovenije, iz Maribora, Kranj-
ske in zelo veliko iz Prekmurja.
Med taboriščniki so bili tudi
domačini iz Lenarta in sosednjih
krajev. Sobe v gradu naj bi bile
natrpane, domačini so prišli s ta-
boriščniki v stikj ko so hodili k
studencu med zgornjim ribnikom
in v gozd. Takrat so lahko videli,
da so izmučeni, sestradani in pre-
strašeni. Taboriščniki so morali
tudi delati na posestvu ob gradu.
Zagotovo pa drži ugotovitev, da
so umorjene vozili tudi na pokopa-
lišče v Voličino, saj ima tamkajšnji
grobar v svojem znesku zabeležen
vsak pokop (faksimile zapisov gro-
barja Franca KURNIKA). Od 10.
do 29. avgusta 1945. leta so v
VoUčino pripeljali 31 trupel, le za
redka so stražniki vedeli povedati
imena in kraj rojstva. Večkrat so
pripeljali po več moških in žensk v
eni krsti, včasih tudi ženske z otro-
ki. Velika naj bi bila tudi gomila
na mestu sedanjega ribnika, ki je
bil čez poletje 1945 prazen, pozimi
pa so ga spet napolnili. Gomila je
bila velika okoli 3x3 metre, po
pripovedovanju domačinov pa
voda v ribniku, kjer je bila gomila,
nekaj let pozimi ni zmrznila. V tej
gomili naj bi bili pokopani Len-
artčani, ki sicer niso bili internira-
ni v Hrastovcu, so pa jih tja pripel-
jali iz lenarškega zapora. Pisnih
dokumentov o tem dogajanju je
malo, lahko pa sklepamo, da je bilo
veliko število zaprtih iz Hrastovca
izpuščenih že septembra 1945,
dopuščamo pa tudi možnost, da so
jih odpeljali v druga podobna ta-
borišča. Po pričevanjih taboriščni-
kov v Hrastovcu (med njimi so bili
tudi kasnejši emigranti v Argenti-
ni), ki so bila objavljena v tisku
slovenske emigracije v Južni Ame-
riki, je bilo v Hrastovcu tudi precej
Kočevarjev (Kočevskih Nemcev -
op.p.). V Hrastovec naj bi jih pri-
peljali iz taborišča Studenci oz.
Šterntal pri Ptuju. V Hrastovec so
prispeli julija 1945. leta, skupaj naj
bi jih bilo 400. Po teh navedbah
naj bi bilo sredi julija 1945 na
Hrastovcu že 2400 internirancev iz
različnih delov Slovenije,
predvsem iz bližnjega Maribora,
Laškega, Prekmurja ter seveda
precej Kočevarjev. Na Hrastovcu
so se znašli tudi Srbi, Hrvati in
celo Avstrijci (Nemci). Spali so na
tleh, hrana je bila dokaj skromna
(kar je za tedanje razmerje v vse
splošnem pomanjkanju do neke
mere razumljivo op.p.), jedli so
fižol, prežganko, dobili pa so tudi
10 dkg kruha dnevno. 5. septem-
bra 1945 naj bi Hrastovec obiskal
Ivan MAČEK - Matija (datum ni
preverjen), ki naj bi taboriščnike
spraševal, zakaj so prišli v Hrasto-
vec. Obtožnic zoper njih ni bilo,
vsi vprašani so odgovarjali, da so
Slovenci in da jim niso poznani
razlogi privedbe na grad. Uprava
taborišča je dobila nalog, da jih iz-
pusti domov, do izpustitve je
prišlo 6. septembra 1945.
Se nadaljuje!
12 - NASI KRA.TI IN UUDJE
14. AVGUST 1996-
TEDNIH
Kmetiiska zemljišia so pod posebnim družbenim varstvom
2. nadaljevanje
Kaj obsega zaščitena kmetija?
(3. čl.)
Zaščitena kmetija obsega vse, kar
sestavlja gospodarsko celoto in
rabi za redno kmetijsko oziroma
gozdarsko proizvodnjo, ter z njima
povezane dejavnosti. Tako spadajo
v zaščiteno kmetijo poleg kmetij-
skih zemljišč tudi gozdovi, gospo-
darska poslopja, kmetijska orodja,
živina in drugo, kar je še našteto v
3 čl. Vse kar obsega neka zaščitena
kmetija je popisano v registru
zaščitenih kmetij, o katerem bom
pisal v nadaljevanju tega članka.
Opozorim, da so lastniki kmetij
lahko tudi lastniki več različnih
stvari, ki ne spadajo v kmetijo in
glede katerih je n.pr. dedovanje
urejeno le po Zakonu o dedovanju
(Ur. list SRS št. 15/76, št. 23/78) ne
pa tudi po ZDKG.
Kdo po ZDKG določi zaščiteno
kmetijo in kdo vodi register
zaščitenih kmetij? (4. čl.)
Na podlagi podatkov iz zemljiške
knjige in zemljiškega katastra
določi zaščiteno kmetijo po uradni
dolžnosti z odločbo v upravnem
postopku upravna enota, na
območju katere leži pretežni del
zemljišč, ki sestavljajo kmetijo. Na
podlagi te odločbe se zaščitena
kmetija po uradni dolžnosti zazna-
muje v zemljiški knjigi in v
zemljiškem katastru.
Upravna enota vodi tudi register
zaščitenih kmetij, kateri vsebuje
najmanj naslednje podatke: ime in
priimek lastnika, naslov, podatke
o kmetijskih zemljiščih in gozdo-
vih iz 2. čl., kakor tudi podatke o
premoženju iz 3 čl. ZDKG. Pred-
pis o podrobnejši vsebini registra
zaščitenih kmetij in o načinu nje-
govega vodenja izda minister pris-
tojen za kmetijstvo. Izbris iz regi-
stra zaščitenih kmetij se izvrši, če
se ugotovi po uradni dolžnosti ali
na predlog lastnika zaščitene kme-
tije, da ta ne izpolnjuje veČ pogojev
iz 2 čl. ZDKG.
Določb o registru zaščitenih
kmetij bivši ZDKZZKG ni vsebo-
val.
Dedovanje zaščitenih kmetij
Splošni predpisi o dedovanju, ki
jih vsebuje že zgoraj omenjeni Za-
kon o dedovanju se uporabljajo
tudi pri dedovanju zaščitenih
kmetij, če ZDKG ne določa dru-
gače, kar bom prikazal v nadalje-
vanju tega članka.
Dedovanje po predpisih
ZDKG.
I.
a) Zaščitena kmetija je v lasti
samo enega lastnika (7. čl.). Če je
več dedičev istega dednega reda
(zakon o dedovanju pozna tri ded-
ne rede) se zaščiteno kmetijo de-
duje takole:
1) deduje tisti zakoniti dedič po
splošnih predpisih o dedovanju, ki
ima namen obdelovati kmetijsko
zemljišče in ga zato sporazumno
izberejo vsi dediči;
2. če do sporazuma in točke 1) ne
pride, ima pri dedovanju prednost
zapustnikov zakonec oz. izvenza-
konskih partner in potomci (otroci
in posvojenci ter po tkz. vstopni
pravici tudi njihovi potomci), ki se
usposabljajo ali so se usposabljali
za opravljanje kmetijske ali goz-
darske dejavnosti;
3)	če je dedičev, ki izpolnjujejo
pogoj iz točke 2) več, imajo pred-
nost tisti, ki odraščajo ali so
odraščali na kmetiji in so s svojim
delom ali zaslužkom prispevali k
ohranitvi oziroma razvoju kmeti-
je;
4)	če več dedičev izpolnjuje po-
goje iz točke 3), ima prednost pri
dedovanju zaščitene kmetije za-
pustnikov zakonec oz. izvenzakon-
ski partner;
5)	v 7. čl. je rešeno vprašanje: kdo
in kdaj ima prednost glede na iz-
vor zaščitene kmetije? Tako je
n.pr. določeno da v primeru, če
zaščitena kmetija v celoti ali pre-
težno izhaja s strani zapustnikove-
ga preživelega zakonca oz. izven-
zakonskega partnerja, potem ima-
jo ta in potomci, ki jih ima zapust-
nik z njim, prednost pred drugimi.
V primeru, če zaščitena kmetija v
celoti ali pretežno izhaja s strani
prejšnega zapustnikovega zakon-
ca oz. izvenzakonskega partnerja,
imajo potomci, ki jih ima zapust-
nik s tem prejšnim zakoncem oz.
izvenzakonskim partnerjem pred-
nost pred drugimi sod(jdiči.
V primeru, ko zapustnik nima
niti zakonca niti potomcev potem,
če zaščitena kmetija v celoti ali
pretežno izhaja s strani očeta ali
matere, imajo prednost dediči s te
določene strani. Takih primerov
bivši ZDKZZKG ne ureja.
6) če po izločanju po kriterijih iz
točk 1-4 ostane še vedno več sode-
dičev, se dedič določi takole: so-
rodniki, iz bližnjega kolena imajo
prednost pred sorodniki iz oddal-
jenega kolena. Med sorodniki iz is-
tega kolena ima prednost tisti, ki je
najbolje usposobljen za opravljan-
je poklica kmeta ali kaže, da se bo
za to najbolje usposobil. Pri tem se
po možnosti upoštevajo želje za-
pustnikovega preživelega zakonca,
ki se je n.pr. dedovanju zaščitene
kmetije odpovedal.
Kateri sodediči se izločijo od
dedovanja zaščitene kmetije ? (7.
čl. 12. čl.)
Da se omogoči dedovanje
zaščitene kmetije enemu dediču in
da je ne dobi tisti sodedič, ki je že
preskrbljen, vsebuje 7. čl. ZDKG
tudi določbo, da se kot sodediči
izločijo: a) sodediči, ki so se uspo-
sobili za poklice izven kmetijske
ali gozdarske dejavnosti ali pa se v
času zapustnikove smrti za takšen
poklic usposabljajo najmanj že dve
leti b) ali pa so preskrbljeni na
kakšen drug način. Pogoj za
izločitev sodedičev pod a) in b) je
še, da so v istem dednem redu so-
dediči, ki so se ali se usposabljajo
za kmetijsko ali gozdarsko dejav-
nost ali pa niso kako drugače
preskrbljeni.
Da se prepreči z dedovanjem na
podlagi zakona združevanje več
zaščitenih kmetij, je v 12. čl.
ZDKG določeno, da se na zahtevo
katerega koli dediča iz istega ded-
nega reda izloči iz dedovanja
zaščitene kmetije tisti sodedič, ki
je ob zapustnikovi smrti sam ali
skupaj s svojim zakoncem, enim
od staršev ali otrokom ali posvo-
jencem oziroma njegovim potom-
cem že lastnik, solastnik ali skupni
lastnik druge zaščitene kmetije. V
tem primeru deduje zaščiteno
kmetijo naslednji dedič po 7. čl.,
vendar le, če tudi ta ni že lastnik,
solastnik ali skupni lastnik druge
zaščitene kmetije.
V drugem odst. 12. čl. pa je
določeno, kako dedujejo sodediči
istega dednega reda posamezno
zaščiteno kmetijo, če zapuščina
vključuje več zaščitenih kmetij
oziroma, če zapuščina vključuje
več zaščitenih kmetij kot je sode-
dičev v istem dednem redu.
Bivši ZDKZZKG takih določb
ne vsebuje.
Kdaj se lahko dedič, ki bi sj«
imel prednost po 7. čl. ZD1(q
izključi iz prevzema zaščite«'
kmetije? (11. čl.).	'
Izključitev lahko predlagajo ^
dediči, če dokažejo da je dedič j
zaradi psihične bolezni, dušev^j
motnje ali telesne okvare očitjjj
nesposoben za trajno gospodarjen
je z zaščiteno kmetijo: b) zaradj
svoje očitne in trajne nagnjenosti j,
zapravljivosti, alkoholizmu ali mj
milom v takem stanju, da dopuš^
bojazen, da ne bo dobro gospod^j^
z zaščiteno kmetijo: c) že več ko'
dve leti brez sporočila o kraju svo!
jega bivanja odsoten v takšnit
okoliščinah, ki izključujejo njegov
povratek v ustreznem roku. Odsot.
nost zaradi vojne ali vojnega ujet.
ništva ne pride v poštev.
Zapuščinsko sodišče lahko upo.
rabi zgornje kriterije le, če je v is.
tem dednem redu več sodedičev in
vsaj eden od njih ni izključen. Med
neizkl j učenimi dediči postane
dedič zaščitene kmetije tisti, ki bi
to postal, če ne bi obstajal izj^.
jučeni dedič.
Tudi takih določb bivš
ZDKZZKG ni imel.
Mirko Kostanjeve«
Se nadaljuje
GORNJA RADGONA/ 34.KMETIJSKO-ZIVILSKI SEJEM
Slovensko kmetijstvo in Evropa
BOGAT PROGRAM SPREMLJEVALČNIH PRIREDITEV, STROKOV-
NIH POSVETOVANJ IN SREČANJ-SVEČANA OTVORITEV 24.AV-
GUSTA
V Gornji Radgoni že narašča
sejemski vrvež, saj so priprave
na letošnji 34. mednarodni kme-
tijsko-živilski sejem v polnem
teku. Letošnja sejemska priredi-
tev na več kot 40-tisoč kvadrat-
nih metrih razstavnih površin,
bo potekala pod naslovom "Slo-
vensko kmetijstvo in Evropa",
kar je dokaz več, da je radgonska
prireditev naravnana tja, kamor
spadamo.In to ne samo letos, več
let dobiva kmetijsko-živilski se-
jem primesi pomembne evrop-
ske sejemske prireditve. Letos
bo v Gornji Radgoni sodelovalo
skoraj 1800 razstavljalcev iz 30
držav, bogastvo predstavljenih
izdelkov, strokovnih razstav
živine in posvetovanj ter pred-
stavitve in degustacije izdelkov,
ocenjenih na letošnjih ocenje-
vanjih zagotavljajo izjemno ka-
kovostno prireditev, ki bo v
mesto ob Muri pripeljala deset-
tisočglave množice.
Novosti letošnjega sejma so
vzorčni gozdno-parkovni nasad,
čebelarska razstava (čebelnjak s
panji čebel), pregled opreme in
izdelkov za čebelarstvo in vrtec
domačih živali. Z njim naj bi or-
ganizatorji posebej poskrbeli za
najmlajše obiskovalce, ki si
bodo lahko domače živali ogle-
dali od blizu. Vse izdelke bodo
lahko tudi kupili, med njimi
tudi najbolje ocenjene mesne in
mlečne izdelke ter vina. Praz-
nično vzdušje pred sejmom
sooblikujejo tudi domačini,
meščani Gornje Radgone in
okoličani s svojo gostoljubnostjo
in pestro gostinsko ponudbo.
Ob otvoritvi bodo 24.avgusta
pripravili odprto tekmovanje
oračev za pokal Pomurskega sej-
ma in velike kasaške dirke. Med
prereditvami do konca sejma pa
naj omenimo povorko starih
traktorjev, strokovno posveto-
vanje o čebelarstvu, in zanimiv
program dneva konjerejcev in
konjeniškega športa. Ta bo
26.avgusta, ko bodo med drugim
spregovorili o novostih v delu
rodovniške službe in o uvajanju
identifikacijskih dokumentov
za konje. Otroci bodo lahko risa-
li konje. Dan vinogradnikov, vi-
narjev in sadjarjev bo 27. a\gus-
ta, ko bodo razglasili rezultate
letošnjega ocenjevanja vin in po-
delili medalje najboljšim. Pri-
pravili bodo tudi okroglo mizo o
integrirani pridelavi sadja kot
vstopnici za pot v Evropsko uni-
jo. Slovenska vinska akademija
Veritas in Ministrstvo za kme-
tijstvo in gozdarstvo Slovimije
bosta predstavila vsebinske
sklope in osnovna poroči: a 1.
slovenskega vinogradniško-vi-
narskega kongresa. 28.avf;usta
bo dan prašičerejcev, vrtn.nar-
jev, poljedelcev in slovenskih
zadružnikov. Med drugim bodo
pripravili posvetovanje o ocenje-
vanju mesnatosti prašičev. Na
dan pridelovalcev sladkorne
pese in rejcev drobnice bodo 29.
avgusta govorili o gradnji živi-
norejskih hlevov in pripravili 3.
občni zbor Zadruge za pridelavo
sladkorne pese. Prip.-avili bodo
tudi srečanje podjetrikov štirih
držav in posvetovanje o govedo-
reji. Razgrnili bodo problemati-
ko razvoja gojitvenili lovišč in
gojitvenih voda v naši državi.
Predzadnji dan bo v znamenju
lovcev in vinogradnikov rad-
gonsko-kapelskih goric. Pripra-
vili bodo veliko tekmovanje v
streljanju na glinaste golobe za
pokal Pomurskega sejma, spre-
govorili bodo o pripravi vina za
stekleničenje in skrivnostih
peke in kuhe. Sejemski vrvež
bodo sklenili 1. septembra z
glasbeno parado pihalnih orke-
strov po mestu Gorn,a Radgona
z zaključnim nastopom na sej-
mišču. To je samo dd bogatega
programa, ki ga bodo v Tedniku
še predstavljali, predvsem pa
poročali o nekaterih zanimi-
vejših okroglih mizah in posve-
tovanjih.
M.TOŠ
destrnik/ kmečki praznik
Turistiino društvo Destrnik
ob svoji petnaistletniii
prireja kmeiki praznik na
Destrniku.
Prireditev bo v nedeljo, ko bo budnico ob šestih zjutraj zaigrala
godba na pihala iz Spuhljc:.
Popoldan ob 15. uri bo rajprej nastop domače folklorne skupi-
ne, sledili bodo učenci šole Destrnik, nastopil pa bo tudi Komor-
ni moški zbor iz Ptuja pod vodstvom Franca Lačna. Sledil bo
prikaz domačih del in običajev. Pozneje bo za zabavo igral an-
sambel Mariborski kvintet.
KIDRIČEVO
V obiini Kidriievo se veliko gradi
Občina Kidričevo, ki ima proračun v vrednosti nekaj več
kot 402 milijona tolarjev, svoj denar vlaga predvsem v
gradnjo različnih cestnih objektov.
Letos so v občini zgradili
mrliško vežico, uredili ceste v
Lovrencu, Zupečji vasi in Pleter-
jah, zgradili pločnike v Kungoti in
Cirkovcih, obnovili javno raz-
svetljavo v Župečji vasi in
Apačah, postavili novo transfor-
matorsko postajo v Dragonji vasi
in posodobili toplotno postajo v
Talumu, d.o.o., Kidričevo. Da pa
občina skrbi tudi za okolje, se vidi
iz tega, da so vsaj največja divja od-
lagališča ogradili in ustrezno
označili.
Trenutno v občini potekajo pre-
plastitve cest v Kidričevem in no-
vogradnje cest Cirkovcah, Sta-
rošincah in Stražgojnca-Gaj, kjer
ta projekt skorajda v polovici fi-
nancirajo prebivalci omenjenih
vasi. Vodovodno omrežje je tik
pred prevzemom, pripravljena pa
je projektna dokumentacija za po-
sodobitev vodovoda v Strnišču in
gradnja pločnikov v Šikolah.
V bodoče nameravajo v občini
vlagati v prostorsko ureditev (zele-
nice, razglasne deske v vseh krajih,
signalizacija ulic, zemljevidi
vasi...), začeli pa bi radi z obnovit-
vijo fasade občinske zgradbe.
Pomembnejše od nove fasade
občinske zgradbe, je sprememba v
kurilnem sistemu v Kidričevem.
Do začetka kurilne sezone pa bi v
Kidričevem radi zmanjšali stroške
plinifikacije z namestitvijo ustrez-
nih merilcev porabe energije.
Občinske može pa skrbi kultur-
no zatišje v občini, ki je najbolj
vidno v samem Kidričevem, ki je
kulturno mrtvo. V vaseh imajo
različna kulturna in prosvetna
društva, tako da se na kulturnem
področju le nekaj dogaja.
Malo bolje je na športnem po-
dročju, kjer je veliko nogometnih
klubov, pa tudi teniška igrišča so
na voljo, možno je trenirati karata
našlo pa bi se še kaj.
ogovarjajo pa se tudi o gradnji,
zaprte večnamenske športne dvo-
rane v Kidričevem, o prestavit\i|
vojašnice iz Ptuja v Apače in pos-
tavitvi bencinske črpalke. Da pa bi
bili prebivalci občine Kidričevo
bolje seznanjeni s stvarmi, ki se
godijo v občini, nameravajo usta-
noviti občinsko glasilo oz. časopiS;
v prihodnosti pa bi radi imeli tudi
filmski medij.
Gabrijela MIlošU
PTUJ / ZANIMIVOST V JAMI
Opiimk Vili se veseli otrok
Približno mesec dni živi na Ptu-
ju tudi opičjak Vili, in sicer v trgo-
vini ZOO Ob železnici 11 (v Jami).
Njegov dom je pravzaprav dober
meter visoka, široka in prav toliko
globoka kletka, v kateri ves dan
navdušeno pleza in se prekopicuje
predvsem v veselje otrok, ki ga
obiščejo. Vili si želi iz kletke in to
mu bodo tudi omogočili, ko se bo
dovolj privadil novih gospodarjev
- lastnikov trgovine - zakoncev
Žnidarič. Če ga ne bo seveda kdo
prej kupil in ga privadil na življen-
je v novem domu. Vili namreč ni
zahteven, saj se hrani predvsem s
sadjem in zelenjavo. Lastnika pra-
vita, da je prispel iz Kameruna in
da je star leto dni, dočakal pa naj
bi 40 do 50 let.
Sicer pa dela Vili sedaj družbo
več vrst papigam, puščavski miški)
kitajskim riževcem, zajčko®)
hrčkom, trgovina pa je dobro
založena tudi z raznovrstniiD'
kletkami in drugimi "hiškami"
domače živali, pa tudi s hrano zan-
je, ovratnicami in najraznovrst'
nejšimi pripomočki, ki jih pott®"
bujejo živali ob svojem domovani'*
pri ljudeh.
0
Vili ima v svojem bivališču ogromno dela, kljub temu pa si je
odtrgal trenutek časa za poziranje.
Dopolnitev
i K članku Velika mednarod-
na folklorna revija, ki je iz^^
v prejšni številki Tednik, da-
jemo dopolnitev in sice^'
Markovške folkloriste ^
letošnjem letu vodi Mil^"
' Gabrovec, učitelj v Marko^'
cih pri Ptuju; prireditev
povezovala Marta Rožanc-
Uredništv«!
ifCDNIK - 14. AVGUST 1996
OD TOD IN TAM - 13
jlfRŠINCI / POMEMBNE PRIDOBITVE OB DRUGEM OBČINSKEM PRAZNIKU
150 novih vodovodnih prililjuHiov
In nove asfaltirane ceste
y soboto in nedeljo so v slovcnskogoriski občini Juršin-
^jl, praznovali drugi praznik. V soboto so se za občin-
jRi pokal pomerili ribiči, strelci z zračno puško in
Igralci malega nogometa na novem travnetem igrišču v
jllaponeih.
V soboio zvečer so na okrogli
inizi govorili o razvoju občine
Jo konca tega tisočletja. Župan
Kaučič je povedal, da je
letošnje praznovanje v znamenju
odprtja novo asfaltiranih cestnih
odsekov v dolžini petih kilome-
jjov. Skozi center Juršincev pa
50 z asfaltom preplastili cesto,
zgradili pločnike in uredili cest-
„0 razsvetljavo. Gramozirali so
(udi nekatere krajevne ceste. V
130 gospodinjstev; v Sakušaku,
Bodkovcih, Senčaku in na Go-
0]ili so pripeljali pitno vodo. Po-
lekajo pa še dela pri napeljavi
vodovoda v Zagorcih. Celotna
vrednost opravljenih del pri iz-
gradnji komunalne infrastruktu-
re znaša v letošnjem letu 205 mi-
lijonov tolarjev. Občina se raz-
prostira po slovenskih goricah
in konfiguracija terena še po-
draži izgradnjo komunalne in-
frastrukture. Večji del potrebnih
sredstev so namenili iz občin-
skega samoprispevka, ob posa-
meznih akcijah pa občani mora-
jo plačati tudi po posebnih po-
godbah. Za vodovodni prikl-
juček je moral vsak naročnik
odšteti dva tisoč mark v tolarski
protivrednosti.
Med načrti za prihodnje pa je
Alojz Kaučič omenil izgradnjo
telovadnice, ki bo tudi večna-
menska dvorana, novih učilnic,
šolske kuhinje in drugih potreb-
nih objektov za potrebe devetlet-
nega šolanja. To bi zgradili do
1998 leta. V načrtu imajo tudi iz-
gradnjo novih telefonskih prikl-
jučkov in s Telekomom že pote-
kajo dogovori o 330 novih tele-
fonskih priključkih. Telefonsko
omrežje bodo speljali po zemlji,
za prihodnje potrebe pa bo osta-
lo na voljo še dodatnih 500 tele-
fonskih številk. Urediti bi mora-
li tudi nekatere makadamske
ceste in vodotoka Brnce in Krke.
Zavedajo se tudi, da bodo v pri-
hodnosti morali razmišljati o
urejanju javne kanalizacije in
čistilne naprave. Veliko si obeta-
jo tudi pri razvoju kmetijstva,
turizma, trstničarstva in zaseb-
nega gospodarstva. Potrebujejo
tudi bencinsko črpalko, a so za
investitorje zaenkrat tržno neza-
nimivi. Razmišljajo tudi o
občinskem glasilu, ki bi izhajal
dvakrat letno v njem pa bi pred-
stavili predvsem letne programe
občine, je med drugim povedal
župan te novonastale slovensko-
goriške občine.
Simon Toplak, predsednik
občinskega sveta ter državni
svetnik za področje kmetijstva je
med drugim govoril o strategiji
kmetijstva, saj se več kot 90 od-
stotkov njihovega prebivalstva
izključno preživlja od kmetijst-
va. Poudaril je, da morajo kme-
tovalcem ponuditi ustrezno izo-
braževanje ter jim omogočiti
tudi dopolnilne dejavnosti, kajti
sedanja majhna posestna struk-
tura ne zagotavlja socialne var-
nosti slovenskega kmeta. Le z
ustrezno kmetijsko politiko
bodo v njihovih krajih obdržali
tudi mlade prebivalce. V prihod-
nosti imajo perspektivo odprtih
kmetij od panog pa sadjarstvo,
pridelovanje zelenjave ter kvali-
tetno vinogradništvo. Občina bo
tudi v prihodnosti podpirala
ekološko čiste projekte.
Ravnateljica osnovne šole
Francka Petrovič, je opozorila
na nujnost sprejetja občinskega
odloka o ustanovitvi javnega za-
voda. V šoli pa morajo skrbeti za
ustreno usposobljen strokovni
kader ter, da bodo tudi njihovi
otroci imeli enake pogoje za izo-
braževanje kot v razvitih sloven-
skih središčih.
Osrednja prireditev ob občin-
skem prazniku je bila v nedeljo,
ko praznuje tudi njihov farni za-
vetnik sv. Lovrenc.
Najprej je zaigral Slovensko-
goriški pihalni orkester iz Len-
arta, sledila sta nagovora župana
Alojza Kaučiča in Simona To-
plaka, predsednika občinskega
sveta. Svojemu namenu so pre-
dali tudi več kot pet kilometrov
novo asfaltiranih cestnih odse-
kov ter 150 vodovodnih prikl-
jučkov.
Janez Matjašič in Ignac Herga
sta prejela plaketo občine
Juršinci, saj sta veliko prispevala
za razvoj kraja. Turistično
društvo Gomila in Lovska
družina Juršinci pa sta prejeli
plaketo ob 50- letnici delovanja
društva. Desetim posamezni-
kom so podelili priznanja občin-
skega sveta.
V bogatem kulturnem progra-
mu so sodelovali otroci iz tam-
kajšnje osnovne šole, Juršinski
fantje, mešani pevski zbor, člani
prosvetnega društva ter kmečke
gospodinje.
Praznovanju v Juršincih so se
poleg številnih domačinov prikl-
jučili tudi župani iz sosednjih
občin ter državni svetnik Bran-
ko Brumen. Praznovanje so skle-
nili z družabnim srečanjem.
M. Slodniak
Utrinek iz kulturnega programa- Juršinski fantje.
Alojz Kaučič, župan
občine Juršinci
Ribiško tekmovanje pri Amurju v Bodkovcih.
PISESBRANKO^^rOU
Spomini slovensl^ega iignan€a na hto 194
m.
Ko sva prišla domov, je bila se-
^eda "šola", vendar ne prehuda,
se je tudi staršem zdel tak
pouk nadvse trapast. Bila sta
zaskrbljena edino za to, da naši
(inižini ne bi bilo še huje, kot
smo pričakovali. Pri delitvi iz-
'^aznic smo namreč dobili belo
'zkaznico, to pa je pomenilo, da
Ptuju verjetno ne bomo več
''olgo. Z bratom sva si pridigo
^'zela k srcu in sva nekaj dni
^'^stno hodila v tako šolo. Potem
se je nama uprlo in do konca
Pouka (do konca junija) nisva
^^^ šla, ne glede na morebitne
Posledice.
IfACISriČNil
^^SNA SELEKCIJA
Hitler je ob svojem obisku v
•^|ariboru 23. aprila 1941 naročil
^^'ojirn opričnikom: "Naredite
to deželo spet nemško!" In
Pričniki so se takoj lotili dela.
j^^^nami vseh tistih Slovencev,
se po koncu prve svetovne
priselili na Spodnjo Štajer-
^ ° m ki bi utegnili predstavljati
pri ponemčevanju, so bili
'^delani. Že zdavnaj jih je
JPravil Kulturbund. Pred do-
j^ll^no odločitvijo, koliko ljudi
Katere bo potrebno iz dežele
^..^.traniti, pa je bilo treba opra-
skladu z nacistično teorijo
j^^^^^rednosti arijske rase, še ra-
^ Selekcijo prebivalstva. Tako
tjj ^^mške zasedbene oblast že v
jJ^ 1^41 organizirale pregled
, Pis vsega prebivalstva.
Na p •
^ tU)u je stvar potekala v
na magistratu. Vsak
'iiski glavar je bil kazensko
odgovoren, da na določen dan
pripelje pred komisijo vse člane
svoje družine, ki živijo z njim v
skupnem gospodinjstvu in pri-
nese s seboj vse svoje in njihove
osebne dokumente.
Popis je bil temeljit. Hoteli so
izvedeti, če kdo od bližnjih
prednikov (starši, stari starši) ni
bil Žid ali Cigan ali pa duševno
bolan. Ob tem so nas tudi pre-
merili. Zlasti temeljito so merili
in slikali lobanje (glave). Vse to
so vnesli v posebne obrazce, ki
so "rasnim strokovnjakom" ver-
jetno služili za kasnejšo statis-
tično obdelavo. Na koncu popi-
sovanja smo dobili osebne i2kaz-
nice. Te so bile treh vrst:
-	Rdečo osebno izkaznico so
dobili tako imenovani "folks-
dojčerji". Beseda je nacistična
skovanka in je ni možno dobe-
sedno prevesti, pomeni pa rasno
čistega pripadnika nemškega
ljudstva. Poleg njih so take iz-
kaznice dobili tudi nekateri
domačini mešanega nemško-slo-
venskega rodu, če so imeli \ idez
tipičnega arijca in če so dovolj
dobro znali nemški jezik.
-	Zeleno osebno izkaznico so
dobili Slovenci, rojeni na
Spodnjem Štajerskem, če so se
po svojih rasnih karakteristikah
dovolj približali normam za arij-
sko raso. Bili so predvideni, da
ostanejo na svojih domovih in
da se čim prej ponemčijo.
-	Belo izkaznico so dobili vsi
drugi: priseljenci iz drugih
območij, ki so se na Spodnje Šta-
jersko priselili po koncu prve
svetovne vojne; ljudje, ki so po
svojih rasnih znakih močno od-
stopali: od kriterijev za arijsko
raso; zavedni Slovenci, ki bi
lahko predstavljali oviro pri po-
nemčevanju; Židje in Cigani.
Posest te izkaznice je zagotavlja-
la le začasno bivanje v teh krajih.
Usoda njenih posestnikov pa je
bila v celoti odvisna od na-
daljnjih ukrepov zasedbenih
oblasti v procesu ponemčevanja
in v procesu rasnega čiščenja po-
krajine.
Mi - naša družina - smo dobili
bele izkaznice.
IZGON
Za nacistične ponemčevalne
načrte neprimerno prebivalstvo
so Nemci nameravali preseliti v
Nedičevo Srbijo in v NDH
(Nezavisno državo Hrvatsko), ki
je takrat zajemala tudi vso Bosno
in Hercegovino do Drine in
Črne gore. Danes je znano, da
naj bi se slovenski izgnanci v
NDH naseljevali na posestvih, s
katerih bi ustaške oblasti njiho-
ve lastnike, pravoslavne Srbe,
pregnale v Srbijo. Takrat o teh
dogovorih med Nemci in oblast-
jo v NDH seveda nismo vedeli
ničesar.
Sistematično čiščenje Spodnje
Štajerske se je začelo 6. junija
1941 in 7. junija je z železniške
postaje Slovenska Bistrica od-
peljal prvi transport slovenskih
izgnancev v Srbijo. Temu trans-
portu jih je do 12. julija 1941 sle-
dilo še enajst. Potem je izselje-
vanje v Srbijo zaradi tamkajšnje
vstaje prenehalo. V tem obdobju
je bilo iz Ptuja in okolice v Srbi-
jo izgnanih približno 170 Slo-
vencev (všteti so tudi družinski
člani), zlasti tistih, ki so bili
funkcionarji v nacionalno orien-
tiranih političnih organizacijah
in v Sokolu. Po abecednem redu
bom naštel nekaj najbolj pozna-
nih: zobozdravnik Brenčič, gos-
tilničar in mesar Berlič, sodnik
Dokler, profesor Ingolič, sodnik
Kramberger, inženir Knafeljc,
gostilničar Kajfež, tovarnar peri-
la Lenart, sodnik Lipič, policij-
ski uradnik Mokole, sreski
načelnik Preskar, kmet in jugos-
lovanski senator Prelog iz Zago-
jičev, uradnik Pertekel, bančni
direktor Vidmar, šolski inšpek-
tor Vizjak, dežnikar Zadravec,
skoraj vsi odvetniki (Horvat, dr.
Sluga, Šalamun, Segula, Visen-
jak) in večina učiteljstva. Nekaj
najbolj znanih med njimi: Hasl,
Hribernik, Kafol, Kočevar, Pod-
pornik, ^ Ema ^ Potrč, Predan,
Segula, Šepec, Šijanec, Vobič.
V tem obdobju je bila izgnana
tudi večina katoliških duhovni-
kov, redovnikov, in redovnic pa
tudi vse hrvaške družine. Njiho-
vi transporti pa niso bili usmer-
jeni v Srbijo, pač pa na Hrvaško.
Nemci so čiščenje nadaljevali
brez premora. V noči z 12. na 13.
julij je bila na Ptuju izvedena
masovna akcija. Na vrsto je
prišla tudi naša družina.
Približno opolnoči je zaropo-
talo po vratih. "Aufmachen, Po-
lizei, schnell!" se je zaslišal ukaz.
Pred vrati sta stala dva nemška
policaja oborožena do zob. Dala
sta nam eno uro časa, da spakira-
mo svoje za prenašanje primerno
premoženje in se pripravimo na
pot. Spominjam se, da sem spal
kot top in da je trajalo najmanj
četrt ure, da so me prebudili. Na
hitrico smo zložili svojo pos-
teljnino, obleko, obutev, najnuj-
nejšo posodo in jedilni pribor na
rjuhe in iz njih napravili cule,
napolnili cekarje in mreže z
drobnimi stvarmi in res smo bili
v eni uri pripravljeni za odhod.
Na srečo ni bilo potrebno iskati
raznih dokumentov, ker smo jih
iz previdnosti že imeli zbrane in
povezane v fascikel. Policaja sta
stanovanje zaklenila in zapečati-
la, pa smo odšli. Ker je oče trma-
ril, da ne gre peš, so nas naložili
na kamion in odpeljali na dvo-
rišče Lenartove tovarne perila
(kasneje Delta, sedaj Mercator),
kjer je bilo zbirno mesto. Tu so
nas popisali in pregledali našo
prtljago. S seboj nismo imeli no-
benih dragocenosti ali večjih
vsot denarja. Če so pri katerem
kaj takega našli, so na licu mesta
zaplenili v korist urada za utrje-
vanje nemštva, v korist tega ura-
da je bilo zaplenjeno tudi vse
premoženje, ki smo ga pustili
doma. Potrdil o zaplembi seveda
nihče ni dajal.
Po opravljenem pregledu in
popisu so nas naložili na kamio-
ne in nas še ponoči odpeljali v
Maribor na dvorišče kasarne na
Melju. Nam namenjeni del dvo-
rišča je bil zagrajen z žico in
močno zastražen. Posedli smo
po svojih culah in čakali, kaj bo z
PTUJSKI KLUB BRIGADIRJEV
PONOVNO DELUJE
Na zboru v Ruju 8. avgusta 1996 so brigadirji in brigadirke ptujskih mladinskih
delovnih brigad sprejeli temeljno listino o organiziranem delovanju kot nestran-
karsko in nepolitično združenje udeležencev vseh oblik prostovoljnega dela po
letu 1945. Razvijali bodo tovarištvo, humanost, solidarnost in medsebojno
pomoč, požrtvovalnost in pripravljenost za prostovoljno delo v dobrobit vseh lju-
di, ne oziraje se na njihovo poklicno, nacionalno, versko, politično, strankarsko
ali drugo pripadnost. Razen dmžabnih srečanj in poučnih izletov, skrbi za težko
bolne člane kluba, bodo organizirali tudi delovne akcije in druge oblike druženja
članov kluba. Finančna sredstva za svoje delovanje si bodo zagotavljali z lastno
članarino in prostovoljnimi prispevki. Za praznik brigadirjev in brigadirk ptujskih
mladinskih delovnih brigad so izbrali 8. avgust. Za sedež kluba so izbrali
Območni odbor ZZB NOV Ptuj, Prešernova 29/11, Ptuj, kjer lahko udeleženci vseh
oblik prostovoljnega dela ob ponedeljkih, sredah in petkih med 9. in 11, uro do-
bijo potrebne informacije o vpisu v članstvo kluba ter dmgih vprašanjih, ki se
nanašajo na delovanje kluba.
Izvolili so 5 članski odbor, ki ga sestavljajo: Feliks Bagar predsednik, Marko
Potočnik podpredsednik in člani: Emil Prešeren, Božena Ribič in Milan Oster-
man.
Sklenili so, da bo naslednji zbor brigadirjev in brigadirk 5. septembra 1996 ob
17. uri na vrtu gostilne "Pri Roziki" v Ptuju. Glavna razprava bo o pomenu regu-
lacije reke Pesnice pred 50 leti in o vseslovenskem srečanju brigadirjev in briga-
dirk slovenskih mladinskih delovnih brigad, ki bo 21. septembra 1996 ob 11. uri
v Dornavi.
FB
14-ZA RAZVEDRILO
14. AVGUST 1996-
TEDNlh
f^DNIK
- 14. AVGUST 1996
ZA KRATEK CAS - 15
Zgodovina glasbe je vsaki generaci-
ji posredovala svoje idole in le s
težka se bodo še kdaj rodile legende
tipa Elvis Presley ali The Beatles.
Kanadski rocker BRV AN ADAMS
se je v okviru koncertne turneje 18'
Til I Die 7. julija ustavil tudi v Ko-
pru. Novi album 18 Till Die prinaša
13 pesmi, ki se rastezajo od ener-
gičnih ročk pesmi do čudovitih ba-
lad. Gospod ADAMS pa je pripravil
novo balado LET'S MAKE A
NIGHT TO REMEMBER (XXXX),
katero krasi rahlo žgečljivo ljubezen-
sko besedilo.
SUEDE so ena izmed zasedb, ki so v
začetku 90. populazirali britansko
neodvisno ali Indie ročk sceno. V In-
die ročk glasbi trenutno kraljujejo
Oasis, vendar so jim SUEDE velika
konkurenca s skladbo TRASH
(XXX), ki je tudi napoved za njihov
tretji album.
Švedski band THE CARDIGANS
slovi po izrednih besedilih in so neo-
pravičeno skupina v ozadju za Ace of
Base ali Roxette. Debitanski album
so THE CARDIGANS naslovili z
Life in kmalu bodo posneli drugi al-
bum z naslovom First man on the
Moon pod producentstvom Martina
Perssona. Odlična skupina pa je kol
napoved za album izdala optimis-
tično pop/rock pesem LOVEFOOL
(XXX).
Ameriška skupina RED HOT CHI-
LI PEPERS še vztraja na ameriški
ročk lestvici s skladbo Aeroplane. Pe-
persi so ob koncu lanskega leta post-
regli s solidnim albumom One hot
Minule, na katerem je tudi nova
skladba z naslovom COFFEE SHOP
(XXX).
Italijanski romantik EROS RA-
MAZZOTTI je navdušil s izjemnim
albumom Dove Ce Musica in pesmi-
jo Piu bella Cosa. EROS pa vas bo
gotovo očaral z novo popevko STEL-
LA GEMELLA (XXXX).
Posebni del pa sem namenil dvema
starima hitoma iz 70., ki so ju digital-
no predelali in ponovno izdali na CD
plošči. Prva je pesem ROBERTE
FLACK s pesmijo KILLING ME
SOFTLV WITH THESE SONG in
drugi je zabavljač MUNGO JERRV z
njegovo klasiko IN THE SUMMER-
TIME.
Nova zvezda country-ja pa je komaj
13-lema LEANN RIMES, ki že tudi
snema svoj debitanski album. Mlada
in lepa LEANN pa je Američane nav-
dušila s prijetno country balado
BLUE (XXXX).
Italijanski pevec JOVANOTTI je še
zmeraj zelo popularen s dinamičnim
plesnim komadom L'omelico del
Mondo. JOVANOTTI upa na novi
uspeh s komadom CIAO MAMMA
(XXX), ki pa je pop obarvana s pri-
mesmi jazza!
Britanska studijska skupina
FAITHLESS je dosegla v Nemčiji
velik uspeh s komadom Insomnia.
Fante iz skupine FAITHLESS zgle-
da res muči nespečnost, saj so kar
hitro pripravili novi podobni plesni
komad z naslovom SALVA MEA
(XXX).
Redni bralci so že skoraj navajeni, da
občasno pripravim tudi plesni
kotiček. Najbolj vroče plesne novosn
pa so : Banana-na-na- TECHNOHE-
AD, Adantis - IMPERIO, Killing me
Sofdy - G.A.M.E., Do that to me -
LISA MARIE EXPERIENCE, Read
my Lips - ALEX PARTV, Naked -
FALCO & T > MA, Things DAVID
ALVARADO, 7. days and one night
- B.B.E, Turn me up - DANIEL
AMINATI, Fade to Grey - MARK'-
OH.
David Breznik
Lestvico POPULARNIH 10
lahko poslušate vsak petek v
večernem sporedu radia Ptuj.
c^Mladi dopisniki
urška pri povodnem
MOŽU
(domišljijski spis)
Ko sta povodni mož in Urška pred
ieti odplesala ples v reko, so vsi mis-
lili, da je Urška mrtva.
Ampak ni bilo tako. Povodni mož
epod vodo Urško odvedel zato, ker
e bil osamljen in se je z njo hotel
poročiti. Ampak Urška je bila trmo-
llava, za nobeno ceno se ni hotela
j)oročiti z njim. Tako so minevala leta
a leta. Lepo se je imela s povodnim
aožem, ampak še vedno ga je odklan-
ala. Po mnogih letih je bila še vedno
ako mlada in lepa. Nekega dne je
jrišla k povodnemu možu in ga pro-
sila, če jo pusti na zunanji svet. Po-
vodni mož je privolil, a le za dva dni;
če se do takrat ne bo vrnila, bo odšel
lirez nje. Čim bolj sta se bližala
Ljubljani, bolj onesnažena jepostaja-
^voda. Ko sta končno prispela, ji je
naročil, naj ga počaka čez dva dni pri
idpu Prešerna. Ko je stopila iz vode,
e najprej obstala pri tem kipu,
Prešerna je gledala nekaj minut in
3dšla naprej. Bilo je zelo veliko hiš in
zelo veliko ljudi. Petja ptičkov ni bilo
ilišati tako kot nekdaj, zrak je zelo
smrdel. Po mestu je hodila en dan in
ftto noč. Nato pa se je hotela vrniti
do kipa, ampak poti ni več
našla. Do spomenika je prišla čez dva
dni in dve noči. Usedla se je predenj
in bridko zajokala. Jokala je ves tretji
dan, vse do noči. Potem pa se zgodi
nekaj nepričakovanega; povodni
mož je vedel, da Urški zgoraj ne bo
všeč in se je vrnil po njo. Odpeljal jo
je nazaj v podvodno kraljestvo. Tam
sta se poročila in kdo ve, mogoče še
danes živita in kraljujeta podvodne-
mu kraljestvu...
Miro Spindler 7.b.
OŠ V.Nedelja
nepozabne sanje
Vsakega človeka begajo sanje, ven-
dar pogosto neuresničljive. Veliko-
krat nanje pozabimo. Moje nočne
sanje, ko sem bila veverica, pa mi
bodo za vedno ostale v spominu.
Kot majhna in neubogljiva veve-
rička sem živela v gozdu. Krasil me
je dolg in košat rep. Moja najljubša
hrana so bili lešniki. V jeseni s ;m si
jih nabrala in si tako priskrbela ozim-
nico. Najljubški lemi čas zame j 2 bila
pomlad. Takrat so se zunaj gozda na
zelenem travniku igrali otroci. Najra-
je bi se jim bila pridružila, kljub
temu, da sem bila zelo strahojDetna
veverička. Razigrani otroci me sploh
niso opazili. Nekega dne pa sc je v
gozdu sprehajala prijetna družina.
Ko so me zagledali, je fantek za-

kričal:"Glej, mamica, očka, veverica!
Najraje bi si jo odnesel domov." Niti
predstavljala si nisem, kakšno je pri
njih doma. Spraševala sem se, ali je
udobnejše kot v gozdu. Po gozdu so
me nekaj časa lovili, dokler se nisem
odločila, da se jim vdam. Želela sem
spoznati življenje ljudi.
Polna pričakovanj sem dočakala
njihov dom, v katerem sem tudi žive-
la. Dečku je bilo ime Marko. V Mar-
kovi sobi sem dobila polno skledo
lešnikov. Proti večeru so prišli na
obisk njegovi prijatelji. Na dvorišču
za hišo je stala češnja. Obdajala jo je
velika krošnja, pod katero so se skri-
vali otroci. Z radovednostjo sem jih
opazovala. Marko me je pokazal svoj-
im n^boljšim prijateljem. Ime so mi
dali Čopka. Prvi dan se mi je zdel
zanimiv, ker sem bila prvič v hiši.
Spoznala sem Marka in njegove pri-
jatelje.
Ko sem se zbližala z ljudmi, sem vse
bolj pogrešala gozdne sorodnike in
prijatelje. Markova družina ni veliko
hodila v gozdove, kjer je bolj čist
zrak. Mislila sem, da se bom lahko
privadila njihovemu načinu življen-
ja. Želela sem spet biti svobodna.
Družina je to opazila, ker nisem več
jedla in bila sem žalostna. Odpeljali
so me v gozd. Spoznala sem, da živali
potrebujejo svobodo. Gozd je njihov
edini prvi dom.
"Saša, zbudi se," me pokliče mami-
ca. Predramila sem se in ugotovila, da
so bile to le sanje, ki se zagotovo ne
bodo uresničile.
Saša Kokol
OŠ Hajdina S.b
postoj in pomisli
Vsako leto praznujemo 8. februarja
kulturni praznik. Veseli smo, ker
nam ni treba v šolo. Ob tem veselju
pa nekako pozabimo, da bi se
vprašali, čemu sploh je kulturni dan?
Zakaj se tako imenuje? In zakaj ga
praznujemo prav 8. februarja?
V šoli smo se naučili, da je takrat
umrl naš največji pesnik dr. France
Prešeren. Ob njegovi obletnici smrti
se ne spominjamo samo njega, ampak
vseh, ki so za našo kulturo naredili
veliko. O velikanih slovenske kulture
bi lahko govorili dolgo. Odgovora na
vprašanje, kaj kultura pomeni vsake-
mu posamezniku, ne bomo našli v
nobenem učbeniku. Tudi najboljši
prijatelj nam ne bo vedel odgovoriti,
kajti odgovori na ta in še mnoga dru-
ga vprašanja tičijo nekje v nas samih
ter so del vrednot, ki niso na zunaj
opazne in jih ne vidimo.
Življenjski tempo nas vedno bolj in
bolj preganja. Preganja nas iz prete-
klosti v prihodnost in niti sedanjosti
nam ne dovoli več slediti. Ne najde-
mo več časa niti zase, kaj šele za njega.
Prešerna, ki je našemu malemu slo-
venskemu narodu dal tako veliko. Pa
nam je res dal veliko, bi se mogoče
kdo vprašal?
Le drobno knjižico Poezij, ki pa
pomeni za naš narod ogromno in tudi
veliko za ostale ljudi sveta. Čeprav
številčno majhni, smo postali po-
memben del kulture, nam, tako želje-
ne Evrope. Mi pa smo sedaj usti, ki
moramo to veličino ohranjati in raz-
vijati. Nemogoče je, da bi sedaj pos-
tali vsi tako dobri pesniki, kot je bil
Prešeren. Vsaj enkrat v letu pa bi se
naj vprašali, kaj mi pravzaprav pome-
ni kultura? Različni smo in tako raz-
lično gledamo tudi nanjo. Tebi je
morda najlepše ob gledališki predsta-
vi, jaz najbolj uživam ob branju dobre
knjige, njemu je lepo na ulici - med
ljudmi, zopet drugemu...
Danes imamo priložnost, da se
vprašamo: zakaj se več ne oziramo na
lepote, ki so okrog nas; zakaj ne živi-
mo sproščeno, kot so živeli naši pred-
niki? ZAKAJ?
Ker je bil tisto njihov čas, ko so bili
oni srečni ob drugačnih vrednotah,
kot jih imamo mi sedaj. Imeli so
domače pesmi, vraže pregovore...
Ampak zdaj, zdaj je naš čas in pus-
timo naši sreči in naši kulturi prosto
pot-
Melita Žajdela 7. razred
OŠ Juršinci
drevo živuenja
pripoveduje
(domišljijski spis)
Sem drevo življenja. Nekega dne
me je v cvedičarni kupila deklica
Katja. Prodajalka me je lepo zavila.
Ko je Katja prišla domov, me je pos-
tavila na hodnik. Bila je zima in Katja
me je skrbno negovala. Čisto vsak
dan se je z mano pogovarjala. Imam
lepe zelene liste. Listi mi bolj zeleni-
jo, ko je pomlad. Velika sem kot Kat-
ja. Sem zelo ljubka. Kmalu bom ime-
la svoj tretji rojstni dan. Katja je zelo
ponosna name.
Katja Svenšek 3.r.
OŠ Sela
16 - NASVETI
14. AVGUST 1996- TEDN||(
Kuharski nasveti
Marelite
Lepo pozdravljeni spoštovani bralci Tednika.
Marelice spadajo v skupino koščičastega sadja, skupaj z
breskvami, nektarinami, slivami in češnjami. Marelice se
ponašajo s svojim sočnim mesom in tanko lupinico. Nima-
jo samo čudovitega okusa surove, pač pa bogatijo naš jedil-
nik tudi v obliki neštetih sladic ali kot priloga k mesu.
Lahko jih tudi sušimo ali iz njih pripravljamo žganja. Tako
kot drugo koščičasto sadje so tudi marelice precej občutlji-
ve za udarce. Marelične koščice so mehka semena z močno
lupino, ki jih zaradi njihovega okusa po mandljih kuhamo s
plodovi vred, sploh če iz njih pripravljamo kompot, marme-
lado ali džem. Koščic ostalih sadežev v kuhinji ne upo-
rabljamo, ker vsebujejo strupeno prusko kislino.
Marelica izvira iz Kitajske in
inaa sveža nežen okus kot breskva.
Vendar njen fino kiselkasti plod,
kuhan ali vložen po okusnosti pre-
sega svoji tekmici, breskev in nek-
tarino. Kuhane marelice, zlasti v
vzhodnjaški kuhinji uporabljajo
na vsemogoče načine. Olupljene
in posušene marelice so zelo znana
delikatesa. Suhe so ponavadi ses-
tavine pikantnih jedi s svinjino,
raco in kokošjo. Kuhane, pošira-
ne, pečene ali pretlačene marelice
uporabljamo predvsem za omake.
Za sladolede in šerbete pa bolj
uporabljamo sveže. Slaščičarji
uporabljajo marelično marmelado
za glaziranje sadja in aprikotiranje
sladkornih kolačev in tort,
predvsem kadar vsebujejo čokola-
do.
Iz marelic si lahko pripravimo
tudi marelični flip. Flip imenuje-
mo osvežujočo mlečno pijačo s
sadjem. Marelični flip pripravimo
tako, da vzamemo 5 decilitrov
mleka, dodamo 25 dekagramov
očiščenih in narezanih marelic,
dodamo še sladkor po okusu in te-
meljito zmiksamo, nato dodamo
še 2 žlici maraskina. Dobljeno
pijačo nalijemo v visoke kozarce,
tik pred serviranjem pa dodamo še
kocko ledu.
Iz marelic si lahko pripravimo
tudi marelično zmrzlino, pripravi-
mo jo tako kot vanilijevo, le da
skupaj s snegom dodamo 5 deka-
gramov zmiksanih marelic. Re-
cept za vanilijevo zmrzlino je bil v
Tedniku na začetku poletja.
Iz marelic pa si lahko pripravi-
mo tudi okusne cmoke, za cmoke
lahko pripravimo krompirjevo
testo ali testo s skuto, na sredino
pa damo polovičko marelice.
Krompirjevo testo pripravimo
tako, da damo kuhat pol kilogra-
ma krompirja, ki smo ga prej olu-
pili in narezali na kocke. Ko je
krompir kuhan, še vročega pret-
lačimo in še toplemu dodamo
moko, potrebujemo 15 do 18 deka-
gramov moke, vzamemo pol ostre
in pol gladke, nato dodamo 1 jajce
in solimo. Na hitro ognetemo tes-
to. Nato ga razvaljamo za pol cen-
trimetra na debelo. Iz testa
narežemo kvadrate velike pri-
bližno 5x5 centrimetrov, v vsakega
zavijemo polovičko v sladkorju
povaljane marelice. Testo pazljivo
oblikujemo v cmok, posebaj mora-
mo paziti, da stike testne krpe do-
bro zamašimo, sicer cmoki
puščajo in se sok izcedi. Cmoke
skuhamo v slanem kropu. Tik
pred serviranjem jih zabelimo s
prepraženimi drobtinicami. Po-
tresemo jih lahko tudi s sladkor-
jem.
In to je tudi vse za danes, spošto-
vani bralci.
Nada Pignar
ulileliica kuharstva
KONTRAST OSTAJA KLASIKA
(htob^huMm^^^egami^s
Ircifero $e goiilmnnoiiiia honhmiov
črna in bela barva, ki na klavirju
natančno ločita eno tipko od dru-
ge, sta v svetu mode dobili častno
mesto v visoki modi in prav tako
tudi v modi, ki jo uporabljamo čez
dan. Ne mine sezona, v kateri bi se
ta kombinacija izpustila ali poza-
bila, je stalna in vsi jo uporabljamo
v skrbno oblikovanih oblačilih ali
za rešitev v skrajni sili. In s tem
vedno zadenemo v črno. Bela, ki je
vedno svetlejša od katere koli svet-
le polti in črna, ki je vedno tem-
nejša še od tako zagorelih in tem-
nopoltih ljudi.
Nasprotja, ki temeljijo na pre-
prostih urejenih tankih linijah,
kratke ali dolge, prečiščena na-
tančnost, obrobljene linije, vse to
so značilnosti teh dveh kontrastov.
V 60-tih pa so oblikovalci začeli
kot vzorec uporabljati geometrij-
ske like, za inspiracijo pa so jim
bile različne umetniške slike iz tis-
tega časa. Uporaba pozitivnih in
negativnih ploskev sestavljenih v
vzorec, pa daje videz migetanja,
valovanja, globinskih efektov in
podobno.
To je bil začetek optične umet-
nosti v svetu mode. Razvije se op-
art, ki je letos začel svoj pohod.
Poplava te kombinacije in geo-
metrijskih likov je bila letošnje
leto na pomlad v Milanu. Morda se
bo vse skupaj tam tudi končalo ali
pa tudi ne. Danes so te optične
kreacije na točki, ki težijo k
splošnim	minimaHstičnim
težnjam. In kdo se lahko upre
nežni eleganci belega in črnega, jaz
ne, pa vi?
Barbara Plaveč
KRVODAJALCI
30.JULIJ: Janko Krajnc,
Trnovska vas 10, Matevž Vel-
nar, Loperšice 31, Roman
Mohorko, Rujska Gora 20,
Franc Valič, Moškanjci 22,
Danilo Vaupotič, Lancovavas
48/a, Anton Žuran, Gradišča
143, Milan Žižek, Rimska pl.
10, Franc Lovrenčič, Krčevina
pri Vurbergu, Ivan Šegula,
Juršinci 48, Milan Železnik,
Kočice 67, Mihael Herega,
Panonska 5, Alojz Košar,
Bišečki Vrh 50. Alojz Čeh, Vi-
dem pri Ruju, Marjan Grabar,
Podvinci 100, Alojz Geč, Po-
brežje 39, Vida Gonc, Grohar-
jeva pot 2, Mira Zajšek, Koz-
minci 6/b, Anica Bedrač, Rim-
f ska pl. 15, Borut Šegula,
; Juršinci 48, Janez Košar,
i Stražgojnca 51, Martin Šlam-
j berger, Skorba 2/c, Drago
I Purg, Stritarjeva 9.
^ NA DAN 1. AVGUST: Andelo
J Maračič, Ul. 5. Prekomorske
I 2, Roman Kuhar, Strelci 14,
I Milena Čerček, Maistrova 33,
Milan Osterc, Gabernik 42,
Rudi Tašner, Tibolci 24, Miran
Valenko, Draženci 10/b, Mi-
ran Bezjak, Kicar 42, Oskar
Šturm, Raičeva 11, Ludvik
Jurgec, Cirkulane 83, Vladi-
mir Tili, Kicar 48, Franc
Brglez, Breg 55, Zlatko :
j Gajšek, Podlehnik 66/a, Fri- ^
i derik Koletnik, Grajenščak ;
^ 7/a, Kristina Stramšak, Vo- ;
^ rančeva 49, Mirko Krajnčič,
' Ul. 5 Prekomorske 3, Silvo
i Gorjano, Zlatoličje 70, Robert ;
j Kotnik, Ješenca 52, Peter
: Žnidarič, Dupleški Vrh 16, Al- ?
I bin Filipič, Gajzerjeva 20, An- <
• drej Petek, Mariborska, Ptuj, ;
I Slavko Simonič, Brezovci 7. {
ptuj^ g. radgona/ KAKO GRADITI HLEVE ZA REJO PRAŠIČEV
Hlevif ki so ienejši^ živalim
in okol/u pa bolj prilagojeni
To vprašanje bi si moral postaviti vsak rejec, ko se odloča
za izgradnjo novega hleva ali adaptacijo obstoječih objek-
tov. V zaostrenih gospodarskih razmerah moramo biti pri
investicijah v objekte zelo previdni, da ne trošimo denarja
po nepotrebnem.
Po navedbah gospoda Rudolfa
Wiedmanna iz Tiibingena, pred-
stavljajo stroški izgradnje hleva
okrog 30 odstotkov fiksnih
stroškov pri pitanju prašičev. Delo
pri oskrbi (krmljenje, čiščenje,...)
predstavlja samo 2 odstotka
stroškov. Da bi dosegali vsaj 100
nemških mark dohodka na enoto
pitališča (stojišče) na leto, je po-
trebno zmanjšati predvsem stroške
izgradnje hleva. Da je to možno,
smo se prepričali na strokovni eks-
kurziji v Tiibingenu v deželi Ba-
den - Wurttenberg. Gospod Wied-
mann je razvil hleve, ki so odprte-
ga tipa s počivalnimi boksi. Pokri-
ti del boksov je toplotno izoliran.
Znotraj pokritega počivalnega
boksa moramo zagotoviti 0.5 m2
površine na pitanca. Enakovredno
temu moramo zagotoviti še 0,5 m2
tekališča na pitanca, na katerem
blatijo. V okviru boksa je še pros-
tor za postavitev krmilnika in na-
pajalnikov za vodo. Praviloma se v
boksih uporablja stelja (slama), te-
kališče pa je z rešetkastim podom.
Počivalni boksi so pokriti in to-
plotno izolirani na višini 1 m, pre-
hod na tekališče pa je pregrajen
gumijastimi zavesami. Na ta n^ii
si prašiči sami zagrejejo notranjo,
počivalnega boksa. Pokrov bokj'
je možno tudi dvigati pri kontroj
živali in v času, ko so temperatur
visoke. Vodovodno omrežje za na.
mestitev napajalnikov je znotra
počivalnih boksov, kar preprečujj
zamrzovanje v zimskem času. Ce.
lotni hlev je namreč zgrajen na ste.
brih. Streha je urejena samo s krj.
tino (praviloma rebrasta pločevj.
na) brez izolacije in z zračenjen^
slemenu. Stene so urejene iz pet.
forirane armirane folije ali iz lese.
nih mrež. Večji del leta so stenj
nad boksi odprte. Širina hleva je
14 -16 metrov, dolžina pa je odvis.
na od števila stojišč. Ob straneh
hleva so urejeni toplotno izolirani
počivalni boksi širine 2,5 metra,
ob boksih je nato tekališče širine
2,5 metra in prostor za postavitev
krmilnika širine 1 meter. V sredin;
hleva je kontrolni hodnik. V hle-
vih za nastil služi hodnik na sredi,
ni za dodelitev dnevne količine
slame, katero prašiči sami vlečejo
na tekališče. Povprečna poraba sla-
me na pitanca na dan je okrog 16(i
g. Takališče je potrebno vsake dva
do tri dni očistiti s traktorsko de-
sko.
Pri gradnji hlevov je bilo upo-
rabljenega veliko lesa, sama opre-
ma pa je bila večinoma narejena
enostavno, z veliko iznajdljivosti
posameznih rejcev. Sistem, ki smo
ga spoznali na strokovni ekskurzi-
ji, je zanimiv in primeren tudi za
naše kmetije. Prednosti so
predvsem v enostavnejši in cenejši
gradnji, poraba stelje je bistveno
manjša kot pri sistemih globokega
nastilja, živalim nudi etološko zelo
primerne pogoje reje, hlevi pa so
manj obremenjujoči za okolje, kar
pa je tudi cilj razvoja v Sloveniji.
Pri Obdravskem zavodu za veteri-
narstvo in živinorejo Ptuj želimo
ta tip hlevov razviti in razširiti
tako za novogradnje kot tudi pri
adaptacijah obstoječih objektov.
Informacije o gradnji teh hlevov
pa lahko že sedaj dobite pri našem
Zavodu. Zainteresirani rejci, ki jib
sistem reje zanima bodo lahko pre-
davatelju gospodu Wiedmannii
prisluhnili v okviru Radgonskega
sejma.
Peter PrlbožU,
dipl.Ing.kmet. OZVŽ Pluj
Pri gradnji hleva je bilo uporabljeno veliko lesa
Prašiči se v takem hlevu zelo dobro počutijo
pripravua mag. bojan sinko, spec. klin. psih. /
KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 81. NAD.
lihim partnerja
7. nad.
Predzakonsko svetovanje
že pred leti so v tujini govorili o poskusnem zakonu, češ
da naj se enoletni poskusni zakon celo uzakoni. Bistvo te
ideje je v tem, da naj bi se partnerja v tem času bolje spoz-
nala, toda brez kakršnih koli formalnih medsebojnih ob-
veznosti. Potem se lahko poročita ali razideta, kar je odvis-
no izključno od njunih želja ali dogovora.
Zakaj poskusni zakon?
Privrženci vedo našteti vrsto raz-
logov zanj. Po njihovem je posku-
sni zakon nekakšen preskus sklad-
nosti med zakoncema, torej ne-
kakšna "mala šola" zakona. Par, ki
to preizkušnjo uspešno prestane,
tako menijo, ima v pravem zakonu
več možnosti za srečno sožitje.
Predvsem bosta partnerja v med-
sebojnih odnosih doživela manj
presenečenj, razočaranj in polo-
mij.
Misel pravzaprav ni nova, saj je
imela nekoč podoben namen zaro-
ka, ki smo jo, mimogrede rečeno,
brez prave potrebe opustili, čeprav
ji ni bilo kaj očitati.
Toda kdo izmed nas še ne ve, da
se lahko v praksi izrodi še naj-
boljša ideja? Osnovni pomislek
pred poskusnim zakonom je tale:
če želimo preprečiti sklepanje
lahkomiselnih zakonov, potem
prav tako ne smemo napeljevati na
lahkomiselne predzakonske zveze
in odnose in privoliti nanje. Seve-
da je pomislekov še več. Če posku-
sni zakon pravno nikogar ne obve-
zuje, potem je nujno potrebno
rešiti vprašanje otrok, ki se v ta-
kem zakonu rodijo. Povsem nere-
sni in nesprejemljivi so predlogi,
naj za take otroke - če starša v tem
času ugotovita, da ne sodita skupa)
- poskrbi država. In končno - krize
v zakonu ponavadi ne izbruhnejo
prvo leto, ampak nekaj let pozneje-
Zato tudi enoletni poskusni zako-
ni niso zadostno poroštvo. Psih''"
logi s tem, da mlade ljudi spodbu-
jajo k temeljitemu medsebojnem^'
spoznavanju, pravzaprav "zapelju-
jejo" k neke vrste poskusnemu za-
konu. To je večkrat medvedja us-
luga, saj so problemi ponavadi
širši in bolj zapleteni.
Bolj realno kot uvajanje posku-
snega zakona je predzakonsko
zakonsko svetovanje. Gotovo
da bi z njim zmanjšali števil"
zgrešenih zakonov. Bistvena mis^'
zagovornikov predzakonskega
svetovanja je, da je treba bodoču"
zakoncem zagotoviti sistematici'"
nudenje zdravstvenih, pravnih
psiholoških nasvetov. Poleg
vključuje predzakonsko svetova"
je tudi pomoč ob posebnih probl^
mih, s katerimi se mlada člov^''^
srečata, npr. v spolnosti ali f
načrtovanju družine.
Naslednjič pa o nezvestobi-
mag. Bojan Ši**^'
f EDNIK - 14. AVGUST 1996
ŠPORT -17
bratje čuš iz žamencev
I letali skozi življenje
pomačija Čuševih iz Žamenc je samo za streljaj oddaljena
letališča v Moškanjcih. Resda teče vmes Pesnica, ven-
(jar Čuševi otroci do steze, s katere so vzletala letala, niso
potrebovali več kot 10 minut. Nič čudnega, da je že krat-
jjohlačnike privabljalo brnenje letal in prvi padalski skoki.
Bratje Alojz, Stanko in Zlatko
Čuš pripovedujejo, da so že kot
petletniki ure in ure preživljali
ob vzletni stezi in občudovali le-
tala. Tudi sestra Ivanka je hodila
i njimi, vendar je življenje ni za-
neslo na letalsko pot. Fantje pa
so kljub temu, da je med njimi
po deset let starostne razlike, šli
takorekoč po istih letalskih stop-
ničkah. Vsi trije so se s 16 leti
izšolali za pilota ali padalca, bili
uspešni tekmovalci in vsi trije so
postali tudi učitelji letenja ali
padalstva. Zračnim višavam so
ostali zvesti do danes, za seboj pa
so na letališče že pripeljali tudi
svoje otroke.
VSAK PRISTANEK
NA NJIVI JE
DOGODEK ZASE
Za najstarejšim med njimi,
Alojzem ali po domače Lojzem,
diplomiranim organizatorjem
dela in samostojnim podjetni-
kom v kovinostrugarski stroki,
so že štiri desetletja pilotiranja.
Vendar je tudi on, tako kot Stan-
ko in Zlatko, pričel s padalst-
vom. To je bilo v letih po usta-
novitvi Aerokluba Ptuj, ko so
ptujski padalci prve skoke opra-
vili na mariborskem letališču iz
danes že skoraj pozabljenega le-
tala junkers. Lojz je skočil 70-
krat, kar je bilo za petdeseta leta
zelo veliko, vendar je med
služenjem vojaškega roka njego-
vo padalsko dovoljenje preneha-
lo veljati, Lojz pa se je po vrnitvi
posvetil jadralnemu letalstvu.
To ga je povsem prevzelo in os-
talo njegova prva letalska ljube-
zen še danes, čeprav se je kasneje
izšolal tudi za pilota motornih
letal in naletel z njimi 400 ur.
Lojz je preživel v različnih tipih
jadralnih letal 1000 ur in pri tem
predvsem na tekmovanjih prele-
tel tisoče kilometrov. "Tekmoval
sem približno 10 let in osvojil ta-
korekoč vsa mesta. No, zadnji
nisem bil pa nikoh! Največji
uspeh je bilo prvo mesto na re-
publiškem tekmovanju leta
1973, na državnem pa sem bil
enkrat peti."
To so bila leta, ko je bil Lojz z
dušo in telesom posvečen ja-
dralstvu. "Takrat sem bil mlad
in zagnan, kar danes nisem več.
Še letim, tako jadralno kot mo-
torno, vendar bistveno manj. Za
mano je 40 let letenja, vendar ni-
kakor ne razmišljam, da bi nehal
leteti."
V štirih desetletjih nabere leta-
lec toliko izkušenj, da bi jih
lahko pripovedoval dneve in
dneve. In ni ljubšega "opravila"
med letalci, kot spominjanje na
doživetja v zraku. Kljub števil-
nim lepim trenutkom, se Lojz še
danes kot najlepšega spomni
svojega prvega samostojnega po-
leta z jadralnim letalom. Le red-
kokateri letalec pa prizna, da je
bilo kdaj v zraku tudi zares ne-
varno. Nevarnost vzame letalec
v zakup, takoj ko se prične z le-
talstvom ukvarjati. Lojz meni.
da je doživel samo en zares neva-
ren trenutek. To je bilo takrat,
ko so se mu med pripravami na
miting pri veliki hitrosti na ja-
dralnem letalu cirrus nepričako-
vano izvlekle zavore. Posledice
bi lahko bile katastrofalne, ven-
dar se na srečo ni zgodilo nič. Si-
cer pa, pripoveduje Lojz, je vsak
izvenletališki pristanek, torej
pristanek na njivo ali travnik,
kar ni nič nenavadnega za ja-
dralno letalo, posebn d doživetje.
Za Lojza in letala, s katerimi je
letel, so se vsi takšri pristanki
končali brez najmanj >e praske.
OČE, SIN IN
HČERKA NA
LETALIŠČU
Ko se pogovarjamo s Stankom,
vemo, da imamo pred seboj
državnega prvaka Jugoslavije v
padalstvu iz leta 1971, učitelja
padalstva, ki je usposobil za ska-
kanje več kot 100 mlidih fantov
in deklet, in mednarodnega sod-
nika. Stanko je prvič skočil s pa-
dalom leta 1968 in ima danes
1500 skokov. Vmes je poizkusil
leteti tudi z jadralnim letalom,
vendar je ostal zvest padalstvu.
Sedaj pa bo ponovno pričel tudi
leteti. Od 1. avgusta je namreč
upravnik na ptujskem letališču.
Stanku sta oče in mama v
začetku branila iti ns letališče, a
sta se kasneje sprijaznila. In
zgodba se je ponovil i tudi pred
nekaj leti, ko sta žehla na leta-
lišče Stankova hčerka Suzana in
sin Aleksander. "Nisem bil nav-
dušen nad tem, vendar je žena
rekla: 'Stanko, kako iima braniš
to, za kar ti sam živ: š?' Hčerko
sem uspel preusmeril i s padalst-
va v jadranje in z jadralnimi leta-
li je naletela že 100 ur, sin pa je
navdušen padalec, ki ima pri
svojih 25 letih za seboj že 1400
skokov." Aleksandrovo padalsko
življenje se je pričelo z nezgodo,
saj si je že pri dnigem skoku zlo-
mil nogo. Tako je tisto poletje
minilo z mavcem na nogi, toliko
bolj zagnano pa se je lotil
skaknja v naslednji sezoni. Nje-
gov največji tekmovalni uspeh je
2. mesto na mladinskem držav-
nem tekmovanju.
Stanko, po poklicu strojni teh-
nik, je sedaj na letališču kot
upravnik zelo zaposlen. V službo
prihaja že ob 7. uri zjutraj in je
na letališču tako dolgo, dokler ga
ne zapustijo zadnji piloti ali pa-
dalci. To pa je bilo v času padal-
skega tabora in tekmovanja za
Ptujski padalski pokal običajno
okoli 23. ure. " Želim biti čim
boljši upravnik za vse. Na leta-
lišču mora biti red, ker je red pač
osnova v letalstvu, in za red
mora skrbeti upravnik. Sicer pa
je človek uspešen, če je njegovo
delo uspešno. Na letališču je
uspešen dan, ko se je veliko lete-
lo in skakalo in se je vse varno
zaključilo."
Tudi Stanka sprašujem po naj-
lepših in najnevarnejših trenut-
kih v zraku. "Vse, kar je poveza-
no z letalstvom in padalstvom
imam rad," mi pove. "Kar se tiče
nevarnosti, pa tako: za seboj
imam 7 odpiranj rezervnega pa-
dala. Enkrat se mi je tudi rezerv-
no padalo zapletlo in z napol
odprtim sem drvel proti zemlji.
Na srečo se mi ni čisto nič zgodi-
lo. Vendar je lepih trenutkov to-
liko, da odtehtajo vse druge."
Z LETALOM NE
PRISTAJAM RAD,
SAJ NAJVEČKRAT
PREJ IZSKOČIM
Zlatko, 34-letni magister elek-
trotehniških ved, ki je zaposlen
v Talumu, se posveča padalstvu
že polnih 20 let. Za seboj ima
1580 skokov, pohvali se lahko s
17 medaljami iz raznih domačih
in mednarodnih prvenstev, da-
nes je podpredsednik Aerokluba
Ptuj, predsednik padalske komi-
sije Letalske zveze Slovenije,
učitelj padalstva in mednarodni
sodnik. Predvsem slednje zahte-
va v zadnjih letih od Zlatka naj-
več časa. Ker ima tri majhne
otroke, me seveda zanima, kako
njegovo delovanje v padalstvu
spremlja žena." Žena nima proti
skakanju nič, pač pa proti temu,
da me ni nič doma," pripoveduje
Zlatko, ki ga od doma ženejo
tudi njegove službene obveznos-
ti. Ko pa gre sodit na kakšno
tekmovanje za dlje časa, vzame
družino s seboj. Letošnje svetov-
no prvenstvo ga je angažiralo 10
dni, šest vikendov bo čez vse leto
preživel kot sodnik na tekmah
za evropski pokal, bil je tudi
glavni sodnik ptujskega pokala...
Ali je bilo Zlatka kdaj strah?
"Prav sedaj me je strah," se na-
smeji, "da ne bi mogli zaradi sla-
bega vremena izpeljati tekmo-
vanja za Ptujski padalski pokal
(op. tekmovanje so izpeljali). V
zraku pa me je strah samo prista-
janja z letalom. Tega namreč ni-
sem vajen, saj vedno prej
skočim," se šali Zlatko. "Sicer pa
v padalstvu za strah ni časa. Kri-
tični trenutki so, ko moraš od-
preti rezervno padalo, ker se
glavno ni odprlo. Za seboj imam
6 odpiranj rezerv. Vse sem dobro
izpeljal, strah pa me je postalo
kasneje, ko sem razmišljal, kaj bi
se lahko zgodilo."
Tudi Lojz in Stanko sta osvoji-
la pri letenju in skakanju zlato C
značko, vendar Zlatkovo bogati-
ta še dva diamanta. Enega je
prislužil z višinskim skokom s
4500 metrov. Priložnosti za
takšen skok so izredno redke in
Zlatko se tega skoka spominja
kot najlepšega dogodka v svojem
padalskem življenju.
Trije bratje se torej takorekoč
vsak konec tedna ali pa celo
vsak dan družijo na letališču,
kjer sta se jim pridružila v
zadnjih letih še Stankova otro-
ka Aleksander in Suzana. Ali
se dobivate tudi doma? "O, se-
veda se dobivamo. Pomagamo
si, ko je treba, pozimi pa se obi-
skujemo in dostikrat kartamo.
O letalstvu se seveda tudi ta-
krat veliko pogovarjamo. Pa
tudi o vsem drugem," pripove-
dujejo Lojz, Stanko in Zlatko
Čuš.
Milena Zupanič
Bratje (z desne) Zlatko, Stanko, Alojz In nečak Aleksander Čuš živijo z letali In letališčem že od
zgodnjega otroštva. Leti tudi nečakinja Suzana.
velenje
Državna prvenstvo v atleifiki
Olimpijskie igre so se "ravnokar" končale, kar pomeni, da so
nekateri športniki še v vrhunski formi, med njimi tudi atleti,
kar so nekateri dokazali na Članskem državnem prvenstvu v
Velenju.
Vidne uspehe so dosegli tudi
Ptujčani, še mlajša mladinka
Maja Žižek je na tritisoč metrov
°^vojila naslov vice prvakinje
^lovenije z novim mladinskim
Jžavnim rekordom 10:01:68.
tekmovalno stezo pa se je po
Poškodbi vrnil tudi Dejan Doki
^ suvanju krogle ter zasedel tret-
mesto z rezultatom 15.31 me-
Dejan pravi, da ga je pri
^etu še vedno ovirala stara
Poškodba in upa, da bo z zdrav-
'^iško pomočjo okreval do okto-
bra, ko se pričnejo priprave na
novo sezono. Še mlajša mladin-
ka Barbara Gačnik je bila v teku
na štiristo metrov z ovirami peta
z novim osebnim rekordom
1:05:21, na enaki dolžini brez
preprek pa je bila sedma z 60.33
sekunde, Milan Lah pa jt pri
moških bil deveti z novim oseb-
nim rekordom 51,97 sekunde.
Maja Mlakar je na sto metrov
osvojila deveta mesto z 13.23 se-
kunde, nastopila pa je tudi \ šta-
fetnem teku 4 X 100 metrov,
kjer so bile ptujsks pionirke
četrte z 52.33 sekund!;.
Pred tem tekmovar jem je bilo
tudi mladinsko državno
prvenstvo, kjer sta Ptujčanki
Barbara Gačnik in Maja Žižek
osvojili tri medalje. ]'rva je bila
druga na štiristo met "ov z ovira-
mi, slednja pa druga :ia tisočpet-
sto metrov in tretja la osemsto
metrov.
Velik uspeh za malo atletov,
vendar lahko bi bil še večji, če bi
Atletski klub Ptuj ])rijavil vse
svoje tekmovalce, (kmdidatinje
za vsaj dve medalji \ anje Kotar
klub ni prijavil na tel.movanje).
Milun Krajnc
^eyan Doki,	(FOTO:L Kotar)
Maja Žižek
ZICE / TEKMOVANJE V MOTORNEM LETENJU
TomaŽ Pliberiek držami
prvak v preciznem letenju
Pilot Aerokluba Ptuj Tomaž Pliberšek je novi
državni prvak v preciznem letenju z motornimi
letali. Na tekmovanju, ki se je zaključilo v nedel-
jo v Žičah pri Slovenskih Konjicah, je bil tako-
rekoč brez konkurence. Osvojil je namreč vsa
prva mesta: v navigaciji, v opazovanju, v točnosti
pristajanja in v generalni razvrstitvi. Uspeh, ki bi
ga lahko označili za neponovljivega.
Tomaž Pliberšek je tako po nekajletnem
uspešnem tekipovanju na domačem nebu in v
mednarodni konkurenci osvojil pomemben nas-
lov državnega prvaka, ki mu bo za prihodnje leto
ponovno zagotovil mesto v državni reprezentan-
ci. Na drugo mesto se je v generalni lestvici uvr-
stil dolgoletni as slovenskega motornega letenja,
Celjan Leon Bauer (drugi v navigaciji, drugi v
opazovanju in tretji v ptistajanju), tretji pa je bil
gost iz Hrvaške, odličen tekmovalec Želimir
Trifunovič (tretji v navigaciji, sedmi v opazovan-
ju in drugi v pristajanju). Na dobro 8. mesto med
16 tekmovalci se je uvrstil drugi ptujski tekmo-
valec Robert Tetičkovič.
Po sicer uspešno izvedenem tekmovanju se
vendarle vprašamo, zakaj se niso piloti bolj
množično udeležili državnega prvenstva v mo-
tornem letenju. Na spisku tekmovalcev namreč
pogrešamo nekaj velikih imen slovenskega mo-
tornega letenja, prav tako pa popolno odsotnost
ljubljanskega, leškega, portoroškega, postojnske-
ga in ajdovskega aerokluba. Tudi ptujski aero-
klub ima še nekaj uspešnih in razmeroma mla-
dih tekmovalcev iz prejšnjih let (Pišek, Ver-
bančič, Janžekovič...), ki jih na spisku tekmoval-
cev zaman iščemo. Kriza slovenskih aeroklubov
se tako vidi tudi na tako pomembnih tekmovanj-
ih, kot so državna prvenstva.
MZ
18 - ŠPORT
14. AVGUST 1996- TEDNIH
KONČAN LETOŠNJI KASASKI DERBI V LJUTOMERU
Zmagovalka f e maribonka kobila letita
TAKTIČNO ZRELA VOŽNJA FRANCA LOV-
RENČIČA JE PRISPEVALA K POVSEM ZASLUŽ]iNI
ZMAGI MARIBORA V LETOŠNJEM KASAŠKEM
DERBIJU PRED OKOLI 5000 GLEDALCI-SOLIE'EN
NASTOP ROSSA B IN ANTA B, VELIKI FAVO RIT
DORY LOBELL JE MORAL ODSTOPITI-LEPA
ŠPORTNA PRIREDITEV POD ČASTNIM POKROVI-
TELJSTVOM PREDSEDNIKA MILANA KUČANA
Na hipodromu Ljutomer se je
končala dirka leta letošnje tekmo-
valne sezone v kasaštvu, 6. sloven-
ski kasaški derbi. V njem je v zi-
belki slovenskega kasaškega športa
sodelovalo 12 odličnih štiriletnih
domačih kasačev, pozdravilo pa
jih je blizu 5000 navdušenih ljubi-
teljev tega športa. Med njimi je blo
tudi veliko gostov, saj je prireditev
sovpadala s 40-tim praznikom
občine Ljutomer. Častnega pokro-
vitelja, predsednika Republike
Milana Kučana je zastopal kmetij-
ski minister dr. Jože Osterc. Orga-
nizatorji, člani KK Ljutomer, so
progo dobro pripravili, pa tudi si-
cer so poskrbeli za brezhibno iz-
vedbo nedeljskih kasaških dirk in
slovenskega kasaškega derbija. Na
2600 m dolgi progi je derbi zas-
luženo dobila mariborska kobila
Lenta na vajetih izkušenega in
taktično zrelega voznika Franca
Lovrenčiča iz KK Maribor. Lenta
je veljala za enega od favoritov,
čeprav so skoraj vsi dajali prednost
Slavičevemu Dory Lobellu. Ta
kasač je sicer silovito začel, nekaj
časa vodil, nato pa omagal in od-
stopil. Lenta je startala previdno
in držala četrto pozicijo, nato pa
pravi čas napadla in v ciljni ravni-
ni pustila za sabo vse nasprotnike-
z novim, absolutnim rekoi dom
kasaških derbi jev-1:20,6. Zas-
lužena zmaga in potrditev vred-
nosti te kobile, ki je letos že nani-
zala serijo brezhibnih zmag. Do-
bro sta se ujela kasač in voznik, kar
je v tako zahtevni preizkušnji, kot
je kasaški derbi na 2600 metrov, še
kako pomembno. Mariborčaiii so
torej v zibelki slovenskega
kasaškega športa, Ljutomeru, sla-
vili veliko in pomembno zma;?o.
Drugo mesto, tudi povsem zas-
luženo, je osvojil Rosso B iz lileva
Ljutomerčana Janka Makotei ja in
na vajetih preizkušenega voznika
Pera Crnkoviča. Ta kasač, ki je ob
koncu lanske sezone prišel v ljuto-
merske hleve, je veljal za favorita,
vendar na zadnjih preizkušnjah ni
pokazal veliko. Izgleda, da je to bil
del taktike in da je Rosso B kasač,
ki bo nasprotnikom še kazal kopi-
ta. Zabeležil je drugi najboljši čas
derbijev-1:20,7. Tretj; mesto je
odšlo na Brdo, osvojil pa ga je
Anto B z voznikom Z\ onetom Vi-
dicem in časom 1:22,9. Četrti je bil
L Esprit z voznikcm Alešem
Pavšičem iz KK Blel in časom
1:23,1 in peta Lariosa domačina,
najstarejšega udeleženca letošnje-
ga derbija, Vlada Znidariča, kije
zabeležila čas 1:24,0. Zmagovalec
je dobil lepo nagrado, kar dva po-
kala in seveda lovorje\ venec. Ko-
bila Lenta pa tudi slavnostno pre-
grinjalo.
Poleg derbija so v nedeljo v Lju-
tomeru pripravili še sedem
kasaških dirk. Vse, :'azen dirke
dveletnikov, so bile na 1700 m in z
avtostartom. Me"d dveletniki sta
posebej izstopala zmagovalec De-
mos MS na vajetih Murka Slaviča
(1:22,6) in drugi, Nike Lobell Le-
narčana Ivana Spindlerja (1:22,7).
Drugo dirko je dobila Perica B na
vajetih Janeza Kuharja iz RC Brdo
(1:22,1), tretje pa L Quen Ljuto-
merčana Daniela Herica (1:22,3).
V četrti, dokaj hitri preizkušnji je
zmagal Safir na vajetih Martina
Marsa iz KK Posavje (1:20,6), v
peti pa letos izjemno dober kasač
Jason B na vajetih Mirka Gregorca
iz RC Brdo (1:20,9). Šesto dirko je
dobil mladi Ljutomerčan Tomi
Makoter s Proudijem (1:19,7).
Sedma dirka je bil letošnji kasaški
derbi, ki je pripadel mariborski
kobili Lenti z novim absolutnim
rekordom 1:20,6; zadnja nedeljska
preizkušnja pa je postregla tudi z
najboljšim časom tekmovalnega
dneva, ki ga je zabeležil Žukov na
vajetih Mojce Tušak iz KK Ko-
menda (1:19,2).
Besedilo In posnetek
M.TOŠ
Udeleženci kasaškega derbija
DOBRI SLOVENCI - ODLIČEN V AN LENT
PTUJ - AMD P tuj j ena kartodro-
mu v Hajdošah odlično organizi-
ral in izpeljal mednarodno kar-
ting dirko-Ptuj 96.0rganizator-
j i so se tokrat izredno potrudili in
v Ptuj privabili odlične voznike
"mini formule" z lanskoletnim
evropskih prvakom Walteijem
van Lentom na čelu. Sodelovalo
je 50 voznikov iz Italije, Hrvaške,
Nemčije, Avstrije, Nizozemske
in Slovenije. Dva dni je bilo na
najlepšem slovenskem karto-
dromu izredno živahno, seveda
pa so predfinalne in finalne
vožnje privabile preko 2000 lju-
biteljev kartinga, ki pa so imeli
kaj videti. Organizatorje pripra-
vil tudi bogat program, kjer so
nastopili padalci, predstavili so
vozila prodajaln Dominko in
Šerbinek, predstavili pa so se tudi
vozniki motoijev in prikazali
veščine drzne vožnje.
V predfinalnih dirkah so še nekate-
ri vozniki poskušali izboriti boljšo
startno pozicijo, vendar jim to ni
uspelo. V kategoriji do 125 ccm je
imel težave z vozilom Alen Pevec, ki
ni odpeljal niti kroga in s tem izgubil
pravico do nastopa v finalni vožnji.
Nekaj težav pa je imel tudi doijiačin
Zvonko Dominko.
V kategoriji do 100 ccm - juniorji je
v finalni vožnji (16 krogov) Aleš
Prek ugnal vse ostale. Vodil e od
starta do cilja. Nekajkrat mu je za-
pretil Klemen Pevec, vendar je osta-
lo le pri poskusih in :ako je prva
zmaga ostda v Sloveniji, V kategoriji
A-100 ccm je bilo zelo razburljivo,
vendar ne glede prvega mesta, ki ga
je suvereno držal Torr. Nemarnik,
ampak je bila prava boi ba za drugo
in tretje mesto, kjer so se vozniki
menjavali na teh pozicijah. Izredno
brutalno in živčno je vc zil Avstrijec
Kohler, ki je v 14. krogu dobesedno
izrinil Nemca Stigelmeierja, dva
kroga zatem pa trčil v bolid Jerneja
Pitaka in moral tudi sam odstopiti.
Zelo solidno je vozil hrvatski pred-
stavnik Ivan Pokos, ki je osvojil dru-
go mesto.
V kraljevskem razredu do 125 ccm
je suvereno prvo mesto osvojil Nizo-
zemec Walter van Lent, ki je pred
drugouvrščenim Italijanom Levaro-
tom imel veliko prednost. Za tretje
mesto pa se je bila prava borba.
Domačin Zvonko Dominko je star-
tal iz 16. mesta, tri kroge pred kon-
cem pa se je uspel prebiti na odlično
tretje mesto. Vsi ostali vozniki niso
imeli pravih možnosti za stopničke.
REZULTATI: 100 ccm- juniorji:
1. Aleš Prek, 2. Klemen Pevec oba
Slovenija, 3. Simone Borgio Italija
A-100 ccm: 1. Tom Nemarnik Slove-
nija, 2. Ivan Pokos Hrvatska, 3.
Jernej Pitako Slovenija
FC- 125 ccm: 1. Walter Van Lent
Nizozemska, 2. Luca Levaroto Itali-
ja, 3. Zvonko Dominko Slovenija.
Ekipno: 1. Slovenija 112, Hrvatska
94, 3. Avstrija 80 točk.
Danilo Klafnšek
(Foto. Langer-
NEPOSTCNO?
NEKOMKTNO?
NEMORALNO?
Prejšnji vikend je bilo v Velenju posamično državno
prvenstvo v atletiki, katerega sta se udeležila tudi dva
ptujska atleta in sicer Maja Žižek in Dejan Doki. Dose.
gla sta kar sta. Za uvrstitve jima gredo čestitke.
Toda problem je drugje. Zakaj na
tem prvenstvu ni sodelovala PRAV
TAKO ČLANICA AK PTUJ -
VANJA KOTAR.? Odgovor enosta-
ven. NIHČE IZ KLUBA JE NI pri-
javil za to tekmovanje. Pa saj verjet-
no ni bila starmina bila previsoka?
Dvakratni špormici Ptuja, članici
slovenske reprezentance v lanski se-
zoni itd. je nekdo pošteno zagodel.
Zakaj?
Po pripovedovanjih so vprašali (iz
AK Ptuj) Darka Zorjana, ki je poma-
gal pri vadbi atletinje Vanje Kotar.
Verjetno so dobili odgovor, da več ne
trenira. Res je! TODA NE PRI
NJEM IN NE Z NJIM! Same atle-
tinje ni nihče vprašal kako in kaj. Je
sposobna, je zdrava itd. Kot da je
ovira, če živiš in treniraš v Ljubljani,
tekmuješ pa za AK PTUJ. Kot, da
pošto nosijo golobi, poštarji samo
pešačijo, ne obstajajo telefoni itd.
Smešno. Kontakt bi naj držal sekre-
tar kluba, ki pa je verjemo izgubil te-
lefonsko številko, ali pa je šlo zgolj za
pozabljivost? Še enkrat več kot
smešno. Iz trte je izvit tudi izgovor,
da ji ne bodo plačevali startnine, ket
ne prihaja na tekmovanja. Laž. Prid^
in je ne uvrstijo v ekipo. Zaradi tega,
ker ni nastopila na posamičnenj
prvenstvu v Velenju, bo verjetno iz,
gubila tudi status športnice državne,
ga razreda in s tem pravico do šti-
pendije (8000,00 SIT). Res je bila
Vanja Kotar poškodovana. Sedaj jg
sanirala poškodbe in zdravje? Nobe-
den ni vprašal, kako je z njo.
Kdo bo sedaj odpravil škodo,
povzročeno mladi adetinji. Verjetno
zopet starši, sponzorji, prijatelji. So
pa slednji zelo ostri do takšnih potez
AK Ptuj.
Odgovor bo verjetno prišel, samo
da bo potreben odgovor pomnožiti z
dva, predvsem pa z argumenti. Naj-
lažje je škoditi, izredno težko pa po-
praviti napako, če jo je sploh
mogoče.
Poskušali smo poiskati odgovore,
vendar trenutno ljudje, ki svoje atle-
tinje niso prijavili za tekmovanje,
niso bili dosegljivi.
Danilo Klafnšek
GORISNICAN ALEN
HORVAT V
ČETRTFINALU
Na odprtem teniškem prvenstvu,
ki ga je organiziral Teniški klub Cel;
je minuli vikend, je med mladinsci
do 18 let tekmoval tudi Gorišničan
Alen Horvat, ki tekmuje za TK Ga-
leja Malečnik. Po uspešnem prehodu
skozi kvalifikacije je v 1. kolu glav-
nega turnirja premagal Jaka Napot-
nika iz Velenja, v 2. kolu Davida
Juriča iz Domžal, v četrtfmalu pa je
izgubil s Simonom Jesenkom ^
Kranja v treh nizih.
Alen Horvat je pred kratkim tek-
moval tudi na članskem turnirju v
Ljubnem pri Savinji, kjer je v 1. kolu
glavnega turnirja premagal Blaža
Weissa iz Velenja, v 2. kolu pa izgU'
bil z Jako Božičem iz ljubljanskega
Slovana.
Nit
PTUJSKI PADALCI
TRETJI ZA POKAL AA
Padalci Aerokluba Ptuj so med
ekipami na tekmovanju za poka^
držav Alp in Jadrana v avstrijske^
Wolkenmarktu osvojili tretje mesto-
Prva je bila ekipa Alpskega letalske
ga centra Elan, druga pa ekipa Alp'
skega letalskega centra Mont. V ptu)"
ski ekipi so skakali Mirko Vršič,
Glažar, Gorazd Vindiš in Mila']
Jurič. Najbolje sta se med 48 po^®'
mezniki uvrstila Mirko Vršič in Ig"'^
Glažar, ki sta delila 11. mesto, sice^
pa je zmagal Leščan Borut Erjavec-
na
POKALNI
NOGOMET
KOMEN : DRAVA
1:4 (0:4)
KOMEN- Igrišče Komna,
gledalcev 150, sodnik Kokalj
iz Škofljice.
STRELCI: 0:1 Zec (2. mi-
nuta), 0:2 Vesenjak (6), 0:3
Vesenjak (9), 0:4 Emeršič
(13), 1:4 Mulič(88)
DRAVA: Jovanovič, Volk,
Fanedl, Karanovič, A. Vršič,
T. Vršič, Hotka, Zec (Čeh),
Vesenjak, Bloudek (Vogri-
nec), Emeršič.
Nogometaši ptujske Drave
so v šestnajstini finala pokala
Slovenije gostovali v Komnu
in zanesljivo opravili z
domačim nižjeligašem. Samo
13. minut je bilo potrebno in
odpora domačih ni bilo več.
Seveda so nogometaši ptujske
Drave imeli veliko terensko
iniciativo in bi lahko v prvem
polčasu dosegli še kakšen za-
detek.
Tudi drugi polčas je bil na
strani ptujskih nogometašev.
Ti so imeli veliko priložnosti,
zadeli prečko (Vesenjak), žal
pa niso več dosegli zadetka.
Igralcem obeh ekip je
močno ponagajalo vreme in
težko igrišče. Domači nogo-
metaši so dosegli častni zade-
tek v predzadnji minuti
srečanja, kar pa ni ničesar
spremenilo. Igralci Drave so
se zasluženo uvrstili v na-
daljnje kolo tekmovanja za
pokal NZ Slovenije.
Danilo Kla|nšek
Zaietek tekmovanja v 2. SNL
Slovenski nogometni ples se je
pričel. Najprej so po pričakovanju
pričeli nogometaši v 1. SNL. Za
Ptuj in okolico pa sta pomembna
dva datuma in sicer 18. avgust, ko
Starta 2. SNL in 24. avgust, ko
prične tekmovanje v 3. SNL -
Vzhod.
Najprej bodo pričeli tekmovan-
je nogometaši Drave in sicer bodo
gostovali v Naklem, pri nekdan-
jem prvoligašu (izpred dveh let).
V Dravi je prišlo do velikih ka-
drovskih in igralskih sprememb.
Ljudje so si želeli tega in to so
tudi dobili. Igralsko se je Drava
izredno okrepila, vendar to ne po-
meni, da bo takoj in odkrito star-
tala na sam vrh prvenstvene raz-
predelnice. Od ekipe, ki je v
prejšnji sezoni komaj izborila ob-
stanek, bi bilo to težko pričakova-
ti. Res pa je, da bi se morala pre-
makniti nekako nad sredino
prvenstvene razpredelnice.
Do konca tekmovalne sezo;ie je
še daleč, 30 igralnih dnevov, v ka-
terih je možno vse.
Igre v pripravljalnih sreče njih
so pokazala, da je to povsem dru-
ga ekipa, ki ve kaj hoče. Še vedno
pa kljub nekaterim zvenečim
imenom in seveda igralcem, j^i so
ostali ni vrhunske perfektnosti.
Zato je in bo potreben čas, l;i ga
bodo ljubitelji nogometa in navi-
jači Drave morali dati svojin: no-
gometašem. Težko je tudi ve ieti,
da bodo Dravaši nadaljevj.li s
tako slabimi igrami na svojem
igrišču, kot v preteklem prvenst-
vu. Potrebno je biti zmeren opti-
mist, predvsem pa realist iii ne
gledati na zadevo zv.ška,
predvsem pa pustiti ob strani hi-
trost. Liga je dolga in naporna.
Nogometaši Aluminija so etos
edini predstavnik MNZ Ptuj v 3.
SNL - Vzhod.
V lanski sezoni so imeli veliko
nihanja, ki pa bi naj, vsij po prvih
prijateljskih tekmah, v letošnji
sezoni bila izključena. Njihov cilj
bo vsekakor borba okrog četrtega
mesta, seveda se boljše uvrstitive
ne bodo branili. 24. avgusta bodo
v prvem srečanju v Kidričevem
gostili ekipo Broker Kungote, ki
jim je v lanskem prverstvu izpu-
lila celotni izkupiček v Ki-
dričevem. Veliko je cdvisne od
samega starta, kljub dolgim in na-
pornim pripravam.
Obema kluboma želino vse naj-
boljše. Svoje usode bodo krojili
sami. Igralci se morajo zavedati,
da samo oni igrajo, ne j)a trenerji,
uprave in gledalci.
Pa bodimo optimisti!
Danilo KJainšek
f EDNIK - 14. AVGUST 1996
OD TOD IN TAM IN POSLOVNA SPOROČILA - 21
pItEJELI SMO
Uporaba lašiitnih sredstev v kmetijstvu
ima lahko negativen vpliv na okoliio
Jeruzalem Ormož Kmetijstvo
j o.o. ima v Savcih na melioni-
ranih površinah posejano slad-
Icorno peso. Dne 12. 6.1996 so jo
jped 13. in 14. uro škropili. Bil je
in vetroven dan. Pri Ne-
jeljkovih imam stalen čebelnjak
20 let. Nekaj sto metrov
vstran ima čebele tudi ženin brat
Janez. Čebelnjaka sta v taki od-
daljenosti od posevka pese, da ga
debele preletavajo. Naše čebele
letijo tudi v sadovnjake, ki jih
ima v posesti Jeruzalem Ormož
Sadjarstvo d.o.o. v Savcih.
Janez mi je tisti dan, ko so
škropili peso javil, da je s čebela-
mi nekaj narobe. Naslednji dan
sem šel k čebelam. Pred čebeln-
jakom sem zagledal veliko
mrtvih čebel, dosti jih je še lazilo
po tleh. Posumil sem, da so čebe-
le zastrupljene. Dva panja čebel
sta popolnoma propadla, ostali
so močno oslabeli. Pri Nedeljko-
vih so mi povedali, da je tisti
dan, ko so škropili peso, tako
hudo smrdelo iz doline, da kaj
takega ne pomnijo. Mlada muca,
ki smo si jo prejšnji dan prinesli,
je v tistem smradu začela kihati
in je kihala tako dolgo, da je po-
ginila. Ostale muce iz istega le-
gla so še vse žive.
Tudi drugi vaščani v okolici
njiv s sladkorno pt:so se pri-
tožujejo, da se je tisti dan, ko so
škropili, močno kadijo po okoli-
ci in zelo smrdelo.
Potem sem poklica Jeruzalem
Ormož Kmetijstvo d.o.o.. Pove-
dal sem jim, da sumim na hudo
zastrupitev čebel zaradi škropl-
jenja sladkorne pese ob nepra-
vem času in nepravem vremenu.
Obljubili so mi, da me bodo v
bodoče pred škrop jenjem na
tem področju obveščali. Za
izvršeno dejanje pa ni bilo pos-
luha.
Manjše zastrupitve čebel sem
opazil včasih zgodaj spomladi,
ko so škropili sadovjnjake, ven-
dar se nisem oglašal, tokrat pa je
bil pravi pomor čebel.
Četudi pustimo žebele pri
miru, vemo, da jih v vseh razvi-
tih deželah uporabljajo kot indi-
kator onesnaženosti okolja.
Kaj pa vaščani, ki tam živijo?
Potrebno je upoštevati tudi to,
da na tem področju redijo kmet-
je precej živine, ki se vsak dan
pase, ali pa ji nakladajo dnevno
nakošeno krmo. Od krav molz-
nic pa oddajajo vsak dan mleko v
zbiralnico. Ljudje tu pridelujejo
tudi vrtnine, ki jih v tem letnem
času vsakodnevno nabirajo in
uživajo. Mnenja sem, da bi vse
naštete okoliščine strokovni de-
lavci pri uporabi zaščitnih sred-
stev v kmetijstvu in sadjarstvu
morali upoštevati.
Poklical sem tudi uredništvo
"Radio Tednika" Ptuj. Z dopis-
nikom za ormožko področje sva
se dogovorila, da nekaj o tem
napišem. Mislim, da to pisanje
ne bo vplivalo na pravilnejšo
uporabo zaščitnih sredstev v
kmetijstvu pri Jeruzalem Ormož
Kmetijstvo d.o.o,, pa vendar sem
napisal.
Martin Čuš
Rimsica pl. 23
Ptui
"Vaš mu ima veliko slabost"
Gospodarski zbornici BiH
in Slovenije sta v dneh od
16. - 19. julija organizira-
li predstavitev slovenske-
ga gospodarstvGi v Sara-
jevu pod geslom "Sloveni-
ja v Skenderiji". Predsta-
vilo se je 52 slovenskih
podjetij, med njimi tudi
Perutnina Ptu|. f
Na poškodovanem rastaviščenm
prostoru Skenderije, ki ga je enot-
no in lepo opremilo ljubljansko
podjetje STIL, smo Slovenci pred-
stavili širok asortiman z najraz-
ličnejših področij, ki so prebivalst-
vu BIH po prekinitvi vojnega stan-
ja najbolj potrebni za i^reživetje in
ponovni stan za nt)rmalizacijo
življenja.
Sejem je obiskalo okrog 5.000
obiskovalcev, predvs<;m poslov-
nežev, ki jim je bil tudi namenjen.
Vse štiri dni je bil naš mini raz-
stavni prostor, le 12 m2, prepoln.
Presenečenja sicer ni bilo, saj nas
bosansko-hercegovski trgovci zelo
dobro poznajo. Na tem tržišču smo
vse do leta 1960, torej pred vojno,
med vojno in tudi danes. To znajo
sogovorniki še kako ceniti.
Medtem, ko sta gospoda Evgen
Cafuta in Mirko Bauman vodila
izčrpne pogovore s poslovnimi
partnerji v utesnjenem prostoru,
sem ob razstavni vitrini pojasnje-
val obiskovalcem naš proizvodni
program, delil pn)pagandni mate-
rial, zloženke, recepte, priponke,
kemične svinčniice. Obiskovalce
ni prav nič motilo, da so bili tiska-
ni v slovenščini. "Potrudili se
bomo, da bomo raztuneli", so od-
govarjali. "Lahko dobimo tudi
vašo reklamno vrečko?" so prosili.
Prav posebno pa me je preseneti-
la izjava družine, ko je žena ob
pogledu v vitrino vsa vzhičena de-
jala: "Da, vaši proizvodi su stvarno
dobri. Od uvijek ih kupujemo".
Mož pa: "Ali vaš POLI ima jednu
veliku manu" "Katero?" sem stra-
homa vprašal.
"Znate, kad ga kupim, a to često
prije nek ga stivim u frižider, on
nestaje", mi je z r asmehom in za-
dovoljen odgovoril. Oddahnil sem
si, saj tako hudomušnega in iskre-
nega komplimenta nisem pričako-
val.
In res! Poli pozna vsa BIH. O
tem smo se lahko prepričali na vsej
poti od Tuzle, preko Trstenika,
Olova, Kaknja in Sarajeva pa tudi
v Zenici. V vsaki trgovini, trgovi-
nici, v katero smo zavili, je bil na
vidnem mestu naš Poli, celo na
kioskih, kjer so prodajali sadje in
vrtnine, je visel napis "POLI".
Res je, da vsi poznajo naše izdel-
ke, da pa nas je kar precej ljudi
spraševalo: "A gdje to beše Ptuj?"
Stanico Lepej
POBREZJE / DELOVNI USPEH PODJETJA
MARŠE L
Novi prostori za proiz-
vodnjo in trgovino
Podjetje Marsel d.o.o., Marjana Selinška iz Pobrežja je zraslo iz za-
sebne krojaške obratovalnice. Nekajletna razvojna pot je nizala de-
lovne uspehe, krona vseh pa je bilo v ponedeljek odprtje 300 kvadrat-
nih metrov velikih proizvodnih prostorov v Pobrežju.
V podjetju je trenutno zaposlenih že 16 delavcev. Številni kupci
predvsem dobro poznajo njihovo tekstilno prodajalno Sabina v Lac-
kovi ulici v Ptuju. Prodajalna je trenutno zaprta zaradi obnove, že v
petek pa bo znova odpna. V ponedeljek so v Pobrežju 64/a odprli
nove proizvodne prostore, v njih bo v glavnem šivalnica za serijsko
proizvodnjo, del novega objekta pa je namenjen tudi prodajalni De-
jan, kjer bo mogoče dobiti vse vrste tekstila in obutve. Tudi v njihovi
drugi prodajalni, s podobno ponudbo kot v Ptuju, je njihov osnovni
cilj, da svojim strankam ponudijo kakovostno blago, veliko izbiro in
seveda cene za vsak žep.
JB
JURŠINCI - HISE v CVETJU
Ko se pripeljemo v Juršince,
Smo presenečeni kako znajo
poskrbeti za lepši videz svojih
domov ter okolice. Vsa okna in
balkoni so polni bujnih cve-
točih lončnic, ki dajejo s svoji-
mi pisanimi barvami hišam po-
seben čar. Včasih so dejali, da
se po rožah spozna kje je dekle
doma. V Juršincih za lepo ire-
jeno cvetje skrbijo sicer že
poročene žene. Na nnšem po-
snetku lahko občudujemo rože,
ki jih neguje Marija Toplak.
Fotozapis: MS
22 - POSLOVNA SPOROČILA
14. AVGUST 1996 TEDMH(
f EDNIK ■ 14. AVGUST 1996
OGLASI IN OB.TAVE- 23
TRNOVSKA VAS / IGRE BREZ MEJA
Najboli sream deUela
Igre so privabile številne gledalce
V nedeljo popoldan so bila
v Trnovski vasi najbolj
srečna dekleta, saj so ve-
dela, da k njim hitijo fant-
je iz okoliških vasi. Nagli-
ca je bila malce nevsdak-
danja, ampak popolnoma
razumljiva, ker je mlade-
niče priganjal, ne le klic
ljubezni, temveč tudi kro-
nometer.
Potekale so namreč že tretje
tovrstne "igre brez meja! v orga-
nizaciji strelske družine Trnov-
ska vas. Igre so se odvijale po
zgodbi, nam je povedal predsed-
nik SD Mitja Kovačič, ki je kra-
ju in običajem najbolj domača.
Mladenič, ki se odpravlja vaso-
vat, naleti na celo vrsto ovir in
nalog, da lahko potem končno
odpelje svojo ljubico oziroma
nevesto na poročno potovanje.
Bolj ali manj uspešno so v le-
pem popoldnevu naloge opravl-
jali fantje in dekleta iz enajstih
ekip in s tem zabavali občinst-
vo.
Poražencev ni bilo je dejal
Danilo Muršec, ki je lepo pove-
zoval in komentiral dogajanje
na "bojiščih". Morali pa so iz-
brati nekoga, ki je bil po točkah
najuspešnejši, to pa je bila eki-
pa, ki je nosila ime "Olepševalni
tehniki", kar je bilo po njiho-
vem primerna slovenska razlaga
za slabšalno besedo "MALAR-
JI". Domačini so bili tretji, dru-
go mesto po točkah pa so si pri-
vozili tekmovalci iz Benedikta.
Franc Vindiš
Tudi na hoduljah lahko c re hitro
V leh kmiih se kpo poMim
Na Kogu je sedaj že druga izmena brigadirjev, ki jo or-
ganizira Mladi forum ZLSD Slovenije. Obnavljajo in
popravljajo nekaj vaških cest na Kogu, poleg tega p:i se
ukvarjajo tudi z raznimi socialnimi dejavnostmi. V po-
nedeljek jih je obiskal predsednik stranke ZLSD mag.
Janez Kocjančič.
Našli smo ga pri urejanju
ene izmed lokalnih cest, ravno
v trenutku, ko je družno z vse-
mi ostalimi korajžno vihtel
motiko. Mladim so ta dan
prišli pomagati tudi brigadirji
veterani iz Ptuja, seveda v
želji, da obudijo spomine na
podobne trenutke iz svoje mla-
dosti. Temu primemo je bilo
tudi vzdušje z veliko smeha in
prijetnega, sproščenega klepe-
ta.
"Lepo se počutim tukaj, prvič
sem na Kogu. Bil sem že v
Ormožu na sestankih in ob dru-
gih priložnostih, s Kogom pa
sem se dosedaj srečeval 1; na
zemljepisni karti in ob etiketah
steklenic naših najboljših \ino-
gradnikov. Vesel sem, da v dim
te izredno lepe kraje," je uvodo-
ma povedal Janez Kocjančič.
Delo pri urejanju ene izmed
vaških cest je bila za njega nos-
talgija in obujanje spomina za
tistimi zaresnimi delovnim ak-
cijami, na katerih je sodelo"'al v
svojih mladih letih.
V ponedeljek popoldan je
mag. Janez Kocjančič obiskal še
eno izmed kmetij, ki jo mladi
pomagajo urejati, pogovarj d se
je tudi z najstarejšim članom
stranke na Kogu, dan pa sklenil
ob prijetnem srečanju z
domačini.
Več o sami brigadi ter vsem
ostalem kar se v teh dneh dogaja
na Kogu, pa v naslednji številki
Tednika.
Vida Topoiovce
UMRL PO PREVOZU
V BOLNIŠNICO
Po lokalni cesti od Trnovske-
ga Vrha proti regionalni cesti je
v torek, 7. avgusta vozil osebni
avto 20-letni Srečko K. z Destr-
nika. Med vožnjo je s
sprednjim delom avtomobila
zadel 56-letnega Janeza R.
prav tako z Destrnika, ki je ho-
dil ob cesti v isti smeri. Janez
R. je padel po cestišču in se
hudo ranil. Prepeljali so ga v
ptujsko bolnišnico, kjer pa je
nekaj ur kasneje podlegel
poškodbam.
DELAVEC UMRL MED
PREVOZOM V
BOLNIŠNICO
v torek, 7. avgusta dopoldne
so delavci Gozdnega gospo-
darstva Maribor v gozdu pri
Čagoni, KS Cerkvenjak,
občina Lenart, podirali dreve-
sa, last Zavoda za gozdove Re-
publike Slovenije. Eno od
podžaganih dreves se je zata-
knilo za veje sosednjega dre-
vesa. Zaradi tega se je 41-letni
Anton M. iz Ženjaka, Benedikt,
občina Lenart, odločil podreti
še drevo, ki je zadrževalo že
podžagano. Tedaj pa je to dre-
vo nenadoma padlo na delav-
ca, ki ni utegnil pravočasno od-
skočiti in ga hudo poškodova-
lo. Prepeljali so ga v bol-
nišnico, vendar je zaradi
poškodb že med prevozom
umrl.
AVTO TRČIL V DROG
Po regionalni cesti od Lenar-
ta proti Ptuju se je v ponedel-
jek, 6. avgusta okoli 3,30 z
osebnim avtomobilom peljal
21-letni Rudi. M. V Radehovi
pri Lenartu je v blagem levem
ovinku zapeljal desno s ces-
tišča in trčil v drog prometnega
znaka. V nezgodi se je sopot-
PTU J #Drevi ob 20.30 bo
na dvorišču dominikan-
skega samostana na og-
led Reichov (Sovor male-
mu človeku v režiji Sama
Strelca.
PTUJ #Drevi bo ob 22.
uri pred gledališčem kon-
cert Andraža Poliča.
PTUJ #Jutri ob 20.30 bo
na dvorišču dominikan-
skega samostana Ayck-
bournova predstava Polo-
vične resnice v režiji Vladi-
mirja Jurca.
PTUJ #V petek bo ob
20.30 na dvorišču domini-
kanskega samostana Tu-
rinnijeva Krčmarica v režiji
Sama Strelca.
PTUJ #Jutri ob 17. uri
bodo na Prešernovi ulici
odprli popoldansko pro-
dajno razstavo ljubi-
teljskih slikarjev, ki so sli-
kali v času poletnih kultur-
nih večerov na Prešernovi
ulici.
PTUJ #Jutri bo ob 21. uri
pred gledališčem koncert
skupine Troublemakers.
BORL #Prihodnji. četrtek,
22. avgusta, bo ob 21. uri
na Borlu predstava Faust
v režiji Petra Srpčiča. Po-
novitvi bosta 23. in 24. av-
gusta na ptujskem gradu.
PTUJ, KIDRIČEVO ev
prostorih Kmetijske za-
druge in na stopnišču
Mercatorjeve Blagovnice
ter v prostorih Taluma v
Kidričevem so razstavlje-
ne slike ljubiteljske slikar-
ke Cecilije Bernjak.
nik 18.-letni Sandi J. iz Lenarta
hudo ranil, sedel je namreč na
sprednjem sedežu in ob
trčenju z glavo zadel v drog.
MOPEDIST PADEL PO
CESTIŠČU
v ponedeljek, 6 avgusta, ob
18,30 se je 42-letni Martin V iz
Slovenske Bistrice s kolesom z
motorjem peljal po lokalni ces-
ti. Med vožnjo ga je začelo
zanašati, izgubil je oblast nad
krmilom, padel po cestišču in
se hudo ranil. Poškodbe so
bile hujše zaradi tega, ker ni
uporabljal varnostne čelade in
je z glavo udaril po cestišču.
"PRIJAZNI" VOZNIK
GA JE OROPAL
v nedeljo, 5. avgusta zvečer
se je 28-letni M.L. iz Zabovcev
pri Markovcih vračal proti
domu. Za njim je pripeljal voz-
nik osebnega avtomobila, za
katerega so kasneje ugotovili,
daje D. L. iz Podvincev pri Ru-
ju, ustavil je in se mu prijazno
ponudil, da ga bo zapeljal do
doma. Toda voznik je izbral
stransko pot, v Slomih pri Po-
lenšaku ustavil in od Za-
bovčana zahteval denar. M. L.
mu denarja ni hotel dati, zato
ga je nekajkrat udaril, vrgel na
tla in mu iz žepa vzel denarnico
z nekaj tisočaki in dokumenti.
Napadeni in okradeni potnik je
šele naslednji dan iskal pomoč
v ptujskem zdravstvenem
domu, hkrati pa je zadevo pri-
javil tudi policiji. Kako je zade-
va dejansko potekala, bo ugo-
tovilo sodišče.
Z VLOMOM DO
CIGARET
v noči na torek, 7. avgust je
neznanec vlomil v Caffe Dilca
na Trgu svobode v Slovenski
Bistrici. Odnesel je predvsem
večjo količino cigaret in lastni-
ku lokala povzročil za dobrih
50.000 tolarjev škode.
Z VLOMILCI IZGINILA
DVA MOTORJA
V	noči od nedelje na pone-
deljek, 6. avgusta je bilo
vlomljeno v skladišče in delav-
nico podjetja Motoracing
d.o.o. na Mariborski cesti v
Ptuju. Vlomilec, morda je imel
tudi pomočnike, je odpeljal
dve motorni kolesi, znamke
KTM 250 AXC in husgarno 125
WRE, vredni milijon tolarjev.
VLOMIL V
STANOVANJE
V	času med 4. in 6. avgus-
tom je neznanec vlomil v sta-
novanjsko hišo v Prenarjevi uli-
ci na Pragerskem, last Vladi-
mirja R, z vlomilcem je izginila
motorna žaga, znamka ni zna-
na in vbodna žaga. Po oceni je
lastnika oškodoval za dobrih
80.000 tolarjev.
Z AVTOM ZADEL
PEŠCA
Po magistralni cesti od Slo-
venske Bistrice proti Mariboru
je v torek, 6. avgusta ob 18,30
vozil osebni avto 19-letni Borut
H. iz Slovenske Bistrice. Med
vožnjo skozi Fram je zadel 75-
letnega Antona B. iz Frama, ki
je zunaj zaznamovanega pre-
hoda za pešce z njegove leve
strani prečkal cestišče. Anton
B. je padel in se hudo ranil.
ZAPELJAL ČEZ
BANKINO NA NJIVO
v soboto, 10. avgusta ob
22,30 je 38-letni Alojz Ž. z
Dražen Vrha vozil osebni avto
po regionalni cesti od Trat proti
Lenartu. Med vožnjo skozi levi
RODILE SO - ČESTITA.
MO: Brigita Matjašič, Kj.
car 135/a, Ptuj - deklico-
Marina Lašič, Godenincj
10, Središče - deklico; Bri,
gita Šuštar, Ul. 5. prekop
16, Ptuj - Tejo; Metka Be!
drač, Juršinci 18 - Katjo-
Nada Lipovec, Ormoška
13, Ljutomer - Melanijo-
Marija Orovič, Trnovec I9
Lovrenc - Jerneja; Marija
Lešnik , Trnovci 2, Tomaž -
dečka; Marija Krajnc
Ločič 12, Trnovska vas .
Anjo; Vera Feguš, Podleh-
nik 7/e - deklico.
POROKE - PTUJ: Ciril
Krebs, Ptuj, Arnuševa ul. 7
in Vesna Cernezel, Njiver-
ce, Ul. Nikole Tesle 7, Pa-
tricio Bulic, Pula, Marka
Oreškoviča 8, Hrvaška in
Jožica Murko, Lancova vas
11/a, Roman Pešec in Dani-
ca Širovnik, Ptuj, Minorit-
ski trg 4, Viktor Roj ko in
Romana Lipovšek, Gra-
jenščak 28, Anton Jeza in
Marjana Pulko, Stanečka
vas 8, Janez Lovrec, Trnov-
ci 13 in Sonja Janžekovič,
Ptuj, Čopova 4.
UMRLI SO: Katarina Fid-
ler, roj. Habijanič, Herman-
ci 24, ii^ 1912, t 31. julija
1996, Jožefa Novak, Varoš
13, 1911, + 26. julija
1996, Konrad Ozmec, Do-
bravska ul. 15, Ormož,
1917, t 2. avgusta 1996,
Marija Kumer, roj. Lipnik,
Spodnji Ključarovci 28, ^
1939, t 2. avgusta 1996,
Jožef Hernec, Spuhlja 134,
1915, t 31. julija 1996,
Elizabeta Čihal, Spodnja
Hajdina 84, 1915, t 5. av-
gusta 1996, Angela Kostan-
jevec, Bukovci 15, ^f^ 1949,
16. avgusta 1996, Franc Sa-
gadin, Gerečja vas 19,
1920, t 6. avgusta 1996.
ovinek je zapeljal čez bankino,
kjer se je avto nekajkrat
prevrnil, potem pa obstal na
kolesih na bližnji njivi. Med
prevračanjem sta voznik in so-
potnik, 17-letni Franc O. padla
iz avtomobila in se ranila, pre-
peljali so ju v mariborsko bol-
nišnico.
POLICISTI
POIZVEDUJEJO ZA
VOZNIKOM
MOTORNEGA KOLESA
V soboto, 10. avgusta neka;
minut pred polnočjo je neznan
voznik motornega kolesa na
magistralni cesti v Zgornji Haj-
dini trčil v 21-letno Ksenjo H. z
Zg. Hajdine, ki je stala ob kole-
su na desni bankini magistral-
ne ceste. Oba sta padla, ven-
dar se je motorist takoj pobra
in odpeljal proti Dražencem
Ksenja H. se je lažje poškodo-
vala. Policija prosi neznanega
voznika motornega kolesa
morebitne očividce nezgode
da se jim oglasijo in pomagaj''
razjasniti okoliščine.
ft
Zmagovalna ekipa