Leto IX, Številko zz. O Ljublioni. v petek Z8. lonuorlo 19Z7. Ceno Din r Izhaja vsak daa popoldne. tzvzemšl nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petrt a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji Inserati petit vrsta 4.— Din; notice, poslano. Izjave, reklame, preklici beseda 2.— Din. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej »Slovenski Narod« vella letno v Jugoslaviji 240.— Din. za Inozemstvo 420.— Din. Upravnlštvo: Knaflova ulica štev. 5, pritličje. — Telefon štev. 304. Poštnina plačana v gotovini. Uredništvo: Knaflova ulica štev. 5, L nadstropje. — Telefon štev. 34. Politična situacija Radića še ni v Beograd. — Ministrski predsednik njegovih izjav ne jemlje resno. — Nezadovoljnost med radikali. — Beograd, 27. januarja. Radi da-današnjega velikega praznika sv. Save so stopila aktualna politična vprašanja nekoliko v ozadje. Tako tudi Ra-dićev članek v zagrebškem »Domu«, ki je izzval tekom včerajšnjega dne tako vsestranske komentarje političnih krogov. Razni voditelji radikaTne stranke so snoči govorili o vladni krizi ter definitivnem razpadu koalicije med radikalno in Radičevo stranko že kot o gotovem dejstvu. Na vsak način je Radicev članek razburil vladne kroge in ministrskega predsednika Niko-lo Uzunoviča. ki je še tekom včerajšnjega dopoldneva sporočil Stepanu Radiću, naj se takoj pripelje v Beograd. V prvem navalu je bil Nikola Uzunovič, kakor poročajo očividci, zelo hud na Stepana Radića ter dejal, da bo treba takoj končati koalicijo, ako Radić ne prekliče svojih obtožb proti radikalni stranki in vladi. Pozneje pa je Uzunovič izjavil novinarjem: ničesar, gospodje. Počakali bomo g. Stepana Radića. Kdor se hoče pritožiti, naj stori to v parlamentu.« Stepan Radić se za enkrat ni odzval temu povabilu ter je ostal v Zagrebu. Očividno računa z današnjim velikim praznikom sv. Save. Po vsej priliki prispe Radić v Beograd šele v petek dopoldne, ko bodo njegove izjave proti radikalni stranki in o vladnem terorju in volilni strahovladi že izpuhtele. Značilno je, da notranje ministrstvo še vedno ni izdalo poročila o izidu oblastnih volitev. Na univerzi je bila ob 11. dopoldne svečana proslava sv. Save. Proslave se je udeležila skoro celokupna vlada, diplomatski zbor in drugi dostojanstveniki. Prisostvoval ji je tudi kralj. — Beograd, 27. januarja. V radikalnem poslanskem klubu ie bilo danes dopoldne precej živahno. Debata se je nanašala v prvi vrsti na razmere v Bosni in Hercegovini ter na izid oblastnih volitev. Bosanski radikali z ministrom dr. Srskičem na čelu odkrito priznavajo, da so doživeli na celi črti poraz. Svoj neuspeh pripisujejo koaliciji z Radičevo stranko. Dejstvo je. da so ostali radikali v vseh oblastih Bosne in Hercegovine v manjšini. Med radikali prevladuje mnenje, da bi se morala na vsak način ukiniti koalicija s Stepanom Radičem. Prihod Stepana Radiča je najavljen za jutri. Po drugi strani se vlada nahaja v zelo napetem odnošaju napram opoziciji, kar je pokazala tudi včeraišnja seja Narodne skupščine, na kateri ie opozicija nastopila proti vladi z zelo vehementnim i napadi. Danes dopoldne je imela vladna večina finančnega odbora seio, na kateri je razpravljala o proračunu dohodkov. S sinočnim pretresom in sprejemom proračuna finančnega ministrstva in proračuna naknadnih kreditov je bila zaključena razprava o državnih izdatkih ter bo danes popoldne finančni odbor pristopil k proučavanju proračuna državnih dohodkov. Klerikalni klub ie imel kratko sejo, na kateri ie razpravljal o volilnem rezultatu. Rad ćeucl padli za mi 100.000 glasov Število glasov govori docela drugače kakor število mandatov. — Samo v zagrebški oblasti je Radić padel za 60.000 glasov. — Zagreb, 27. januarja. Polagoma prihajajo vedno točnejša poročila tudi o številičnem izidu nedeljskih volitev'. Poročila v polnem obsegu potrjujejo prvotno sodbo, da je bilo za režimske stranke oddano mnogo mani glasov, kakor pri prejšnjih volitvah. Zlasti je naravnost katastrofalen poraz radi-čevcev. S pomočjo volilnega reda, ki tako zelo favorizira močne stranke, je Radić sicer v zagrebški oblasti odnesel skoraj vse oblastne mandate, a po številu glasov od zadnjih volitev nazadoval za 37%. Dne 8. februarja je dojil v zagrebški oblasti, ki tvori jedro njegove stranke 166 tisoč glasov, v nedeljo pa le Še 105 tisoč, tako da je nazadoval samo v tet oblasti za 6I.U00 glasov. Napredovali niso radičevci prav v nobeni oblasti nazadovali oa skoro v vseh. Ze sedaj je gotovo, da so radičevci izgubili mnogo nad 100.000 glasov in to kljub temu, da so imeli v rokah državni aparat, ki so ga prav pridno izrabljali. Iz finančnega odbora Beograd. 27. januarja. Na sinoćnji seji finančnega odbora je podal finančni minister dr. Bogdan Markovie daljši ekspoze o proračunu svojega resora in o politiki finančnega ministrstva Njegova izvajanja so bila predvsem teoretičnega značaja. V debati so najprej čhni vladne večine predlagali razne redukcije uradništva. Govorniki opozicije so opozorili na načelne pogreške naše finančne politike. Poslanec Juraj De-me:ro\i<* je Izvajal* da bo ostala tudi reorganizacija državne uprave le polovična mera brez zadovoljivega efekta, ako finančni minister ne poseže tudi po drugih sredstvih zlasti '-iko ne izvede izenačenja davkov. Proračun finančnega ministrstva je bil sprejet s 14 proti 3 g'asovom. tz anketnega odbora Kaj bo z Rade Pašićem? _ Beograd, 27. januarja. Na seji au> ketnega odbora je bilo pretresano vpraša« nje, kako stališče naj se zavzame napram poročilu, ki ga je sestavil poročevalec od* bora Ranko Trifunović. Svetislav Popoviž ;e nato zahteval, naj se pokliče na odgovor* nost vH- one, ki so zakrivili, da je bilo stanje državne administracije tako slabo. Kar se tiče Rade Pačita, smatra, da an* ketnJ odbor lrma pravice, da pozove Rade Pasića na odgovor, ker- je le privatna ose* ba. Pae pa lahko pokliče na odgovor one, Vl'> so mu omogočili njegove zlorabe. Kar se tiče ministrov, smatra, da ni mogoč kon* kreten predlog. Zakon o ministrski odgo* vornosti pravi, da se minister obtoži lahko samo v slučaju, ako to zahteva krona ali pa 50 narodnih poslancev. Posl. Grol je mnenja, da bi se morali v poročilu anket* nega odbora vsekakor navesti vsi ministri, ki so krivi afere v Adamovu. Pozneje pa hi b:ia lahko vložena posebna obtožnica. Končno ie anketni odbor sklen'1. da šesta« vi vsestrancko uteml'^no poročilo za nle* r.um Narodne skupščine Anketni odbor bo to poročilo sestavil v desetih dneh. SEJA VODSTVA HSS — Zagreb, 27. januarja. Snoči se je vršila v seliaškem domu seja vodstva HSS. Na seji so razpravljali o izidu volitev in o političnem položaju. Predsednik Stepan Radič, ki je bil pozvan v Beograd, se še ni odzval povabilu ter je ostal v Zagrebu. Vodstvu stranke prihajajo še vedno poročila o volitvah. Vsa poročila z izjemo iz Vojvodine, Srema. Bosne in Dalmacije so baje ugodna. Radič ostane v Zagrebu, dokler notranje ministrstvo ne objavi točnega poročila o oblastnih volitvah. NEZAKONSKI OTROCI LAHKO DOPE OČETOVO IME — Beograd. '27. jazmarja. Na seji kaspijskega sodišča ie bil sprejet predlog ministra pravde, s katerim se v načelu dovoljuje ae-z-akonskim materam, da vlagajo prošnje za podelitev očetovega imena svojim nezakonskim otrokom. Prošnje bodo morale biti naslovljene na vladarja. PROFESORSKA IMENOVANJA — Beoarad, 27. januarja Na predlog ministra trgovine in industrije je podpisan ukaz, s katerim je imenovan za profesorja na Srednji tehnini soli v Ljubljai ing. Viktor Tumšek. Za profesorja državne Trgovske akademije v Ljubljani je podvijen srečki glavar pri velikem županu v Ljubljani dr. Robert Eržen. STAVKA NA ZAGREBŠKI UNIVERZI — Zaereh. 25 januarja. Slanje splošne stavke na zagrebški univerzi je nespremenjeno. V stavki se nahajajo dijaki vseh fakultet. Zagrebški vseučilištniki čakajo na solidarno akcijo svojih ljubljanskih in beogradskih tovarišev. . Volilni odmevi «Slovenec» sam priznava nazadovanje SLS in napredek SDS. — Radikalno «Vreme» o Pribičevicevih uspehih. — Vloga narodnih manjšin pri oblastnih volitvah. D očim so po prvih rezultatih vse stranke zatrjevale, da so napredovale in »zmagale*, prihajajo sedaj, ko so znani natančni rezultati, vendarle do spoznanja, Ua je faktično napredovala ie SDS. To priznava celo včerajšnji »Slovenec«, ki ie prvotno s falziiici-ranimi številkami na vse kriplje trdil, da je SDS nazadovala. Tudi v današnji številki se trudi, da bi zmanjšal številčni efekt napredka in porasta SDS v Sloveniji vendar pa mora kljub svojemu umevnemu računanju priznati, da je SLS nazadovala za 5585 glasov, SDS pa nar as'a za 1514 glasov. To pa seveda le po klerikalnem računu, ki'je vselej drugačen pred volitvami in po volitvah. Pred volitvami je »SIovenec< slovesno razglašal, da NSS sploh nima nikakih pristašev, dočim bo SDS skop-neia. Sedaj pa, ko govore številke, pa zopet dokazuje, da ie dala NSS naprednemu bloku 3000 glasov. Pa če tudi pustimo »Slovencu* veselje do njegove matematike, se zrcali iz njegovih številk vendarle dvoie: da je SDS. kljub koncentričnemu napadu nasprotnikov, ki so se posluževali naj-ogabnejših. najboli zavitih in izmišljenih agitacijskih šlageriev in sredstev, napredovala na vsej Črti. in da je SDS faktor, preko katerega se ne more iti. Število mandatov, ki so jih dosegle posamezne stranke, je več ali mani iluzorno, zlasti še. če se vzame v poštev, da dobe n. pr. Nemci v Mariboru s 700 glasovi en mandat. SDS s okroglo 30 000 glasovi 12, SLS pa, ki ima samo trikrat več glasov, celo 84 mandatov. Slabo tolažbo servira »Slovenec« svojim pristašem, ko pravi, da znači napredek SDS le poenostavljenje politične strukture. Res je, da bi bila slovenska politična struktura že dokaj enostavnejša, če bi se ne dobili več »napredniaki«. ki bi delali kuluk klerikalcem. Toda to poenostavljenje politične strukture pomeni obenem začetek konca klerikalne nadvlade v Sloveniji. In baš radi tega je izid oblastnih volitev v Sloveniji še posebno značilen. ★ Precej podobni našim klerikalcem so srbski radikali. Tudi oni si prizadevajo, da prikrijejo nazadovanje svojih glasov in poraz v Beogradu s številom dobljenih mandatov Ne povedo pa. da so si še te mandate osvojili deloma s terorjem, deloma s pomočjo anacijonalnih elementov. Seveda tudi previdno molče o razmerju oddanih glasov. Vendar pa so tako pošteni, da priznavajo napredek SDS na celi črti. Tako piše radikalsko «Vreme»: Za splošni položaj je značilen porast SDS, ki se je izvršil večinoma na račun radičevcev. Ta porast je zelo simptoma-tičen. Volilci so hoteli s tem opozoriti g. Radića in njegove prijatelje, da so nezadovoljni z njimi in z njihovo neresno politiko in ž njihovimi predemagoškimi potezami. Da bo opomin tem bolj zale-gel, so pojačili grupo samostojnih demokratov. Okolnost, da so volilci smatrali za primerno, da poverijo svoje zaupanje g. Sv. Pribičeviču, je ne le interesantna, marveč tudi logična in simpatična.* ★ Volitev v oblastne skupščine so se udeležile tudi naše narodne manjšine. V poštev prihajajo v tem oziru samo Nemci in Madžari. Prvi so si priboril: 19. drugi pa 14 mandatov. Za merilo politične moči narodnih manjšin pa so te številke povsem nepravilne Naglasiti je treba, da so si Nemci in Madžari skoraj polovico vseh teh mandatov pridobili samo na podlagi kompromisov, sklenjenih z drugimi strankami ter da so dobili z lastnimi glasovi le mandat v Kočevjn in par mandatov v Banatu in Bački. V Sremu in v ostalih pokrajinah so sklenili pakte z radikali, odnosno v Sloveniji s klerikalci. Tako so v Mariboru dobili s 700 glasovi mandat, dasi proglašajo sedaj v svojih časopisih vse na kompromisni listi oddane glasove za nemške. Slično ie razmerje tudi v Banatu in Bački, kjer so nastopili skupno z radikali. Tako so dobili v Bački 12. v Banatu 4. v Sremu 1 in v Sloveniji 2 mandata. Prav isto sliko nudijo Madžari, ki niso nikjer postavili lastne kandidature, marveč so povsod sklenili kompromise z radikali. Na podlagi tega kompromisa so dobili 14 mandatov in sicer v Subotici 1, Topoli 2. Stari Kaniži I, Senti-okolica 3, Starem Bečeju 1, Bečkereku 1. Beč-kerek-okolica 1, Somboru 1. Apatinu 1 in v Baraniji 2. Ce bi bili Nemci in Madžari nastopili povsod samostojno, bi si bili priborili prvi kvečjemu 7, drugi pa največ 4 mandate. Papež proti zakonu o , Jalilli" Pred dnevi je bil objavljen v Uradnem listu zakon o fašistovski organizaciji mla* dinc v Italiji. Jedro prvotnega zakona, po* znejšega dodatka in pravilnika je, da je edino Balllski organizaciji pridržana pra* vica do vzgoje mlad ne. in sicer telesne in duševne, moralne in verske. Na zunaj je sicer vpis v to orpanizicajo prostovo* Ijcn. v resnici pa je zlasti na deželi med slovenskim prebivalstvom obvezen. Z no* vim zakonom preti slovenski mladini pod Italijo še hujšo nevarnost kakor za časa janiearstva. Sedaj se je oglasil proti temu zakonu celo sam papež, ne scer. da brani sloven* sko mladino pred nasilnim raznarodovas njem. temveč da izrazi svoje mnenje glede onih točk, ki se tičejo katoliških mladin* skiri organizacij. V uvodu priznava sicer, da ni bil na* men teh zakonov žaliti odredbe svete cer* kve in ljudstva, ki je ravno toliko katoli* ško kakor italjansko (Slovani v Italiji za papeža torej sploh ne obstojajo), vseeno pa smatra za svojo dolžnost, odkloniti od* gpvornost pred Bogom in ljudmi za sode* lovanje pri izdaji teh zakonov. Pred vsem se obrača proti onim toč* kam. kjer se izrecno zahteva razpust ka» roliških skavtskih organizacij v vseh onih krajih, ki imajo manj od 20.000 prebival* cev (poudarjamo tu, da so ta društva iz* rečno omenjena, dočim >o vse ostale orga* nizacije le pavšalno omenjene). Radi tega papežu ne preostaja drugega, kakor da se poslužuje besed kralja Davida in da vzklkne žnjim: Ako moram že umreti* o Gospod, naj umrem rajši od Tvoje roke kakor od človeške.* In papež je odredil* takojšen razpust vseh prizadetih organi* zacij. Težka mu je bila odločitev, toda prepričan je. da bodo škofje in njih po* močniki vseeno znali posvečati svojo skrb katoliški mladini. Posebno zabolela pa je papeža odredba. s katero se uvaja sicer verski pouk tudi med Baiillo, a se ta pouk nalaga učiteljem, ki jih imenuje po lastni previdnosti vlada, nadzorstvo pouka za posebnemu nadzorni* ku v Rimu. Kljub temu dovoljuje papež katoliškim duhovnikom, da prevzamejo to dek> v faš:j stovskih vrstafe in pod fašis*ov->ko koman* do. Pač pa svotu ie. naj hi se pravilnik \Sii v toliko popravil, da hi bil v >kladu s ceik* venami pT-dpisi. Kontno izraža ^oje upaj nje., da bo izkušnja odobrila morda Se boljše spremembe. Za naravnost teroristične razmere, ki vladajo v Italiji, pa je značilen konec pisma, ki pravi dobesedno: x.Dolžni smo b;U sveti apostolski službi, ki nam je bila po Bogu poverjena, d3 izrazimo z vso resnostjo in odkritosrčnostjo vse, kar mislimo. Nikdar pa prej nismo toliko molili in dali mopfi. fia bi nam izkazal svojo milost in nas razsvetlil Bog, v katerega imamo zaupanje, da dobro ravnamo. Mislimo, da ste vsi oni, ki boste to pismo čitali, z menoj vred mnenja, da bi bilo v sedaniih razmerah težko kaj boljšega predlagati.« Da pokažemo onemoglost cerkve proti fašizmu, naj navedemo tu le nekaj slučajev iz najnovejšega časa. Goriški knezonadškof Sedej je pod pritiskom fašistov in na ukaz goriškega prefekta premestil dva slovenska duhovnika, in sicer Abrama iz Sv. Lucije v Renče in Le-bana iz štur i j v Mavhinje- Pri zadnjem ?o navedli kot vzok nemoralno vedenje. Ta vnemoralnosU pa je obstojala v tem. da je učil petje mešani slovenski pevski zbor. Fašjo iz Poreča je izdal okrožnico, s katero zapoveduje, da se morajo vršiti v vsej poreški škofiji pridige izključno v italijanskem jeziku. Okrožnica zatrjuje, da je bila izdana ta naredba po dogovoru s škofom Pederzollijem. In škof je to tudi potrdil. Prvi reški škof Seina je imenoval za svojo škofijo, ki ima nad 60 odstotkov Slovanov, 6 italijanskih kanonikov, katerim bo torej poverjena naloga, da nastavljajo s škofom vred duhovnike. Iz Škofovega zavoda na Reki je bil odstranjen slovanski prefekt aa-mo radi tega, ker je gojencem posojeval tavanske knjige. Svetosavska proslava na uni- verzi SKOK PREKO KOŽE Dne 19. februarja 1927. NA TABORU Na slovesen način ie ljubl;,an>ka univerza proslavila praznik presveti tclj.i 5 v Save. V ve'iki dvorani okrašeni z oleandri, so se zbrali usffverzitetni profesorji, zastopniki kulturnih organizacij, predstavniki civilnih in vojaških oblasti ier v velike številu akademiki, ki so zasedli galerije ki ozadje dvorane. Navzoče so bile tudi z »-stopnice narodnega ženstva z go. Franjo Tavčarjevo na čelu. Med drugim so pse. slavi prisostvovali: veliki iupan dr. Baltič. divizijski komandant general K a 1 a f a t o-v i ć. sko: dr. .legli e, prcd>ed!iik pravoslavne cerkvene občine dr. A v r a m 0 -v i ć komisar mestne občine A. Mencinger, generalni konzul marki Q a v o 11 i. korrznrl dr. Resi, predsednik nadsodišca dr. B 3 b n i k, starosta Sokolskegj Saveza G a n g 1 in Se mnogi drugi visoki funkci ionarji in predsedniki sianov>kih korpo-racij. Rektor univerze dr. Fran Luk man je ob 11. dopoldne stopil v spremstvu dekanov vseh pe.ih fakultet in univerzitetnih profesorjev v dvorano ter toplo pozdravi* navzoče goste, na kar 'e po dvorani zado-nela Foersterjeva kantata '»Komur gospod ni zgradib dom«, ki jo ie lepo izvajalo Akrt-sko pevsko društvo pod vodstvo.ni teli. Mamita. Nato je rektor v tljčetiUnnem predavanju očrtal krščansko književnost v prvih treh stoletjih in gibalne sile v njenem razvoju. Po predavanju je rektor dr. Fran Lukman objavil imena akademikov, ka;erin. so fakultetni sveti priznali letošnje sveto-savske nagrade po 500, 700 in 80O Din za njihove znanstvene razprave. Nagrade so prejeli: I. Filozofska fakulteta: fil Al-itmz nspan za razpravo * Anton Linhart, njegova knjisZevno-kuhurna preorijentacijj in itjegov pomen«. (Ct* 1"0-letnic0, in Bogomir Pregelj za temo vKolonizaciia brik-senskiii in bri/anskih skoiov na Gorenjskem. II. JuridiCna fakulteta: Josip Mihelak za razpravo ^Splošni vidiki za zaščito delavcev^; Ciril Mikuž za razpravo »Avtonomija mestnih občin zapadne Istre ■■ in Tone Zupančič za temo »Pravice in dolžnosti cerkvenih patrouov« III. Tehnična fakulteta: Tehnik Anton Kunelj za razpravo Analiza >tac\io-namega gibanja vrxlav. IV. Teološka fakulteta. Teolog Jakoh Kol^rić zr. razpravo »življenje v maloazijskih kršćanskih občinah*, teolog Janez Hladnik za razpravo <«-Libeniev pro--blem» in jurist l'm Martelanc za razprav«-«Nauk Tomaža Akvinakcgn o liubcrr.; Nagrajencem so navzoči akademiki in občinstvo priredili prisrčne ovacije. Po razg'-iivitvi nagrad je rektor prv»slavo /d--ključi! I željo, da bi odlikovani akademiki še nadalje vztrajali v svojem strokovno znanstvenem študiju, in z vzklikom kralju Aleksandru, akademski pevski ?rbor pa ic intoniral državno h:mnv>. SVETOSAVSKA PROSLAVA V ZAGREBU Zagreb, 27. januarja. Današnja proslava sv. Save na univerzi »e bila zelo svečana. Po uvodnih nagovorih so bila preSHaiM imena dijakov, kojih dela so bila nagrađena iz fonda Nj. Vel. kralja. Ob 5. popoldne priredi jugoslovenska omladina Širšo proslavo sv. Save, zvečer pa bo v Kola zabava, ki jo priredi srbsko pevsko društvo v Zagrebu. ŽITA OBOLELA NA ŠPANSKI — Budimpešta. 2t. januarja. Legitimi* stični krogi so prejeli iz Madrida poročilo, da je vsa rodbina bivše cesarice Zitr or*r= lcla španski. Madžarski prestolonaslednik Oton in princ Ludvik sta obolela na pljuć» rici. Zdravstveno stanje ostalih je krenilo na bolje. Borzna poročila /AURfcU£JwA rttif&A Devize. Dunaj 799.0 — 802.50. Berlin 13.485 — 13.515, Budimpešta 994.— — 9P7__, Italija 244.26 — 246.25, Londoa 275.70 _ 276.50, Xewyork ček 56.70 — 56.90. Pari« 225.— — 227.—, Praga K5S.05 — 168.85, Curih 10.94 — 10.97. Valute, Dunaj 802*50—805.50. Efekti. 7odst. invest posojilo 1921 SB — 84, 2 in polodet. drž. rente za ratnu šletu 354 — 545. Ljubljanska kreditna 150. Hrv. eskomptna banka 105 — 106, Kreditna banka Zagreb 106 — 110, Hipotekama banka 635 — 64, Jugobanka 102 _^ 103, Pra-štediona 550 — 9525, Drava d. d. OsijcV 450, Šećerana Osijek 510 — 530, Isis d. d. 49—52, Gutman 255—275, Sla veke 125—140. Slavonija 34, Trboveljska 352 — 355. Union paromlin 300 — 315, Vevče 125, INOZEMSKE BORZK — Curih: Beograd 9.13, Pariz 2G.505, London 25.20125, Newyork 519.50, Milan 22-375, Praga 15.38, Dunaj 73 30. — Trst: Beograd 40.75, London 11250, Curih 446.85. 1937. Ste*. 22 Sinoči je nenadno preminul v Ljub« liani vpokojeni gimnazijski profesor gospod Fran VV i e s t h a 1 e r. Pokojnik je bil rojen 1849. v Celju ter je služboval kot gimnazijski profesor v Ljubljani do leta 1885. Tri leta pozneje je bil imenovan za ravnatelja gimnazije v Kranju, a Se istega leta za ravnatelja nižje gimnazije v LjubijanL Po 35Ietnem službovanju je kut vladni svetnik stopil v pokoj. Pokojnik ni bil le odličen šolnik, ampak tudi znanstvenik, ki je vse svoje življenje posvetil znanosti. Poleg šolskih knjig ie spisal tudi več zgodovinskih razprav. Njegovo življenso delo pa je veliki latinsko - slovenski slovar, na katerem je delal vse do svoie smrti. Strokovnjaki zatrjujejo, da ie to najboljše delo, kar ga imamo doslej Slovenci in menda kulturni narodi sploh. 2al pa je delo nedokončano. Dotiska-na je jedva ena petina. Radi pomanjkanja finančnih sredstev je delo zaostalo. Delo zahteva ogrome denarne žrtve in priznati je treba, da si je ljubljanski škof na tem polju stekel velike zasluge. Žrtvoval je v ta namen skoraj pol milijona dinarjev. Zastoj, ki je nastal v natisu slovarja, je pokojniku zagrenil zadnje dni in morda ie tndi to dovedlo do njegove prezgodnie smrti. Bodi zaslužnemu možu ohranjen časten spomin! Bilo pa bi iskreno želeti, da bi se njegovim zaslugam oddolžili na ta način, da bi omogočili do vrgle v njegovega velikega dela. ki bo v čast celemu slovenskemu narodu._ Prosueta DRAMA Četrtek, 27.: Zaprto. Petek. 28: «Pri lepi krčmarici*. Red D. Sobota, 29.: Ob 15. «Kovarstvo in ljube* zen». Dijaška predstava po znižanih ce* nah. Izv. Nedelja, 30.: «Pahljača ladv Windermore». Ljudska predstav« po znižanih cenah. Izven. Ponedeljek, 31.: »Pri lepi krčmarici^. A Torek, ].: Zaprto. Sreda, Z: Ob 30 *e odigrale sledee tekme v hokeju na ledu: Nemčija — Poljska 2 : 1 (1 : 1), Belgija — Ces k oslovska 2 : 0. Dosedaj imata Nemcih 4 in Avstrija 4 točke. X Krvav dogodek na Dunaju. V sredo zvečer se je na Hackingerstrasse na Du> naju odigrala krvava drama ljubosumnost v Delavec Franc Lauer je iz ljubosumnost! streljal aa strojevodjo Karla Flereta, ki g« pa ni zadel, nato je težko ranil svojo ne. vesto, 231etuo veziljo Ano Nič. Zadel jo je pod srce in nato oddal tudi dva »trela nase, v razburjenosti pa se ni zadel. Bil je aretiran, nevesto p* so težko ranjeno prepeljali v bolnico. Stran 2. Pred desničarsko Pogajanja med meščanskimi strankami v nemškem parlamenta so toliko kot zaključena in sicer z- ugodnim uspehom; vsak trenutek je pričakovati, da pride vest o sestavi nove vlade, sestoječe iz predstaviteljev nemške ljudske stranke, nemških naciionalcev in centroma. Navedene stranke so ponudile sodelovanje tudi klerikalni ljudski stranki in demokratom: če bodo sprejeli ponudbo, ni gotovo, demokrati so že izjavili, da se koalicije ne udeleže in da je smatrati njihove pristaše, ako postanejo ministri, kot privatne osebe in ne kot predstavitelje stranke. S tem se uresniči že tako dolgo napovedana desničarska vlada v Nemčiji. Ako bi se osnovala pred dobrim letom, bi se to smatralo kot pričetek reakcije v državi reakcije, ki ima svoje smotre tako v notranji, kot v vna-nji politiki. Znano je, da predstavlja ves desničarski tabor v Nemčiji zastopnike monarhistične reakcijonarno-sti, ki bi radi privedli Hohenzollernce cim prej nazaj na prestol; prav tako je znano, da so med deaničarii zastopniki revanžne politike, ki ihn sporazum s Francijo nikdar ni bil simpatičen in ki so Locarnu nasprotovali ves čas. Njihovo naziranje se v bistvu do danes ni spremenilo, zato je prav gotovo, da pomeni sestava desničarske vlade poslabšanje demokratizma in nacijonalne spravljivosti ter tniroljnb-nostl v Nemčiji, dasiravno se ne more reči, da bi pretila sedanjemu stanju neposredna nevarnost. Centrum n. pr. je doslej dovoli dosledno zastopal demokratično in narodnospravijivo smer in zahteval sodelovanje z levico, to je s socijalnimi demokrati, videč v tem naj-siguroejšo protiutež proti reakcijonar-nosti desnice. Toda centrum sam je Jovan Jovanović ie postaven možakar, zato so ga izbrali in pridelili kraljevi gardL Bil je vesten vojak in je s časom postal narednik. Življenje ^ v Beogradu mu ugaja in tako se ni čuditi, če je tekom let pozabil na svojo prejšnjo nevesto. Ta ali ona bi mu to morda zamerila, toda v njegovo opravičilo je še treba navestL da je nekdanja nevesta že boli starikava, tako okrog štiridesetih in da ne postaja baš lepša, marveč ji je tok čaka zarezal že marsfkako brazdo v nekdaj lepi obraz. Soka, tako ji je ime, je ostala doma v nekem bosanskem selu in je zeljno čakala svojega ženina, da pride po njo in jo povede kot svojo Ženo v lepi Beograd. Jovane pa na to že dolgo ni več mislil. V Beogradu si je zbral drugo, brhko dekle. Nesreča pa je hotela, da je moral pred par dnevi po službenih opravkih v svojo rodno vas. Stvar mu je bila sicer neprijetna, ker se ne bo mogel izogniti srečanju s svojo nekdanjo nevesto, toda služba ie služba in kot vesten vojak se ie moral sprejetemu povelju pokoriti. Ko je dospel v Prijedor, je najprej naletel na Soko. Ta je bila iznenađena, ko ga ie tako nepričakovano ugledala in vsa vesela mu je padla kar sredi ceste okrog vratu. Jovan ni videl nikakega izhoda ter se je vdal v svojo usodo, zaupajoč sreči, da se ie na lep način reši. Dva dni sta se razgovarjala o preteklosti in bodočnosti, kajti Soka ni niti slutila, kaj se plete v srcu njenesa ženina. Ta jo ie končno res povabil, na i gre takoj ž njim v Beograd, da se tam na tihem poročita, češ da ne bodo Ljudie preveč govorili. Soka je bila v sedmih nebesih. Na hitro roko ie pospravila nekaj obleke in večerni vlak ju ie odpeljal tja v daljni Beograd. Spotoma pa si je Jovan že skoval načrt, kako se bo rešil vsiljive in ne-zaželjene neveste. Ko sta dospela v pograd, io le povabil v svoje stanovanje. Hodila sta no ulicah in Sokl se H. J. Magog: 22 Borba za ljubezen — Še malo! Tako, zdaj bo dobro... Ni treba, da bi zagradili cesto v vsej njeni širinL Dovolj je, če pustite prostora za ozek prehod ... Izborno! Stavim, da bo Johnson zavrl avto... Več rudi ne,želim... Toda vi, ki ste dober vozač, boste lahko prišli skozi vrzel, ne? — Vsekako! je odgovoril James z navdušenjem. — Ali right! Detektiv je žurno skočil v avto, segel pod blazino, odprl kovčeg in vzel iz njega dvoje plaščev, nekaj cunj in vlasu] ter jel brundale od zadovoljstva pripravljati dvoie lutk. — Hitro! Vašo kaoo in očala! je poveljeval Jamesu, ki še vedno ni vedel prav, kai namerava detektiv. Mister Oingle ie položil svoja slamnata moža v avto. — Aha! je vzkliknil James Oldsil-ver. Zdai razumem! Dobra misel f Res jte bolje, da najprej lutki preizkusita iz-Bv besa Moža s krinko... Toda, kaj tSCOV vlado v Nemčiji neenoten, tako po svoji socijalni strukturi, kakor po politični koncepciji Vsekakor ga pa danes lahko še smatramo kot garancijo, da nemška državna politika ne more še zapluti popolnoma v reakcijonarno smer. Desničarska vlada je navsezadnje ipak delo zadrege. V nemškem parlamentu jc fatalna situadia, da ni niti desnica, niti levica sama dovolj močna, da bi vladala. Prav tako pa tudi stranke središča niso sposobne prevzeti državno krmilo v roke, ne da bi računale na sodelovanje bodisi levice ali desnice. Odtod nesigurnost in omahljivost v notranji politikL Ko je pred dvema mesecema socijalna demokracija odpovedala vladi pomoč, očitajoč ji, da trpi v armadi tn v ju-stici izrazite reakcijonarje. ki v svojem uradnem delovanju ne priznavajo sedanjega stanja, marveč delajo prav malo prikrito za cilje monarhiie, so se že širile vesti, da je pričakovati razpusta parlamenta in novih volitev. Ali nenadoma se je vmešal državni predsednik Hindenburg in pozval stranke na sestavo meščanske vlade, kar je izzvalo v levičarskih vrstah silno ogorčenje, a je vendar dovedlo do popolnega uspeha. Realna politika, v kateri se je Nemčija tekom zadnjih dveh let Že tako angažirala, danes ne dovoljuje skokov v smer, ki bi nasprotovala dosedanji; vendar bo nastop desničarske vlade izven Nemčije, bodisi na zapadu, kot na vzhodu, povečal nezaupnost napram Berlinu, v Nemčiji sami pa poostril notranjo politično borbo, s tem povečal reakcijonarno opasnost, a hkrati pospešil razčiŠčenje in točno orijentacijo duhov. je zdelo silno daleč. Na tihem je že sklenila, da poišče, čim se poročita, kje v mestu primernejše stanovanje. Končno sta dospela že čisto izven mesta. Pred neko mlako pa se ie Jovan nenadoma ustavil, potegnil samokres ter izjavil, da je to njegov dom. kjer hoče za vedno počivati. Nameril ie samokres v glavo. Soka se je tako prestrašila, da je v divjem begu bežala do prvih hiš in klicala na pomoč. Slučajno je naletela na orožniško patruljo, ki se je ž njo vred takoj podala na lice mesta. Mogli so ugotoviti le še sledove stopinj, ki so vodile proti mlaki, potem pa nI bilo o njem nobenega sledu več. Preiskali so vso mlako, a njegovega trupla niso mogli najti. Po zatrdilu prestrašene Soke so namreč vsi mislili, da ie Jovan res izvršil samomor. Orožniki so končno naoravili o tem predpisano priiavo. Med tem pa ie Jovan mirno sedel v vojašnici in se veseli! posrečenega trika. Naslednjega dne je tudi komanda gardnega polka prejela prijavo o samomoru. Seveda so bili vsi začudeni, ko so ugledali Jovana živega in zdravega. Obvestili so o tem tudi orožništ-vo in policijo. Na ta način ie zvedela za to tudi Soka, ki ie razočarana m razburjena odšla domov. Poslala pa je svojemu nezvestemu ženinu še pismo, v katerem mu sporoča, da prekinja ž njim vse zveze ter da si bo poiskala druzega. Jovan ie bil s tem poročilom prav zadovoljen in ti je želel obilo sreče. Ves Beograd pa govori samo o tem čudežnem »samomoru«, ki je končal brez hujših posledic. m Dočim so pri nas v Sloveniji potekle volitve povsem mirno, ie vladal v nekaterih krajih, zlasti pa tam, kjer so bili v premoči radikali ali radicevci, velik teror; vsaj opozicijsko časopisje poroča tako. Tako poročajo no* vosadski listi, da so radikali na raznih voliščih v okolici v opoldanski pavzi vlomili skrinjice opozicijskih strank. pa z nama? Kam se bova midva skrila? — Semkaj... Dobro je. Kadar vam bom dal znak, stopite za menoj! Skrit za grmom ie James napeto čakal, kako se bodo razvijali dogodki. Brnenje avtomobila se ie začulo iz dalje in je prihajalo vedno bliže. Tedaj se je izza poslednjega ovinka pojavil avtomobil, jedva deset metrov pred barikado. James je prav dobro razločil v vozilu Moža s krinko in mis Perlo, ki je sedela zadaj s prijateljico Callnetto. Toda šofirai ni Johnson, nego nekdo drugI, ki ga James ni poznal. Ko je zagledal oviro sredi ceste, je zakle! in potegnil za zavoro. Avto ie obstal nekoliko metrov pred barikado, ravno pred grmom, kjer sta skrita zdela James in mister Gingle. — Prokleto! se je raztogoril blaznik in skoči) na tla. On mi je to pripravil, nihče drug kakor o n ! Naprej, dečko, in gorje onim. ki se drznejo iz mene norčevati! Imeli bodo priliko spoznati, da se meni ne pride do živega! Potegnil ie revolver in plani) proti lutkam. Besno je pritiskal na petelina In streljal toliko časa. da mu ie zmanjkalo nabojev. Šofer ga je vestno posnemal. ENSK1 NAROD* dne 28. januarja izpraznili kroglice ter jih pometali v škrinjtee radikalne stranke. Na več mestih so čuvarje skrinjic opoldne baje z orožniki izgnali, ponekod pa nasprotnih čuvarjev sploh niso pustili v volilni lokal, četudi so prinesli potrdilo pristojnega sodišča, da so kot taki prijavljeni in upravičeni prisostvovati volitvam. Nič boljši niso bili radicevci, dasiravno sedaj sami najbolj vpijejo zoper volilni teror radikalov. Tudi oni so t vsemi sredstvi in z zlorabo oblasti skušali preprečiti nasprotne volilce pri izvrševanju volilne pravice. Zapirali so agitatorje, grozili volilcein in falzifici-rali volilne imenike, da so odnesli večino glasov. V Južni Srbiji. Bosui in Hercegovini so vršili radikali s pomočjo orožništva in oblasti najhujši teror. Njihovi srezki načelniki, veliki župani in občinski predstojniki so s pomočjo orožništva silili ljudi da oddajo glasove za radikalno stranko. Nasprotne agitatorje in celo kandidate so kratkomalo zaprli ali pa jih osumili kakega kaznjivega dejanja iz prejšnjih let.- samo da so tmeli navidezen vzrok za postopanje proti njim. Sedaj po volitvah bodo vse te žrtve seveda brez nadaljnega izpuščene. Vesti o volilnih nasibih se vedno ponavljajo vsako leto. Gotovo ie, da so zelo pretirane, v mnogem oziru pa vendarle drže. Ako je resnična samo polovica, je že grozno dovolj in Radič ima vsaj v tem oziru prav, da sta volilni teror in volilna korupcija glavni vir nesrečne korupcije v državni upravi in vsega zla, ki tare nase državno in gospodarsko Življenje. Alkoholna prepoved, ki je vladala o priliki oblastnih volitev v celi državi tri dni, se ni bogvekaj obnesla. Kljub strogi prepovedi točenja alkoholnih pijač so se ljudje opili. Saj smo tudi v Ljubljani imeli priliko opazovati ljudi, ki so postali pijani od limonade in čajev brez... Posebno pa.se je odlikoval Zagreb. Zagrebška policija je prejela vse polno prijav radi prepovedanega točenja alkoholnih pijač. Na vse mogoč načine so skušali zagrebški purgarji ogoljufati policijo, čije budno oko pa je bilo baš te dni posebno pazljivo. Tako so detektivi v raznih gostilnah začudeni opazovali, Kako so ljudje, ki so imeli pred sabo na mizi samo vodo, postajali vedno glasnejši, peli in razgrajali, kot da bi pili najmočnejše vino. nazadnje pa gugaje odjadrali domov. Zdaj pa zdaj je kateri zapustil »vodeno« omizje ter stopil na dvorišče... Tam je namreč krčmar v drvarnici točil zaklade svoie kleti. Nekateri so bili previdnejši. Ti so pošiljali zanesljive goste v privatno stanovanje in jim tam stregli z vsem, kar so si poželeli. Eden je celo spravil svoje goste na podstrešje. Skoraj gotovo bi mu ne bili prišli na sled, da se ga ni eden tako nasrkal, da je padel po stopnjicah hi si izpahnil nogo. Poklicani rešilni oddelek ga je prepeljal v bolnico, kjer so ga zaslišali. V svoji pijanosti je izpovedal, kjer se ga je navlekel. V neki večji restavraciji pa so točili samo Čaj. Vsi gostje so imeli ored sabo skodelice s čajem, sladkorjem in cit-rono. A vendar so postajali vedno glasnejši in marsikateri se ie proti večeru že prav sumljivo zibal. Končno je prišla policija na to, da pijejo vsi »mrzek čai — čisto vino in da sta sladkor in citrona le za parado. Prohibicija, ki je trajala samo tri dni, torej ni uspela. In kdo ve. kako bi Izgledalo, če bi si naši državni očetje zmislili ter po vzgledu Amerike uvedli splošno alkoholno prepoved. Menda bi še slabše odrezali, kakor pa v Ameriki, kjer so sedaj že štiri leta »suhi«. — Iz pisarne Sokola L Redni občni zbor se vrši t soboto zvečer ob 20. v visoko* pritlični dvorani ob telovadišeu; vhod se* verni. Poročila in ukrepi važni. — Odbo* rova seje je preložena radi svetosavsbe be* sede na petek 28. t. ni. — Vse članstvo pozivi jemo, da plača mesečne prispevke v pisarni dnevno med 16. in 19. uro. — Zdaj sva pa midva na vrsti! je šepnil Gingle Jamesu na uho in potegnil igralca seboi. Previdno sta se splazila iz skrivališča, planila k avtomobilu, v katerem sta sedeli igralki, in zasedla mesti, kjer sta bila pravkar še šofer in Mož s krinko. — Naprej! je šepnil mister Gingle. James je pograbil vodilo, avto se je jel pomikati in je srečno prišel skozi tesno vrzel na cesti. Istočasno sta se Blg Johnson in njegov tovariš vrgla na lutki fn spoznala zvijačo — baš v hipu, ko jima je avto švignil mimo oči. — Ogenj! Ogenj! je kriknil blaznik, ves besen, da je nasedel tekmeca. Stekel ie za avtom fn izpalil revolver. A bilo je že prepozno. Ubežniki so izginjali z blazno naglico v daljo. Njih avtomobil se je vedno bolj manjšal In čez minuto ie James, ki se je vrgel nazaj, jedva še zaznal Biga Johnsona in šoferja, ki sta v onemogli jezi vihtela pesti za begunci. — To pot je igra naša! ie žarečega obraza vzkliknil James in se s prijaznim nasmehom okrenl! k rešenima deklicama. Moj poklon, mfs Perle! Pozdravljena, gospodična Calinette! Kakor vidita, vama ni bilo treba dolgo čakati na rešitev. Igralki sta še vedno drgetali od pre-stanega strahu. — James, je - li mogoče, da ste vi? Oh, kako ste naju prestrašili! Kdo bi si bil drznil upati, da ste vi tisti, ki je ugnal Moža s krinko, strašnega Johnsona! — Menili sva. da sva naleteli na pocestne roparje! je dahnila Calinette. — Verujta mi: v njihovih rokah bi vama ne bilo slabše kakor v Johnsono-vi oblasti! ie odgovoril James in se zasmeial. To rekši je predal vodilo mistru Oinglu. — Nadomestil ju: tiic nekaj časa, prosim vas! Big Johnson nas ne bo še tako kmalu dohitel. Izrabil b! rad pri-liko in se nekoliko odpočil. S temi besedami se ie zavihtil k deklicama in sedel pokraj mis Perle. XIL poglavje. Neizogibna nezgoda. James je opazil, da sta bili i mis Perle in Calinette nenavadno resni. Igralka ni kazala bogzna kakega veselja, niti hvaležnosti napram mladeniču, ki jo je rešil. Konvcncijonalen nasmešek jI je Igral na ustnah, ko je pomolila Jamesu roko v pozdrav m dejala »-glasom, s kakršnim sprejemajo dame goste v salonu: — Kako vam gre, dragi James? — Ah, Perle!... Draga mis Peric-Kako sem srečen! je zajed jal igralec Ko bi vedeli, kako sem se bal... bal za vas!... in koliko sem trne!! Strastno je stisnil Perlino roko in ni mnogo manjkalo, da ni izbruhnil v plač, tako na kraju so že bili njegovi živcL Calinette ga je motrila nekam posmehljivo in tudi v Perlinlh očeh se je izražal lahen po rog. . — Hvaležni sva vam od srca, je dejala igralka, kakor da hoče popraviti izraz, kj je odseval iz njenega pogleda-Če ste se vi bali zame. bodite uver-jeni. da tudi jaz nisem niti za hipec prenehala misliti na vas... in da me skoraj grize vest... Vzdihnila je in njene velike jasne oči so se za trenutek zameglile. — Da vas grize vest? ie vprašuje ugovarjal James. Ne pretiravajte, draga mis Perle! Vi Dač ne morete imeti vzroka, da bi si kai očitali. — O, da!... Jaz sem kriva! Jaz sem vzrok vsemu, kar vas ie doletelo. Ali mi morete oprostiti, James? Glas jI je drhtel pri teh besedah. — Perle! Kai govorite? te vzkliknil nesrečni mladenič, ki so ga Igralkine besede ganile do solz. Dogodki križem Jugoslaolfe Kako se je gardijski narednik rešil neljube neveste. — Neuspela prohibicija. — Jugosloveni se nočemo odreči alkoholn. 71 tev. 22 »SLOVENSKI N AROD» 600 28. ]fnwji 1027. Stran 3. Dnevne vesti V. LJubljani, dne 27. januarja 1927. — Cenjenim naročnikom, katerim je potekla naročnina, smo danes priložili položnice ter jih prosimo, da blagovolijo naročnino obnoviti takoj, oziroma vsaj prve dni v mesecu februarju. — Uprava «Slov. Naroda*. — Valne spremembe pri postni hranilni ti. Na presenetljvo nagel način bo bile izrađene upokojitve slovenskih uradnikov pri poštni hranilnici v Beogradu in v Ljubljani. Upokojeni so: pomočnik generalnega direktorja poštne hranilnice- dr. Fran Pavlic in glavni tajnik poštne hranilnice dr. Pele, oba v Beogradu, ter v Ljubljani: direktor podružnice poštne hranilnice dr. Ignacij Rutar in šef knjigovodstva Fran Rozman. — Inšpektor postne hranilnice v Ljubljani Zdravko Simonič je kot direktor podružnice prestavljen v Sarajevo. Kakor čujemo iz zanesljivega vira, forsirajo klerikalci skupno s pucljevci imenovanje nekega klerikalnega višjega uradnika pri finančni upravi za direktorja podružnice poštne hranilnice v Ljubljani. Za pomočnika generalnega direktorja Poštne hranilnice j*? imenovan radlćevec Andra Kovačevič. — Kdaj se sestane j o novoizvoljene ob-lastne skupščine. V smislu zakona o volitvah v oblastne skupščine se morajo sestad novoizvoljene oblstne skupščine najkasneje mesec dni po izvolitvi, torej v sedanjem položaju najkasneje 23. februarja. Ker pa vlada doslej ni še ničesar ukrenila glede prostorov za zasedanje oblastni h skupščin kakor rudi glede finančnih sredstev za skupščinske urade, poslanske dnevnice itd., Je vprašanje sklicanja oblastnih skupščin menda še vedno odprto. Za mariborsko oblastno skupščino je izbrati glasom poročil iz Maribora Narodni dom, ki ga bo država v ta namen vzela v najem. Glede ljubljanske oblastne skup^ine pa doslej ni še ničesar ukrenjeno. Zagrebški veliki župan Je sa prihodnje dni sklical seio načelnikov ^"seh strank, ki so zastopane v novoizvoljeni oblastni skupščini ter najstarejšega poslanca, ki bo vodil do konstituiranja ?redsedsrvo oblastne skupščine v svrho dogovora o raznih nujnih zadevah, ki lih te reba rešiti še pred sklicanjem. — »Slovenec« proti Jugoslovenski Matici. Današnji »Slovenec« se zaletava v Ju-croslovesko Matico, ki je brez dvoma ena naših redkih, res nadstrankarskih organizacij, kt jo podpirajo vsi narodni krogi brez razlike vere in politične pripadnosti. To pa očividno ni všeč ljudem, ki se zbira-io okrog vSlovenca«. Ker je Jugoslovenska matica te dnf objavila poročilo o zatirapju Slovencev v Italiji ter pri tem omenila tudi postopanje cerkvenih krogov, smatra ^Slovenec* za potrebno, da se postavi ob stran rimskega papesža in proti slovenskemu ljudstvu. Uredništvo Izjavlja, da bo odslej Jugoslovensko Matico bojkotiralo, češ da žali verska čustva katoličanov. Seriji izdajsetv, ki so ilh baš tc dni zagrenili klerikalci ob naši severni meji, hočejo morda s tem korakom postaviti krono. — Iz poštne službe. Načelnik teief. in brzojavnega oddelka v poštnem ministrstvu Inž. Marij Osana je premaknjen Iz 4. skupine v 3. skmplno L kategorije, Iispektor poštne direkcije v Ljubljani Tomo Vrfcljan je imenovan za šefa ekonomskega oddelka v nosnem ministrstvu. Poštni upravnik v Breficah Albin Uchtenecker je premeščen v Subotieo. Tajnik poštnega ravnateljstva v Lrubljanl Matko Ro\h! je na lastno prošnjo vpokojen. — Strokovni učitelj za kovaštvo. Na Tehniški srednji šoli v LJubljani potrebujejo strokovnega učitelja za kovaštvo. Re-flektantje naj se do 10. februarja Javijo pri Šolskem ravnateljstvu. — s rokuvni Izpiti pri ppgtnem ministrstvu. Za leto 1927 je v ministrstvu pošle In brzojava imenovana nova komisija za drž. > rokovne izpite. Komisija šteje 16 Članov, 04 $lovencev so imenovani v komisijo: "išji kontrolor dr. Franjo Ranutec načelnik inž. Marij Osana, šef odseka Ernest Lav-renčlč. še! odseka Josip Lavrlč In sekretar v kola Pavlic. — Kvalifikacija poštnih uradnikov. V - :ru>::stvu pošte In brzojava je sestavljena za to leto nova kvalifikacijska komisija. ini komisije so: generlni direktor Stjepan Oiorgjevič ter načelniki: ini. Marij Osana, [k, Dragutin Frank 1« Nikola VuCedć. — Vpokojhev uči e!jev. Prosvetno ministrstvo je zadnji Čas prejelo večje število -nošeni učiteljev m učiteljic za vpokojitev, kef bo dosegli po zakonu določeno službeno dobo. Ker pa je v prosvetnem ministrstvu !:ćrr»an ves za penzije določeni kredit, bo-io prošnje začasno večinoma nerešene, dofffer ne stopi v veljavo novi državni pro-r čun. to ?e do t. aprila. — Premeščeni« v finančni kon*roii. Inšpektor finančne kontrole in šef okrajne uprave Ljubljana 1 g- Mihael Aman Je služ- • no premeščen k finančnemu okrajnemu vnatelistvn v LJubljani. ~ Član ali poslanec? Beo&radski Usti M^pravljajo o tem, ali $0 novoizvoljeni polasci oblastnih skupščin »poslanci* aH samo vilami*. Nekateri izvoljenci so si nam-reč :akoj po izidu volitev dali natisniti nove izlike z naslovom .»poslanec oblastne k-Ttpščine* Kakor poročajo listi, je mini-rstvo notranjih zadev izdalo naredbo, glasom katere člani oblastnih sfcupščin ni-ttajo pravice do naslova »poslanec«, ker a da ta naslov samo članom Narodne -.UDščine, marveč se nradno nazivajo »člana oblastnih skueščin« Seveda so nekateri užaljeni, češ, da se volijo poslanci ne pa iiani. — Španski v Jofroaiavijl. Glasom poročil iz Zagreba Je opasti nazadovanje španske Števt!o obolenj v zadnjih dneh kor> tantno pada. V Varaždinu, kjer je bolezen zavrela obširne dimenzije, Je ostalo stanje ueizpreineujeuo. Tudi v Splitu ie opažati te nadaJjno naraščanje in Širjenje bolezni Tekom zadnjih dni so bila javrjena številna nova obolenja. V Novem Sadu so bili včeraj prijavljeni prvi slučaji. Tudi v Beogradu je obolelo na španski mnogo Hudi. V Sloveniji doslej ni prijavljen še noben slučaj. — Smrtna kosa. V Škot ji Loki ie umri danes zjutraj posestnik, klobučar in trgovec g. Andrej Janmlk. Z njim je legla v grob zopet ena onih pristnih gorenjskih korenin, ki jih je od dne do dne manj. Pokojnik je bil znan daleč naokrog kot izredno agilen in soliden podjetnik. V zasebnem in javnem življenju je užival splošen ugled. Mnogo zaslug si je stekel zlasti za gasilstvo, za kar je bil odlikovan z zlato kolajno. Dosegel je visoko starost 75 let Pokopljejo ga v soboto ob pol 5. popoldne ua domačem pokopališču. Bodi vrlemu možu lahka domača zemlja! Žalujočim naše iskrenu so-žalje! — Pomladno vreme v Dubrovniku. Po zadnjih vremenskih nepriiikah se je vreme v Dubrovniku ustalilo. Sedaj vlada uprav pomladno vreme. V Dubrovnik so že prispeli prvi tujci, pričakuje pa se velik naval gostov v tebruarju. — Žrle v nesreče. Poročati smo o nesreći, ki se je te dni pripetila v Zagrebu. Posestnik Mit o Kinder :e na Selski cesti skočil na drveči tramvaj, pri tem pa je padel pod voz. Kolesa so mu zmečkala obe nogi in težko poškodovanega so prepeljali v bolnico Sn^či je nesrečnež podlegel za-dobljenim poškodbam. — Podpornemu društvu slepih v Ljubljani, Wolfova l>, so darovali: Siejko A-, Albreht L, Kenda Cerer L. Bergant F., Majdič K., Stergar F., neimenovani, Kle-menčič, vsi v Kamniku po 10 Din; Stergar I., Kamnik. Stupica l., Šenčur, Piber J., Šenčur, po 20 Din, ~ Vsem darovalcem hvala I — Odbor. — Volitve in vlomilci. V vseh \ecjth mestih sc zadnje volitve izrabiil tudi vlomilci. Dočlm so ljudje nestrpno pričakovali rezultate volitev, so blii vlomilci pridno na delu Izvršili so nebroj vlomov. Na piko so vzeli predvsem razne politične voditelje, o katerih so vedeli, da se ne bodo ganili, dokler ne zvedc vsaj slavnejših rezultatov. Tako so v Osijeku okradli radikalne, demokratske, radičevske in nemške voditelje Policija sumi. da gre za dobro organizirano vlomilsko toipo, ki je spremo izrabila ugodne priliko. Kajti tudi policija je bila zelo zaposlena in ni mogla posvečati posebne »ozomosti vlomilcem samim: — NarafcčanK* Dunaja. Dunav tekom zadnjih daj še vedno neprestano narašča. Pri Novem Sadu je doseje! včeraj Že Štiri metre nad norma'.c. Ako naraste voda Še za tričetrt me trs bo zopet prevalila nasipe in nastanejo lahko ponovne katastrofalne povodni!. Tudi v svojem gornjem toku Duna\ še vedno narašča. O naraščanju voda poročajo tudi \i vseh drugih krajev — Voda odnesla železniški most. Vsled toplih južnih vetrov se licij6ke zaprt 5—6 tisoč gojencev ljubljanskih srednjih in oaaovuih šol se ie zgrnilo v dvorano in tiranske prostore, okrog 2000 jih je moralo oditi, ker niso mogli več v dvorano. Proslavo je otvoril prota Jankovi«; * krajšim nagovorom, nato p« «c je razvil pester program akademije, pri kateri so nastopali srednješolski dijaki in dijakinje z deklamacijami iu glasbenimi točkami. Bravurozno se je zopet odrezal Ada-iličev pevski zbor u^teljisenikev in učitelj išenic. —Ij Svetosavsk beseda vrši kot svečan saključek današnje svet osa vske proslave ob 20. v veliki dvorani Tabora. Tramvaj se ustavlja od 7. do 8. tudi na križišču Sent-peters'te <-*»te in škofje ulice, - J j Vreme. Včeraj 26. t. m. je ob 21. kazal barometer 77d, termometer —0.6 stopinj C. Danes ob 7. zjutraj barometer 775, termometer —1.5 stopinj C, opoldne barometer 774, termometer —0.5 stopinj C. Srednje mrzlo. —li V deželi Laotov lo Shan. V nedeljo 30. l. m. ob 11. predava v Ljubljani pod okriljem ZKD v prostorih kina Matice naši publiki že znani raziskovalec g. inž. Ferdo Lupsa. Temo sedanjega predavanja tvorijo njegova potovanja in doživljaji v zgoraj navedenih deželah Zadnje Indije, osobito pa njegova ekspedicija iz L 1936, katero Je izvedel po naročilu siamske vlade iz Severnega Siama v deželo Shan ter dalje do kitajske maje. Vrnil se je deloma po veie-toku Mekong. deloma Je moral prodirati skozi obširne pragozdove in džungle. Gosp. predavatelj bo opisava! laotske običaje, njih vero iu vladarje, obenem pa pripovedoval o romantičnih doživljajih med potjo, kakor n. pr. o lovu na tigre, leoparde, divja goveda in drugo večjo in manjšo divjačino. Predavanje, ki bo velezanimivo bo spremljano po lepih slloptlčr.in slikah Pričetek predavanja Je točno ob 11. dopoldne Vgtop-nice~se dobe pri pHjrvni fctna Matice. Z ozirotn na. veliko zanimanje naSe publike z* predavanja tega oasega popularnega raziskovalca, ki Je vzbudil s svojimi uspešnimi ekapadicijami mnogo pozornosti tudi v inozemstvu, priporočamo občinstvu, da si nabavi vstopnice čintpreje v predprodaji, zlasti ker priredi g. predavatelj v Ljubljani Ie eno predavanje. —U Jahalna lola Kola Jahače? In vozačev v LJubljani se prav lepo razvija in šteje že veliko članov, ki se z izrednim veseljem, uži .kom in navdušenjem udeležujejo poduka pod strokovnim vodstvom priznano vestnega učitelja podpolkovnika g* Zajca. Doseženi uspehi vsakega posameznika so prav razveseljivi in se bo žV v rani spomladi začelo z Jahanjem na prostem in z izled v ljubljansko okolico. Posebne hvale vredno je, da so naše ljubljanske dame v tako častnem številu zastopane in da so v tako kratki dobi dosegle naravnost odlične rezultate. Poduk se vrši temeljito in metodično. Razen jahanja v oddelku, ima vsak učenec priliko, da si na lonži učvrsti sedež in se izpopolni v svojem znanju. Jaha se trikrat na teden: v ponedeljek, sredo in v petek od 4- do 6 ure popoldne. Konj je vedno dovoij na razpolago Društvo rade volje sprejema nove člane in se bodo otvorili novi oddelki, po potrebi tudi v torek, četrtek iu soboto od 4- do 6- popoldne. Prijave sprejema tajnik gv Knez, Gospo-svetska cesta 3. —1j Narodna čitalnica v Šiški naznanja, da je dne 26. t m. umrl njen dolgoletni član, g. Zor Adolf, vp. strojevodja dri. žeL Pogreb se vrši v x>2'tk 28. t. m. ob 14. uri izpred mrtvašnice drža^'. splošne bofalce. Ciani, udeležite se pogreba! —U IV. sportn? karneval. Z ozirom na mnogostranska vprašanja sporočamo, da se vrši letošnji IV. športni karneval dne o. februarja. Ze do sedaj prijavljene skupine mask kažejo da je zanimanje za to prireditev enako veliko kakor druga leta. Vabila se prično razpošiljati še tekom tega tedna. 73-0 —ij Aretacije. Včeraj Je policija aretirala dva postopača in neko Anico radi pijanosti. Prijet je bil Cabranec Anton Trona, ki je na policiji znan kot velik postopač in delomrznež. Drugi postopač rodom Ljubljančan je na tepci v semenišču, kamor je šei včeraj opoldne prosit kolisa. svojega starega znanca in ga lahko poškodoval, —Ij Policiiski drobiž. Prijavljena je poneverba malenkostne svote, za kar bo moral V. S. pred sodnika Neki hlapec je ovaden radi prenagle vožnje, ker je z me-arskim vozičkom tako dirjal, da je na Sv. Petra cesti podrl mesarskega pomočnika Andreja Briclja, ki se je od nasprotne straui pripeljal na kolesu K sreči je bilo poškodovano le kolo. —lj Beg Iz Uubljanske bolnice, iz ljubljanske bolnice je pobegnil radi tatvine že večkra- p red kazno vani Janez Borštner. Oblasti ga zasledujejo. Pobegnil Je kar v bolniški obleki. v.-- Prvi reprezentaciji pjes slušate! je« ljubljanske univerze nepreKiicno 16, februarja v Umonu. Z razpošiljanjem vabi] se prične tekom nrlhodnjega tedna. — Orofje, lovske potrebjčine in vsa popravila orožja najeeneie pri puškami F. K. Kaiser. Ljubljana. 13/L Otroške oblekce: Krlstofjč . Bučar —U Namočena po|enovka pri Fr. Kham. 27-L 26. II, Angleži in Francozi *" v LUitsi'sn na Taboru Iz Celja —c Uradni dan zbornice za trgovino, obrt m industrijo v Ljubljani za Celje in okolico se vrši v torek, dne 1. februarja od 8 do 12. v poslepju Prevozne družbe na Savinjskem nabrežju. Stranke, ki Žele o zadevah, katere zastopa zbornica, kakega pojasnila, se vabijo, da se zglase ob doh> če nem času. —c Jugoslovansko-českosiovaška liga priredi danes zvečer ob 8. v fizikalni dvorani trgovske šole skiontlena predavanj« o modernem Češkem kiparstvu. Predaval bo g. prof. Orožen Vablitni «0 tudi načlani. —»c Celjsko OlepSevalno društvo priredi tudi letos na pustni torek zvečer svojo vsakoletno maškarado v vseh prostorih Celjskega doma. —c NasreČa. V VVestenovi tovarni v Gaber ju M je zgodila te dni huda nesreča. Delavec Maks Vovk je prišel pri delu g roko pod strojno rezilo, katero mu je čea dlan odrezalo roko. Te nesrečo je baje zakrivil neki sodelavec valed neprevidnosti. Iz Maribora —m Seja ohčlnsknca sveta mariborskega. Župan dr. Lesk-ivar je sklical prihodnjo sejo mariborskega občinskega sveta ga petek, dne J8 t m. Na dnevnem redu Je razprava o mestnem proračunu Klerikalci očividno upajo, da bodu s pomočjo Nemcev spravili proračun pod streho, še pjsdno po» teče dovoljeni proračunski provjzoril. —m Sntuške tekme na Pohorju. Zimsko-sportu! Savez priredi dne 30 t. m na Pohorju ffUUfke tekme. Doslej je priglašenih že nad 00 udeležencev iz Zagreba, Maribora in drugod. Tekme se bodo vršil« na progi Ruška ko-^a-Mariborska koča, kjer je naravnost Izborna smuka. Včeraj je nanovo zapadlo poldrugi meter suhega snega. Pri Mariborski koči ie urejena skakalnfca, ki nudi v som smučarjem priliko, da se urijo v skakanju Za skakalne in smuške tekme vlada vsestransko zanimanJe, radi česar* priporočamo vsem, Id te Jih nameravajo udeležiti, d« si oravočasno zasigurajo prenočišča. —m Razveljavljeni* volke* v Krčevini Glavna volilna komUiia ie ucotovila, da so bile volitve v Krčevini pri Mariboru Uvr-Sene na podlagi volilnega imenika U leta 1925 mesto U leta 19/7. To so rakrivlU predvsem občinski organi, ki bi morali skrbeti za volilne imenike, Predsednik komisije jo še»e tekom volitev ugotovil nepravilnost ter sestavil tozadevni zapisnik. Glavni volilni odbor ie sedaj stavil upravnemu sodišču v Celju predlog, naj se volitve v Krčevini razveljavijo in razpišejo nove za prihodnjo nedeljo. Predlog SDS, naj se z ozirom na razne nepravilnosti, ki so bile ugotovljene v raznih krajih« razveljavijo volitve v celem srezu Maribor levi breg, pa je večina glavnega odbora odklonila. —m Pomočniška In vajeniška razstava v Mariboru- Slovensko obrtno društvo v Mariboru je sklenilo, da priredi junija meseca razstavo del obrtniških pomočnikov in vajencev. Razstava se bo vršila v telovadnici državne realke, udeležila pa se le bo poleg pomočnikov vseh obrtniških strok in vajencev tudi obrtno-nadaljevalna šola. —m Poslovnik velikega župana. Veliki župan mariboriike oblasti je te dna izdal poslovnik, ki urejuje poslovanje med velikim županstvom in ostalimi uradi. Poslovnik bo zelo dobrodošel občinam, ker vsebuje točne podatke tako glede kompetence, kakor tudi glede delovnega časa v uradih. O S 6 P H I O S EP HI O S E P H I OSEPHI OSEPHI E E E E E «ajlepta tereolka sveta i V LJuslano i« orlita v spremstvu najbo i j Sega kemika sveta slavnega Charlie Chaplina osnodorstuo Konferenca gospodarskih zbornic v Splitu Kakor smo zve poročali, se bu vršila spomladi v Splitu konferenca gospodarskih zbornic vi cele države. Na lanski konferenci v Ljubljani so razpravljale gospodarske zbornice o pomorskih problemih, na letošnji pa pride na dnevni red zakon o trgovinah in rudarski zakon. Dnevni red. ki 50 ga sprejele vse zbornice, je predložila splitska zbornica. Referati bodo razde* Ijeni povodom Železniške konference, ki se bo vršila koncem januarja v Beogradu. Sarajevska zbornica predlaga, naj bi letošnja konferenca razpravljala tudi o sanaciji gospodarske krize in o gospodarskem svetu. Po njenem mnenju bi morala razpravljati o teb dveh problemih vsaka konferenca gospodarskih zbornic in sicer dotlej, dokler se vlada ne zavzame za ublažitev gospodarske krize. Sarajevska zbornica predlaga, naj bi letošnja konferenca razpravljala tudi o izenačenju davkov, odnosno davčne zakonodaje« Stališče sarajevske zbornice k povsem pravilno. Vsakoletna konferenca gospodarskih zbornic je forum, ki mora zastaviti ves svoj vpliv, da opozori vlado na najnujnejše gospodarske probleme, med katere spada nedvomno težko gospodarska kriza in ustanovitev gospodarskega sveta kot prvi praktični korak k zboljšanju sedanjih neznosnih razmer. Res je sicer, da na-Sa vlada zahtev in želja gospodarskih krogov noče upoštevati in da ostanejo vse resolucije samo na papirju, toda b tem še ni rečeno, da morajo gospodarski činitelji mirno gledati, kako se živ-Ijenski interesi države in ničnega prebivalstva dosledno zanemarjalo. Konference gospodarskih zbornic so poklicane storiti vse, k*r je v njihovih močeh, da vjado končno prisilijo preiti od besod in opljub k pozitivnemu delu. Letošnja konferenca bo v tem pogledu posebno važna, ker se bliža gospodarska kriza svojemu vrhuncu. Zato bi bilo napačno omejiti men dnevni red samo na dva zakonska osnutka, ki v sanaciji gospodarske krize ne israta nobene vloge —g Poštna hranilnica v decembru, hromet Poštne hranilnice je znašal v decembru 3,63&387.396£9 Din, od tega brez gotovine 1.630,262.095.33 ali 44 87 odst Vplačil je bili 590.093, izplačil pa 174373 Spanje v,og 31. decembra: v Beogradu 94.139.509-36 D v Sarajevu 104,163.47033. v Ljubljani 66 milijonov 997 979 63 CMc hi v Zagrebu 10? milijona 929 766.47 Din. Novooivorienib računov Je bilo v decembru v Beogradu 37. v Sarajevu 19, v LJubljani 34 in v Zagrebu 22. Saldiranih v Beogradu ■—, v Sarajevu 25. v Ljubljani 11 in v Zagrebu 11. —g Hrvatski trgovci za ločene zbornic-. Savez trgovcev v Hrvatski in Slavoniji Je poslal beogradski trgovski zbornici brzojavko, v kateri prosi zbornico, naj se tudi \ imenu hrvatskih trgovcev energično zavzame za ločene Gospodarske zbornice Save7 protestira, da pred konferenco o osnutki; novega zakona o zbornicah niso vpraša!-gospodarskih krogov, kakSno stališče zavzemajo Ker je pa priSla brzojavka v Beograd po zaključku konference, se o nfi sploh nI razpravUalo. —g Konferenca o poljedelskem kreditu. V poljedelskem ministrstvu se bo vršila v kratkem konferenca o poljedelskem kreditu Konference se udeleže organizacije na5v drŽave. —S Skupna seja beogradskih zbornic Ker vse tri beogradske zbornice niso zadc vofine z osnutkom novega zakona o orga nizacij gospodarskih zbornic, nameravaj c sklicati v kratkem skupno konferenco, nri kateri bo sestavljena spomenica za Narodno skupščino. —g Prazni vagoni. Doslej smo čuli vedno, da je pomanjkanje vagonov za izvoz Zdaj je na na nekaterih progah naenkrci toliko praznih vagonov, da železniška oprava ne ve, kaj bi z njimi počela. Bale misli železniška uprava posoditi del tovornih vagonov inozemskim železnicam. .... Vprašanje podržavljenja zasebnih $e-leznir. iz Beograda poročajo, da te jo nai^ vlada obrnila na madžarsko banke in želez ni&ka družbe, ki posedujejo delnica nekaterih naših lokalnih železnje, s predlogom, d-, bi rmja država te železnice odkupila. kV kor se trdi, bo vlada te železnice podržavila tudi v primeru negativnega odgovora last nikov. -1 Položaj na kmelj»keni triisen >w >_ > zadnjem Času zbol£aJ. Zaloge so sedaj seveda povsod majbne. V Zateu (CSK) plačujejo domači hmelj po 4100 do 4500 KI. jugoslovenski (neoearinjen) pa no 8200 ,V 37O0 Kč za 50 kg. V Petrovcu v BaHd pla čajo za kg hmelja S5 do 110 Din po kako vofiti. Povpraševanje je precej živahno. —* Dobave. Direkcija držav. Jeieznic v LJubljani sprejema d> 4. februarja t. I ponudbe za dobavo 1100 pol steklenega papirja. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ^onomskern odelenju te direkcije* — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 39. jamiarJa 1. L ponudbe za goba vu enega pločevinastega dimnika (doli 40 m) za lak.>mobile. —» Direkcija državn rudnika v Veleju sprejema do 4. februarja t. 1. ponudbe za dobavo jamskega orodja (strgače, zasekači, zidarska kladiva). — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 2o. februarja t- L pri Direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 30 roJe* za vrata (Wellblecjjrr>lleten-Schussel); da-t 2%. februarja t L pa pri isti direkciji glede dobave mrežic za plinsko razsvetljavo. — Predme mi oglasi z natančnejšimi poda«V so v pisarni zbornic« za trgovino, obrt In industrijo v LJubljani interesentom na vpogled. na o najceneje (>o»pod Potrti globoke lf lest! naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in — tn.no ve>t, di ?e naš srčno ljubljeni soprog, oče, staij oče, tast, Andrej Jamnik posestnik, IdobuUr in trgovec, oeji kovan % zlato kolejno m zasluge gasilstva po dolgi nočni bolezni v 75 letu danes ob tričetrt ne osem Boga vdan. reminul Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v soboto '29 t m. ob pol popoldne if hite žaeeti Škcfja Lo«« Sp trg 63, na tukajšnje pokopališče Mase zadušnice ae bodo darovale v farni cerkvi. Pioaime tihega te aija. SKOFJA LOKA, dne 27. januarja 1927. Žalujoče rodbine 3aau k. &bU Kovatit Stran 4. •StOVFNJiKI NAROD* dne 28. januarja 1027. ste* n M. Zarnik: 13 Narodni mučenik Pepe Skrjanc Pohleven epos v 18 različno dolgih spevih. O Korlnu bodi še omenjeno, da je umrl Šele pred kakima dvema letoma in je bil zelo popularen radi svoje do« vtipnosti. Rekli so mu «študentenfija* kar», ker se je dostikrat dijakom sam ponudil, da jih bo vozil brezplačno od gostilne do gostilne, po mestu in oko* lici, le če sme žnjimi skupaj na njih i a čun k roka t i in biti deležen njih ve« selosti. Zato sta ostala Korl in njegov šimelj večna reveža in šimelj, suh ka* kor arnik, se je moral povečini zado* volje vat i s samo koruzo. Nekoč so Pepeta, preizkušenega, dodelili deželnozborskemu kandidatu, ki je bil po Pepetovi zaslugi potem tu* di izvoljen z veliko veČino. Mož pa ni bil govornik in se nihče ne spominja, da bi bil vsa leta v deželnem zboru oddal vsaj kak medklic. Celo tedaj je molčal, kedar so mu dijete izplačevali. Sploh je bil vzorei. poslanec. Za neizogibni kandidatski govor v glavnem kraju . njegovega volilnega okrožja je kandidatu sestavil lepo spi« san govor nečak, ki je na Dunaju štu* diral na stričeve stroške. Pepe je govor pregledal. «Lep go* vor, ne bi rekel, toda prekunšten za vaše zagovedne volilce, gospod posla* nec. To bi bilo za cajtenge, za in tele* gente, ne pa takole za kmete in prole* tate.*> Kandidat ga je vseeno govoril, to se pravi čital. A se je še pri tem vedno ustavljal, ker je bil kratkoviden. Poslušalci so se dolgočasili, nobenega vzklika ni bilo, ljudje so se začeli ved* no glasneje pomenkovati svoje stvari, trkati na kozarce po natakarici in na* vsezadnje so začeli na koncu malega gostilniškega vrta nekteri celo kegljati. Tedaj pa je Pepe odrinil govornika z odra ter zatulil s svojim hripavim basom: «Pooosluh!» To je ponavljal, dokler ni vse ob* molknilo in se zbralo ob odru. Po obi* čaju govornikov, ki se na svoj posel razumejo, je parkrat globokoumno po* gledal naokrog, se parkrat odkašljal, nagubal čelo in se popraskal po laseh, kakor da bi ga tlačila težka skrb, izpil kozarec vina, si ga resno in počasi vno» vič nalil, še parkrat hrknil, vrgel glavo vznak, zabliskal z očmi, stegnil roko v ozračje — in Škrjanček je zažvrgolel enega svojih fenomenalnih političnih govorov. Po spominu nekaterih poslušalcev jga kot ustno sporočilo prinašam iz velespoštovanja do Pepetovih manov natanko v onem jedrnatem esperantu, katerega je Pepe kot edini jezik res* nično ovladoval tja do svoje prerane smrti. Kdor se nad tem esperantom Izgraža, bodi mu povedano, da bi ves govor postal popirnat in prazen, če bi ga prevedel na slovenščino. Bil bi ka* kor brezalkoholno vino. — Poslušajte torej: «Gespudjc volivci! Mili moj na* rode! Mi, ke srna vedno na braniku stali in ledina oraii. posebn pa mi, kar nas je iz Tblanca kršeneh, imama srce za naš tužni narod. Naša prekleta dov* žnost je, de naš narod lubma, in ta prekleta dovžnost izpovnujema in ja borna do mrzTga groba. Hrvatje prav* ja: Zora puca, biče dana. Mi klicema: Živila brača Hrvača Ampak mi kliče* ma rud: Živja brati Sluvenci! In zato pravem, d* bo pršov en dan. k* se bo Zora tud za nas napucala in urem^na se nam boja zjasnile. V to pomovzi Bog sreča junačka! (Navdušeni klici; Pepe izpije čašo in si jo zopet napolni.) «Tuki vam predstavlam vašga gspu* da poslanca. Le poglejte jeh; al nisa tula mož stare korerine, naše gore list? In zato šlišja h naŠma drves. Pa kdo je ta drvu? Kdo nek druh, če ne vi, gspudje volivci. Se mačka na zapsti ta mladeh, pa bote vi pusti na tla past naše gore list? Nkul! To se nau* zgudl, ker vi ste zago»zavedn in veste, kaj je vaša prekleta narodna dovžnost in kaj se prav: Soji h sojem. «Očte met nova okrajna cesta brez klanca, pa nov must čez tištala voda. Ena prava figa za na še h gspuda po* slanca. Taka bogatela streja naš gspud poslane iz ta levem ta malem muz in* cam. Ampak vam se še na saj na, kasna gromazenska reč od gspuda poslanca dol vesi, vam pa naprej stoji, drag vo* livci. Ta reč je ajzlpon, železnea! Lih tlela skuz vaš pecirk! (Divje vsklika* nje, radostno spogledovanje in tepta* nje z nogami. Vse se rine čisto ob oder in posluša z odprtimi usti. Pepe jih muči z retorično pavzo, izpije tri ko* zarce, se odhrkne in vsekne, obriše si z robcem temeljito nos in si robec po* tegne še čez čelo. Nastane naposled popolna tišina.) «Ja, le zjajte v me in glejte me, kokr bk nove urata. Mate čist prov. Kenč, železnea, to nisa mačkove sov* ze? Železnea pa čist natirleh taka iz rajfnkam in ke žvižga (Pepe zažgvižga na prste), šnelcug ajnštajgen!» «Je že use napelan. Gspud poslane sa že stopil u stik — to se prav, de se že bigčcaja — iz usem me roda j nem faktorjam. Tu sa tist, k* maja čez kešna reč beseda. In merodajni fak* torji za železnea se zvečer zbiraja na iblanskem zidpangofe. Po sluvensk se mo prav kolodvor. Tam večerjaja gspud poslane dan na dan iz faktor* jam. Kolk jeh košta, k* zmerej dajeja merodainem faktorjam za piača. de jeh prdobeja za soja ideja. Ideja, to je misl, deute zastopil. Pa maja že beseda oh ta velega derehtarja. ke ku* mandira use lukama ti je in kondohter« je, de seu** že druh.let zidala železnea lih tukila skuz. Ampak sam poti, čeuja*** vaš okrej zastopal tale naš gspud poslane. Oštjamalora, kaj? Must in cesta vam bo pa za šenk nardila rud kar železnea. to se prav ajzlpon*derekcjon, k*b* scer uben človk u pravem cajt na mogu iz vuzam na ceh. Možje, jest pravm: Takla poslane al pa ubedn. Kaj pa pravte vi? (Tor* nado navdušenja, ki traja več minut. Pepe si pere jezik z nekterirm čašami in vestno pripravi zopet polno.) (Po primernem odkašlianiu in plju* njenju za oder)* »No, zdela ste se en* krat po omg iz ketne spusti. Vaš prz* najne me pa zagotavla de ste že dons nad soiem gspuHam poslancam narav« nast razočaran. Res. kokr se iem šika. (Te in prihodnie stavke prekinia ne* mir skrajne navdušenosti: Mudie ee* stikuliraio med seboi v tehtaniu bla* grov železnice.) Ja pa še ena! Kulk sveta bote dobr predal za železnea. kulk bo zrasl tlela naoku! noveh hiš. Use in usak bo na profit (Poslanske* ga kandidata dvigajo med huronskim tuleniem na ramo in ga nosijo na* okolo. Pepe pije \t. litra.) (Ko se je narod za silo pomiril in so kandidata posadili na za i na niegov stol, kjer si potnega č>la popravlja do kolen gori zlezle mu hlače): No, zde i pa pove i te: Al misl te. de brvam en druh poslane kei podobnga stret znov? Al nisa tale vaš. tale naš gspud poslane kokr svet Meklavž? i * Ljubljanska «n»*sprega: naum, nauš, nau. nauma, naute, nauja; slovensko ne bom. ne boš i. t. d. • da boste se bo *•• če bodo Trgovske 'isfcaoliit dabar: radine, alsemsb? oaofr memo ranile knaerte cenika Itd. izdelate o nalkralfem času lit ceno Narodna tiskoma?Mliani To in ono Epidemija španske Poročilo o stanju dne 21. t. m. Zdravstvena sekcija Društva narodov objavlja četrto uradno poročilo o stanju epidemije 15. t m. V A n s 1 i j i se ie razširila španska v prvi polovici januarja osobito v industrijskih mestih in v Londonu. Avstrija: Do 13. t. m. v provinci ni bilo nobenega slučaja španske. Pač pa je naraslo na Dunaju število oseb, ki so jih morali radi vnetja pljuč in španske prepeljati v bolnice. Na Škotskem španske doslej še ni. Na Danskem je najbolj prizadeta prestolica Kodanj. kjer je obolelo do 8. t m. 1490 oseb. Francija: V Parizu ie začela španska prve dni januara pojemati. V vzhodni in južni Franciji ie še mnogo bolnih, vendar pa tudi tu epidemija pojema. V Grčiji se ie razširila španska skoraj po vseh pokrajinah. - Madžarska: V drugem tednu januarja zelo razširila. Samo v Berlinu oseb. Epidemija je lažjega značaja. Največ obolenj je v Raabu. Na N i z o z em s k e m španska povsod Doiema. V Š v i c i se je epidemija prvi teden januarja zelo razširila. Samo v Berlinu in Basileji. kjer se ie epidemija najprej pojavila, je začela pojemati. V sovjetski Rusiji se španska še ni pojavila. V splošnem je epidemija povsod v Evropi lažjega značaja, tako daje bojazen neutemeljena. ★ V praških bolnicah ie bilo do torka okrog 200 bolnikov, ki so večinoma špansko že preboleli. Umrl ni nihče. Na Češkem je bilo do 15. t. m. prijavljenih 6343 kataralnih slučajev španske. Od tega odpade na Prago 2363. ostali'pa na drnga mesta. Tajna vila Athis Mons Blizu Pariza stoji krasna vila Athis Mons, v kateri je stanova! znani pariški draguljar Andre Vincent. Cez dan je bil Vincent zaposlen v svoji prodajalni v Parizu* zvečer se je pa vračal v vilo, kjer je prenočeval. Nedavno so ga zadržali nujni opravki več dni v Parizu in ko se ie nepričakovano vrnil, se mu ie nudil grozen prizor. V velikem salonu ie ležala na tleh njegova žena s prestreljeno glavo. V ozkem hodniku, ki veže salon s spalnico, je našel onesveščenega neznanca Tudi on je bil ustreljen. Prepeljali so ga v bolnico in ugotovili, da ie sicer težko ranjen, toda njegovo življenje ni v nevarnosti. Ko se ie zavedel, ga j«» policija zaslišala. Mož je vsako izpoved odločno odklanjal. Policija je ugotovila samo to. da se piše Viktor fiailewaters, da je star 51 let in da ie belgijski državljan s stalnim1 bivališčem v Parizu. Vse drugo je ostalo nepojasnjeno. Draguljar Vincent je iziavil. da tega moža še nikoli ni videl Izrazil je pa domnevo, da gre najbrž za vlomilca, ki ie hotel vilo oropati. Po njegovem mnenju ga ie žena zalotila in ker si ni zna! drugače pomagati, jo ie ustrelil. V obupu ie hotel potem izvršiti samomor. Policija pa to naziranje odklanja. Prepričana ie. da gre za ljubavno tragedijo. Belgijec ie baje dvoril mladi lepotici ki ie bila s 33 leti na vrhuncu svoje privlačnosti. Vsiljivega kavalir ja je dama naibrž odklonila, ker ie že prestar, da bi mogel biti njen ljubimec. Zato io je ustrelil in si hote! pognati kroglo v srce. A tudi Doliciia se te zmotila. Neka intimna prijateljica lepe dame je namreč izjavila, da je dotičnega Belgijca poznala. Drag ulja rje v a žena je imela z njim že tri leta ljubavno razmerje in se je hotela ločiti od moža. Na podlagi te izpovedi je policija Vincenta aretirala, ker ni izključeno, da je on umoril svojo ženo. Pariz stoji pred senzacionalno afero. Društvo narodov dobi palačo Društvo narodov je razpisalo natečaj za osnutek krasne palače, ki bo stala v Bartholoni ob jezeru. Rok natečaja je potekel v torek. Za palačo je kupilo Društvo narodov krasno stav-bišče, ki velja 1.100.000 švicarskih frankov. Stroški za palačo so preračunani na 13 milijonov švicarskih frankov. Ta proračun bo seveda daleč prekoračen, kajti Društvo narodov hoče imeti palačo, ki bo po obsegu in arhitekturi nekaj posebnega. Informirani krogi govore, da na svetu še ni bilo takih intrig in korupcije, kakor pri nakupu stavbišča za to palačo. • O Društvu narodov se širijo zadnje čase zelo Čudne govorice, ki so našle odmev tudi v dveh romanih. Marcel Rouff je napisal roman »Na VVilsono-vem trgu«. Jean de Granvilliers pa »Krasna sleparica«. Oba romana opisujeta zakulisno življenje Društva narodov. Sodeč po teh dveh romanih, je Društvo narodov samo krinka, pod katero se nadaljuje delovanje stare diplomacije. Zanimiv incident se je pripetil med zadnjim zasedanjem Društva narodov. Neki delegat je baje zapeljal soprogo nekega visokega funkcionarja te mednarodne ustanove. Prevarani mož je vložil na generalno tajništvo Društva narodov pismeno pritožbo, v kateri pravi: Delegat, ki hoče vsiliti mir vsemu svetu, ie Dričel svojo mirovno akcijo s tem, da je uničil moj domači mir. Med operacijo zadela zdravnika kap Budimpeštanskega ginekologa prof. dr. Pavla Kubinyja je zadela v petek zvečer kap in sicer med težko operacijo neke ženske. Prof. Kubinv je prišel v petek kot običajno na svojo kliniko in odšel v operacijsko dvorano. Asistentom je izjavil, da ga boli pa v a. Kljub temu je začel operirati. Asistenti so sicer opazili, da ie profesor zelo bled, vendar se pa za njegovo zdravje niso bali. Kubinv je uspešno izvršil najprej štiri lažje operacije. Peta je bila zelo težka operacija trebušne votline. Pred to operacijo ie profesor nekaj minut počival, nato ie zopet nataknil kavčugaste rokavice in začel operirati. Komaj ie pa prerezal bolnici trebuh, je strašno prebledel in se začel tresti. Nož mu je padel iz rok in v naslednjem trenutku se je zgrudil profesor onesve-ščen na tla. Asistenti prvi hip niso vedeli, kaj bi počeli. Ko so si od presenečenja nekoliko opomogli, sta dva dokončala operacijo, drugi so pa odnesli onesveščenega profesorja v sosedno sobo. kjer so se takoj zbrali vsi profe-sor.ii medicinske fakultete k posvetovanju. Ugotovili so, da je zadela Kubi-nvja srčna kap in da se mu ie razlila kri v možgane. Bolniku so puščali kri in Sele čez nekaj ur se je zavedel. Njegovo stanje ie zelo resno. Dr. Kubiny je bi! šele nedavno imenovan rednim profesorjem budimpeštanske univerze. V soboto so zdravniki ugotovili, da je prof Kubiny sicer pri zavesti, toda desna roka in noga sta mu otrpnili. Tudi govoriti ne more. Kriza bo trajala 8 do 10 dni. Ves čas bo profesorjevo življenje v nevarnosti. Ako prestane krizo, bo ostal živ, vendar pa tako po- habljen, da ne bo mogel več izvrševati svojega poklica. Kupčija z dekleti na Madžarskem Jedva je bila odkrita ;>ra;iiotnu in ogabna kupčija z dekleti v Gaiacu na Rumunskem, že prihajajo iz Budimpešte poročila o novem škandalu. V mestu Miskolcz na Madžarskem so oblasti prišle na sled dobro organizirani družbi, ki se je v glavnem bavila G kupčevanjem z dekleti. Značilno *a gnile razmere v madžarski državni upravi pa je, da je bil sedcZ te družba v državni posredo\ alnioi za delo. Prcu dnevi so namreč oblasti prijele nekesa nameščenca te posredovalnice, ker je bil osumljen kupčije z dekleti. Aretacija je itnela senzacijoiialne posledice. Dva dni kasneje ie bil aretiran tudi šef posredovalnice Jr. Franc Szikszav. ker je baje zlorabljal mlada dekleta, ki so iskala v posredovalnici službe. S pretvezo, da ve za dobro službo, jih je izvabljal v svoje stanovanje in tam zlorabljal. Obupane žrtve svoie pohot-nosti ie nato prodajal v razne javne hiše. Poleg že omenjenih je policija prijela še sedem uslužbencev državne posredovalnice za delo. Tok preiskave je pokazal, da je Szikszav skupno s svojimi tovariši vred odvede! in prodal 17 mladenk v javne hiše. Povodom zaslišanja je dr. Szikszav odločno zanikal to dejstvo, skušal pa je obremeniti enega svojih uradnikov. Vendar pa mu to ne bo mnogo pomagalo, ker ima policija trdne dokaze Droti njemu že v rokah. Njegova aretacija ie vzbudila v Miskolczu. pa tudi na Madžarskem ogromno senzacijo, ker ic bil dr. zikszay znan daleč naokrog. S- X 21 letni mladenič sedemkrat poroet-n. Pred sodiščem v Varšavi se je vršila ie dni scnzacijonalna razprava, kakršna ic ni zabeležena v analih tamošnje sodne in kri* minalne kronike. Na obtožni klopi je sedel 2\ letni mladenič, ki se je moral zagovarjati radi tnnogoženstva. Kljub svoji mla-dosti je bil mladi pustolovec že sedemkrat poročen. Njegova prva žena je bila hčerka bogatega zlatarja iz Lodza, Čije doto pa je kmalu pognal. V7 mestu Radom je poroči! hjerko bogatega veleposestnika, prodal njeno posestvo in z denarjem pobegnil. V Lvovu se je poročil kar trikrat, in sicer z neko modistko. dalje s hčerko n^kego lekarnarja in s hčerko židovskega rabina. Pri razpravi so bile vse varane žene na* vzoče, zanimivo pa je, da so obtoženca vs< — zagovarjale. Obsojen je bil na dve leti ječe. X Strašna rodbinska tragedija. V Es.. senu v Nemčiji se je odigrala te dni straši na rodbinska tTagedija. V nekem stano* vanju so našli obešenega nekega 551etnega zasebnega uradnika, v sobi pa so ležali mrtvi tudi njegova 841etna mati in dve njegovi sestri. Obstoja sum, da je uradnik svojce zastrupil s plinom, nato pa izvrši! samomor. X Letalska nesreča. V Monakovem se je te dni ponesrečil vojaški letalec nadpo= ročnik Karel Mannhalter Pri poskusnem poletu je treščil z letalom iz višine 200 m na tla. Letalo se je popolnoma razbilo. Mannhalter pa je bil takoj mrtev. X Drzen rop v Londonu. Londonski banditi se pri svojem poslu poslužujejo vsakovrstnih trikov, zadnje čase pa največ operirajo z avtomobili. Drzen rop je bil te dni pri belem dnevu izvršen v preti mestju Kensington. Pred trgovino nekega zlatarja se je ustavil avtomobil., s katere* ga je skočil neki moški Bliskoma je udari! s kladivom po izložbenem oknu in zagra^ bil za taso, na kateri je bila zlatn:na in dragulji v vrednosti 30.000 funtov sterlin-gov. t. j. okoli 8 milijonov dinarjev. Nato je skočil s plenom na avto. ki >e zdr\ t! s hitrostjo 90 km po londonskih ui:cah. Lopov je opravil svoj posel tako bliskovito, da nihče ni mogel ne prijeti, ne zasledo vati. OCARINJENJE vseli uvoznih, z voznih in tranzitnih pošiljk oskrDi nnro skrbno in po nainižji tarifi Raj ko T ur k, carinsk posrednik, LJUBLJANA, Masarykova cesta 9, nasproti canrkarnice. Revizija pravilnega zaračunavanja carine po men? leklariranega blaga m vse »ntormacne brezplačno Zahvala. 215 Za obile izraze iskrenega sočutja ob smrti naše prisrčne, ljubljene gospe jKatil&e Klcmcncicevc se vv pol 6« pol 8. in 9. uri. Prvovrstna godba našega umetn škega orkestra pri vseh predstavah PREDNAZNANILO: Prekrasna Josephine Baker. Elitni klao Matica — Nale^š« kino v L ubijani. - T^efon št. 124 Ondulaciia vodnr onduliicija striže« oje. barvanje Jas, m«al« kur« — naj ne te se Iz* vršu je • d a m s V ero salonu — *KELS!N* Ljub* tjmna, Kopitarjeva uL I. 30—40*000 Din brezobrestnega posojila oa prvo mesto dam do« tičnemu, ki mi da stano. vanje dveh sob Id kuhi« nje, — Ponudbe pod «Si« gurno mesto/187» na npr. ccSlov Na roda ». Stanovanje dveh sob s kuhinjo išče mirna, snažna, skoro ves dan odsotna stranka. Pla« Ča 300—400 Din mesec« no. «— Ponudbe pod «Ta» koj ali 1 marca 186» na upravo «Slov. Nar.». Zastopniki se sprejmejo za dobro idoč predmet. Taki. ki so se že pečali s srečka« ml. Imajo prednost. — «Mercur», Brno. CSR Nova ulica. 165 Ivan Brlcelj. LiuM najstarejša slovanska pleskai sta in Ifcarska delavnica 'unaiskft wsst« Id u Gosposvcisk«. • (dvori £» fcavarae .Evrooa"! se prirMDroca — z vrši te v ločna cene zmerne e7-i 'tj? etikete ^ SITAR 4 SVETEK LjuMja UfBjujM Mmp Zupančič. — Zrn aNaiodoo itam Jeaertck. — Za Internet dal tata* Otoo Cbmcot — Val v Ljubljani. 0565 92