CITATE J TII Prosimo, poglejte na iteviiv ^Ng naslova n dsn, ko V" V* V teh častil gp U %*anja cen, potrebuje i ^ %^lovanje. Skuiajte Imet« o, ^ vnaprej plačano. —- % 'i GLAS NARODA List slovefislčih delavcenr Ameriki. tlUu IM« at Um PMt OMIm m* Nem IirL N. I« m M m, um. umustrne mor - na dan dobfvaSt. • • C 'GLAS VAB ODA" PO POftn NARAVNOST NA DOM mMJ to AJTE, KAB VAS ZANIKA No. 136. - (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, FRIDAY, JULY 16, 1943. — PETEK, 16. JULIJA, 1943. VOLUME IX ~ USTNIK LL RUSI OSVOBODILI 110 KRAJEV Ruska rdeča armada je v ofenzivi že tri dni severno in vzhodno od OreQa ter je osvobodflk nad llO-----~ Ruska rdeča armada je v ofenzivi že tri dni severno in vzhodno od OreQa ter je osvobodflk nad 110 mest, trgov in vasi ter je prodrla 12 do 28 milj globoko v silno močno sovražno obrambno črto. Posebno poročilo ruskega vrhovnega poveljstva k temu dodaja, da je bilo 12,000 Nemcev ubitih 2000 ujetih. — Ofenziva se nadaljuje. m Berlin, ki je prvi naznanil, da so Rusi pričeli ofenzivo, in priznava, da je rdeča armada na več krajih prebila nemško črto, pravi, da to ofenzivo vodi maršal Simeon Timošenko, ju-nak prve ruske protiofenzive leta 19411 Severno od Orela so Rusi napredovali okoli 28 milj ter razibili nemško obrambno črto na fronti 25 milj, vzhodno od Orela pa so napredovali 12 do 13 milj na 18 milj dolgi fronti. V treh dneh so Rusi vplenili 4«i> tankov in 210 topov ter raz. bili 109 tankov in 46 topov ill 1KM aeroplane. Rus i so pričeli svojo veliko ofenzivo v torek ravno v času, ko je postalo jasno, da se j« nemška ofenaiva na fronti Orel-Rursk-Belgorod kar najbolj ponižeValno in z največjimi iz&nbami izjalovila. Vojaški izvedenci v Londonu te čudijo ruski ofenzivi, ki je pokazala taiko velikansko vd^T-no silo rdeče armade in vsled katere je prizadet ve* evropski strateški položaj. Hitler je očividno. nameraval e svojo ofenziv« Ruse »a poletje tako oslabiti, da mu od njih ne bi pretila nobena nevarnost in bi mogel svoje armade z ruske fronte poslati v južno in zapadno Evropo. Med osvobojenimi mesti sta zelo važni Budorovski in Ulja-liova, ki se nahajata 57 milj se-verazapadno od Orela. Na vzhodni strani pa so osvobodili Bereaovec in Trosno. Nadalje so bili severno od Orela še osvobojeni kraji Starica, Soro-k i n o, Bezmenni, Krapivna, (Svanov, Jagadnaja, Demenslk in T ros na, vzhodno od Orela pa Vijaži Orlovka, Kazar, Nelin Visokaja, Pobednaja inPote-ha. Posebno rudko .poročilo pravi, da so bile razbite tri nemške infanterijske in dve tančni diviziji, zelo pa so bile razredčene tri infanterijske in dve motorizirani diviziji. Rusko polnočno^ poročilo, ki je bilo izdano po posebnem poročilu, pravi, da so Nemci poslali še yec vojakov In tankov v boj okoli Belgoroda/ toda niso ničesar dosegli. Na tem krajci je bilo v torek razbitih 61 nemških tankov in 2000 vojakov uibitih. Nove pridobitve na Siciliji Zahteva za preiskavo O PA Washington, 15. jul. — Predsedniku Rooseveltu je bila danes predložena zahteva, da naj ne poskrbi za popolno preiskavo administracije cen, katero se naj preuredi tako, da bo dobro vodena. Obenem pa je bil predsednik posvarjen, naj ne posluša onih, ki bi radi likvidirali administracijo cen. iWbela črta na tem zemljevidu Sicilije predstavlja glavna osižka oporišča, katera zavezniški bombniki neprestano bombardirajo. Cela obal od Licate v sredini južne obali, okoli rta Paesaro, pa do Catanije ob vzhodni obali, je v zavezniških rokah. — Na Siciliji so se že pričeli hudi boji in navzlic vedno močnejšemu zavezniškemu odporu so zavezniki zadnjih 24 ur dosegli velike uspehe. Toda. Angleži so včeraj dopoldne za nekaj ur izgubili Augusto, ko je nemška Goeringova tančna divizija vdrla v pristanišče, toda opoldne je bil sovražnik zopet pognan iz mesta in osma armada ni samo zopet zasedla mesta, temveč proti večeru je bil sovražnik že v 4 milie oddaljenem Brucoli. Ameriška sedma armada, ki--------~~ je bila preustrojena iz prve ar- se bo borilo z vso silo, zato ka-made, ki se je borila v Tuniziji,' kih posebnih zavezniških uspe-je zavzela novo letališče in hov nekaj dni ne moremo pri-več Višin severno in severoza- Čakovati. padno od Baguse. Kot pravi' Iz močnega osiškega proti-United Press, so Amerikanci napada na Augusto se more napredovali 8 milj in zasedli sklepati, da bodo Nemci in Ita- letališče pri BiscarL (Zopet so bili poslani v boj a-meriški in angleški vojaki, ki so prišli z gliderji in padalci ter so, Ikot dodaja poročilo, izvedli zelo uspešne operacije. O poteku bojev ni natančnih poročil, toda iz poročil, kolikor jih je, je mogoče posneti, da so zavezniki povsod v ofenzivi. Kot vedno, puščajo Nemci I-taljane tudi na Siciliji zadej, da knijejo umika nje» Nemcev, med tem kot se Italjani najrajši bojujejo do gotove meje, potem pa se predajo. Italjanski ujet- vi, da so Angleži že zavzeli Letini in Carletini onstran Brucoli ter da je bila Otania zopet zelo močno obstreljevana. Zavezniki neprestano poši-jajo vojaštvo m vojne potreb- "Sovražnik je izkrvavel in je niki se pritožujejo, da imajo bil prisiljen preiti v dffenzjvo I vedno velike izgube, kadar se na fronti med Kurskom in O- umikajo čez polja svojih lafit- relom," pravi rusko poročilo. V svoji ofenzivi, ki je tako žalostno končala, so imeli Nemci strahovite izgufbe: nad 54,000 Ubitih vojakov, 3068 tankov razbitih in uničenih 1636 aeroiplanov. V četrtek je nemško vrhovno poveljstvo naznanilo, da se boji na ruski fronti nadaljujejo "navzllic vedno slabšemu vremenu." Pred neikaj dnevi . je bilo preko Stookholma poročano, da je Adolf Hitler zopet prevzel vrhovno poveljstvo na ruski fronti, (kar je storil še vedno, kadar so pričele njegove armade dobivati batine od rde- nib min. • Sploh se more reči, da se o-sišče sedaj bori za Sicilijo in ljand trdovratno branili Cata- ščine Tia Sicilijo in postajajo z ni jo, ki je ključ do vsakega kaikega večjega uspeha v zavezniškem prodiranju proti severu in Nemci to vedo. Ker pa je angleška osma armada pod •generalom sirom Bernardom Montgomery jem tako naglo pognala Nemce iz Aoguste in celo vee milj prodrla izven mesta, tedaj se je mogoče zanesti še na nadaljne njene uspehe. Londonski radio prinaša sporočilo svojega poročevalca na neki angleški križarki, ki pra- Zahteva je prišle v obliki pisma, ki ga je poslala organizacija American Business Congress. To je organizacija malih trgovcev in šteje več tisoč članov. George J. Seedman, predsednik omenjene organizacije je dejal, da je bila ta organizacija tista, ki je zadevala pre-ie&avo Office of Production Mjanagementa v letu 1941. Do-tična preiskava se je tudi za-vnsiia. Sodnik Samuel I. Ros en -man, zaupen predsednikov svetovalec in "Wayne Coy sta bila priporočana, kot pravi osebi za izvedbo dobre preiskave. Oba omenjena sta namreč zadovoljno izvedla preiskavo OPM vladne agencije. Kritika tikajoča se administracije cen prihaja tudi od drugod in receto je, da bo treba odsloviti večje število mladih advokatov, ki so se urinili v OP A., kjer pa ne delajo drugega, kot povzročajo zmedo s svojimi kompEciranimi metodami, ki jih često na razitnnejo niti mali trgovci, še manj pa konzumenti. Organizacija malih trgovcev pravi, da se OPA osebje drži svojih zaključkov in odredb do-gmatično, ter noče upoštevati raznoterih lokalnih problemov, kateri so bolj poznani aktualnim malim in dragim trgovcem, kakor pa odvetnikom ter drugim uradnikom, ki so upo-sljeni pri OPA Iz tega ozira je predsednik Roosevelt n a/pro- Borbe v Jugoslaviji fašistične mestne komandante in kvizlinge kot talce s seboj v gorske utrdbe. Na stotine ma-cedonskih separatistov se je pridružilo Jugoslovanom v borbi proti bolgarskim četam, ki so zasedle ozemlje, ležeče na vzhodu severne Albanije.—J10 Jugoslovani na dajo miru Jugoslovanski guerilei so di-namitirali železnico Šid-Vukovar. Okupator je radi tega u-moril 50 talcev. Prefekt Banja-luflte Dragan Had r o vi č, eden od najbolj aktivnih predstavnikov hrvaškega režima je poginil— dobil je s poštnim paketom bombo, ki ga je raztrgala na kose. Pavelicevo "ministerstvo za zračne sile" je izdalo razglas, ki poživlja vse rezervne oficirje, naj se prijavijo v roku de-isetih dni ne glede na službo, katero oprwvljago. Proglas pravi: "Kdor temu pozivu ne bo sledil, je dezerter in bo kaznovan: ^ po zakonu prdkega soda." Italijani priznavajo težkoče AMER OFENZIVA NA 4{fecacij jf Jugoslaviji , NOVI G-UIKEJI Naše Novinv, češki vojaški! Ameriške in avstralske čet? dnevnik, piše v svoji številki'so zasedle okraj Mubo na Nov: od 8. junija: "Rim je včeraj Guineja, južno od Salamue ter TOPOVI NA KISKI NE ODGOVARJAJO Včeraj so lahke ameriške bojne ladje obstreljevale japon-Qte postojanke v Gertrude Cove na Kiski v otočju Aleu-tov. Kot že pogosto pri prejšnjih sličnih napadih sovražni topovi niso odgovarjali. Kako napravilo obstreljevanje, ni bilo naznanjeno. odkrito priznal velik poraz i-talijanskih zasedbenih čet v Jugoslaviji. Radio oddaja iz Rima je poročala o težkem po razn italijanske posadke v mestu Vradina, ki se je po "junaški borbiM odloČila, da se preda gnerilcem. Da bi ta poraz svojim slušal-cem razložil in opravičil, je rimski radio na dolgo in široko govoril o težkem značaju bojev v Jugoslaviji. Silvio Petj-uccio priznava v svojem komentar-ien, da nekaj ukrene glede ad-' M da tu ne gre edinole za tež- mdnistracije in to kmalu, da se bo moglo tako inteligentno kontrolirati cene. ★ Washington, 15. jul. — Lou R. Maxon, član vodstva OPA., ki je imel v svojem področju informacijski oddelek organizacije, je danes podal ostavko izjavljajoč, da je administraci- vsafldm dnem močnejši. Na Siciliji je že mnogo ameriških jeepsov, ki vozijo po suhem in po vodi. Ravno tako imajo zavezniki že mnogo tankov, ki so potrebni v boju proti nemškim tankom. Včerajšnje poročilo pravi, da je bilo več nemških tankov Mark VH zajetih in mnogo todd uničenih. Promet po cestah gre v obe j ^ cen tako zamotaTm v legalfU smen, na fronto m s fronte. Na t{6nem <lizu Bidgošča v starem poljskem koridoru, kjer je imel svoj glavni stan. Isto poročijo izraža mnenje, da je s tem, da se je Hitler vr- Ukor podpredsedniku Wallaceu in trgovskemu tajniku Jonesu Predsednik Roosevelt je s posebno odredbo popolnoma | pod ndbenim pogojem v kakr-preobrazil urad za inozemske gospodarske zadeve ter je šnikoli nadaljni zvezi z OP-^ podpredsedniku Henry* A. Wallaceu in trdemu ■ ^t^'p* ZZt^-tajniku Jesse H. Janesu dal očiten ukor, ker sta dala v ^ njeiia lastna notranja šib- pritiskajo proti K orni a t/umu, ki se nab-3ja samo štiri zračne milje od Salamaue. Zavzeta pokrajina ima strme hribe in ozkt doline ter meri do šest kvadratnih milj. Ta kraj so Japou ci zelo utrdili ter je bil poglavitna obramba Salamaue in njenega letališča. Poročilo dodaja, da je bilo v teh bojih u bitih okoli 950 Japoncev. PBEMOGARSKE STAVKE KONČANE Pittsburgh, 14. jul. — Uni, -ski lokali v zapadni Pennsylva-niji, kjer so majnerji še vztre-[ jali na stavki, so danes odgla-I sovali, da se vrnejo maj ne i ji nazaj na delo. Ker je mnogo rovov pričelo spet obratovati telkom zadn: h par tednov, se smatra ta zadnja akcija premogarjev kot zakUu-10. junija iz Carigrada, da je čitev stavk, ki so se pojavile močna skupina Jugoslovanov, potem, ko je bilo določeno, da na aK}ansko črnogorski meji se majnerjem ne poviša ] ■ zasedla 30 albanskih vasi in in je bil sprejet protistavkovi < strategično važno ozemlje v o- z kon. 1 kolici V« M ^ motajo teoristi, ki jo predlože predsedniku, ali pa se "^W0 ^ mestih, kjer se ravnatelju -urada za vojno mo- določajo smernice admmistraci-bilizacijo J. F. Bvrnesu. ^ V«e to klice po reorgamza- PredsednBk je odpravil nrad cijl administracije cen. Board of Economic Warfare, Maxon je nasprotnik New kateremu je naeeloval Wallace Deal« in v splošnem, smatran in ki ga je sedaj upravljal Milo za bolj reakcijonarnega, kot Peririns; postavil je nov nrad progresivnega. Delavci odsek Office of Economic Warfare z OPA je že parkrat zahteval, Leo T. Crowleyem na cehi tet da se ga odstavi, ali načelnik (Nadaljevanje na 2. strani.) I Brown je zahtevo ignoriral. Iz Slovenije Jugoslav Information Center Izpred vojaškega sodišča v Ljubljani (Posneto ifz Bazovice št. 69 z dne 6. junija 1943, v izvirnem besedilu.) V Ljubljani so bili obsojeni na dosmrtno ječo radi sodelovanja pri družbi, naperjeni nasilni prevrat političnega, gospodarskega in družbenega reda v državi sledeči: Krašovec Matija iz Gobnika in Tomino Ivan rodom iz Ornega vrha pri Idriji, bivajoč v Ljubljani. it Ljubljančani nočejo laških oficirjev Mestno županstvo še vedno, zlasti v sredini mesta, nujno potrebuje več čedno opremljenih sob za nastanitev oficirjev in uradnikov, katerih se ljubljansko prebivalstvo brani. **LAS mkUOOA- W nm I«t \ FRIDAY, JULY 16, 1943 mAiwmpi L. im RAZGLEDNIH Piše Anna P. t^v*""1* MIMOGREDE vzgoja mladine je pri vlakom narodu najvažnejša, naloga naroda samega, kot predpostavljenih oblasti. Najrajše ,se seveda zaokrene stvari tako, da se mladež vzgaja v interesu onih, ki hočejo obdržati oblast nad ljudstvom v svojih rokah. Tako se vzgoji mlalino, kot j« I recimo nacifašistična. Ali tudi i Rta riši lahko igrajo veliko vlogo pri vzgoji mladine in to t vkljub prisilnemu nauku, ki ga mora mladina poslušati in. sprejemati v šoli. To nam pričajo . naši slovenski fantje iz Pri-morja, ki so zdaj vojni njetniki v Ameriki in nas prosijo, naj jim pomagamo, da bodo spuščeni iz ujetništva, da se gredo "boriti proti nacifašistom. Kdo jim je dal v glavo idejo, da.se morajo boriti proti onim, ki so 'i jih imeli pod svojo oblastjo od rojstva in so jih učili, da morajo biti dolbri Italijani in faši- I -stif Slovenski stariši v zasužnjenem Primorju so vodili celo četrtletje vzgojno prijetno dirne, ko vidim naše i avbe in naše peče ter klobuke - s krivčki . . . vedno se mi poja- ■ vi med njimi sovraženi obraz ; Miussolinija . . . zakaj? V moji » zbirki izrekov in sličnih stva-" ri je tudi slika, ki sem jo izre- > zala v letu 1938 iz nedeljske iz- - daje "Daily News" — nad to| ) sliko je zapisano: "E Duce In-| » vades Yugoslavia!" | Na sliki sami je Musso obdan' ^ od slovenskih avfo, peč in klo-j bukovT s krivoki . . . nekje za' njegovim hrbtom je videti nje-j govo fašistično tovaršijo, ki je! z njim vred prestopila" mejo v 1 Jugoslavijo, "da utrdi prijateljstvo med Italijo in Jugoslavian " Korimipiranost duha j« huda ibolezen in najhujše pri tem je to, da se bolnik najčešče te svoje bolezni liiti ne zaveda . . . včasih pa tako bolezen narekuje—baksiš. ; * Razsodnost in dozorelost prične zadobivati Človek takrat, ko spozna ničevnost vseh obraibljenih fraz in skuša izluščiti iz vsakega frazarja tisto, kar tiči skrito za frazami. « Vse rečenice in fraze o iskrenosti so često zgolj navadne budalosti, kajti rabijo jih v svoj prilog najčešče n«iskreneži. « Ženske so včasih maščevalne^ a odpustiti in prizanesti morejo veliko več kakor moški— I če bi te lastnosti ne imele, bi ne mogle biti matere Človeštva. Izkušnje vsakogar so vredne samo toliko kolikor se iz njih naučimo—mnogi veliko izkusijo in tudi veliko pozabijo. « Kdor se uči iz lastnih napak in nedostatkov gre skozi naj-grenkejše šole in ne pričakuje nobene diplome in nobenih odlikovani. * In da ne boste mislili, da sem te stvari kje poibrala, riaj omenim, da sem jih našla med mojimi starimi zapiski in se mi je ■zsdelo, da se svet ni v takih o-zirfh.še čisto ni& spremenil ali poboljšal, -pa sem zadevo, spravila spet na svetlo. Tisti dekliški obrazi na sliki me vedno nadlegujejo, ker se vedno in vedno pojavljajo pred očmi duha . . . uboge slovenske nevedne ovčice so se pokorile naši slovenski beli gardi in so prišle, odete v sveto nošo svojih praibaibic, da pozdravijo onega, ki je pozneje poslal ! nadnje svojo divjaško fašisti-| čno soldatesko. katera je v Ljubljani zahtevala od župana slo-I venskih deklet za laške soldate, "ker ti brez tega ne morejo biti." Takele stvari L D -»S*" PBDUA ZA DOMAČO POTREBO I B-^ poznana oseba » Nlž visokih besed —vse je Jasno, rav vrtnarstvu, ki ca cenijo vrtnarski ls- ločne, vporabno. vedeneL KNJIGARNA SLOVENIC PUBUSHINa CO. 216 West 18th Street . New York 11, N. Y. bodo imeli posebno pomirjajo-Boga vpliva na delavce, katere se hoče obremeniti z vsem, medtem, ko so se večje živine znale kar lepo otresli nameravane odredbe, ki bi bila omejila o-sebne dohodke na 25 tisoč dolarjev letno. UKOR podpredsedniku in ž trgovskemu tajniku . Nadaljevanje z 1. strani je prenesel vie poale za vnanje zadeve starega nrada Board of Economic Warfare in nrada Reconstruction Finance Corporation, kateremn je nadeloval Jones, n* novi nrad Office of Economic Warfare. PredBednik je bil zelo odo-voljen zaradi javnega spora med Wallace jem in Joneeom in j* sedaj izvedel to premembo. č x!ni profiti Drew Pearson je podal nekaj "tožilk, ki. kažejo, da delavci Lso tisti, ki bodo izšli iz te1 , ojne bogati, am pat nekoga se bc pa vkljuto vsem protiinfla-' ci'-'kim iui drugim odredbam prijelo precej dabičkpv. Ž pred dvema letoma je; r c iln naprimer dražb a, urtl: -\flier. Aviation 51% i^bicta na svoj investiran pital; Consolidated Aircraft je spravila v žep 94%; Wright Aeronautical, katera je bila po Trumanovemu kongresn e m n odseku obdolzema, da je izdelovala kvarne motorje, je napravila 45.7% profita na svoj kapital. Pearson pise, da ti in drogi p-ofiti, ki jiii je podal vladni za vojno produJ^o, ne PISATELJ (MAURICE HINDUS) O RUSKEM NACIJONALIZMU , Maurice Hindus, ki je .spiral že več iknjig o Rusiji in je oriznan, kot eden najboljših pozna vatel je v-in opisovalcev ruskega življenja, je pred kratkim napisal v listu 4i za vest. Četudi je vsa Rusija vladana iz Moskve, ima pa vs«- etniška skupina pravico do svojega jezika in razvijanja last-iie kulture. Najbolj pa se ruski nacijonalizem razlifcnje od one-^a v drugih deželah po tem, da je rkoreninjen v socialni kontroli rwkega ekonomskega življenja. Današnji Rus se bori za oj jezik, svojo deželo, svojo družino in za svojo narodno tradicijo. Prav tako vneto pa se bori obenem za temeljne pridobitve revolucije — socializirano imetje." "GLAS NARODA" ^ ____(VOICE OF THE PEOPLE"__ Ownad ud ItoMlrtttf *7 81—I« VvbU+tom OWU?. <▲ Oirporatl«*) Frmnk Sikarr, PrmWtaat; Isaac Ho««, iompn I-Jprtia. 8m. FUO* «f or tW txHv*ntit*\ ana addii—er of m}*** oOen: 216 WEST 18th STREET. NEW YORK U, N. Y. * Glas Naroda" la Issued every day (except Saturday*, .Sundays and HoUday«1. Subscription Yearly $7._ \dvt'rti»?ment oa Agreement. ZA odov. 4. Morajo se ustvariti primerne in praktične tehnične organizacije, ki se bodo bavile s finančnimi in ekonomskimi stvar mi, in ki bodo dajale nasvete članom združenih narodov, tako da poedine sile ne bodo same vodile avtokratične trgovske in finančne politŽkle. Povojni čas bo na ta način epoha ekonomskega sodelovanja in zvišanja življenjskega standarda, ne pa strašne konkurence in znižanja življenjskega standarda za nas vse. 5. IdJora se priznati princip enake suverenosti vsth držav, malih in velikih. In skupaj s temi ustvariti princip, da se ntoia pripraviti pot za svobodo in samoupravo vseh narodov, 'ki želijo svojo svobodo, čim so ti spodobni, da to prarvico prevzamejo. 6. In končno v svetu, za katerega se mi borimo, mora nehati vsaka potreba za rabo nesrečnega izraza "rasna ali Vemka manjšina" Mr. "Welles povdarjajoč svojo »šesto točko izjavlja. "Ako se narodi zemlje borijo in tnnlirajo, da zadržijo, in dobijo svobodo poedinca pned zakonom, a1!i je potem mogoče da narodi združenih narodov pristanejo na zopetno vposta-vite»v sistema, v katerem bodo ljudje smatrani, da pripadajo takim "manjšinam?" Enakost poedincev, kakor tudi enakost narodov res ne morejo biti za-1 (sijrurane z odredbami. Enakost je odvisna od njihovih lastnih uspehov, in njihove lastne notranje vrednosti. Toda • vsak olovffk ima po božjem za-i konu pravico na enakost člove- oanskih prarric in na enako izkoriščanje mogočnosti. To je podlaga našega demokratskega prepričanja." j Ko jo pričel do te^ra zaključ-•ika, je Mr Welles slikovito prikazal sporazume o med-ameri-l kanskem dogovoru, na katerem l temelji Pan-Amerikanizem in - reo-ionalna solidarnost ameri-i ških republik. On nas opomin-l ja, da s'e do teh sporazumov ni (prišlo trkom enega dne in da • se ni uspelo samo na podlagi > začetnega osnutka. Nasprotno," poudarja Mr. - Welles "do cilja se je prišlo | samo po mnogih letih, in je celo "bil potreben napad proti leni » ameriški republiki, proti Zcfru- - ženim državam, zato da se - končno pride do regionalnega - epe razuma zapadne hemisfe-j Somner WeUes, državni pod-tajnik je v junijski izdaji organa Amer. Delavske Federacije "Federationist" dal posebno jasno izjavo o verjetni bodoči j ameriški politiki nr odnoen do. nekih povojnih problemov. Mr. Welle* najprej ugotavlja da je "problem daljne bodočnosti, ki se nas vseh tiče, vpo-stavitev stalnega miru potom nas® zmage." In potem "še poudarja, da je "ta problem o povojni politiki v osnovi vprašanja na&ega lastnega interesa." In medtem, ko nam, previdno stadija do znanja, kot svoje osebno mnenje "da bi sedaj bilo prezgodaj, če bi ta vlada skušala odrediti natančno in v podrobnostih ntk jasen načrt mednarodnega sodelovanja, katerega bi anierikanski narod sprejel," realistično opozarja, da moramo vsi računati s tem, da bodo ob koncu te vojne gotove razmfere dozorele." In kot rezultat teh razmer bodo morali posebno v prehodni dobi, ki bo sledila ustavitvi sovražno sti, "oni združeni narodi, ki bodo poklicani, da prevzamejo razne potiebne funkcije, vzdržati red;" te funkcije bodo obstojale fv repatrijaciji in združitvi razdvojenih družin, pomoči v hrani, kontroli bolezni, in fizični vpostavitvi stanovanj v bombardiranih krajih . "Toda izgleda jasno," pravi Mr Welles, "da mora, kot rezultat žalostnega nauka, ki ga je č!!ovečanstvo drpalo k dogodkov zadnjih 25 let, vsaka oblika raedparodne organizacije, če hoče usp^no delovati, priznati kot osnovo nekoliko glavnih principov. Mr. Welles za tem postavlja sledečih šest osnovnih točk, katere smatra kot potrebne: 1. Sile, ki so za to pripravljene, morajo potom mednarodnega sporazuma vstvariti kombinirano vojsko, ki se bo vporab-ljala regionalno ali na širši podlagi, in katera bo mogla in hotela preprečiti napade., onemogočiti mednarodne konflikte in sploh paziti, da se ne 'ruši mrir na svetu. 2. Obstojati mora mednarodno sodišče, pred katero pridejo vsi mednarodni spori, in katero bo uživalo mednarodno zaupanje. 3. Ustvariti se mora uČinko-jvit mednarodni način, ki bo , postavil neke vrste oboroževanja izven zakona, in ki bo pregledoval oboroževanje vseh na- -oiaa nakopa: mtWtm W Kratka Dnevna Zgodba P MTKLAVEC: " # ~. . , Ne z^metuj darov božjih FRIDAY, JUyg 16, 1943 twaaon^fr.iPi V PESMARICI "AMERIŠKA SLOVENSKA T.ffW' M TldJotoM lUeb slovenske pesmi: I. Podokulca. — molki ibor ( barl- ton «amoep«vom a. Pozdrav — moški s^or : S. Lahko no« — mofld »bor 4. OtoSkl rvon — metani ibor 5. Pomladnska — meSanl »bor, s bariton samospevom 8. Lira 1. — za solo spev«, molki In me*an) »bor 7, Lira IL — ta. raefla&l »bor 8. Al tan teki odmevi — za moSkl In lanski »bor. s bariton m.~ m os pevom ». Kan tata 1» psalma 17« — molki »bor 10. 8o61 — »a samospeve, mefcanl »bor in «p remijev an Jem Klasovi ra II, PsoJm 29 — za s&npoepeve, roe- ianl »bor. In a premlevanj« Klaaavlra ali orgel CENA SAMO 50 centov KOllAD Tb so koncertne pasmi x» mofk* is mešane »bore, katere Je ujUfr. bil in t samozaložbi lidal MATEJ L. HOLMAK, organist in , pevovodja pri sv. Vido, Cleve-! land. Ohio, 1923. Naročite to zbirko pri: KNJIGARNI 8 LO VENI C PUBL. | COMPANY 216 West 18th Street | New York 11, N. Y. '1 njim ter pomagala izvršiti poč. Toda Karr ni držal besede. Dogovoril e"e je z nemško državnp vojsko, in je izdal Hitelrja. Naslednji dan se je Hifclei . znašel pred takozvano "Ffel* . dherrnhalle*'. Množice ga niso , pričakovale, pač pa je nanj ča ■ kala nemška vojska Začelo s* • fe streljanje. Hitler se je u-- maknil in je bil oeem in Štiri i deset tir pozneje v okolici Mo i nakova ujet- Pred "Feldhern I halle' je padlo 16 njegovih pri : vržen cev. Karr je postal po s zneje žrtev Hitlerjeve čistke. MEŠČANSKA PIVmCA ¥ MONAKA VEM. Poznavalec monakovske "Meščanske pivnice," kjer je ibil izvršen leta 1939 neuspel atentat na Hitlerja, opisuje ta, kraj in njegovo zgodovino ta.-' kole: ■ Vsako leto na dan 8. novembra ee sestane v monakovski Meščanski pivnici Hitler s tsvo-j imi starimi tovariši iz L 1923. Sestanek je nekakšna komemo-L^mcija testna jsterice svojčas } uaintrčenih privržencev Hdtksr-i ja. Dne 9. novemlbra odhajajo (| tovariši Hitlerja k tako zvani ^ ' FeldSherrnhalle' kjer je L 1923 padlo 16 njihovih tovarišev v 'borbi z nemtško državno policijo. , Meščanska pivnica, ni posebno [.velika- Pri vhodu se nahaja »Jtočilnica, kjer sedijo za mizami ljudje iz najrazličnejših dru-{■žabnih slojev pri oašah(piva. jpša levi strani stoji klet s temno vežo, ki meri v dolžino ka-> kih 40 metrov. Prostor je ob-I dan z galerijo,' mize pa so razmeščene po vsej dvorani. Na desni strani galerije je kotiček, "kjer vise slike voditeljev nar. socialističnega gibanja današ-^nje Nemčije. V bližini tega j kraja se nahaja tudi prostor s starim orožjem. Kdo rsi ga _,hooe ogledati, plača malenkost _ .no vstopnino. j! [Etne 8. novembra j'e bil v teh prostorih tudi dr. Kanr, ki je _ pripravljal monarhistični puč. _ Tedaj se je nenadoma pojavil a Hitler z revolverjem v roki. iPlanil je na mizo in vzkliknil, . da je hiša obkoljena od njego-I vih oboroženih pristašev. Karr a j'e ibil nato prisiljen izdati svo-_ jo namero. Izjavil je oelo, da Q je tudi on pripravljen k pohodu u na "Berlin. Hitler je prisilil g Karra in poveljnika policije k besedi, da boeta sodelovala z FERDO JDVAJfEC: Zjutraj......................jp Slovanska -..................sn PETEK JEREB: Pelin rofa; VABILU ftlIRK: PodoknW........i« KOKRO PBELOVBC: Le enkrat ie .................M Slava delo ..................M H K. VOLABI0: Boftmarin; JOB PAVCIO; Potrkan plea ......JI fZ STARE HALOGE pa imamo še naslednje pesmi, katerim smo snižali cene: Itrifti »linama Ura. (BM M Orlovsk* Mame fVadopIve«) —- * Skonmki akor«, ZS mHmy» M Mftft »karov {Kart Adami« * RMtepi tkori- (Glasbena M% . ttea)------------- J* Iftif«-' paani xa mlsitaa a klavir-Km 05. Apmii) _---M- Dre pesmi, (Pnknt) » sbar in aolo------■ Naii himni, dvogtam---* G«UM< Hrt—ti. n. muk. metki Aort ^----T XA TAMBURIC* : HA GORENJSKEM JB ..i FLETNO, podpouri alo-venskih narodnih peami za tambnrioe, zložil Mar koBajuk -7i EBemnake naeo*w pw4 *» ,B—klT raHd ikor (Bkjofc) ---- w Ban M aa ptanlnee, (Bnjak), ! ZA CITO: i ■ - , Poduk n dm. — i ayakl — -jaske op'eracije odločilne važnosti. — ' - ' ! (Niajpisti "zdaj z največjo pri-jaznoHno govore ruskim kmetom: "Vsak kdor obdeluje zemljo, ima pravico do posesti.'' jetno mima in potrpežljiva ži-, val.. Ljubitelji cenijo kamelo; bolj kakor katerokoli drugo do-' maoo žival. Kamela nikdar ne i zaide v paniko, kakor to vec-5 krat stori konj. V pljuča ran je-1 na kamela je nadaljevala pot vse do mraka, nakar se je zru-,šila- V hrani in pijači je iz-j redno skromna. Xosi tovore do i300 ks? teže pri hoji 5 milj na juro. S posebnim izvežbanjem, j so v Indiji hitrost kamele povečali na 20 milj na uro, kar predstavlja brzino težkega to-1 vornega arvta v pušcaivi. Posebno važno vlogo so prisodili kameli v bojih v Tunisu,' zlasti v hribovitih območjih, posebno francoska domaoinski vojaki so njihovi -zvesti družab-nikK Na zunaj, trde Nemci nekoliko drugače: "Ta ukrep daje pri- ^ znanje sodelovanju kmečkega (prebivalstva v osvobojenih vbodnih ozemljih pri uvedbi • novega .reda." * [Nfemlci mprajo seveda to za- . devo razložiti in to je težka ^ stvs/r. — Herr Rosenberg se. zvija in požiia. Se v meeecu-1 februarju 1943 je izjavili glede13 poljedeltva na ruskem okupi-!^' ranem ozemlju, da je mnogo' J" preveč važno, da bi »e smel .' kdorkoli "igrati z njim in tve- | gati zmanjšanje pridelka z no-vimi eksperimenti." c (Komaj tri mesece poaneje pa že mora pokazati n'emskemnj^ narodu slliko "eksperimenta'' ?' — to je opustitev priznano pro- J j duktivnega in učinkovitega ko-J^ lektivnega kmetijstva ter vrhup' tega še predati v last "podre- " j'enim" mskim kmetom ono zemljo, katero je prej namenil lizključho le nemškim1 posest- 1 nikom. •Ta novost »bo zadostila neka-terim težnjam nemških genera-lov, obenem pa je tudi važno ^ priznanje, in koncesija Šesto . imenovanemu generalu Vlaso- ^ vu, ki stoji na čelu neke tako-* zvane ruske armade za osvobo- 1 ditev — armlade plačane od' Nemcev. Novi ufkrep namera- ^ va najbrže dati Vlasovu v ro- J ke nekaj pripravnih argumen- . tov za propagando med Rusi na _ okupiranem ozemCju. j To je težka cena, toda naci- * sti bodo vsako ceno. katero bi ^ plačali kmetom v Ukrajini in • zapadni centralni Rusiji, z ve- • sreljem prenašali — in obenem -šti smatrali, da so napravili do- ^ bro koipčijo — ako dosežejo s tem pomiritev in uspešno kon- ' trolo nad. ruskim kmečkim prebivalstvom, dokler traja vojna, j iV času do poraza v Stalin-gradu, so veljale dežele na vzhodu kot eden od največjih .'objektov, kot ogromen vojni 'plen, in mogočne korporacije so se trgale s posameznimi pri-'vatnimi naseljenci za kose in koščke te zemlje. Stalingrad pa je vrfcel črno, grozečo senco na ta zasedena ozemUja in njih bodočnost — in prepiri za dodelitve v tem ozemlja so utihnile. Oni Nemci, ki imajo nekaj spomina, se bodo z grenko ironijo v srcu spominjali Tisoko donečih izjav nemškega šefa Gestape, Heinrich Himnnlerja. Lani, meseca avgusta je bahavo izjavil: *'Gledali bomo na to, da bo- 1 do živeli na teh tleh samo ljudje nemške krvi, in sicer taki, katerih kri je zaree nerc^ška. i Vse to ozemlje lahko osvojimo in pridobimo za Nemčijo, ako 1 bodo tukaj delali naseljenci či-( sto nemškega plemena, ki se bodo množili in razmnoževali, ^ tako dolgo, da bodo napoOnili ! vso to zemljo." STRELJANJE TALCEV V NBGOTUnT- Švedski list "Trots All t" po-f roča dne 23. junija, da so Nem-t ca v Negotinn i»treliii 70 talcev t v znak maščevanja sabotaže e istrami Mib ajloviče vi h čet.- Londonski: radio poroča, da "po nemške oblasti date ustreliti 50 taJcev, katere so vzele med prebivalstvom zaradi nekega napada jugoslovanskih •patriotov na železniško progo,. ^i je i>iTa pretrgana 80 milj se-| verozahodno od Beograda, med kraji Sid in Vukovar. Polom nemške kolonizacije na Ruskem-._ lahko na licu mesta ocenil veliko vlogo "ladje puščave" tudi v tej vojni. Vojna poroči-1 la teh skrominih ali požrtvoval-! nih edinic niso omenjala, ali bodoči vojni zgodovinar jim bo gotovo prisodil primerno me-] sto. Res je, da predstavljajo leta- \ la, avtomobili ali kamijoni ne-j primerne prednosti pred »ved-1 blodom, ali v gibljivem pteskn, po peišSeenih gorah in džunglah motor odpove. Tu stopijo na pomoč oddelki velblodov, ki ptrenašajo prehrano, orožje, munioijo in drugi vojni material naravnost v sprednje pošto j arike. Velblod ali kamela je nevfer- SEDAJ LAHKO POBITE LASTNOROČNO PODPISANI KNJIGI * — > pisatelja Louis Adamič-a % ZA CENO 50 ZA ZVEZEK ^ - - "Two Way Passage" V tej knjigi, Id je zbudila pozornost vsega ameriškega naroda, daje pisatelj nasvet, kako bi bBo mogoče po sedanji vojni pomagati evropskim narodom. Is vseh empsldh držav, tudi Is Jugoslavije, so prttU naseljenci v Ameriko in pooaagaU postaviti najbolj napredno in najbogatejšo državo na svet«. Sedaj je pričel «*s, da Zdrniene države pomagajo narodom, fci so jim pomagali dp njihovega sijaja in ap£i. Pot na dve strani — kakor bi se mogel naslov ; knjigo prestaviti iz anglettine — je Jako zanimiva knjiga in jo , priporočamo vsakemu, ki nunme angleško, ■ ■'■■■ ■1 m 1 ".'i" ■■» "What's Your Name" Pri naroČbi se poskižite naslednjega kupona ■■■!■■■ " 8 ■" ■■■■»iiwi y »g "P. '■■■iL Pošiljam Money Order za {.............. za lastnoročno podpisano (i) knjigo (1) :' Moje ime ..................-................................. St, ulica all Box St............................................ Mesto In drlava............................................... t f, •.<.. • c '""v . " "Glas Naroda*9 216 W. 18th STREET NEW YOBK11, N. Z, llnlii.rii~wniJ ^ f j » .■■ .'S,--11-.^ Važna za naročnike Poleg naslova je razvidno do kda imate plačano naročnino. — Prv številka pomeni mesee, druga dan in tretja pa leto. Da nam pribra nite nepotrebnega dela In stroškov. Vas prosimo, da skušate pra vočasno naročnino poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam aH jo pa plačajte našemu taatopniko • v Vašem kraju. Zastopnik bo Vam izročil potrdilo ta plačano naro----talno. ~ j California: Sun Francisco. Jacob Lausbin* Colorado: I*ueblo, Peter Culig Walsenburg, M. J Bnjuk# IddhoS: indlanapolis: Fr. Markieb Illinois: Chicago, Jouepb BevCiC* Obieago. J. Fabian (Chicago. Cicero ID Illinois) Joliet, Jennie BamWch La S&lie. J. SpeUcb • Mascootah. Martin Dolenc North Chicago In Wankegan, Math Warsek Maryland: Kitzmiller. Fr. Vodopiveo Michigan: Detroit, L. Plankar* Minnesota: Chisholm, J. Lmkanlcb Ely, Jos. J. Peshel Eveleth, Louis Goule Gilbert, Louis Vessel Montana: Roundup, M. M. Paniaa Washoe. L. Champa Nebraska: Omaha, P. Broderick New York: Gowanda. Karl Stmisha* Little FaUs, Frank Masie* , Worcester. Peter Rode* Ohio: Barberton, Frank Troha* Cleveland, Anton Bobek, Charles Karltnger*, Jacob Resnlk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KumSe Toungstown, Anton Kikelj Oregon: Oregon City, J. Koblar Pennsylvania: Bessemer, Jobs Jevnlk&r — Conemsugh. J. Breaovec* Coverdale In okolica. Jos. Paterael Export, Louis SupanCIC* , FsrreU. Jerry Okorn Forest City, Math Kamin*, Frank Blod nikar Green sburg, Frank Novak Homer City. Fr. Ferenchak Imperial, Vence Palcich Johnstown, John Polanta* Krayn, Ant. Tanielj Luzerne, Frank Ballooh Midway, John 2ust* Pittsburgh la okolica, Philip Prog&r Steelton. A. Hren - Turtle Creek, Fr. Scblfrer* West Newton, Joseph Jovan Wisconsin: Milwaukee, West Allls, Frank 8kok* Sheboygan, Joseph Kake2* Wyoming: Rock Springs, Louis Tauchar* DhunondvlUe, Joe RoUch (•Zastopniki, ki imajo polog Imena *v sp upra,vifienl oblakatl tudi ge naselbine v njih okraju, kjer jp kaj naSlh rojakov naseljenih.) to, kBtrnr^tT^TJfV^TOsIn^Hlliiu*l priporočaMOr-Cpravo "Ol^p. Naroda" ljudje! Bad hi znalj zakaj hi. naj zdaj zobal črni kruh, ko so| mi poprej ljudje radi dajaili mfesa in klobas! Hahaha, zdaj bi naj bil zadovoljen s 4rBim| kruhom,? Tega pri meni že ne dožirveh" 1 T"festane molk. Ribič je šei vedno poslušal, ker si je mislil, da «e kaj več poizve od tega čudnega eioVeka, ki mora, ako, sodiš po njegovem govoru, imeti hudobno srce. Kanalu zaeu- ( je zopet naslednje,be=ede: •"Reženjak jakelj, idi v moj žakelj — Ovsenjak slabi, naj llpži v grabi" Pri teh besedah je priletela kf-pa črnega 'kruha malone ri-barju Jakobu v glavo in za njo še več drugih. Kose kruha je Jakob polbral ter jih n'esel domov. Ni 4>i! še dolgo doma, in se prikaže prosjak Lenart, ter prosi Jaikoba, da bi mu dal kaj, vbogajme in ga potem prepeljal preko relke. (Pliepfljati vas že hofcem, a vbogajTrVe vam nimam kaj dati," reče Jakob, ter #e bliža s čolnom k bregu. Lenart stopi v čoln in Jalkob odrine od brega. Ko privesla do srede reke, kjer je motela iz vode precej vieoka in prostorna skala, izpregovori kakor osupel k Lenartu: "Prijatelj, stopite tukaj malo ven,, glejte, čolnu se dno od-trguje Hitro!" i Lenart, dasi ni ničesar opazf! vendar je hitro izstopil, ker je videl Jakoba nekako ustrašene- Komaj da izstopi iz čolna na skalo, upre se Jaflcob zopet ob njo ter odrveela proti svoji bajti. ,Lenart, meneč, da bo Jakob -čoln doma popravil, čakal je nekaj časa mirno. A ko se Jakob le ne povrne, začel je na večer vpiti in razsajati. A vise je bilo zaman. Jakob ga ne sliši. Zjutraj, ko je 'bilo solnce že precej v i sdk o, vzame veslo, ter od vesla k skali, kjer je Lenart že zopet klical, prosil in (k:lel vee obenem. Jakob natakne na drog kos črnega kruha, in priveslavai k skali, pomoli ga Lenartu, rekoč: "Na, da ves, zdaj dobiš prvi kos, a na sikali te hočem imeti tako dolgo, dokler ne snes zadnji .kos, ki si jih včeraj po grmovju in grapah metal. Prej ni rešitve, bodi miren ali nemiren.'* Lenartu je 'bilo obupati. Zdaj jo še le spoznal, da je Jakob slišal njegove besede, ko je menil, da ga nihče ne eliši. '"Potruditi se hočem, da kruh snem,*' mislil si je earn pri sebi, ter se spravi na, delo. Več krat pokliče Jakoba, ter ga prosi, naj mu prinese kruha ker mu ga je že zmanjkalo in je gladen. Ali Jakob se ni prenaglil. Videč napoeled, da je Lenartu iruh res hitro potekal m ga j€ ta zadnjič že na kolenih pxo&il, naj ga 3a božjp voljo reži samote, pripeljal je zopet Čoln do skale i» Lenart je Vgtopil. repel ja vsi ga na breg, po- Rojake prosimo, ko pošljejo za naročnino, da ae poslužujejo — TOUTED STATES oziroma < CANADIAM f POSTAL MOMY ORDER, \ -ako je vam le priročno V nekem kraju je živel pros-jak Lenart. Ljudje, latere je s pro?jačtnjem nadlegoval, so ne ga 'bili že naveličali, ker malo je bilo stvari, ki bi jih bil vbogajme sprejema L Tudi »e ni znalo, od kod je prišel v ta kraj in ker je zopet kmalu izginil, mislili so ljudje, da živi v enem 'kraju le dotlej, dokler m|u kilo vbogajme daje kaj takega, kar mu je všeč. Ne daleč od tega kraja je ]lila široka reka Samo eno me to je bilo pripravno za pre-vožnjo, in tu je pr; bival ribič Jakob, katerega pos'el je tudi bil, prevažati ljudi preko široke reke. Nekega dne, "ko se mu je bil d rog zlomil, šel je v bližnji urozd. da bi si ondi poiskal drn-irtara. Ko je dalj časa hodil po .sozdu, čuie, da nekdo govori 1 a vrhu griča, na katerem se >zd razprostira. Stopi bliže, ter posluha" Slikal je dobro in po gla?u tudi apoiznal Lenarta, ki je polglasno govoril sam s seboj. "Ha. naveličali ■so se me že PREDAT, JULY 16, 1943 Gledališče.. . Kinematograf... Radio | der. Brownlee brali vsa časopisna kritika in javnost. Zaradi {tolikega uspeha je Ruesell Jan-ney dal Brownlee jevo ime raz-* dbesfeti z električnimi lučmi, i Franq&s MoCann je v vlogi Lady Katherine povzročila pravi vihar ploskanja, zlasti v ariji "Only a Bose". Predstave ee pričenjajo to čno ob 8.30 zvečer ter ob sredah in sobotah tudi ob 2.30 po poldne. Metropolitan Opera Company. Devetdeset odstotkov ocen to glasbeno predstavo označuje kot n«jodličnejšo v zadnjih letih, Brownlee pa je po eplo-enem mnenju najboljši bariton, ki je še osvetljeval operni o- Stadium koncerti v N. Y. C. V pondeljek in torek bodo v Stadiumu predistavljali Verdijevo opero "La Travfcata". — Vlogo Violette bo pela brazilska primadona Bidu Sayao. V vlogi Alfreda bo nastopil Alexander Sved; drugi pevci in pevke pa so: Maxine S telim an, liu-cille Browning, John Dudley, George Cehwnovsky in Louis D'Aaigelo. Režiser je Heibert Graf3 kapelnik pa Alexander Smallens. Balet bo vprizoril Alexis Dolinoff. V sredo bo vodil Smallens simfonični program, v katerem bo med drugim overtura "William Tell," Wagnerjeva Siegfried ova idila in Brabmsova druga simfonija. Od četrtka do nedelje bo vodil koncerte navodošli kapelnik Jaseha Horenstein, ki je vodil koncerte po Evropi, Avstraliji in Novi Zelandiji Rojen je bil v Kijevu v Rusiji, glasbene študije pa je dovršil na Dunaju. ^ .. "The Vagabond King" j Največji uspeh v sezoni je (dosegel Rus pel Jannev s svojo mogočno predstavo "The Va-I paSbond King" v Shubert Thea-I tre z Johnom Brownlee, članom I _ GVERILSKI BOJI V GRČIJI Grški guerilei so v bližini Siatista v zapadni Macedoniji i vodili krvavo bitko z italian-skimi Četami, ki je trajala 52 ur. Italijani so imeli velike iz-t gtfbe. Grki so zajeli 18 italijanskih častnikov in 482 vojakov, ter zaplenili precejšnje količine vojaškega materiala. GUERELSKI BOJI V JUGOSLAVIJI. iPoeliušalni urad Columbia Broadcasting Systema je zabeležil 11. junija oddajo londonskega radia, ki je poročal,, da so jugoslovanski patrioti pognali v zrak velik železni .m/ost preko Save — baje 'enega najlepših mostov'v vsej Ju- iwicIQT^TI ^GLASOVANJE PODALJŠANO PO 25. JULUA^S ČITATELJI NAJ IZBEREJO FILME IN ZVEZDE ^Foreign Language Critics' Circle Vas naprosi da izberite najboljši film in poglavitne zvezde za leto 1943. . č i ta tel j i našega lista in vseh t nje je- potrebna. Zato rapuSte v glasovnico, žičnih listov v Združenih državah bo kar rte Izbrali in nam poSljlte Se DA- na proden I, da Izberejo najboljšo film- N'ES. Vafie mnenje In Izbira bo pom a ako sliko r prvih 6 mesecih 1&43, ka- gala določiti filme In zvezde, ki jib kor tudi najboljše Igralce In igralke hočete v bodoče videti, za isti čas. To Izbiranje vodi Foreign Language Film Critics' Circle v sode- v naslednjem je aeznam vodilni* lovanju a filmsko Industrijo. mm°v> «g™teev In Igralk, ki so ne stopali prvo polovico leta. V dolenjeui Ker ho obiskovalci gledališč sodniki, seznamu Izberite v vsaki skupini trn ki doSenejo uspeh In neuspeh, zato Je Je, kar mm je najbolj vJeč: to Je tri izbira vsakega .obiskovalca gledališč slike, tri igralce, tri Igralke. SLIKE: L Palm Beach Story 8. Casablanca 2. They Got Me Covered ». The Human Comedy 3. Random Harvest 10. Hitler's Children 4. In Which We Serve 11. Star Sfrngled Rhythm 5. Commandos Strike at Dawn , 12. A Night to Remember » 6. Air Force 13. Hangmen Also Die 7. Ox-Bow Incident 14. The Moon Is Down IGRALO: 1. Gary Cooper * 8. Spencer Tracy 2. Bob Hope 9. Humphrey Bogart 3. Monty Woolley 10. Paul Mani 4. Ray Mitiand ll. Erich von Stroheim 3. Paul Henreld 12. Henry Fonda 6. Walter Brennan 13. Brian Aherae 7- Mickey Rooney 14. Fred MacMurray IGRALKK: 1. Ida Lupiuo 8. Rosalind Russell 2. In grid Bergman 9. Dorothy L amour 3. Alice Fare 10. Barbara Stanwyck 4. Jean Arthur u. Greer Garson 5. Anne Shirley 12. Katharine Hepburn 6. Teresa Wright 13. Betty Grable 7. Joan Leslie 14. Rita Hayworth GLASOVNICA: 5 = = ■ ■. : : : i,:.:/.,;;^:-;..... - Slika Igralec Igralka Prvm izbira št. ..................................... §t.....................Št. .............. .... Druga izbira M. .................................... št.______________ §t .................... Tretja izbira fit. ...................................... ŠL _______________Št. ................... IME .................................................................... NASLOV ............................................................... TO GUAlSOVAlNJE BO KONČAJO 25. JTTI3JA.SS: ■ - s t; ; ; j. ■ j. 3 Kakorhitro mogoče bo zatem objavi;* •, izid glasovanja. O izidu tega .glasovanja bodo prinesle radio postaje In ame-riSkj listi. Pazite na Izid glasovanja in zapomnite si: poSljlte svojo glasovni Se danes. TBI MLLJONE FRANKOV . ZA SLANO VODO. 44Denar tejS na cesti/' si je mislH bivši (branjevec na pariškem trgu Leon Baron, ki je 1. 1936 opustil prodajo sira, masla in jajc ter se preusmeril v področje — medicine. Špekulacija e človeško neumnostjo in lahkovernostjo je vedno najboljši poisel. Tako si je osnoval organizacijo za prodajo zdravila za vse bolezni, ki ga' je imenoval '"Selminers" Nič manj n'ego 180 zastopnikov je poslal s čedno etiket i ranimi steklenicami na deželo, da bi tan! prodajali zla od kurjih ooe sov do plešivoeti in seveda jo vsakega, agenta oborožil s priporočljivim pismom adrarvstve-efiga ministra in izjavami raz-nih medicinskih ustanov. Ti dokumenti so bili seveda ponarejeni. iflož je tudi drugače postopal velikopotezno in ni Štedil z denarjem^ Njegovi zastopniki so predvajali filme, ki so kazali učinke čudovitega sCiminensa, ki je zdravil lahko vsa zla od kurjih očes do ple-šrvoeti, in seveda so v vsaki vasici pu*d podajanjem) imeli "znanstvena predavanja" z latinskimi imeni in drugim podobnim peskom v oči. Kupčija je cvetela bohotno, zdravljenje ts čudežnim Ječi lom, ki je obsegalo pet steklenici c, je veljalo 160 fr^rtkov. Ker je 'bilo lepilo, kakor je pokazala sodna preiskava, navadna slanica in je stalo Baroma pet stekleničic z vsemi obratnimi stroški vfed komaj 20 frankov, si 'lahko predstavimo, da si je mož v 3 letih nabral tri milijone čistega ddbioka. Zato so ga potem zašili na ve8 let. Vrednost enega kilograma kave v Italiji Na črni borzi v Italiji se s "kilogramom faave lahko marsikaj kupi in to stvari, ki so drugače nedosegljive. Neki diplomat je v zadnjem časti v zameno za (kilogram kave dobil novo obleta^ ti je bila od grofe Ciana naročena pri krojaču. (Baaoviee, & Janij% 1943). Stara pa je resnica: Kdor dela testament, mora kmalu j unrtti 1 Videli ssmo zatorej, da so štete ure življenja Poli- ] karpu Khallanu, tudi KIhailainu. (Kmalu po novem letu se 7 . ga je dotaknil božji prst in ohromela mtu je desna stran telesa* j da ni mogel več vstajati in da snio ga prekladali kaikor kos mrtvega lesa. i Takrat sm bil poslan še enkrat po ibrata Valfentina. Zo- 3 pet mu je dolgo govoril, tudi pel mu je in cital iz debele knjige. -' Ko je bilo petje in citanje pri kraju, me je poklical VaDentin. i Bog mi bo odpustil in Devica Marija, bo moQila zame, da ] ml ta greh ne obleži na duši! V moji navzočnosti je luteran- f ski kaplan po krivo versko blagoslovil (kruh in blagoslovil je ( tudi vino v kelihu. Nate je delil kruh in vino bolniku, ka- ( terega sem vzdignil, da je zavžil* o čemer mu je Felicijainorv , vnuk lagal, da je meso in kri našega Gospoda Odrešenika. Ko , je ležal o3e zopet v postelji, je prijel a levico, ki jo je ee lahko ( pregibal, mojo desnico, rekoč: > 3 "Izidor! Bodi blagoslovljen za r?o ljubezen Jcatero mi 1 izkazuješ!" i i Bratu Vafientinu se mi/plačal deset cekinov, potem pa sem i pobegnil iz sobe pod temmo podsrtreSje, kjer sem se izjokal, ] kakor nekdaj sveti apostol, Vjo j*e bil zatajil svojega TJieenika. , Felicijanov vnuk je pustil očetu težko knjigo, da bi si dal ( iz nje brati, kadar bi se miu približala smrtna stiska. Ta knji- ^ ga je nosila naslov: č: č — ' . .. ^ ^'Bi/blia, tu je vse svetu pismu. Stariga inn Ncviga Testa- ^ nienta — Slovert?ki, *obn«zh'ena, — Skuzi Ivria Dalmatina." ] In res se je pričel visoški gospodar ,bliižati smrtni stiski- ] Govorica mu je tekla teakc. in postal je sam sebi v največjo e nadlego. Meni pa naj pričajo vsi svetniki, da sem mu tudi v ] največji revščini izkazoval ljubezen, ki jo mora dajati sin evo- i jemu očetu- Niti za tre not ek nisem opešal pri njegovi po- ] štel ji. To umiranje je bilo mučno, grozno in strašno! » Tako i umirati nisem videl Človeka. Videl sem jih umirati po bojiščih, ko je polje odmevale od obupnih krikov obupanih grelnikov; ali tudi takrat nisem opazil toliko strahu pred smrtjo, i kadar je prof os vlačil svoje ljudi pod vislice. Grozne so bile noči. Onemoglemu telesu je odpovedalo 1 spanje. Stari mož je pričel pripovedovati, .da čuje različne 1 glasove; sedaj je šumela reka, sedaj zopet so se oglašali iz daljave zvonovi. Nad šumenje in brenčanje pa je sea na pepelnično snedo. Tedaj sem ponovil obljubo, da hočem vse žive dni delati pdkoro za njega, ki je bil velik grešnik, ki pa je bil moj ooe. Pokopali smo ga drugi dan po pepelnični sredi. Kolikor sem prosil duhovnega očt ta, — ^gospod Janez Kasper se ni dni ganiti in nikakor ni hotel dovoliti, da bi ga pokopali pri cerkvi sv. Martina v Poljanah. Njegova beseda je bila: 4'Zagrebate gji na luteranskem pokopališču, ki so ga imeli evoj čas protestant je v Poljanski dolini!" To pokopališče je tičalo na zapuščenem mestu, in mi, ki smo talkrat živeli, že nismo več vedeli, da so se tam pokopa-' vala človeška trupla- * Bil je to koišček neobdelane zemlje v kotu, kjer se tovorna pot zavije proti poljanski vasi. Le toliko je dovolil gospod župnik, da so smeli sosedje prinesli mrliča na ta kraj. Katoličanom, ki niso bili z viaoeko hišo v nikaki zveri, je bila ud'ele3ba pri pogrebu zabranjena Pa jih je le mnogo prišlo vzlic tej prepovedi! Pogreb je bil ob navadnem času. Dopoldne sta hlapca izloopala jamo, ob dveh popoldne pa smo prinesli mrliča ter ga brez molitev pokopali. Božje usmiljenje!' Da bi ne doživel več takega dne! Držal sera ae starih navad. Ker je bil pogreb v postnem čisu, sem mrliča, kakor pravimo, "iz posta vzel". Tik groba sem vse, kar jih je -bilo pri-šlo, pogostil, kakor to d'elajo tudi kočarji pri svojih katoliških pogrebih. Jledli so, pili so in bili prav dobre volje. Oni pa je spal pod rušo! — A več, ko se je enealo in več ko se je spilo, iraenitntejši je postajal pogreb. Tudi pri. zadnji priliki sem izkazal očetu vso čast in iz posta vaetemu pokojniku je visoska kmetija napravila sedmino, kakor je prej ne slej ni bilo na poljanskem katoliškem pokopališča • Celega teleta in celega praišiča eo snedli pogrebe i in povrhu £e trideset belih pogač. Vina pa se je izpilo kolikor Se ga je hotelo. Ko je padel mrak na zemljo, je odšla pogrebna družba vesele in zidane volje. Župnžku vse to ni bilo višeč, a!li branil sem se, da se vi-soski gospodar ni mogel drugače pokopati, če ni hotela pasti sramota na njegovo hišo. v "{Nadaljevanj* prihodnjič.) ^ -- no organizacijo m pametnim smiselnim- kombiniranjem do-, roače kmetijske proizvodnje in vetovnega izmenjevanja pre- ] Tiranilnega blaga, to je bila končna največja naloga zastopnikov združenih narodov. Pre-, ma ga ti nevarnost lakote in pomanjkanja prav tako temeljito kot v vojni premagati sovražnika. Prtemsgati vse ovire, pa naj se imenujejo državne meje, aH konkurenca ali kapitalizem ali kaiki&iikoK drugi izrodiki zasebne sebičnostirali sebičnosti manjših socialnih edinic. Izstavljati življenjska gred-■ t?tva povsod, kjer je pot^elba tako kot se danes na vse fronte vsega »veta dostavlja orožje, to so široke, silne Teforme, ki, naj omogočijo uresničenje en'e osnovnih točk, za katere se danes bori človeštvo. Za osvoboditev od strahu pred pomanjkanjem. Jugoslavija, ki jo je zastopala na tej konferenci delegacija z ministrom Cubrilovičcm in delegatom dr. Mirko Mermo-ijo na čelu, je bila na konferenci država, ki ji je »bor za-1 s topni kov združenih narodov " posvečal posebno pozornost in f ji odcforil mesta v najvažnej-\ ših odsekih. To priznanje nas L je znova utrdilo v prepričanju, da mednarodni svet pravično I ceni napor naišega naroda, pomembnost in vrednost naših II naravnih bogastev in zmožno-" sti Utrdilo s« nam je znova 7 upanje, da gremo v tej vojni skozi njo ne le v dobo osebne a in narodne svobode, ampak tu-3 di v socialno in gospodarsko - obnovo, za katero bomo dobili 1 "SPANISH I« Z« L*8SON8" — 8p» _ Mtna t M-tlli nalogah- — Špansko-«* F flciks fi«vaicm. — Spisal )• Je B. D. L* Cortina. T* knjiga je popolna in prav nič prikrajšan«. Od prve do rad nje strani je ^ le* popolnoma 1st«, kot jo je pisatelj EL napisal ln kot je bila prvotno iadane I sa Tlijo ceno. Gena je sato nizka, ker «o ye porabile prvotne tiskarske for me, in ker Je pisatelj sprejel nižjo ce 5 QO. i. .Po tej priprostl stopnjeTalni metodi ram Corinta pomaga, da ae lahko na- Z nate Španščine. ro praktično nčenje ima kar najmanj nesanlmirih in mapletenih slovničnih pravil ter ras nčl brati, govoriti in ra-* soneti Špansko. 0 Corintovo kratko metodo so odobrili nfitelji, profesorji. Bole. poslaništva in ikaportne tvrdke po celem svetu. Je nraktlčno, pri prosto in nspefino. Prodanih je bUo le nad 2,000.000 " Cortinovih knjig. 1 Oe vas ta knjiga zanimiva, jo lan So naročite pri KNJIGARNI SliOVHNIO PUBLISH . JM0 COMPANY. 216 West 18th Street Tori N. t;- Ceo* la jUBOlL- Visoska kronika SOMAN — Spisal Dr. IVAN TAVČAR. ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiii29 iiiiiiiiiiiiiitinuiiiuioiiuuiiiiiiiiit>*" oa zaruajeiun narodov vso j>o-trebno pomoč. Seveda pa bodo pri tem odšla v staro šaro gospodarska in sofiaTnp načela, ki so se zdela doslej nedotakljiva, prav tako temeljito kot je z raznimi krilaticami pom'e-tel te dni eden izmed voditeljev angleške delavske stranke notranji minister Morrison, ki je svojim delavskim poslušalcem takole govoril s Mi moramo preskrbeti za tak rred, da bo vsak človek imel priložnost polne, poštene zaposlitve. Prava socialna sigurnost pomeni priložnost za sigurno, 'ustvarjajoče delo- Oe bočeroo polno tako zaposlitev, ki dviga narodno blagostanje, pa moramo kratkomalo zavreči vse ovire, ki izhajajo iz naiukov 0 finančnih in ekonomskih o-mejitvah, kakršne so vladale med nami v zadnjih desetletjih, j Zasebne monopole moramo zlo-! miti v vseh o&Iifcah. Vse, kar ovira »splošen napredek življenja. mora izginiti. Kjerkoli zasebni kapitalizem) pomeni škodo in zastoj mora izginiti, kjer koli državni kapitalizem pomeni mrtvilo, mora odpasti. Mi se Ijorimo za nov svet, v katerem bi naš narod mogel živeti 'in delati srečne je in varneje j j kot so živeli njegovi očetje. To( 1 je vrhovno načelo.. Če ga na ka- kerrt področju more doseči bo- i Ije svobodna konkurenca, naj živi.. Ali rizika za njene polome in depresije skupnost več 1 TK- bo nosila. Ne more ee dovoliti večkomodnega napredka nekaterim na škodo in v revščino drugih. Praktični programi, "ki a mednarodnimi in domačimi sredstvi irstvarjajo na.i (večjo socialno trdnost in varnost vsem, to ?o nasi cilji. (JIC-) — V Ameriki je se- < daj konferenca zavezniških na- 1 rodov o prehrani povojne Ev- * rope in ureditvi njene kimetij- ; sike proiflsvodnje. Tako, da bi -se z največjo možno gotovostjo j zajamčilo trajno dovolj hrane , za evropske narode, tako, dsa • bi Se s tem oskrbela ta osnovna -potreba mirnega in zadovoljnega življenja. Konferenca torej ni samo v celoti seštela vse mijne potrebe, ki jih posamez-J ne države imajo, da bi moglte, z najnujnejšim preskrbeti svo-jp obubožano in izstradano pre-bivalf*tvo za prve mesece^ ko ne bo semena za nove plodove, ne' surovin za najnujnejšo produkcijo v Evropi sami. Konferenca ni samo pregledala trge in vire, kje bo mogoče vse potrebno za Evropo nabaviti. Ona ni samo dala osnovo za financiranje vseh teh nabav in napravila predloge za nagel prevoz vseh teh velikih'količin blaga, ampak je sla veliko daTje. Vzela je v poštev vsa plodovita tla evropskih dežel, vse dosedanje oziroma predvojne pridelke v prehrani, pogoje pridelovanja, možnost prehranjevanja vsega prebivalstva in mofnosti življenja kmeta, ki zemljo obdeluje in od njenega plodu nepo-' »redno živi. Uničiti, preprečiti j pomanjkanje hrane, to je bil1 namen konference. Kako napravili vsak čas, v vsagih razmerah hrano lahko dosegljivo v-perr* ljudem z najširšo svetov-_______:___; • • ____i ;_l Govor dr. Miha Kreka 13. JUNIJA 1943 KNJIGARNA Slovenic Publishing Company 216 West i8th Street_New York City Andrej Ternovac L Malenkosti POTT^IVT cpTCT Spisal Ivan Albreht Spisal Ivan Albreht tUUUll OrlOl Cfna 51 eeDtOT CeM 75 ""t®* Angleško Slovensko Berilo Efelfegor ., Pingvinski otok (F-J-KerD) ~Vezana kDjiga spsal Artur Bernede Spisal Anatole Franca ^ ^ CewlSeentev Cena fl^ Filozofska zgodba Veridicus govedoreja Spi«! Alojz Jlrasek ^ 8pi»l R. Un.rt. 1« -treni a Cena 54 centov „ rilkaml. Ceoa ti.— ■t, Ceoa STL^Ž_______Zločin in kazen KW 0 dostojnem vedenj i aO smo Sil V morje 111 »tranL Cena M eentof v, 'Ji___X- Spisal F. M. Dostojevski bridkosti dva zvezka Mlekarstvo Spisal Rev. K. ZakrajSek Cena Spisal Anton Pevc. S slikami. Knjiga pripoveduje, kako Je _ , 168 strani. — Knjiga sa mlekar- H i tier nastavljal limanioe in ZlVl izviti }e in farmer}« r sploteem. sanjke in pripravljal "strup" Spiaal Ivan MatiAg __* Cen« M ttmtun favoTdXe^iDkot°7ot KniUpk Je 9Vo3evreteD Obrtno knjigovodstvo tavo te dolgo prej kot jo je slovenski književnosti, kajti v 0.0 , _ .. . naPa 3 ^^ Ceoa U eentat Cena M centov