ta. Mim. g Liiuum, • soboto, 11 moga ho«. l*haja vsak ćarCzvečer izvzemal nedelje in praznike ter velja po po*« prejeman m 14 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en meaef 2 K. Kdor hodi samjjponj, plača isio leto 30 K. — Na naročbo brez istodobne vpostijatve naročnine ae ne ozira. — Za — Dopisi naj se izvole frankovatL — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo la Urotalštra tololoa it M. dežele aa vse leto 25 K, za ppl leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJnbl|ano s pošiljanjem na dom za vse leto vse leto 22 K, za pol leta U K, aa četrt leta 6 K 50 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za Mesaello celo leto 28 K. Za vse drage dežele in Ameriko se plačuje od peterostopne petit-vrste po 14 h« če se oznanila tiska enkrat, po 12 h, če se tiska dvakrat in po 10 h, če se tiska trikrat ali večkrat Je v Knaflovih ulicah it 5. — Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativne stvaii. številke po 10 h. Upravnistva telefon st, 85. Schunrz no delu. Kranjski deželni predsednik, novopečeni baron Teodor Sehwarz, ima celo vrsto pristnotirolskih lastnosti, izmed katerih se dve kar harmonično izpopolnjujeta, namreč nm-stvena skromnost in gorostasna trmoglavost. Baron Schwarz si je vtepel v glavo germaniziranje kranjske dežele. Naloga je z ozirom na pritlikav-stvo barona Schwarza vprav titan-ska, ali kar je mogoče doseči in storiti, na to dela baron Schwarz z vsemi močmi in s tisto neverjetno trdo-vratnostjo, ki je lastna kapacitetam njegovega kalibra. Klerikalna stranka gleda to popolnoma ravnodušno.Barona Schwar-za pusti počenjati v narodnostnih stvareh kar hoče, naj si bo še tako na škodo slovenstvu, samo da ji njen molk plačuje s koncesijami klerikalizma. Kravja kupčija je etablirana in funkcionira prav dobro. Ni čuda, da je vse nemčurstvo tako navdušeno za zvezo s klerikalci. Korak za korakom zasleduje baron Schwarz svoje cilje, vse krepke-je čutimo kremplje germanizacije v slovenskem mesu. Najprej so brezdoinovinski klerikalci storili podlo izdajstvo ter privolili, da se je v Ljubljani ustanovila popolnoma nemška gimnazija. Zdaj ima 25.000 kranjskih Nemcev in nemčurjev dve gimnaziji in eno realko, pol milijona štajerskih Slovencev pa le par kilavih razredov, dočirn koroški in primorski Slovenci niti takih razredov nimajo. To je sad klerikalnega brezdomovinstva. Čim je bila nemška gimnazija pod streho, je šel baron Schwarz korak dalje. Kakor znano, imamo na Kranjskem dva deželna šolska nadzornika, enega za ljudske in enega za srednje šole. Na to deželno šolsko nadzorstvo je baron Schwarz obrnil svojo pozornost in tu je čisto skrivaj in za hrbtom poklicane šolske oblasti hotel nemštvu p omagati do nove moči in do vpliva na šolstvo. Ne da bi za to vedel deželni šolski svet, ne da bi kaj vedel deželni odbor v svoji celoti — v koliko so bili poučeni klerikalci, nam še ni znano — se je baron Schwarz obrnil na naučno ministrstvo s predlogom, naj imenuje za Kranjsko še tretjega deželnega šolskega nadzornika in je za to mesto predlagal znanega nemšku-tarja profesorja Belarja. Kakor rečeno, je baron Schwarz pri tem predlogu postopal zahrbtno, zakaj deželni šolski svet in deželni odbor imata v takih stvareh važno besedo in kdor jima tako stvar zamolči in prikrije ter jih poskuša postaviti pred fait accompli, postopa tihotapsko. Da je tretji deželni šolski nadzornik na Kranjskem popolnoma nepotreben, to ve vsakdo, kdor le količkaj pozna šolske razmere. Barona Sclnvarza tudi niso napotili do tega predloga niti pedagogični niti šol-sko-administrativni nagibi, marveč ednole želja, povečati za sedaj vpliv neinštva na vse kranjsko šolstvo in zlasti na deželni šolski svet ter preskrbeti, da bi pozneje, če bi šel Hu-bad ali Leveč v pokoj, prevzel posle enega ali drugega nemškutar Belar. Ta načrt je prekanjen kar se da, in ko bi se bil posrečil, bi bil to hud udarec za slovenstvo na Kranjskem. Za sedaj je Seh\varzev načrt padel v vodo. Naučno ministrstvo je spoznalo, kako nezaslišan je Schwar-zev predlog, čutilo je, da mora nastati na Kranjskem vihar, če bi vlada storila po tem predlogu in zato je odbila predlog barona Schwarza. Nemški strankar dr. Marchet, ki vodi učno ministrstvo, je bil pravičnejši kakor »nevtralni« baron Schwarz! Ministrstvo je barona Schwarza z odklonitvijo njegovega predloga pošteno blamiralo. Ali s tem, da je ta nezaslišani predlog odklonilo, še ni za vedno pokopan. Schwarz je trmoglav in ril in vrtal bode dalje in pripravljal tla uresničenju svojega načrta vzlic vsem oviram. Naj se danes ali jutri zgodi sprememba v ministrstvu, pa je lahko mogoče, da se uresničijo njegovi naklepi; naj se danes ali jutri umakne Hubad ali Leveč, pa smo lahko prepričani, da bodo na dotično mesto vtihotapili Belarja ali kakega drugega nemšku-tarja. In kako je to mogoče, kako da se upa Schwarz tako postopati? Ker so | naši klerikalci brezdoinovinci, ki za koncesije klerikalizmu prodajajo slovenske narodne koristi. Pismo s Hrooitajo. (Rauchov položaj po avdijenci pri kralju. — Cesarjev jubilej in Hrvašha. — Delovanje klerikalcev). Zagreb, 11. junija. Baron Rauch je bil preteklo soboto sprejet pri kralju. Poročal mu je o položaju na Hrvaškem. Avdijeu-ca je trajala tričetrt ure. In Rauch — ostane na banski stolici. To je vse, kar se uradno ve. Ranchovi časopisi trinni tiiajo, vesele se zmage nad ustavnim prin- cipom, da se more pri nas držati človek proti volji celega naroda. Uspešno izrablja dejstvo, da že sedaj ni Rauch padel, tla prepričajo celo javnost o — stalnosti njegove vlade, in da v doglednem času ne bo spremembe sistema na Hrvaškem. V tem obstoji ves Rauchov manever navzgoraj in nazdolaj. Navzgor dokumentira, kako na Hrvaškem ni mogoče ničesar ukreniti v kratkem času, kako. nagle spremembe na banski stolief le jačijo opozicijo. Zato potrebuje dalje časa, da se strasti poležejo, da popusti »teror« koalicije, a potem bo z gospodarskimi reformami prepričal narod o svojih dobrih namenih . . . Zato je zahteval že poprej, naj ga puste mirno na banski stolici nič manj, kakor — tri leta. Navzdolej pa hoče s svojo neomajno stalnostjo izzvati prepričanje, da je brezuspešna vsaka nadalj-na borba proti njemu. Uporne elemente je treba disciplinirati, podleže zastrašiti, neodločne zase pridobiti. Načrt ni ravno napačen. Vrhu tega bi bil pri volji, žrtvovati tudi svojega na j verne jšega prijatelja podbana Czernkovicha. Vrgel bi ga čez krov, da pomiri vihar. Seveda šele v skrajni sili. Rauch je priznal, da je pri kralju referiral o dogodkih na vseučilišču. Brezdvomno je moral nekako zagovarjati tudi škandal glede štipen-dijev za Czernkoviclmvega in Ara-nitzkega sina in ostale korupcijske afere. Kako se je pri teh stvareh iz-vil, vedi sam bog. V javnosti niso mogla njegova glasila tega potlačiti. In še zaradi ene afere se je moral opravičevati. Znano je, kako je Rauch takoj ob svojem prihodu na bansko stolico začel operirati proti celi koaliciji z denuncijacijami o »antidinastičnosti« in »veleizdaj-stvu«. Pozneje je ta obrekovanja omejil na srbsko samostalno stranko. Takrat se je blamiral z znano dvobojno afero proti dr. Medakoviču, skrivši se za »državno tajnost«. Nato je hrvaški delegat dr. Du-o p o v i č v sijajnem govoru razgrnil v peštanskem parlamentu vso mizerijo Rauchove vlade ter je med drugim rekel, naj bo Rauch s svojimi denuncijacijami o antidinastičnosti nekoliko previdnejši, ker so znane njegove izjave o habsburški dinastiji šele v nedavnem času. To je bil žebelj v glavo. Koalicijski časopisi že nad mesec dni ponavljajo to Popovieevo izjavo ter vprašujejo Rauchova glasila, naj povedo, kakšne izjave so to, kaj je na stvari, toda Rauchova glasila na vsa vprašanja trdovratno molče. Ne upajo si ni- šan P ti demontirati! Rauch paradira na Dunaju kot poseben zaupnik krone, a tukaj si ne upa o tako delikatni aferi niti črhniti, kaj šele, da bi z največjim ogorčenjem odbil od sebe tudi samo misel, da je sploh bil kdaj ilojalen! Toda on dobro ve, zakaj molči, ker je koalicija dobro oborožena z dokazi. .. Baron Rauch je namreč, preden je postal ban, vedno živo sim-patiziral z madžarskimi idejami iz leta 1848. ter se je v privatni družbi čestokrat zelo neugodno izražal o naši dinastiji. Tako se je tedaj kopje obrnilo proti Rauchu. Kako se je mogel izviti iz te afere, ako ga je vprašal kralj, to ostane zagonetka. Našemu narodu more služiti to le v pouk, kako v dvornih krogih takoj verujejo tudi najnesmisel-nejšim obrekovanjem, kadar se gre za naše narodne predstavitelje, a za popolnoma utemeljeno obtožbo se niti ne zmenijo, kadar se gre za madžarskega eksi>onenta . . . Pri nas vlada soglasno mišljenje, da Hrvaška ne sme sodelovati pri jubilejnih slavnostih na Dunaju. Poslanec dr. Babič-Gjalski je to stališče prav lepo razložil v »Pokretu«: ako bi leta 1848. ne bilo Hrvatov, ne mogel bi se niti slaviti ta jubilej, ker so takrat le Hrvatje rešili prestol. A za nagrado po 60 letih je sedaj Hrvaška.edina dežela v celi monarhiji, kjer vlada absolutizem. Nato je prišla še tudi afera s programno knjižico o dunajskem »Festzugu«, kjer se našim graničar-jem na nesramen način pripisuje posebni talent v vojski za — tatvino. Ta nezaslišana žalitev je izzvala največje ogorčenje, bodisi da odbor za »Festzug« obeta vsako »zadoščenje«, vendar je težko sedaj pomiriti razburkane valove. Med tako razpoloženje je padel danes smešen predlog. Bivši kandidat hrvaške stranke prava M. Mileu-snič, drugače premožen človek, je razposlal na vse strani tiskane okrožnice naslovljene na poslance in sploh na ves narod, kjer poživlja, naj se vsi vzdignemo, »pa makar tudi 10 tisoč«, gremo k vladarju ter mu kot »verni otroci« čestitamo k jubileju in razložimo žalostno stanje na Hrvaškem. Predlagatelj se zanaša, da nam kralj ne — odbije prošnje, naj napravi konec nezakonitostim na Hrvaškem. Tej naivnosti se vsakdo posmehuje. Naši klerikalci se čimdalje bolj odtegujejo vsaki akciji, ki se je lo- teva vsa ostala naša javnost. Očitno imajo popolnoma nesposobno vodstvo, ki ne zna prikrivati pogubne klerikalne tendence. S tem seveda le koristijo borbi proti klerikalizmu. Klerikalci že sedaj popolnoma odkrito branijo Raucha ter napadajo koalicijo, tako da Rauchovi časopisi neprestano prinašajo sodbe klerikalnega »Hrvatstva«. To je sedaj edini organ, s katerim se morejo postavljati. Seveda pri tem ne pozabijo na-glašati, kako so klerikalci — »načelni opozicionalci«, a vendar tako »objektivno« sodijo! Te dni so klerikalci najbesneje mahali na napravo »otroški praznik«, ki so ga naše učiteljice napravile po zgledu pri drugih narodih. To je namreč ideja, da se dva dneva v letu posvetita skrbi za siromašno in zapuščeno mladino, da občinstvo doprinese v ta namen akotudi najmanjši dar. Vkljub vsemu klerikalnemu ruvanju, ali morda ravno zato, je ta ideja prvikrat sijajno uspela v Zagrebu. Klerikalci so bobnali proti temu, češ, da ni vse postavljeno na »katoliško« podlago in ker ni zagotovljeno nunam in popom, da bodo gospodarili v zavodu za te otroke! S tem pa so dosegli ravno nasprotni efekt. Ako bodo tako nadaljevali, moralo jih bo vsako plemenito podjetje prositi, naj ga napadejo, ker s tem bo tudi uspeh zagotovljen. Glasovi iz Idrije. Napovedane veselice, ki jo je nameravalo prirediti idrijsko učiteljevo v proslavo cesarjevega jubileja in v korist društvu za varstvo revnih otrok, — ne bo, če smo prav razumeli sobotnega »Slovenca«. S samimi klerikalci si učiteljstvo ne upa nastopiti. Ce radi teda ne, ker se je zbalo blamaže ali, ker ga je vendar sram takih pomočnikov, to je stvar učitelj-stva in nas nadalje ne zanima. Kon-štatujemo le z zadovoljstvom, da se idrijska napredna društva niso dala ujeti na klerikalne limanice, ko se jih je v znamenju in pod pretvezo lojalnosti in milosrčnosti hotelo porabili v to, da bi klerikalcem omogočili javen nastop pred naprednim občinstvom. Kajti čisto jasno je, da so imeli klerikalci s to prireditvijo pred očmi samo svoje strankarske namene; javna tajnost je namreč, da bolj zagrizeni klerikalci naskrivaj nasprotujejo društvu, ki mu je bil določen prebitek veselice, ker vidijo v njem konkurenco Vincencijevi družbi, katero po vse prosto izrabljajo in zlorabljajo za svojo stranko, dočini LISTEK. Ho Primorskem. Xa Primorsko se pride od več strani. Ko bi bil jaz še hribolazec, bi opisal pot čez Porezen dol na Tolminsko in od tam mimo Goljakov na Cavn in na vrhu tega hriba bi sestavil načrt, da opišem Primorsko vredno in po njenih zaslugah ob zadnji volitveni dobi. Toda jaz sem hribolazec samo še v duhu in v sponi i-au, še po ravni cesti ne lazim več rad, vozim se pa rad v odprtih vo-zeh, da si ogledujem svet in zlasti visine, po katerih sem mlad in vesel prehajal. Ko sem se zadnjikrat popeljal na Primorsko, zgodilo se je to Po Vipavski dolini in ko je volitveni hoj na Primorskem najbolj vihral. Ni čuda torej, da sem do malega skoro celo pot politiziral sam seboj in kolikor mogoče kar naravnost predse gledal, da nisem opazoval toliko ob obeh straneh te doline nastavljenih brezpotrebnih cerkva, ki se mi vidijo v novejši dobi kot trdnjave, iz katerih streljajo na nas poštene ljudi. Sveti Jeronim, sveta Trojica, sveta Ana, sveti Jakob, sveti Miklavž, tam za Gočami cerkvica, kateri še za ime ne vem, sveti Pavel in sveti Ahac, vse to stoji na hribcih in na samem. Prejšnje čase sem vedel za pomen teh cerkvic. Pri vsaki je bil in seveda je še sedaj važen prelaz za zajce in lisice, pri nekaterih tudi za srne. Kdor je pri cerkvici stal, ta je getovo streljal in sešli smo se navadno tudi pri cerkvici in se tam dogovarjali, lagali in se za potrebo tudi pridušali o minoli gonbi. Poizvedel sem pa, da, odkar izhaja »Domoljub«, se to več ne godi, ampak da lovci, kadar pri cerkvici skupaj pridejo, takoj pokleknejo in molijo. Mogoče je tudi to; zabraniti jim tega nihče ne more in »Domoljub« ima velik vpliv in le škoda, da ne izhaja v več jezikih, gotovo bi bilo manj greha po svetu in več denarja v papeževi mošnji in še presvetli Tone Bonaventura bi imel še kak groš v žepu in ne bi bil prišel na boben. Pa kaj hočemo, vsaj za škofe, duhovnike, brumne žene in nedolžne otroke ni ta svet, tam na onem svetu jih čaka plačilo in rajsko veselje. Brate Feltrinelli in oskrbnika Dicento bo pa hudič pekel in polival jih bo sam gospod šenklavški Šiška z mastjo, katero bo sedaj on pridobil na Gornjem gradu. Ko bi se mi ne mudilo naprej do Primorskega, posebno ker vem, da se bom še pristavljal, bi jel nekoliko meditirati o tem polomu, pa naj bo; prepustim celo stvar »Domoljubu«; ta bo gotovo vse natančno pojasnil in povedal, kako se je to godilo, da je prevzvišeni škof prišel na boben in vzlic temu, da vsi pravi in verni kristjani zanj molijo. Pa vendar ni kak potuhnjen liberalec! Ne, ne! To ne, odpusti mi ti dragi »Domoljub«, ti kažipot v nebesa, da me je obšla taka misel. Priznam, da te še premalo čitam in študiram. Pa kaj bi tudi prevzvišenega Toneta prišteval liberalcem, saj veš, da ni še zadostikrat zapel: »Veni creator špirit us«. No, pa da se vrnem na svoje popotovanje na Primorsko in da še enkrat povem, da sem kar naravnost predse gledal, da bi sovražnih trdnjav ne videl. Priznam, da sem zašel ravno po tem gledanju naravnost v pobožno premišljevanje in vestno ocenbo oerkvic na hribih. Gledal sem namreč in imel sem pred seboj vedno vas Budan je. Kaj — vas? Ne! Glavno mesto Vipavske doline. Že sem poudarjal, da mi nismo za ta svet, priznam, da so zadnje volitve svetu dokazale, da cvet vipavskih glav ni za posvetno slamo, ampak da si pripravlja ležišče za večnost. In teh, ki ne marajo za slamo, je bila večina, vrhunec protislamarjev so pa Buda-nje. Resnica je, da so tam osli doma, ki nosijo grozdje in drugo sadje po svetu, in resnica je tudi, da osel za slamo ne mara, ampek reči vendar ne moremo, da so se Budanjci kaj od oslov priučili, saj so vendar vedno po svetu in drugod ni tolikanj oslov. Pa pustimo osle na strani in udarimo na pravo struno: Samo dva liberalna glasova sta bila pri zadnjih volitvah v Budan j ah. Še v Šentvidu, kjer do malega nima drugi besede kakor obče in sam sebi najbolj koristni župan, je bilo več zavednih vo-lilcev in torej zadaj ostajaš, Šentvid, in kapitol in glavna trdnjava cele doline so Budanje, quod erat de-monstrandum. Kako se pa tudi postavljajo Budanje! Cerkev nova na odprtem prostoru in pobeljena na lišp. V re-špektni daljavi od cerkve na vseh straneh kakor razpojene ovce razpostavljene hišice so tudi vse pobeljene. Sveti Ahac je kar črn proti Bu-danjski beljavi; gotovo je vrhpolj-ski. Ko bi bil naspol, bi bili Budanjci valjda svojo stran tudi pobelili in to bi bilo kaj imenitno. Da še solnce posije na to budanjsko beljavo in zvonovi zapojo, se meni kar nehote vidi, da ima vsaka teh pobeljenih bajt svoj stolpič in v njem svoj zvonček in vrvico do tal speljano, za katero vleče osušena baburica, ki je ne-broj liberalnih grošev po mestih nabrala in jih domov zvozila, kjer se- daj zvoni in moli in se zgraža nad mestnimi liberalci po predpisih propovednih naukov v glavni cerkvi. Da, Ljubljančan.ie, Zagrebčani in drugi mestjani, ki kupujete sadje od svetohlinskih babnic, vi belite Bu-danjcem cerkev in koče in zato ste že na tem svetu obsojeni kot brezverski liberaluhi, vaši groši so pa dobri. Dobro bi bilo, da bi nekoliko pometi i po mestih to budanjsko tercijalstvo in prostor naredili za G a b r c e , ki imajo tudi sadjarsko kupčijo in so se postavili kakor en mož za našega Štreklja. Naj Budanjci sedaj nekoliko počivajo in naj doma žvenkljajo in bingljajo, da jim bodo kar angelčki nad hišicami plesali in bodo oni uživali rajsko veselje že na tem svetu. A ... Ne! Ne še Amen, saj nisem še na Primorskem, kamor sem se namenil. Do malega se mi godi kakor našemu Sivorju, ki je »Hojo na Triglav« opisaval, pa še iz hiše ni stopil. Vsaj toliko prostora mi dovolite še, gospod urednik, da prestopim s klobukom čez glavo mimo kranjskih Štu-rij čez most na Primorsko. Zatečem se naravnost na Lavričev trg, sna-mem klobuk do tal in s povzdiguje-nim glasom zapojem: »Ti, ki si nas ustvaril, kakor listja trave...« itd. Da, vzvišeni Lavrič, tvoje mučeni-štvo je rodilo obilen sad. Beda te je bi tega pri novem društvu za enkrat še ne bi mogli delati. Kdo jim ?»ode verjel, da so se naenkrat tako poboljšali. Mi že ne. Zato pa naj klerikalni pevci le na koru briljira jo, napred-njaki se prav radi odpovedujejo užitku, katerega bi imeli od njih, ki so idini toliko izvežbani, tk\ bi bili lahko kos svoji nalogi«. Le med sabo se zabavajte, gospoda' •j . 1 Razdor med delavstvom večajo liberalci, — ker nočejo s klerikalci skupno nastopiti, tako tarna »Slovenec« in pri tem »grenke suze runi«. Ubogi dopishik, usmiljenja si vreden, da te je bog obdaril s tako mehkim srcem. Ti si v resnici človekoljub v pravem pomenu besede, klerikalec si le za nameček. Samo škoda, da si se šele sedaj zavedel svojega poslanstva. Kje si bil pa takrat, ko so edini tvoji somišljeniki kazili solidarnost idrijskega delavstva, ki se je borilo za svoj kruh in svoj obstanek ?! Vse napredno misleče delavstvo se je zavedalo svojega neznosnega položaja ter je bilo enega duha in ene misli, da si magari s silo pribori ekzistenčne pogoje, peščica klerikalnih delavcev pa je šla — našun-tana od svojih brezvestnih voditeljev — svojo pot in je po svojih močeh metala polena pod noge svojim sotrpinom. Takrat, takrat bi se bil oglasil in zapel jeremijado! Danes gleda iz tvojega javkanja gola in pristna hinavščina- Klerikalni pisarji niso le najbolj zagrizeni strankarji, ampak med klerikalci tudi najlepši fantje v Idriji. Kajti upokojeni davčni kontrolor, sedaj reditelj jubilejnega sprevoda, g. Zazula, je po svojem finem okusu dobil med klerikalnimi rudarji enega samega, med klerikalnimi pazniki samo dva, ki so vredni, da se udeleže obhoda, ostali, ki so v prvi vrsti našli dopadajenje v očeh nove veličine, pa so sami klerikalni pisarji. Ti bodo torej predstavljali pred svetom rudarsko skupino idrijsko. Ja, vsakdo ne more biti lep. Prispevke so sicer pobirali tudi pri rudarjih in meščanih in marsikdo je rad vrgel kako dvojačo, da bode moglo par rudarjev zastonj iti na Dunaj, ker bi sicer gotovo nikdar ne videli cesarske pre-stolice. Sedaj pa tako razočaranje, da so izbrani sami Os\valdovi lajb-špicelni. Ta ali oni klerikalec se je pogledal v zrcalo in si mislil, da je gorši od tega ali drugega pisarja, ki je našel milost pri zaupniku deželnega komiteja Ali zrcalo nima jezika, nima besede, odločal je g. Zazula, ko se je prej posvetoval v tajni seji s klerikalnim generalnim štabom. Tisti pristaši S. L. S., ki jim »up je šel po vodi«, da bi zastonj šli pogledat mesto, kjer se mora trebuh pustiti zunaj, naj le pomislijo, da si še niso pridobili toliko zaslug za stranko kot izvoljenci, da se jih torej tudi pri tej priliki ni moglo tako upoštevati kot one. Zato za naj se potrudijo, da bodo dosegli tudi sami rekord v špicla-nju, in ob cesarjevi sedemdesetletnici g. Zazula ne bode pozabil nanje. Nam je le žal g. Kavčiča, ki bi bil lahko tudi kot govornik nastopil. Ne samo lastnih pristašev-rudar-jev, ampak tudi g. nadsvetnika je g. Zazula vodil za nos. G. nadsvetnik, misleč, da morajo rudarji tvoriti rudarsko skupino, je dal delavcem okli-cati, naj se zglasi, kdor se hoče udeležiti jubilejnega sprevoda. To se je zgodilo opoldne, zvečer pa se je rudarjem naznanilo, da se ni treba nikomur zglašati, ker je skupina že polna. G. Zazula je bil stvar že prej uredil — brez vednosti gospoda nadsvetnika. preganjala in v smrt pognala, ker si vso svojo duševno silo in zadnji belič žrtvoval svojemu narodu. Ne samo ajdovski glavni trg, do malega cela Primorska naj bi nosila tvoje ime. Kar naravnost rečem, da po večjem tvoja zasluga je sedanja zmaga na Primorskem. Ti si nam izklesal možake, ki dičijo Ajdovščino in tvoj trg. Notar je črnkast, kakor si bil ti, skoraj bi ti bil podoben. Požrtovalen je do skrajnosti in beseda njegova je krepka, ker prihaja iz srca in vsakega prepriča, ker ga podpirajo dejanja. Roko si podajata z Načetom, ki #leda iz putrha. Ta Nace je mož beseda in ni še nikdar navadne kaj šele častno besedo snedel. Tudi ni kle-petav, kakor tisti Nace, ki je častne besede in razbija jajca, še preden se j*» pisce dogodilo. Živela vidva in ves domači krog ženskega in moškega spola, v katerega prištevam tudi starega junaka iz Lokavca, ki prihiti na pomoč, ako se mu le migne s krepko besedo in odprto dlanjo. Nevolja me obdaja, da se ne morem dalj časa % vami baviti. Naj bo za danes dovolj, gospod urednik, me že grdo gleda in mi očita, da sem se predolgo bavil z Budanjci, prazno slamo in kftr zraven spada. Rr-.-. ,c. Za tiste klerikalce, ki bi bili tudi radi paradirali po cesarskem Dunaju, pa so morali ostati doma, namerava baje g. Zazula po svojem povratku prirediti kinematografične predstave s slikami iz jubilejnega sprevoda. Za aparat bode treba šele pozneje pobirati. zborovala podružnica ljubljanska I. avstrijskega društva državnih slug 1K> § 2, društvanih pravil v društvenih prostorih $v. Jakoba trg št. 7 ter sklenila, da naj se nemudoma pošlje deputacija do tukajšnjih državnih poslancev. Ta deputacija je izročila poslancem naslednjo spomenico: Vaše preblagorodje! Velecenjeni gospod državni poslanec! Ker so postale socialne razmere državnih uslužbencev letos do skrajnosti neznosne in je njih položaj res obupen in usmiljenja vreden, upa se podpisano društvo Vašemu Prebla-gorodju poslati v prigibu še enkrat svoje zahteve z nujno in ponižno prošnjo, da se našega stanu usmilite in z vso vnemo delate v državnem zboru na to, da se našim upravičenim zahtevam ugodi in se nam nekoliko izboljša naš usmiljenja vreden položaj. To storimo, zanašajoč se na Vašo naklonjenost in v nadi, da se bo-dete na merodajnein mestu zavzeli za te upravičene zahteve našega pozabljenega stanu. Prenašali smo decenije in decenije potrpežljivo in voljno vse težave in upali na izboljšanje našega gmotnega položaja, toda zaman! Vsled pretirane draginje vseh živil, je postala beda med našim stanom neznosna in zaupno izročamo rešitev svojega socialnega vprašanja v zaščito Vašega Preblagorodja. Uverjeni, da našo zaupno prošnjo uslišite, beležimo Vašemu Pre-blagorodju naj vdane je Podružnica I. avstrijskega društva državnih slug \w Ljubljani, dne 4. junija 1908. I v a n u š a s. r., Z o r k o s. r., t. č. tajnik. t. č. nač. Tej spomenici so dodane naslednje: Zahteve državnih slug. Z zaupanjem priporočamo Vam torej v zaščito v državnem zboru naslednje naše peticije: 1. Uvedba časnega avanzma liki uradnikom, ke± je po sedanjih razmerah skoro nemogoče doseči več kot III. službeni razred; 2. regulacija pokojnine za vdove. Povišanje minimalnega zneska od 400 K na 600 K; 3. uvedba 351etnega službovanja za vse kategorije slug; uvedba osem-urnega dela na dan in odškodovanje čezurnega delovanja, posebno nočne službe jetniških paznikov; 4. določitev provizorija slug vseh kategorij na eno leto in potem definitivno nastavljenje; 5. uvedba službene pragmatike, kakor je že po vseh državah Evrope v uporabi, da se odstranijo samovoljna pretiranja posameznih predstojnikov; 6. preosnova disciplinarnega postopanja, ki odstrani dosedanje razmere, po katerih je izročen sluga popolnoma na milost in nemilost predstojniku, odprava sramotilne zaporne kazni pri jetniških paznikih; 7. odstranitev prikrite kvalifikacije, pp kateri je nedopusten uslužbencu vpogled vanje in mu je odvzeto sredstvo proti nji upravičeno ugovarjati; 8. uvrstitev cestarjev v IV. službeni razred slug in predrugačenje naslova v cestne paznike; 9. uvrstitev sodnih dostavljalcev v kategorijo pomožnih slug; 10. 14dnevni letni dopust za sluge pri vseh cesarskih oblastnijah; 11. takojšnja odprava bolniškega zavarovanja provizoričnih uslužbencev in mesto tega cela plača za polletno bolezensko dobo. Iz parlamentarnih odsekov. D u n a j ,' 12. junija. Včeraj je brambni odsek razpravljal v podrobni debati o podporah za rodbine rezervistov, ki so poklicani k orožnim vajam. Predlog poslanca S k a r e t a, naj se pritegnejo med podpornike tudi oče in mati rezervistove žene, je vbil odklonjen. Istotako se je odgodil predlog poslanca Petelenza, naj bi dobile podporo tudi rodbine nadomestnih rezervistov med osemteden-skim vežbanjem. Najdaljša debata se je razvila pri § 3., ki določa visokost odškodnine. Vladni zastopnik je bil za »krajevnim razmeram primerno dnino«, dočim je poslanec Skaret predlagal najmanjši znesek najmanj 1 krono na dan. Pri glasovanju o tem predlogu pa se je pokazala nesklep- čnost odseka, kar se je zgodilo baje le umetno. Tlakoval odsek je razpravljal ( včeraj o kompetenci sodišč v tiskovnih pravdah. Pokazalo se je veliko nesoglasje* Poslanec dr. S k e d 1 je predlagal porotna sodišča za hudodelstva, ki ga zakriv} časopisje m posebna sodišča (Schoffengerichte) za prestopke. Socialni demokrat je so predlagali za hudodelstva in prestopke porotna sodišča, krščanski socialisti pa za privatne žalitve v tisku pristojna sodišča za žaljenja časti. Debata se bo nadaljevala v prihodnji seji. Sanitetni odsek je razpravljal o vladni predlogi o zobozdravništvu in zobotehniki. Za referenta sta bila izvoljena poslanca dr. S t o j a n in H e i 1 i n g e r. Proti dualizmu. Dunaj, 12. junija. »Reichs-post« je prinesla razgovor z dalmatinskim poslancem Ivaniševi-č e m , ki se je odločno izrekel proti dualizmu in za trializem. Poslanec je rekel: »Dualizem je za nas Hrvate in za monarhijo najškodijivejša stvar. Izmed dveh zlov je vendar treba voliti manjše. Tudi Srbi bi ne bili proti trializmu, ki bi jim bil le na korist. Bil sem vedno za slogo s Srbi. Žalibog se v Dalmaciji na obeh straneh pretirava, vendar se izboljšujejo razmere za slogo. Reška resolucija je spravila hrvaško vprašanje na dnevni red, napravila Hrvaško za tretji faktor v monarhiji ter pripravila dunajsko vlado do tega, da se bolj briga za Dalmacijo. Reške resolucijo smatram za politični manever, ne pa za politični ideal. Zagotoviti pa moram, da reške resolucije ni rodila ljubezen ali simpatija za Madžare, temuč zlovolja nad Avstrijo. Avstrija naj popravi škodo, ki smo jo pretrpeli sedaj. Našim bratom na Hrvaškem se naj omogoči ustavno življenje, v Dalmaciji se naj uvede hrvaški uradni jezik, izvede se naj železniška zveza med Bosno in Hrvaško in naši združitvi naj se ne dela ovir.« Ogrsko - hrvaški državni zbor. Budimpešta, 12. junija. V današnji seji so se odobrile investicije za državne železnice, nakar se je začelo razpravljati o sanitarnem zakonu. Parlament bo zboroval najbrže le še prihodnji teden. Ker je v tem kratkem času še pričakovati daljših debat, se ne bo razpravljalo o vseh pripravljenih predlogah. Na dnevni red prideta najbrže le zakonska načrta o brezplačnem ljudsko-šolskem pouku in o zvišanju davka na žganje. Vse ostale stvari se odgo-dijo na jesen. Italija prerokuje vojno z Avstrijo. Rim, 12. junija. V parlamentu razpravljajo o novih železnicah. Poslanec Felissent je zahteval, naj se pri tem misli v prvi vrsti na obrambo deželne meje proti Avstriji ter se dogradite dve progi do meje. Govornik se je skliceval na to, da ima Avstrija za slučaj vojne šest železniških zvez, Italija pa le tri. Kaj pomagajo utrdbe, ako ni mogoče pravočasno prispeti z vojaštvom do njih- Govornik je izjavil, da se mora Italija pripraviti, da bo z mirno vestjo zrla v bodočnost. Ministrski predsednik Giolitti: »Sanjate z odprtimi očmi.« — Felissent: In vi, gospod ministrski predsednik, sanjate z zaprtimi očmi. Mislite resno in vestno, zakaj bližajo se težki časi, ne sanjajte ne z odprtimi, ne z zaprtimi očmi. Veleizdajska zarota v Črni gori. C e t i n j e , 12. junija. Zagovornik glavnega zarotnika Raj kovica je poudarjal, da je njegov klijent izročil bombe policiji ter sploh izdal načrt zarotnikov, zato zahteva, naj ga sodišče oprosti. Tudi zagovorniki ostalih zarotnikov so navajali olajšujoče okolnosti ter prosili za oprostitev ali pa vsaj milostne kazni. Zagovorniki govore že tretji dan. Italija o Maroku in Balkanu. Rim, 12. junija. Na vprašanje poslanca Cirmenija, kaj je z diplo-matičnimi dokumenti o Maroku in Balkanu, je odgovoril državni tajnik Pompili, da bo sestavljenje dokumentov še nekaj časa trajalo. Knjiga o Maroku je že gotova ter se kmalu predloži. S knjigo o Macedoniji pa se počaka, da se dožene s porazu mljeli je med Anglijo in Rusijo. Hudodelstvo grških vstaftev. C a r i g r a'd?' fŽ junija. 14 mož broječa grška četa je napadla bolgarsko vas Višeni ter odvedla dva kmeta in devet kmetic. Pozneje so se vstaši še enkrat vrnili ter začeli vas zažigati. V tistem trenotku so prihi- teli orožniki, toda vstaši so začeli nanje streljati. Končno so morali vstaši bežati, a ko so prišli orožniki do njihovega skrivališča, so našli le trupla 11 bolgarskih ujetnikov, ki so jih Grki pomorili. Perzija pred revolucijo. ^oi^on, 16. junija. Okoli parlamenta v Teheranu se je zbralo na tisoče oboroženih nacionalistov. Vojaštvo je dobilo ukaz, vse razorožiti, toda ni dovolj močno in dem on -strantje so razorožili par kozakov. Po vseh voglih mestnih ulic so nabiti revolucijski lepaki. Revolucionarji se nočejo pokoriti ruskemu ultimatumu ter nameravajo pokrajino Azerbajdžan proglasiti za avtonomno pod nemškim varstvom. Splošno se sodi, da bo Nemčija tudi prevzela protektorat, da s tem demonstrira proti angleško-ruskem u pobratimstvu v Revalu. P e t r o g r a d , 12. junija. V Tebrisu so vstaši grozili napasti rusko poslaništvo, toda prišla je šahova brzojavka, v kateri grozi z ostrimi kaznimi, da osvobodi državo anarhije. Obenem šah prisega, da bo ustavo verno varoval. Šahova brzojavka je začasno umirila vstaše, ki so že hoteli proglasiti šaha za odstavljenega. Zunanja politika Rusije. Pariz, 12. junija. Povodom sestanka v Revalu je bil poročevalec »Matina« pri ruskem ministrskem predsedniku Stolvpinu. Stolvpin mu je izjavil: »Temelj naše splošne politike ostane slej kot prej zveza s Francijo. Naše prijateljstvo z Anglijo se popolnoma krije z miroljubnim ciljem te zveze. Rusko-angleško prijateljstvo je potrebno za ravnotežje Evrope, ravnotežje, ki si ga nihče ne bo drznil dotakniti. Prijateljstvo z Nemčijo s tem ni prizadeto, ker naš dogovor z Anglijo se tiče Perzije, Afganistana in Tibeta, to je dežel, kjer imata Anglija in Rusija braniti le lastne interese.« Dragi tovariši načelniki in gasilci! Povabim Vas dne 18. t. m. popoldne ob 3. uri v hotel »Ribnik«. Dnevni red: 1. Razprava o organizaciji gasilstva. 2. Razgovor o proslavi jubileja GOletnega vladanja presvitlega cesarja. 3. Razni nasveti. Opomba: Pri drugi točki dnevnega reda se bode razpravljalo o splošni skupni proslavi 601etnega jubileja, vsled tega bi bilo velikega pomena, da se vsi dosluženi vojaki udeležijo razgovora o proslavi tega velepomembnega dogodka in k izredno veličastnemu slavju z gasilci skupno pripomorejo. Tovariši! Ljubezen do našega presvitlega vladarja in naše mile domovine, nas poživlja, da kot zvesti državljani in vojaki združeno stopimo v kolo in proslavimo ta izredni zgodovinski dogodek. Radi tega je nujno potrebno, da se udeležite tega velevažnega razgovora v obilnem številu. Postojna, 10. junija 1908. M. Petrič, podnačelnik zaveze gasilnih društev. Onevne vesti, H I k, r w% .r ;I r. X j trs cM V Ljubljani, 13 junija — Jubilejski sprevod.Več dni se je bilo bati, da pokvari dež ves jubilejski sprevod. Toda naposled se je vreme vendar obrnilo na bolje in včerajšnji dan je bil lep in prijazen. Že o polnoči so se začeli zbirati ljudje in več tisoč oseb je mnogo ur potrpežljivo čakalo na veliko maškera-do, imenovano jubilejski sprevod. Tujcev je prišlo gotovo na stotisoče, seveda so večinoma prišli zjutraj in odšli zvečer. Tudi pravih tujcev, ljudi, ki so dali hotelirjem, kavarnar-jem itd. kaj zaslužiti, je bilo mnogo na Dunaju, vendar niti približno toliko, kolikor se jih je pričakovalo. V Pratru se je začelo na vse zgodaj sestavljanje skupin. To je bilo dolgotrajno in mučno delo, in marsikoga je minila potrpežljivost. Nastali so celo burni prizori in kmetje so kleli, da se je kar bliskalo. Naposled je bilo dolgega čakanja in pripravljanja vendar konec in mogočni, res velikanski sprevod se je začel pomikati v mesto po določenih ulicah. Cesar je prišel nekaj minut pred deseto uro na dvorno tribuno, kjer so ga pozdravili grof Wilczek, predsednik slavnostnega odbora dr. Klotzberg in župan Lueger. Kmalu nato je dospel sprevod pred cesarsko tribuno. Najprej so defilirale zgodovinske skupine. Kostumi so bili res jako dragoceni, vobče pa je bila sodba o zgodovinskih skupinah le malo ugodna. Bolj slikovite so bile narodnostne skupine, ki jih je občinstvo tudi dosti navdušeno pozdravljalo. Kranj- ske skupine so v celoti napravile jako dober vtisk. Kočevci so hajlali kar so mogli. Pri narodnostnih skupinah so odločili raznobojni pestri kostumi, drugače tudi te* skupine niso bile kdo ve kaj. Kritični gledalci so bili vobče precej {razočarani. Ko so bile zgodovinske in narodnostne skupine pasirale cesarsko tribuno, so se okrog nje razpostavili pevci. Lueger je imel navdušen govor na cesarja. Ko je zaklical ob koncu govora »Hoch«, so zapeli naenkrat vsi dunajski zvonovi in mogočno je za-orila cesarska pesem. S tem je bila slavnost končana in sprevod se je po določenih ulicah vrnil v Prater ter se razšel. Cisti dobiček sprevoda je bil namenjen jubilejski akciji »za otroke«, toda čistega dobička ni nič, marveč še znatna izguba. Sodi se, da znaša deficit pol milijona kron. Špe-kulantje so se pri prodaji tribunskih sedežev pošteno urezali. Na tisoče in tisoče sedežev sploh niso mogli prodati, na tisoče sedežev so prodali v zadnjih urah po nekaj grošev, mnogo sedežev pa so razdali zastonj, samo da so tribune nrpolnili. Nesreč se je razmeroma malo zgodilo. Reševalne postaje so sicer intervenirale v kakih 400 slučajih, a težjih nesreč je bilo le 21. Neki deček si je pretresel možgane, neki trgovec si je padši skozi šipe prerezal kite in neki dragi trgovec si je gredoč na tribune zlomil roko. — Oj ta katoliška mladina! V klerikalnih listih kar ni konca pripovedovanja, kako se je »slavnost« v Mekinjah pri Kamniku skozinskoz slovesno izvršila in kako je na vseh koncih in krajih vladal vzoren red, kar mora pri klerikalnih prireditvah biti res že nekaj posebnega in nenavadnega, če se zdaj zaradi tega tako udarja na veliki boben. Da ne bo kdo mislil, da se je mekinjska slavnost res izvršila brez vsake neprilike, moramo povedati, da so se katoliški fantje končno do krvi stepli. Bili so to ljubljanski čuki, na katerih naslov se je spustila taka velika slava. Ko so se namreč ti fantiči, napolnjeni navduševalnih govorov dr. Kreka in drugih klerikalnih kapacitet ter skrivnostno sladko gin jeni, peljali s kamniškim vlakom v belo Ljubljano, so začeli rohneti duhovi v prerazgre-tih glavah (nedoraslim ni dajati opojnih pijač!) in konec je bil, ko je tekla kri in ko je bilo uhitili par šip vagonovih. Napravljene škode pa katoliška mladina ni bila voljna plačati in šele ko je na kolodvoru bila pred oboroženo silo, se je spokorila za posledice klerikalne telovadhe. Toliko v obvestilo, ker je »Slovenec« pisal, kako dostojanstveno in vzorno so nastopali čuki na dan mekinjske slav-nosti in kak velikanski vpliv so napravili povsod. Vpliv po glavah in šipah! Oj ta katoliška mladina! — V Dravljah »puške pokajo«, četudi samo — bezgove, ker je on-dotni rojak gospod Ev. Kogovšek odpovedal blagoslovljenje gasilnega doma, češ, da se je informiral, da je vse res, kar se je »Slovenec« o dra-veljskih razmerah nalagal. Zdaj vsaj vemo, da gospod Kogovšek pozna tiste kroge, kjer se kujejo lažnivi dopisi v »Slovenca«. On se je že celo nekaj naučil v tisti čedni družbici! To spričuje njegova »izjava« v »Slovencu« od 9. junija. — Toda kaj Kogovšek. kaj Zabret? Pravijo, da v Št. Vidu noben vrabec ne pade s strehe brez volje »cesarskega namestnika« g. župana Belca. V Št. Vidu imajo gasilno društvo že nad 20 let pod vodstvom g. Belca. Seveda ima to društvo malo članov in slal><> orodje, nič vaj, a veliko dolga. Skoraj vsa ognjegasna društva okoli St. Vida so si naredila že gasilne dome, le Št.Vid ga še ni imel. Da bi ne ostal na sramoti, je g. Belec letos začel bo-bnati ljudi skupaj, da naj mu pomagajo gasilni dom postaviti. In res jih je veliko dobil, da so mu dali pri; spevkov in' /.vazali material. Drugi so pa zopet rekli: Cemu bomo po Št. Vidu Klanfarju hiše zidali* Za rokodelski dom smo dali denar in blago, a danes je le še po imenu rokodelski, v resnici pa Belcev. In ravno tako bo z gasilnim domom. Gospod Bele se pa ni dal premotiti in je hitel z zidavo. A Draveljci so ga prekosili. Oni bodo svoj dom v nedeljo že otvorili, g. Bele bo pa svojega se-veda nekoliko pozneje. V Št. Vidu mora biti slavnost sijajna, kaj se boste bore Draveljci proti Klanfarju postavljali!! — Kako so i>otem v tajnih sejah »špano« vlekli in dopis0 kovali za »Slovenca«, si vsak lahko sam predstavlja. Draveljci bodo v* svoj ognjegasni dom vendar le otvorili v nedeljo in upamo, da se rodoljubno občinstvo te slovesnosti ndt-leži v obilnem številu! Na pomoč! — Šulferajnska blagajna v Kranjski hranilnici. To je že prem; umno! Svojpot nas hodijo v uredništvo nadlegovat stranke z vprašanja kje je gospod Crne, vulgo Dež, da nru vrnejo od šulferajna izposojena posojila odnosno da v lože pri njem P1"0" šnje za nova posojila. Spočetka m; smo vedeli, od kot ta nadloga, zdaj 1. Priloga ..Slovenskemu Narodu" it 137 dne 13 junija »908. mnogo isk a n ega germanizato-med uradnimi pa smo poizvedeli, da sedi ta runogo-iskani gospod Crne vulgo Dež v Kranjski hranilnici, naši bližnji sosedi, kot njen uradnik. Da se rešimo te nadloge, ki nam je vse preje nego simpatična, predlagamo ravnateljstvu »Kranjske hranilnice««, da naj oskrbi primeren, dalekoviden napis na svojem poslopju, na katerem se bode čitalo, da je gospoda blagajnika ričnega Šulferajna urami dobiti v pisarni tiste hranilnice, ki zajema večino svojega kapitala iz rok slovenskega občinstva, proti kateremu ravno je naperjen ultrager-nianski šnlferajn. — Gospoda Ometa, Ljubljančana, ki še pred nedavnim časom nemški niti jecljati ni znal, ki pa je zdaj postal izmed vseh uradnikov Kranjske hranilnice naj-strastnejši germanizator, pa si o priliki izposodimo pobliže, če kar hitro ne bode nehal s svojim deževnim ger-manstvoni. — Farovški dovtipi. V naših fa-rovžih se goji posebna vrsta humorja. Kadar so gospodje zbrani okrog polnih bokalov in so sami med seboj, tedaj se ne menijo samo o dobrih in o slabili farah in kaiko je najbolje pitati purane in race, marveč rečejo tudi kako smešno. In kadar -so prav dobre volje, postanejo tudi zbadljivi. Zadnji čas krožijo po farovžih posebno dovtipi na škofe. — Tržaški škof je Nagi — ljubljanski škof je prenagel«. — »Katera ura gre v Ljubljani najslabše! — Bona-ve nt-ur a«. —Seveda niso vsi farovški dovtipi tako nedolžni, kakor ta dva; gospodje so tudi včasih hudobni in se znajo tudi krvavo norca delati jz škofov, a taki dovtipi, iz-kresani pri polnih Štefanih, niso primerni za spodoben list in zato jih rečemo navajati. — Moderen pedagog je ravnatelj novomeške gimnazije. To dokazuje tale ferman: »Es sind Falle vor-gekommen, ilass Gyimiasialsehiiler Zeitsehriiten, welche die sittliehreli-giose Erziehung der Schuler bedro-hen und auf die Charakterbildung einen hoehst naehteiligen Einfluss haben, nicht bloss zu Hanse gelesen, sondern auch in die Sehule gebracht, namlich die »O m 1 a d i n a« und »Svobodna Mise lig« prihaja od keltske besede pen (glava). V Pragi kovani novec se je latinski zval »grossi pragenses«, odkoder je nastala češka beseda »gros«, ki so jo sprejeli tudi Nemci. Mesto Hali je kovalo polufenige, ki so se imenovali »halleri« in »heleri«. »Marke« je pričelo najprej kovati mesto Kolin, s čimer se je hotelo določiti prvotno stalno težino plemenite kovine. Ime »krona« prihaja iz Angleške, kjer so početkom 1,. stoletja pričeli kovati srebrni denar, na katerem je bila označena krona. * Statistika dijakov na avstrijskih vseučiliščih. Povodom dijaških štrajkov na avstrijskih vseučiliščih bo zanimala marsikoga sledeča statistika. V zimskem tečaju 1907./08. je bilo vpisanih na nemškem vseučilišču na Dunaju 7549, v Pragi 1428, v Inomostu 1027, v Gradcu 1784, v Cer-novicah 700 ter na slovanskih vseučiliščih v Pragi 4316, v Krakovu 2207, v Lvovu 2736 slušateljev. Na tehniki je bilo: na Dunaju 2650, v Gradcu 573, v Pragi 915, v Brnu 623 dijakov; na čeških oziroma poljskih tehnikah pa je bilo: v Pragi 1947, Brnu 367 in v Lvovu 1182 dijakov. Na dunajski višji gospodarski šoli je bilo 574, na rudarski akademiji v Ljubnu 281, v Pfibramu pa 121 slušateljev. * Poljubila je roparja v slovo. VOhikagu se je desetletna Roza Bar-celli, hčerka Aleksandra Barcellija, zabavala v hiši svojega očeta dve uri z nekim roparjem, kateremu je skazala vso hišo in srebrnino svojih staršev, kar si je naposled prilastil, se poslovil od deklice, katera ga je v slovo poljubila, in potem je odšel. Deklica je roparju verjela, da je njen stric, kajti takoj ko je prišel, ji je povedal, da je sorodnik njenega očeta. Mr. Barceili se mudi v Evropi. Rosa je bila sama doma, ko je nekdo potrkal na vrata. Ko je vprašala, kdo je, je dejal mož pred vratmi, naj mu odpre, ker on je njen stric, katerega že dolgo ni njen oče videl. Ro-sie je strica takoj povabila v hišo, nakar se je vsedel na zofo in pričel pripovedovati o Italiji, oziroma o njegovi in njenega očeta domovini. Potem mu je deklica razkazala vso hišo in pri tem gledala, kako je jemal dragocene predmete. * Ljubezen kralja Manuela. Sedanji portugalski kralj Manuel je kazal že kot deček nenavadno naklonjenost za deklico, katere mati je bila dvorna dama kraljice Amalije ter pripada najvišji aristokraciji dežele. Temu oboževanju sta se kraljica in pokojni kralj le posmehovala. Ko pa sta se nedavno kraljica mati in vojvoda Alfonzo razgovarjala o kraljevi bodočnosti ter omenila, da se bo treba kralju kmalu oženiti, slišal je kralj slučajno par besedi razgovora ter na splošno presenečenje obeh odločno izjavil, da hoče imeti za ženo omenjeno deklico ali pa nobene. Mati ga je rotila in prosila, a kralj je ostal neomahljiv ter je celo izjavil, da se rajši odpove prestolu kakor izvoljenki svojega srca. Dvorna dama bo morala takoj odpotovati s hčerjo v inozemstvo, in kraljica upa, da bo mladi kralj med tem pozabil svojo ljubezen. Književnost »Narodna knjigarna« priporoča naslednje knjige: »Ljubljanski Zvon«, katerega je dobiti še letnike 1901., 1902., 1903., 1904., 1905., 1906., 1907. in 1908. Vsak letnik velja broširan 9 K 20 v., s pošto 40 vin. več. Josip Jurčič: Zbrani spisi. 11 zvezkov. Vsak zvezek velja broširan 1 K 20 vin., vezan 2 K, s pošto 20 v. več. Ivan Cankar: Aleš iz Razora. Povest iz narodnega življenja. Broširan 1 K 50 vin., vezan 2 K 50 vin., spošto 20 vin. več. Ivan Lah: Vaška kronika. Zgodovinske poveti iz dobe turških vojsk, kmečkih vstaj in verskih bojev. Broširan 1 K 70 vin, vezan 2 K 70 vin., s pošto 20 vin. več. Zbirka znamenitih povesti. Prvi snopič. Maksim Gorki j: Človek. Cena 60 vin., s pošto 70 vin. Rado Mnrnik: Najhujši sovražniki. Poučna razprava o roditeljih nalezljivih bolezni. Cena 60 vin., s pošto 70 vin. Ante Beg: Slovensko - nemška meja na Koroškem. Narodopisna in zgodovinska razprava o koroških Slovencih. Z zemljevidom. Cena 1 K 50 vin., vezano 2 K 50 vin., s pošto 20 vin. več. Fr. Lipič: Strahovale! dveh kron. Zgodovinski roman iz dobe velikih bojev med beneško republiko, turškim cesarstvom in slovenskimi ter hrvaškimi pomorskimi roparji. Dve knjigi. Cena obema 2 K, s pošto 40 vin. več. M. Senčar: Cea trnje do sreče. Roman iz slovenskega življenja. Cena 1 K 20 vin., vezan 2 K 20 vin., a posto 10 vin. več. Fr. Remec: Premaganci. Novela iz ljubljanskega življenja. Cena 60 vin., s pošto 70 vin. Novi obrtni red. Slovenska izdaja. Cena 1 K, s pošto 1 K 10 vin. Novi vinki zakon, ki ga mora imeti nabitega v svojih prostorih vsak gostilničar, vsak kavarnar, vsak vinotržec in vsak vinogradnik. Cena 70 vin., s pošto 80 vin. Vzorna pravila za obrtne zadruge. Cena 50 vin., s pošto 60 vin. Vzorna pravila za pomočniške zbore. Cena 30 vin., s pošto 40 vin. Delavski red za opekarne, sestavljen po določbah zakona in ministrskih naredb. Ta delavski red mora biti nabit v vseh opekarnah. Cena 50 vin., s pošto 60 vin. Tiskovine za odvetnike In notarje. Troškovnika a 5 vin., pooblastila za civilno in kazensko zastopstvo a 5 vin., notarski akti na navadnem papirju a 5 vin., na močnem in finem dokumentnem papirju a 15 v. Kubična knjiga za trgovce z lesom. Obsega rezan, tesan in okrogel les vse debelosti, računan na čevlje in metre. Cena vezani knjigi 5 K, s knjigi 1 K 20 vin., s pošto 1 K 40 v. Novi hitri raeunar. Praktična knjižica, ki ima vse, kar je v kupilu in prodaji potrebno, že zanesljivo izračun j eno. Cena vezani knjigi 1 K 20 vin., s pošto 1 K 40 vin. Telefonsko h brzojavna poročila. Tržaška volilna reforma dogotov-_ Ijena. Trst, 13. junija. V četrtek zvečer je imel tržaški deželnozborski odsek za volilno reformo plenarno sejo, v kateri so sprejeli tudi zahtevo vlade glede volilne dolžnosti. S tem je popolnoma doseženo sporazuinljenje med laško večino in slov. manjšino na eni in med dež. zborskiin odsekom in vlado na drugi strani. 19. t. m. se snide deželni zbor v plenarno sejo in bo na tej seji bržkone brez velike debate načrt volilne reforme sprejet v drugem in tretjem branju. Sankcija novemu zakonu je se ve zagotovljena. Slovenski poslanec o proračunu. Dunaj, 13. junija. Med govornike o proračunu je vpisan tudi poslanec Ivan Hribar. Na vrsto pride prihodnji ponedeljek. Poslanska zbornica. Dunaj, 13. junija. Danes so prišle v parlament skupine udeležencev pri jubilejskem sprevodu. Med drugimi tudi kranjski Slovenci, Malo-rusi in Dalmatinci. Na vprašanje žurnalistov, kako jim na Dunaju ugaja, so odgovorili, da se tu prav dobro počutijo. Zborovalna dvorana je bila danes skoraj prazna. Nadaljevala se je debata o proračunu. Prvi je govoril poslanec Spinčič, ki je ostro grajal malomarnost centralnega odbora za jubilejski sprevod, da ni pravočasno preprečil podlo žaljenje hrvaškega naroda v programnih knjižicah. Za Spinčičem je govoril Kalina, ki je protestiral proti temu, da se je vojaštvo porabljalo za stafa-žo pri jubilejskem sprevodu. Konferenca klubovih načelnikov. Dunaj, 13. junija. V ponedeljek bodo imeli načelniki posamnih klubov sejo, da določijo dnevni red za tekoče zasedanje. Vlada pritiska na zbornico, da bi še v tem zasedanju rešila predlogo o zvišanju davka na žganje. Obstrukcija v Pešti. Budimpešta, 13. junija. Danes ob 5. so hrvaški delegati pozvani pred imunitetni odbor, ker zahteva sodišče njih izročitev.Za slučaj, da bi se jim ne dovolilo zagovarjati se v hrvaškem jeziku, oziroma da bi se ne pritegnil k razpravi tolmač, so hrvaški poslanci baje pripravljeni pričeti z obstrukcijo. To bi povzročilo, da bi parlament še ne mogel iti na počitnice 17. t. m. Pašićeva vlada ne odstopi. Belgrad, 13. junija. Vest raznih listov, da namerava Pašićeva vlada odstopiti, ne odgovarja resnici. Za sedaj Pašič ne misli na demisijo. Zarotniški proces na Cetinju. Cetinje, 13. junija. Pri včerajšnji razpravi proti zarotnikom je govoril državni pravdnik. Sodba se nemara izreče danes. Ni dvomiti, da bo pretežna večina obtožencev obsojena, vendar pa se zatrjuje, da bo knez Nikola večino obsojencev poni ilostil. Včeraj je knez sprejel v av-dijenci inozemske žurnal iste. Na Portugalskem n! bilo zarote! Lisabona, 13. junija. Vlada zanika vest, da bi bila policija odkrila kako novo zaroto proti kraljevski rodbini, in zatrjuje, da so bile osebe, zaprte v ječi Moniciosa, aretovane povsem iz drugih razlogov, kakor radi sumu o kaki zaroti. Sporazum med Anglijo in Rusijo glede Makedonije. Berolin, 13. junija. Iz povsem zanesljivega vira poročajo, da se je glede makedonskega vprašanja doseglo popolno sporazumljenje med Rusijo in Anglijo. Ne ve se samo še, o kakšni obliki obe vladi obvestiti druge velevlasti o tem svojem sporazumu. Gospodarstvo. — Trgovska - obrtna zadrug V LJubljani. V mesecu maju je bilo vloženo 83 378 K 87 v, dvigneno je bilo pa 43 913 K 24 v. Stanje koncem aprila 176 049 K 16 v, stanje koncem maja 215 614 K 79 v. Skupnega prometa koncem maja 4,479.859 kron 90 v. Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za dražbo sv. Cirila ln Metoda. G. Franja Kadil če v a v Škof j i Loki 1 K. — G. D. Šetinc na Vrhniki 2 K. — G. Minka Perko, soproga postaj enačelnika v Sežani nabrala na »Osnici« v Sežani 6*70 K. — G. Dragica de Gleria v Dol. Logatcu 1*34 K ln sicer »Dragonček za licitirani naprstnik 1*30 K ter 4 v od g. Ernesta-Marta, Marta ..« Vesela družba v Postojni nabrala 9 K. — G. Malči Lenarčič v Novi vasi pri Rakeku nabrala v veseli družbi 15.09. — G. dr. Fr. Strelec, c. kr. notar ▼ Gornji Radgoni 50*80 K, kateri so biU pri raznih 'prilikah nabrani oziroma priigrani. — Gospod France Štele, starejši, v Kamniku 3*60 K, katere je prejel za prodane pomarančne lupine. — Skupaj 89-53 K. — Srčna hvala! — Živeli! Za Prlmot Trubarjev spomenik. G. Miloš Roš, učitelj v Hrastniku med člani »Strelskega in kegljaškega kluba« nabranih 1010 K, — Živeli! Darovi drnibi sv. Cirila In Metod« za mesec maj so bili sledeči: Moška podružnica Trst 1400 K; Mici Semrak, Velke Lašče iz nabiralnikov i. s. Matija- Hočevar K 2 50, Ivan Puoelj K 3.40, Ivan Hočevar (padarjev) K 2 36, Ivan Hočevar (sin) K 210, Fran Grebene K 3 13, Uršula Semrak K 4 51, skupaj K 18; žen. po dr. Gradec, iz nabiralnikov K 10 12 m Članarino K 100; Friderik Gregor-ka, Ptuj, nar. davek K 150; Janko Bahne, Brdo, iz nabir. št. 81 na Pre-vojah K 12-21; Anica Maršec, Ptuj iz nabir. v gostilni Muršio K 3 37: Jos. Komljanec, Ptuj is nabir. K 7 44; Ivan UŠlakar, ornomelj, iz Špreizer-jevega nabiralnika K 10; Viki Doleno, Vrhnika is nabir. K 1014; Dr. Vinko Gregorič, Senožeče is nabiralnika povodom odhoda sretnika Novaka K 34*40; hran. in pos. Šmarje pri Jelšah K 120; Ivan Koderman, So-vodje i. a. pri volitvi župana K 21*86, pri družin prilikah K 7-88, skupaj K 29.74; podr. Slovenji gradeč K 50; Petrovčič Anton, Miren, dar 5 K; Josipina Dežela, Idrija, nabrano v zasebnem nabiralniku gostilne Dežele K 10; dr. Josip Tičar, Kranjska gora, is nabiralnikov i. s. v gost. Smero K 8, hotel Mangart K 7 60, hotel Razor K 2, novi nabiralnik hotel Razor K 4, skupaj K 21*60; podružnica Kranjska gora K 14; Ana Podkrajšek, Ljubljana, ostanek pokroviteljiue za t g. TerČekove K 13; Ana Podkrajšek, Ljubljana za žensko podružnico šentpetersko v Ljubljani, čisti dohodek ob jurjevanju na „Ljubljanskem Sadu" E 127*48; mestno županstvo idovljica K 60; dr. Jos. Furlan, Ljubljana, kaz. poravnava K 10; Matija Keček, Muta K 2; R. Tušak', Polzela, kazenska zadeva C. č. P. K 5; Anton Kozlevčar, Rakek, narodni davek K 19; žen. podružnica Krško, K 118; Simon Gregorčičeva knjižnica, Ljubljana, iz nabir. K 5; Fr. Drenik, Šiška, is nabir. v Moharjevi gostilni i. a. stari nabiralnik K 8, novi K 9*42, skupaj K 17 42; dar Mesarja v Kosezah K 1*58; dr. Vladimir Sernec, Maribor, dar posojilnioe, mesto venca t. A. Avseniku K 20; R. Tušak, Polzela, nabral K 3; Milan Žnideršič, Matenjavas, dar K 2; I. Zupančič, Ljubljana is nabir. K 16; žen. podruž. Vrhnika K 10; družba proslavjajoča 1. dan mejnika v Ajdovščini nabrala K 12*82; A. Jankovič, St. llj, nabral v veseli družbi K 4; Francka Beden-kova, Kranj, nabrala od veselih svatov o polnoči, ko vse že spi K 8; Anton Mladič, Šmarje K 5; ženska Sodr. Celje K 300; posojilnica v Slov. iistrioi K 50; narod. Čitalnica v Postojni mesto venca f Ivan Kukeveou K 10 Ivan Stergulc, Begunje nad Cerknico, nabral K 10 30; neimenovan K — 36; Jakob Zalaznik, Ljublj. is nabiralnika K 25; podruž. Vuzeni-ca K 80; m. podružnica v Ajdovščini v počeščenje spomina blag. župana Schlegel K 32*90; gostilna pri Golob-čku, Ljubljana, iz nabir. K 1114; stari samec K 1; omizje „Za plotom" v restavraciji „Seidel", Ljubljana, v proslavo spomina f mecena V. Polaka pokroviteljnino K 200; podr. Polzela is nabir. K 3 25; podruž. Lembah K 20; narod, davek gimnazijaloev K 19*60, in med svojimi domačini K 3*08, skupaj K 22-68; podr.Hrast-nik-Dol K 242; Franc Kamnik ar, Celovec, nabrali : Kamnikar, Repič, Samsa s sodelovanjem gdč. is Polzela v Podričnikovi gostilni K 15 07; podruž. v Metliki, znesek mestu, župana Ju trasa v spomin f soproge K 20; Josipina Jerman, Krško, nabrala pri taroku K 710; podruž. na Brdu iz nabir. K 4*67; Fran Nemec, Nabre-žina, nabrala Mici Lozarjeva o priliki izleta slov. bioiklistov s prodajo šopkov šmarnio K 2 30; Fran Polšak, Siverič, v prepiru za narodno stvar zložili v Dalmaciji naseljeni Slo ven oi K 12; Otmar Golob, Kozje, nabral nar. davka K 30 20, (med tem zneskom dal dr. Kanej K 5); podružnica Vransko iz nabir. v gost. Košenina K 5 60; podr. Vransko, nabrala nar. davka K 17 in v veseli družbi nabrala K 1, skupaj K 18; V. Watzakt Šmartno pri Litiji iz nabiralnikov: Ig. Zoro, Crni potok K 1*94, J. Razboršek, Šmartno K 1 28, Al. Haslinger, Litija K 18 51, Urš. Preinfalk, Litija K 2 09, A. Starovasnik, K 129, pl. Wurzbah, Litija K 1 32, Al. Jerala, Litija, K 1 70, skupaj K 28 13; „Narodna tiskarna", Ljubljana pokroviteljnino K 200; Hel. Bavdek, Udmat K 10; restavracija „Pri lipi", Ljubljana iz nabir. K 14 80; Quirin Pertl, Kapela, nabral na ženi-to vanju Kri zanič Divjak na Muti K 6; Alojzij GrinŠek, Maribor (po M. Kečeku) K 2; podruž. Metlika K 224; A'eks. Skaza, Travnik iz nabir. (št. 92) K 3 50; dr. Vladimir Sernec, Maribor iz nabir. v Narodnem domu K 13; Anton Brce, Ljubljana, nabral vzajemno z rodoljubkami na Boh. Bistrici K 86; R. Vrabel, Vransko, skupiček za nabran star papir K 2 80 in star denar K 1*27; dr. Žerjav, Ljubljana, nabral nar. davka nZveze slov. zadrug" za april K 7; gimnazijalci na izletu v Cerknici K 314; hran. in posojilnica Tolmin K 50; Vinko Ogoreleo, Ško-feljca, iz starega nabiralnika K 4, iz novega nabir. K 12; podruž. Velike Lašče K 200; podruž. Berje K 60; podruž. Velenje K 100; J. Naglav, Trbovlje, nabral v veseli družbi K 5; R. TuŠak, Polzela, mesto pota na Dunaj K 5 ; F. J. preostanek zbirke za venoe poljanskih prijateljev K 6 20; Fr. Majer, Maribor, nabral nar. davka K 20; A. Spende, Ribnica iz nabiralnikov: pri Naoetu v Prigorioi K 6, pri Miklovih v Ribnici K b 40, skupaj K 12 40; R. Tušak, Polzela, star denar, ki se je prodal za K 1*42; podruž. Ljutomer iz nabir. K 1*70; moŠ. podr. Novomesto K 11304; France Krenner, Maribor, pošilja iz veselega društva K 2; Golijeva svatba v Ljubljani K 14; N. iz nabiralnika pri Orlu v Gorici K 5; podružnica Ljutomer, izročil g. Štibler v Križevoih K 6; L. Cvetnič, Rojan, iz nabir. K 4; hran. in posojil. Senožeče K 10; slovenski realoi nabrali K 16 59; gostilna Faj-diga, Sodražica iz nabir. K 15; pod. za Jeseniško občino, hranilna knjižica št. 40 pr K 452*20; moška podruž. Ribnica, darovano od posojilnioe v Ribnici K 50; Jos. Seljak, Idrija, daroval Stepio K 1, nabrano v gostilni Stenic K 2 16, skupaj K 316; moš. podruž. Trst iz nabiralnikov: pri trg. Gorenjcu K 366, kavarna Comeroio K 35*20, hotel Balkan K 2*46, skupaj K 41*32; omizje restavracije Stolfa, Sežana iz nabiralnika K 20; Št. Podboj, ostanek Majnikovega izleta K 2 20; Ivan Vrhovnik, Ljubljana, dobljeno stavo K 20; rodbina Hugon Turk mesto venca f profesorju Pokornu K 5; Fr. Finžgar, Sora K 1; Rajko Lukman, Ljubljana, zbirka v U rastju pri Tinčku K 13; narodna knjigarna, Ljubljana, iz nabiralnika K 2; podružnica v Metliki, iz nabiralnikov: Fleischman K 12*31, gost. MalešiČ K 4*16, skupaj K 16 47; ženska podr. Gradec K 5181 in K 5 86; savinska posojilnica Žalec, K 50; D. J. mesto venca na krsto f svetnika £. Gut-manna K 20; M. Žemljic, sv. Tomaž K 1*20; podr. Ljutomer, nabrala mesto venca f J. Kukovca K 6; ženska podr. Ormož K 3008; moška podr. v Ajdovščini, iz nabiralnika št. 34 K 5 40, gost. Kovač K 4 65, v podr. pisarni K 2, skupaj K 11*69; g. Ogoreleo, izletniki na Krim, ki so zgrešili pot na Krim, nabrali K 8; družb, pisarna, Ljubljana iz nabir. K 5*22; Olga Gombačeva, Matavun iz nabir. K 6; Ivan Vrhovnik, Ljubljana iz nabiral, v župnišču K 7 41; Janko Premrov, Sarajevo, nabral meseca maja K 9; podružnica za gornjerad-gonski okraj K 22 22; dr. Bogomir Skaza, Planina, nabral v veseli družbi v gostilni g. TrerTaoija K 10; Franc Pišek, Brežice, nabral nar. davka K 11; J. Jalen, Rateče K 19; Ivan Stritar, Ljubljana, kavarna Avstrija, iz nabir. K 6 60; Fran Zaoherl, Ljutomer, is nabir. K 5 50; dr. Vladimir Sernec, Maribor, iz nabir. v Narod, domu K 15; Anton Mladič, Šmarje pri Jelšah K 3; podruž. Polzela, is nabir. št. 68 K 6 28; gostilna Mikuš, Ljubljana, iz nabir. K 15; gostima -Pod Skalco", Ljubljana, iz nabiram. K 202; G. P. nabral v Bohinju K 2 60; na fantovščini g. Viljema Trtnika, nabrano K 14; Blaga]nlfttvo dražbe sv. Cirila in Metoda v LJubljani, GRimAVODAHran Razširjeno domeće zdravi.o. Vedno večja povpraševanja po „Moll-ovem francoskem žganjn in soli" dokazujejo uspešni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utesujoce, dobro znano antirevma-tično mazilo. V steklenicah po K 1*90. Po pofitnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na DUNAJI, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi Je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan s varnostno znamko in podpisom. 4 36- 8 Edino prlilen Je Mamo THIERRYJEV BALZAM ■ zeleno KUNO kot varstveno znamko. Razpošiljam najmanj 12/3 ali 6/1 ali pat. potov. rodb. Bteklenioo ca 6 K. Zavoja ina zastonj. Thierryjevo centlfoliisko mazilo Razpošiljam najmanj 9 fikatlji K 3'60 Zavoju, saatonj. Povsod prizaani kot najboljši domači zdravili proti slabostim želodca, gorečići, krčem, poškodbam, ranam itd. — Naslov za naročitve in denarne nakasnice : A. Thlerrv, lekarna pri angelu varhu v Pregradi pri Rogatcu. 1359—9 Zaloga v vseh lekarnah._ Svila za bluze od 75 kr. do llgld. 36 kr. za meter — zadnje novosti! — Franko in ze asaearl-njeno na dom. Bogata izbira vzorcev s prvo posto. — Tovarna za m vilo Henneberf, Ziirleh. 6 90—2 Slovenci! kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! Meteoroložlčno poročilo. Visina nad morjem 306. Srednji zračni tlak 786*9 mm. junija Cas opazovanja Stanje barometra v mm Temperatura v C° m Vetrovi Nebo 12. 9. zv. 740 2 16*4 sl. svzh. del. obl. 13. 7.zj. 7397 121 si. vzhod jasno m 2. pop. 7371 26*4 sr. zahod del. obl. i Srednja včerajšnja temperatura 169°, norm. 17*4 . Padavina v 24 urah 00°. Borzna poročila. Ljubljanska „Kreditna banka v LJubljani". Uradni kuni dan. borz« 13. junija 1908. Nalofb.ni papirji. 4*2 o majska renta. . . . 42 /0 srebrna renta . . . 4J 0 avstr. kronska renta . . A-% „ zlata „ . . 4U., ogrska kronska renta . zlata „ . j posojilo dež. Kranjske 4''30 0 posojilo mesta Spljet 4» /'Jio „ „Zadar 4Va°/o bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4°0 češka dež. banka k. o. 4«/0 4a'n 4°/0 4» 4', 41; 4-:, 4 4° 3° 4' ž- o. zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pest. kom. k. o. z 10»/. pr...... zast. pisma Innerst. hranilnice..... zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . '.£°l0 z. pis. ogr. hip. ban. .]°/0 obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . 41'.,°0 obl. češke ind. banke 4°/o prior. lok. želez. Trst- Poreč...... prior, dolenjskih žel. . prior. juž. žel. kup. Vi Vi ■ u avstr. pos. za žel. p. o. Srečk;. Srečke od 1. 1860« 5 . . . od 1. 1864 . . . . „ tizske...... zem. kred. I. emisije n m »11* » „ ogrske hip. banke . srbske a frs. 100 — w turške...... Basilika srečke . . . Kreditne „ . . . [nomoške „ ... Krakovske „ . . . Ljubljanske „ . . . Aviitr. rdeč. križa „ ... Ogr. |f mm . • • Rndoliove „ ... Salcbarške „ . . . Dunajske kom. „ ... Delnice. južne železnice..... Državne železnice .... Avstr.-ogrske bančne deln.. Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ „ Zivnostenske „ . . Premogokop v Mostu (Briix) Alpinske montan .... Praske žel. ind. dr. ... Pima-Muranyi..... Trboveljske prem. družbe . £vstr. orožne tovr. družbe Češke sladkorne družbe ■C* Valute. C. kr. cekin . . , 20 franki .... 20 marke .... Sovereigns.... Marke..... Laški bankovci . . Rublji..... Dolarji..... e Denar 9725 9940 97 401 116 75 93 30 111 40 9750 10010 99*20 98*50 97-96 97- 95 98*70 103 30 98*50 9825 98- 50 98-99*75 99.90 9820 289- 98 90 150*25 260-25 145 25 27250 261*50 242 — 10375 186 50 20 75 470*-108 — 113 -63-51*25 26 80 67-50 187 25 498 — 129-75 690 — 1742 — 627-75 744— 238 — 160-65215 2650*— 553 50 271 — 533-170*50 11*36 19*11 2352 2395 23*93 117-55 251 4-80 Blago 97*45 99*eo 97 60 116 95 9350 111 60 98-50 101*10 100*20 99 50 98 25 9835 99*70 104*30 99 50 99*25 99*50 99*-100*75 99-20 29P— 99 90 154 25 264-25 149 25 278 50 267*50 248 — 10975 187 50 2275 480-— 118 — 123 — 67 -55 25 28 80 7150 18825 508- 130-75 691 — 1752 — 628 75 745*— 238 50 163 — 65310 2662*-554 50 275 — 537 — 17250 11-39 1913 2355 24-23 98 117-75 252 5 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 13. junija 1908. Termin Plenica za oktober . . . za 50 kg K 11.22 Bi za oktober . . • . za 50 kg K 9 32 Koruza za julij . . . . za 5C kg K 6*71 Oves za oktober . . . za 50 kg K 7*97 Efektiv. 10-15 v. viSJe. Zahvala. 2102 Za mnogobrojne, toli ganljive dokaze srčnega sočutja in tolažbe po vodom prebridke izgube našega nepozabnega, iskreno ljubljenega soproga in očeta, gospoda Antonu Koleno posestnika in občinskega odbornika kakor tudi za častno spremstvo dragega pokojnika, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter ostalim udeležnikom mrtvaškega sprevoda iskreno zahvalo. Posebno pa se presrčno zahvaljujemo častitima gospodoma župniku in kaplanu, velecenjenim gospodom c. kr. uradnikom in notarju, gospodu županu, gospodom občinskim odbornikom, cenjenemu učiteljstvu in mili šolski mladini, slavni požarni brambi, vrlim pevcem, dragim tržanom, vsem darovalcem krasnih vencev ter vsem, ki so prišli od blizu in daleč, da so spremili predragega rajnika k zadnjemu počitku. Mokronog, 12. junija 1908. ialvjoti ostali. V vročem letnem času se more priporočati kot najboljša in najkoristnejša osvežujoča in namizna pijača posebno pripravna za mešanje z vinom, konjakom in sadnimi sokovi, Ta upliva osveževalno in oživljajoče, vzbuja slast do jedij, pospešuje prebav-ljenje. Po letu je pravo okrepčevalno sredstvo. 64—1 V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. Proti zobobolu in gnilobi zob izborno dolujo dobro znan. antiseptična Melu8ine ustna in zobna voda neprijetni f stekJsnli In odstranjuje ispo Is ust« zavodom t K. BI gorodnemn gospodu M. Levztika, lekarnarji! v Ljubijani. Vafia izborna Melnsine ustna in zobna toda je najboljše sredstvo zoper eobobol, ountranjaje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu najtopleje priporočam. Obenem pa prosim, pošljite fie 3 steklenice Melos, ustne in zobne vodo, Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno. Leopold tangi, mestni tajnik. Metlika, 94. aprila 190B. DiL lekarna IfiL Lenittka r Ljubljani; Rssljiii tttti it 1 poteg novozgrajenega Fran Jofletaraga MUL mosta. «6 24 čisfi samo Globus Najboljše c i s r 11 o n a sv eru 'I Poslano*) ss. s*. obclnstTii. Neki ljudje, ki me sovražijo, napenjajo vse svoje moči, da mi vzamejo dobro ime v mojem obrtu. Nekateri so mi že znani, ki razširjajo to vest, in bom od sedaj naprej proti vsakemu takemu postopal brezobzirno. P. n. občinstvu pa naznanjam, da ni to obrekovanje nič drugega nego bojkotiranje od strani krojaških pomočnikov. Vsakomur, ki mi naznani kako tako osebo, ki razširja to vest, dam 10 kron nagrade. Kdor potrebuje pa obleko, naj pride k meni brez vsake skrbi in bo prav zadovoljno postrežen. Kroj izvrsten, delo priznano solidno, postrežba točna. in poštena, oene nizke, brez konkurence. 2000 -3 Josip Ah5in krojaški mojster v Vegovih ttlloah it II. * Za vsebino tega spisa Je uredništvo Odgovorno le toliko, kolikor določa sakoa. Umrli so v Ljubljani. Dne 3. junija: Ivana Bahovec, delavčeva hči. 3 leta. Karolinška zemlja 12. Dne 5. junija: Meta Pogačnik, delavka. 69 let. Jenkove ulice 8. Dne 8. junija: Ivan Buh, hlapec. 22 iet. Radeckega cesta 11. Dne 9. junija: Jakob Šober, posestnik. 78 let. Dunajska cesta 6. — Jakob Zupančič, delavec. 50 let. Radeckega cesta 11. Dne 10. jun ja: Antonija Zupan, uradnega sluge žena. 3o let. Vodnikov trg 5. — Jožefa Schiffrer, potnikova žena. 45 let. Nove ulice 5. — Terezija Turk, mestna uboga. 88 let. Japljeve ulice 2. Dne 11. junija: Marija Novak, zasebnica. 89 let. Cerkvene ulice 2l. V deželni bolnici: Dne 25. maja: Marija Demšar, dninarica. 50 let. — Jakob Luznar, kajžar. 48 let. — Marija Kokalj, gostija. 69 let. — Ivan Buko-vic, deželni vratar. 73 let. Dne 26. maja: Neža Maver, gostija. 58 let. Dne 27. maja: Ana Tomelj, del. žena. 51 1. Dne 28. maja: Uršula Kobilšek, dninarica. 63 let. Dne 29 maja: Marija Mavc, dninarica. 48 1. —i Lovro Pogačar, dninar. 32 let. Dne 1. junija: Andrej Močnik, dninar. 45 let. Dne 2. junija: Franja Tomažič, poljskega čuvaja žena. 30 let. Dne 3. junija: Marija Penko, posestnikova Žena. 29 let. Dne 6. junija: Karol Gunzer, klepar. 47 let. — Ivan Štefan, Žagar. 71 let. Dne 7. junija: Anton Breskvar,gostač. 71 1. Dne 8. junija: Marijana Dolžan, posest, žena 32 let. — Fran Menoni, hlapec. 18 let. Dne 9. junija: Ana Kal man, usmil. 71 1. V hiralnici: Dne 27. maja: Terezija Končar, pomožna usmi jenka 36 let. — Jera Skubic, delavka. 48 let. Dne 28. maja: Elizab. Prosen, gostija. 75 1. Dne 29. maja: Anton Oražen, posest. 68 1. Dne 30. maja: Anton Bučar, hlapec. 50 1. Proda 86 skoro popolnoma novo motorno kolo na 2 cilindra, 6 HP po nizki ceni. Več se iave na Ambroževem trgu it. 7 v LJubljani. 2108-1 sprejme takoj Ivan Kovic, Zaloška cesta štev 54. (Novi Vodmat) v LJubljani. 2105-1 Doktor 2104—1 Ivan Orožen zopet ordinira. liče Paskal Demlanović, Dunajska cesta št. 6 v LJubljani. 2103-1 Trgovina z galanterijskim blagom se na jako dobrem prostoru v LJubljani SO takoj in ugodno odda. 2207-1 Ponudbe pod „Prihodnjost" na upravniStvo „Slov. Naroda. Blagajničarka za kavarno se sprelme takoj. Zglasiti se je v kavarni ,,Au-stria1. 2110-1 Trsouski pomočnik star 22 let, popolnoma izurjen trgovine z mešanim blagom, vešč slovenskega, nemškega, hrvaškega in nekoliko laškega jezika, teli slnibo premenltt do 1. Julija ▼ maato ali na deielo. 2100—1 Naslov: Jožef Korošec, poste re-atante, glavna posta Zagreb (Hrvatska). Lepo hišo stara dve leti, a lepim vrtom in z dobro pitno vodo pred hišo in za perilo proda. Pojasnila daje Anton Marolt, krojač. Urad št 141,, Bled. 2096-1 večmesečno prakso, vešča popolnoma pisanja na stroj želi vstopiti v kako trgovino ali pisarno pod selo ugodnimi pogoji. 2098- -1 Naslov pove upravn. „Slov. Naroda". Gospe Jintoniji Plan^arjevi Selijo vse najboljše ja veseli god ste 5tolni gostje. za aekirarako obrt sesprelmetn tako] v trajno delo. Franc Pintar, kovač orodja. Moste, pošta Žirovnica, Gorenjsko 2099—1 Kočevska posojilnica razpisuje služb o tajnika. Ponudbe se noj vpoillelo do 20. Junija »Zvezi slovenskih zadruf ■v- I-3-CL"bl3a,rLi. 2101-1 Be 10 tet obstoječa itajvtarojta ljubljanska posredovalnica stanovanj in služeb G. Sospcske ulice it 6 3077 liCO nujno: mnogo preprostih ln boljših kuharic za Ljubljano in zunaj, tudi k 1—2 osebama, 12—20 gld plačila; več hlsen in preprostih bon za Bled, Gradec, Ogrsko. 2 vzgojiteljici z glasbenim znanjem k večjim otrokom, komptorlstlnjo in spretno prodajalko za na deželo: 2 natakarici na račun; blagajničarko v točilnico, kuharico za močnate jedi; avetlolikarlco, 5 kuhinjskih deklet itd. itd. — Pridni in ubogljivi posli dobe takoj dobrih stalnih služb. Vestna lat kolikor možno httm poitr«zb« zagotovljeni.. Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor Prosi se za natančni naslov. Gospodje se sprefmelo na dobro meščansko hrana. 2078-2 Kje, pove uprav. „Slov. Narodau. ftelaže zn trsouino se ceno prodajo f Uutilloni, Mestni trg tt 25.1. nditr. _89-24 2 pomočnika za čevljarsko obrt se spre]* meta tako] pri Ivanu Pita ? Zgornji Šiški ftt 97. 2073-1 Prvi Iflliiror za fina dela pri vozeh, kakor tudi kateri se razume tudi pri elektriki, se sprejme takoj, tovarni za voze Peter Keršič Šiška - M^fmmlsliaaama. Št. 19509. 2091-1 Dobava drv. Podpisani mestni magistrat kupi 900 m po meter dolgih, zdravih, suhih bukovih drv in sprejema ustne ali pismene ponudbe do vštetega 25. Junija 1908. Mestni magistrat ljubljanski, dne 6. junija 1908. P. n. občinstvu, oblastvom, javnim zavodom in vojaščnioam se usojam najvljudneje naznanjati, da sem za vse Kranjsko prevzel zastopstvo oblastveno varovanega olja ,Herkules' proti prahu in da ga najtopleje priporočam. 2106—1 K. A. Kregar, trgovina z usnjem. Ljubljana Sv. Petra cesta 2. Otvoritev! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvor 11 v svoji lastni hiši na Rimski cesti ftt. 17 zopet star ozn ano GOSTILNO pri »Črnem medvedu" Točil bodem le najboljša domaČa dolenjska vina ter vedno sveie pivo, pokalice in sifon (lastni izdelek). Postregel bodem slav. občinstvu z dobro kuhin]of dobivala se bodo vedno gorka in mrzla Jedila, oooooooooooo Na razpolago je lepo urejeno kegljišče ter krasen senčnat vrt. Proseč slavno občinstvo za obilen obisk, se priporočam z velespoStovanjem ^ GaSper Bolte 2093 gostilničar, Izdelovalec sodavlce ln posestnik. Razglas. Vsled sklepa občnega zbora bratovščine sv. Jožefa s sedežem v Ljubljani, se ponovljeno temu potom vsem tistim članom, ki že nad 3 let* pripadajo tem društvu naznanja, da zaradi popolnitve društvenega imenika pripošljejo listke, na katerih je navesti: Krstno ime in priimek, dan vstopa« in koliko ae le vplačalo vstopnine, Jeli Je letnih doneskov oproščen, ali pa, če le enkrat za vselej plačal pogrebičlno ter v katerem znesku. Ti listki se oddajo lastnoročno, ali pa po posti na naslov gosp. FrančiSka Šoukal, trafikant in krojaški mojster v Izubijani pred Škofijo št. 12, kateri je obenem pooblaščen, da izplačuje proti pobotnicam društvene račune in sprejema plačila, kakor letne doneske, doplačila na pogrebe in vpisuje nove ude. Pripomniti je Se, da kdor hI po preteka 3 mesecev, t | do konca avgusta t 1. svojega listka ne priposlal sli ao osebno no zglasil, so bi ga več ne smatralo druitvenim Manam, Tem potom se tudi Člani opozarjajo, da se bodo letni doneski pobirali vsako prvo nedeljo po novem letu. Tisti pa, kateri pošiljajo letne doneske po poŠti, pridejati jim je k svoti 2 K Se 6 v za poštnino, ker inače družba trpi. 2109-i 767929352962 4441 30 z velikim vrtom v bližini dolenjskega kolodvora, pripravna aa vsak obrt, se takoj proda. Sedaj je jako pripravna prilika ter se dobi po jako ugodni ceni. 2 59-2 Več se izve na Sarlovski cesti štev 11 v Ljubljani. V trgovini z mešanim blagom na deželi na živahnem prometnem kraju, se s ore j me tako] pod ugodnimi pogoji deklica kot trgovska vajenka 2043—2 Ponudbe na upravniStvo „Slov. Naroda". ! Otvoritev! loncesijonirana posredovalnica, služb A. Stadler Šelennurgove ulice Štev. 6 v Ljubljani je otvorjena. Priporoča najcenejšo, vestno in Utro postrežbo. 204U-3 10 stanovam za poletje z opravo in brez nje se za sezijo odda. Pojasnila v , (Restavraciji pri Koširjevem dvoru v Tacnu pod Šmarno goro. 2030-2 ■Ta ©v Krasne BLUZE največja izbera v svili in drugem :-: modnem blagu tudi po meri. :-: Vsakovrstna krila, perilo In otročje oblekce priporoča po najnižjih cenah M. KRISTOFIČ por. Bnčar STARI TRG št. 28. t- la t. ztaili Bled na Kranjskem WF* z restavracijo s koncesijo, poleg železniške postaje, najboljše obiskovana, s trafiko, izdatno prodajo vina, piva in špirituoz, s 5 sobami za tujce, velikim salonom z veliko verando, 2 kletmi, ledenico, hlevom, gostilniškim vrtom, zelenjadnlm vrtom, acetylensko lučjo, popolnoma opravljeno in v najboljšem stanju --se tako] proda. - Več pove Klarmann, restavrater na Bledu. Proda se 1953-3 hiša v Gorici blizu drž. kolodvora, 3 leta stara, z vrtom, koncesijo za kavarno in različne pijače z opremo vred po nizki ceni. Isve se pri Jos Bajtu, Miro* dvorska ulica št 43 v Gorici nmetni in trg. vrtnar y Cjubljani Kanonska cesto ftw. Z. Največja izbira vsakovrstnih sadik, Ustne * cvetoče rastline, vrtnice, zlmotrajne ^•tlice (perene), lepo cvetoča grmovja, Ulične konllere (ciprese), velika izbira lepih rastlin za balkone In okna. Priporoča se za nasadi t ve parkov 11 vrtov. — Trgovina a cvetlicami. I«wesvnnle šopkov, vencev L t S. Oknano delo In zmerne cene. 23 Znanja naročila točno. [Od c. kr. deželnega iolskega sveta konoesijonirana izobraževalna iola ln : dekliški penzllonat: Kristina Joanovvlts, Dunaj, VIII, Plellgasse 5 (vhod Lerchengasse). Vestno vzgajanje in izobraževanje. Velik vrt. Udobna ureditev. Izborne reference. 2017—2 2 nadstropna, z 19 sobami v mestu ob državni cesti, poleg velike vojašnice, s prostornim dvoriščem gospodarskim poslopjem, za vsakovrstno obrt ali trgovino pripravna, z lepim sočivnatira in sadonosnim vrtom, se proda, cena 52 000 kron Pod mestom m lira cena z mlatilnico, njive, travniki itd, 20.00 1 kron Dolga 20 0 o kron. Proda se zaradi starosti, onemoglosti in bolehnosti Lahko bi se tudi primožila deklica z denarjem. Naslov pove upravnlštvo »Slovenskega Naroda44. 2032—3 Tuperlor proti vremenu vztrajna mrzlo - vodena barva, najboljše in najcenejše nadomestilo oljnate barve, katera se ne da oprati ter se radi tega za fasadno, kakor tudi za notranje barvilo jako priporoča. 1853—7 Zaloga v veliki, kakor tudi mali prodaji za Kranjsko pri Rob. Smielovvski Ljubljana, Rimska oesta štev- 16. Obenem so tukaj na razpolago barvani poskusi, kateri se lahko ogledajo. Spreten kovinski strugar Eisendreher) zmožen obeh deželnih jezikov se išče za čimprejšnji nastop. Prednost imajo taki, ki so že delali v kaki predilnici. 2050—3 Ponudbe z zahtevo plače na uprav. n31ov. Narodau pod „kovinski strugar'1 Tržič (Honfolcone) na Primorskem. Stalna toplota 38—40° R. Sezona od 1. junija do 30. sept. Zlesti priporočljivo proti protinu, trganju, išijasu, ženskim boleznim itd. Lastnina kneza Thurn-Taxlsa. Oshrbnlžtvo Rimskih toplic Ne Kupujte platno dokler se niste prepričali o izvrstni kakovosti in nizkih cenah najinih izdelkov. Najfinejša tkanina 1 kos, 23 m 19 E Garnitura za 2 postal i, francoski dama&t 28 „ Hols. kavna garnitura 9 „ Hols. kavna ga nlhira kakovost najfinejša 14 „ tepnl robci, cefirl, barhentl itd. vseb izvršitev. tlA 17 HOLEČEK i STARER. Sn. CeSkO. Katalogi in vzorci zastonj. (Na gornje cene dovoljujeva še posebej l1/« provizije. Sive koroške kose izdeluje tovarna za kose Karel ZeSlinger v Hlmmelbergu is najboljšega koroikega litega jekla v poljubni obliki in množini. 1342—17 Cene in vzorci kos aa pošiljajo na zahtevan je franko. Ljubljana, Stari trg št. 13. Da zamoremo ustreči želji p. n. odjemalcev nabavili smo osebno še različna vina samo prva vrsto, za kojih pristnost se popolnoma jamči, ter zagotavljamo vedno točno in vestno postrežbo. b86—27 CJ«3ams3 wi m liter Isabela črno . ■ Turlansko črno . . r Feran istrski črn „ Relosko Istrski črn „ Modra Irankinla • . „ Cviček najfinejši Burgundec . . p Teran kraški ... „ Vipavsko belo . • „ Istrsko belo ... „ Goriško rumeno • . „ Rebula prve vrste . „ Rizling goriški . . „ Muskatelec ... „ Polinkovoc (Wermontb) n 28 kr. 32 kr. 36 kr. 40 kr. 44 kr. 44 kr. 43 kr. 60 kr. 32 kr. 32 kr. 36 kr. 40 kr. 52 kr. 60 kr. 80 kr Optični zavod Jos. Ph. GoJdsteiii Podtrančoatl priporoča 24 vse v ave|o stroke spadajoče pred« mete po zelo nizkih cenah. Popravo to :no in ceno. Vnanja naročila z obratno pošto. Ljudevit Borovnik p u sla. t* i- v Borovljah (Ferlaeh) na Koroškem. se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih posek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare sam o k res niče, sprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvršuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preizkušene. — llustro-46 vani ceniki zastonj. 22 L \m\\\\\f Popolna oprema za novorojenčke otroško perilo v zalogi zz vsako starost pnpo ročz znana trgovina s perilom C. J. HAHANN L LJUBLJANA. - Perilo lastnega izdelka | 1S7« U*tanovt/m%e$ J8JO I najprlpravnejše, najcenejše in najzanesljivejše prevaža Cunard Line. Prihodnji odhod s Trsta: Ultonla, 23. lnnl|a 1008. Slavonia 7. Julija 1908. Pannonla 21. Julija 1008. Iz Liverpola: 770-i6 lusitania (največji in najlepši parnik sveta) dno 4. Julija, 25. Julija, 15. avgusta, S. septembra, 3. oktobra. 24 oktobra. llanMtanla, 11- Jnllja, L avgusta, avgnalOf 12 septembra, 10. Pojasnila in vozne karte pri Andr. Odlasek 1 LJUBLJANI, SlMikon allcs itn. 25, poleg cerkve Srca Jezusovega. uren računar ter priden in hiter delavec, aa sprejme s dobro plačo. — V posojilničnem in bančnem knjigovodstvu izobraženi imajo prednost. Ponudbe naj se stavijo do 15. junije 1808 na Savinsko posojil- v talen. 2054-3 pred delavskimi hišami na Dunajski cesti ln na Oiincak so naprodaj. Več se izve no Glincah st 37 pri LJublJanL 1461-13 na Ollncab, občina ViČ, tik ob gozdu, hiša z mnogo senčnatimi prostori, tekoča voda, 2 steklena cvetliČnjaka, različne šupe, prostor za tennis, zemljišča za okoli 9 oralov, za privatne in gostilničarja pripravno, primerno tudi za parceliranje! 2070—2 Več v Igriških ulicah štev. 3 v LJubljani. V najem se odda prostorna klet v Sp. Šiški za avgustov termin. Klet je pripravna za kakega vinskega trgovca ali tudi za kako zalogo oz. skladišče. Natančneje se poizve pri Valentin Oregorcu v Mengšu. 2025-2 "Blasalne, proti požaru in vlomu, „FoxK pisalni stroji, ameriško pohištvo za pisarnice ceneje nego kjerkoli. — Bečko skladište blagajna, delničarsko društvo Zagreb, Hica 22. 8424-105 Hišo naprodaj. V Bolni dolini pri Ljubljani &t, 147 se iz proste roke proda hiša z velikim in lepo urejenim vrtom. Poizve se na licu mesta. 2066 2 Lepo leteče 1607—4 stanovanje v Vegovih ulicah it 2, L nadstr. (Vogal Vegovih ulic in Kongresnega trga) s 4 sobami in pritiklinami se odda za avgust Več pove hišni oskrbnik tamkaj. V prometnem kraju SO dajo S 1. julijem v najem vodna žaga strugarstvo mesarija, sostilna in trgovina. Naslov pove upravniStvo »Slov. Naroda*1. 2061—2 Gotovo Imate dobro srce in nočete, da bi vaše domače živali, pse, konje, teleta itd. muči mrčes, nego jih močite s .FicMeninoiti' Id hitro in zanesljivo pomori vse žu-II želke. 251-6 Priznali, pissi brazplačao pri vsili prodajalcih. Dobiva se povsod. Tvornice FI eh te nt na Xarel £bel 6 Xomp Sprejmeta se 2070 Opai Z vajenca za kljnčavničarsko obrt pri Josipu Rebol|Uj ključavničarskemu mojstru, Jenkovo ulice it. M v LJubljani. dar trpi na padavici, krčih in drugih StvS aih bolesnih, naj zahteva o tam brošuro, ki jo zastonj in poštnine prosto razpošilja prl». Mrhvvznen-Apothsk« Frankfurt sw H. 8090 40 Izprašan strežnik strojev (mašinlst) se sprejme v e. kr cinkarni v Celin- — Dotični k mora biti izučen ključar in spreten v oskrbovanju električnih naprav za luč in moč. Starost pod 40 let. Plača in nastop službe po dogovjru. 2083—1 2042-2 Prodajalka za trgovino za usnje se išče Samo take, ki so praktične, naj se ponudijo in pošljejo prepise izpričeval na Viktorja Badl, Maribor, Slavni trg. Lopa zračna stanovanja vsake vrste z eno, dvema ali večimi sobami od 8 kron mesečno naprej, se takoj ali ta pozneje oddajo v novozgrajenih hišah v Pređo vičem Selu poleg Ljubljane. 937 14 Več se izve pri Eliju Predoviću na Ambroževem trgu 7, Ljubljana. Priliko za nabup! PrekruMurt žepna ura z verižico samo jI. 115 2SO**> ' O komadov nakupljenih, zato razpošiljam prekrasno 36urno (ne 12 urno) Gloria srebrno remontoarko na sidro, švicarsko kolesje z lepo dolbenim okrovjem s sekundnim kazalcem in lepo pozlaćeno ali posrebreno verižico, natančno idočo za samo i sct«t. Dalje po- nujam pristno pozlačeno 36 urno remontoarko na sidro, veleprima švic ura s pozlač. verižico za e ari««* *«• 31etno pismeno jamstvo za vsako uro. Po povzetju razpošilja S. KOHANE, izvoz ur Kra«ov št. 358. Nebroj zahvalnih pisem in nešteto ponaročb. Za neugajoče denar nazaj. 208? Jrancovi vari« em. asistent češke ginekološke klinike prof. Rubeška in zdravnik klinike za ženske bolezni in masažo v Berolinu in Stockholmu, klinike za srčne bolezni prof. Hucharda v Parizu ordinira kakor prejšnja leta v botelu »Stadt Leipzig1. Informacije z obratno pošto, ev. se preskrbi stanovanj« 1753-3 je. I T/ Najboljša 1 i ltm na svetu so nedvomno pomladilna srodstva Adlln rđečllo za lica za upadla, bleda in brinetna lica. Škatljica 5 — K. Adlln treme z^*****^* /I filial Itllln *"?ieniško nevtralno, ne-HUllll I11I1U slutnih prednosti za vsako kožo 1— K. flrilln nnrfor zdravstven» p^er naj- MUIIII pUULl presenetljivejsecja učinka 3 — K. »Ne morem si kaj, da bi Vam ne i azna-nila, da sem spoznala Vaše Adlin preparate za izvrstne in da sem jih priporočila vsem svojim družicam in prosim, da pošljete zame in tudi zanje večje število v orfej. Z vele-spoštovanjem Marta Marlov, članica dunajskega orfeja. Osrednja zaloga aa Dunaju XVIII, Edel holgaaae 4L razpošilja diskretuo proti vpošiljatvi zneska ali po povzetju na vse kraje. Od 10 K naprej iranko Zahtevajte jih v vseh finejših* parfume-rijah. Zaloga v Ljubljani L Maverjevl le karal ari »Zlatem |*leaaM, aa MarUlneoa L3Q 11033315 23 KljBčaračarstTO Ign. Fasching-a vdova Poljanski nasip Steu. 8. .Reichova hiša. Izvrstno In solidno delo. Cene zmerne. Popravila se toeno Izvršujejo. 1 asi Nedosežno a. najnovejša arne-j/ ■ rBka Iznajdba T Higijensko gumasto blago za stoike. Porabno za leta. Patent Gld. 2-30. čez 2 mil iona kosov prodanih v kratkem času. Higijensko gumasto blago za ženske. (Varstvo žensk.) Priporočili naj prvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta, Old« 1"30. Kdor posije denar naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poštnine prosto, sicer 40 kr. več, edina prodaja J.H. ADER, tvornice za gu- J. TI — maslo blago. —T ■ ■ml IZ/2, Nussdorlerstr. 3—0. Pičite po vzorccl Jvtodno blago volneno in pralno, damsko in moško, platno, dam as ti, namizni prti, brisače, blago sa irajce in vsakovrstno drugo platneno in pavolnato blago, staloobarvni ZEFIRI prekrasnih modnih vzorcev za srajce, oblačila itd. samo dobre, preizkušene kakovosti, pr poroča Razpošiljal niča za plati eno in modno blago V. J. Havlftek a bratr Podčbradi na Češkem Mnogo pohvalnic. Naročila za več nego 15 ki on pošiljamo poštnine prosto. Zavitek s sK metri pranega blaga za* 18 K franko. 76f—15 5000 ur verižicami. Povodom cesarskega jubileja injzaradi reklame za naše novo izdelane jubilejske ure z razširjanjem ilustrovanega kataloga, dobi lahko vsakdo tako velefino novo srebrno remon-toarko na sidro z oklopno verižico zastonj. — Pošljite torej svoj naslov in pridenite mu eno krono (tudi v pisemskih znamkah) za poštnino in stroške na Uhren-Exporthaus »Famos« na Dunaju, XVI 2 poštni predal 148. Po povzetju stane K 170. 1933—3 pri nakupu na blizu 40 let obstoječo trrdko R. HIKLAUC Cjnbljana 24 Stritarjeve (Spltalske) ulice Jlev. 5. 25 tur Na zahtevo se - ™ dopošljejo vzorci. •m* *m* *m* »M* *Jt* *M* *m* ♦M* Os? OC* *JoT* Os? *JI* *M* Ivan Bizovičar Umetni in trg. vrtnar 1 § Ljubljana * Kolezijske ulice 16 |Š 127910 se priporoča za nasaditev vrtov, parkov in ^ balkonov. — Velika izbiro yg cvetočih in listnatih rastlin, w vrtnic, prezimujočih cvetlic (5 (perone), krasna cvetlična grmovja, konilere, cvetlice za okno in balkone. Izvršuje šopke, veaee in bukete za razne prilike. Delo umetniško okusno in po solidnih cenah. Trs«vinh a evetlleaml Itd. Naročila na dsželo hitro In vestno- * A. KUN8T * -a* LJabljaM ŽldoTrnlce) -u.13.oe> 4. Velika zaloga obuval laatnsfs Izdelka sa dama, tospoda In otroka Ja vedno na Isbsro. Vsakršna sarsess as bmisjsjs ftsaee is ps nizki •eni. Vas aisrs as abrnaje-jsjo in Bsznamanojsjs. — Pri zunanjih naročilih saj as blagovoli vzor** 4 4 ff fveffffffftvvvvvt?tvfvfvvm Važno! mm V&žnol fotpodinjip trgom ii tifiiorijei. Nijboljii In nijcinijia pastrižba za drogvs, ksmlkslljs, lellsoa, ovetja, korsnlns Itd. tud' po Knsippu, ustna voda In zobni prašek, ribja olja, ra-dllns In poalpaln* moka sa otroka, dišava, mila in sploh vsa toaletna prsdmsis, fotograflene »povrata in poirabseln«, klrurglčna obvs-slls vsaka vrsta, sredstva sa dssln-fskoljo, vosek In pasta ss tla Itd. — Velika zaloga najfinejšega ruma in konjaka. — Zaloga »v sil h anal. ■•ralnl* rod In sollj za kopal. Obiaslv. končaš, oddaja strupov. Kam AlvlHorefe« posebn*- priporočljivo: grenka sol, dvojna sol, solltsr, enojen, kolmoi, krmilno apno Itd. — Vnanja naroftus sa izvršujejo toeno in solidno. Drogerija m Anton Kano Ljubljana, Židovske ulice št l K,UP«J« P« aajvlajl aaml rasna Bouscs (rose), cvetje, korenine, semena, skorje itd. tt*t mnaiaiuimiiwiiuiiwni . HiiniiiiiiuiiiniiimiiHiimni iinmim. Ustanovljeno lota 1845. Edini zavod - v LJubljani--_ za kemično čiščenje obleke ter zastorjsv, barvarija in likanje sukna = na par. = jo& reich Poljanski nasip — Ozke ulice it. 4. Sprejemališče Šelenburpve ulice štev. 3. Postrežba točna. Solidno cono. =111111111111IIIIIRIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII 1 MM" SAA/ ww" s^v^/ MAT ^Sf^ ^SfT *^mć ^mmĆ ^V\ ^V\ ^vv ^vy Slaščičarna in kavarna R. Kirbisch LJubljana, Konjresnl trj priporoča mr vsak dan svežo -em ledeno kavo in sladoled. ---i ViVV^i I sa*..........Ii ■ i /Mj ^atf ^sW ^n*^ ^s«f* ^▼V ^V^ ^V\ ^v\ JWa*| -ie|a< solnčnikB in dežnike domačega izdelka priporoča JOSIP VIDMAR Pred ikottjo 10, Stari trg 4, silos 4. Kfithe voda za prsi. Senzacionalno arodstvo v dosego čarobnih prsi. voda >sprsi se rabi tamo zunanje. Zajamčeno neškodljivo, attolnlejdoo ps Sp I tal S kron poštnine proste. Diskretno pošilja po povzetju 4516—49 RBilie Menzel na DnniilnZVlll S. L oMdstr. II. 0 •\ 0 kuhinji Is po Mil .\ snažimo lea in kamen, najfinejše in najdebelejše tkanine ter sploh vse, kar se pere alijnmiva, najuspešneje s 96;-3 Sch'Ch^Ho.n. Za Čistost se jamči s 25 000 K. Najbo[je za zobe. Prva boroveijska tvornica orožja Peter Wernig c. In kr. dvorni dobavitelj družba z omejeno zavezo BorovIje na Koroškem priporoča S 835 -14 lovsko puške vseh sistemov, priznano izdelki prve vrste z največjim strelnim učinkom.? Cenovniki zastonj in poštnine 'prosto. Singerjevi šivalni stroji naj se kupujejo samo v naših proda-jalnicah, ki se vse spoznajo po tem-le kazalu: Ne dajte se premotiti z oglasi, ki jim je namen, da bi a tem, da merijo na ime SI NOE U spravili v denar stare ali pa stroje drugega izvora, ker na s Iti šivalnih strojev no daj rano preprodajalcem, ampak Jih sami idajamo občinstvu naivnost. 1026 25 SINGER Co. delDltka Mi za llralie strnit Podružnica: Kotenje, Gknnl trt 79. j AVBUSTREPlĆj ] vodar 28 * I Ljubl|«M, KelMdJsk* ulio* 10 I (■v Tr . lzdslujs prodaja In popravlja % ▼aaJcoTrstna L »ode W auif Mislih I I I Priporoča sa trgovina z otHoainlm Ua$om HUGO ML Stritarjeve ulice it 4. _Velika zaloga najnovejšega in najboljšega blaga za ženske in moške obleke. Vzorci no aotoian|i poitnlni prosto, Tovarna ln prodaj a oljnatih barv, flrnosa ln lakov. -H «l«ktrlani obrat. •*- IBrata Eberl i? leta 1842. I I I i j I I 4 Prodajalna in komptoar: Mlkloiidava cesta it. 6. Delavnica: Igriško ulico it. 8. Pllsill asjall lll.*Lk%.*.ftti.W-1*L Slikarja« napisov. Stavblnska In pohištvena pliskarjr Velika iibirks dr. Sehoenfeld-oTlk barv t tubah ss skad. ilikarje. Baloaja čoplčsv sa pleskarje, all-ksrjs In zidarja, sledilnega mazila ss hrastova poda, karbollnsjs Ud. Posebno priporočava slav. občinstva najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo is likanja sobnih tal pod imenom ,,JLa?>idol". Priporočava se tudi sL občinstva sa vse v najine atroko spadajoče delo v mesta in na doseli kot priznano roelno in fino po najnižjih cenah. i I % I Blaž Jesento LJubljana, Stari trg 11. priporoča klobuke cilindre, čepice itd. — sajnovojon faeona ■ po najnižji coni. *a"i«s(/tix> potcuati rui/\s*> obrne/v Destilacija žganja v zvezi z izdelovanjem neakoholnih osvežilnih pijač, se z najboljšim uspehom lahko takoj začne; za oblastveno dovoljenje za izdelovanje in prodajanje se jamči in temeljita manipulacija na licu mesta se uredi po skušenem strokovnjaku in se dajo primerne informacije zaradi hitre prodaje. Kdor se zanima, naj pošlje ponudbo pod šifro ,,Erste Fabriks-flrma 68882" na naslov: M. Dnkes: Nachf. ns Dunaju I/l, Wollzelle 0. 1472—8 Odlikovana Pra kr. tvonica tlavirjev Ljubljana Hitlerjeve ulice 5 Blizo Gradišće Rudolf A. Warbinek S (O o » 4-» CO E 03 Pl CD O < tt> o Ol o Nt Priporoča svoje prve vrste, za vga podnebja solidno narejene planine klavirje in harmonije tudi samo* Igralne za gotov denar, na delna odplačila aH naposodo. Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in računi j o najceneje. 1706 24 Nalvećia tvornica ns lutrn Avstrije. Odi let«, 1866, Bergerjevo medicinsko kotranovo milo ki ga priporočajo odlični adrarnlki, .koro v •TTOpakih driarah ■ odličnim aapehom a porablja prot vsake vrste izpuščajem zlasti proti kroničnim Uiajem in paraa. lapaaoajem, daljs proti rdečiui na nosu, oseblinam, potanja nog, laakinaia na glavi in ▼ bradi. BargeiJ+vo kotranovo mito ima v sabi -*0 odstotkov t^mttaa kotrono in aa rasiikuja bi* ■trano od raeh drugih koutraiiovih mil, ki sa nahajajo v trgovini Pri potmi* botmtUh rabita jako u.pesno Bergerjevo kotranovo žvepieno milo. Kot blamjm kotranovo milo mm odprarljanja ras nesnage s polti, proti spnačajem na polti in glari pri otrocih, kako* t odi kot nenadknljivo koamationo mUo aa umivanji trn kopanj* ma vsakdanjo rabo si asi Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo, r kataram ja 86 oda«, glicerina tu a> )a parfumovsno. Kot odlično sredstvo sa glavo aa rabi dalja a laminim aapehom Bergerjevo boraksovo milo bi lioer proti ufrrein, Offoreuju, peg;*«in iuo> aojgem 11» dr agi ni neprilika ni kose. Oona komadu vtaze vrete § navodilom o uporabi 70 v. Zahtevajte po lekarnah bi aadevnfh trgovinah iskijučno Rergerjava kotranova mila ln pazite na poleg stoječo varstveno snimko ln na polegstoječi Ormln podpis O* HoU dt do. na vsaki etiketi. Odlikovan s častno diplomo na Dunaju 1383 ln a sla tO Svetini o na h vet orni rasstavl v Psurlan 190O. Vaa druga medlo, ln higien. mila snamke Bergrer N našteta v navodila, ki se priden« vsakama mila. Naprodaj v vseh lekarnah bi aadevnin trgovtnab Na debelo: O. Hsll S Comp., Dunaj, I., Blbsratrooit 0 V sLJublJaail ae dobiva v lekarnah: lil lan LeuKiek, TI. jTIardetselila-arer* «S. BIa.yr, €.. Rlrroll, fj- p I- [ Trnlaoez? in v vseh drugih lekarnah c« Kranjekem. 1184-H •J CROATIA 44 Je edina hrvaška zavarovalnica osnovana od občine svobodnega In kr. glavnega mesta Zagreba. = „CROATIA" = osnovana na temelju vzajemnosti, sprejema v zavarovanje proti požaru in vpepelitvi po blisku nepremičnine vsake vrste vhi5e, gospodarska poslopja, tvornice, mline itd.) ter premičnine (kakor hiSno opravo, gospodarsko orodje, opremo, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd.) po jako ugodnih pogojih in nizkih :: oenah. 1881 4 Vsa pojasnila daje glavni zastop „Croatie" v Ljubljani. Kongresni trg 15. (Za vaa većjs mesta aa deželi sa Utajo ssstopnikl.) Zdravilišče in godno lečišče Postaja c kr. drž. železnic, IV« nre od Lfubrjane. Vse vodno zdravljenje (sistem ritt•■ la Knelppov, solatne kopeli, ogljikovo kizle ki itrUke kopeli, zdravi len je a masaža, zdravilna gimnastika in elektroterapija. Odprto od 15. maja do 15. oktobra. prospekte pošilja zastonj dr. Rod. Vockenrelter lin«. iodja in zakupnik kopališča. femialiSče Kamit na Kramstem. Z« poletno nosijo največjo izotra damskih prašnih plafteo, km, Muz In dekliških obleKlc — Obleke za sospode, dečke In otroke, tudi obleke za tennls In pralne obleke. Čudovito nizi. 1 „AnslešKo skladišče oblek" O. BERNATOVIČ v Ljubljani, Mestni trg Ste v. 5. }Cotel llega Spodnja Šiška. pri glavni cesti, 18 minut od glavne poŠte Ljubljanske z 20 kostanji zasajenim vrtom, vsega vrta je 1600 □ mt. 10 let prosta davka na jako lepem razglednem kraju v največji bližini se bodo zidale delavnice državnih železnic, kamor pride 1500 delavcev. Posebno pripravno kakor tudi potrebno, da se napravi tudi ka ar na, ker sama Šiška šteje sedaj 4373 prebivalcev in nima dosedaj še nobene kavarne. Proda se takoj, po prav ugodni ceni, radi bolezni v družini. Potrebni kapital 3000 gld.. drugo se lahko obrestuje po 5% m glavnica na obroke plačuje. Tudi se da xa več let V najem po Jako nizki ceni z vso oprave. Već se izve pri lastniku Anton Maver, Ljubljana, Metelkove ulice it. 19. 2097-1 Oeo. kr. avstrijsko £j| državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dna Odhod iz Ljubljano Juz. zaLi 705 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Trbiž, Beljak, luž. žeL, Gorica, d. ž., Trst, c, kr. drž. žel., Beljak čez Podrožčico, Ce-'~vec, Prago. 7 07 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Gro-'uolje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 9- 26 predpoidne. Osebni vlak v smeri: esenice, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, ^ago. 11*38 predpoidne. Osebni vlak v smeri: ,€4»enice, Trbiž, Beljak Juž. žel., Gorico drž. žet, Trs dri. Sel., Beljak, (čez Pod--nfcčico) Celovec 1- 05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Gro- suplje, Rudolfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 3 45 popoldne. Osebni vlak v smeri: jesenice, Trbiž, Beljak juž. žel. Gorica drž. žel. Trst drž. žeL, Beljak, (čez Pod- *o»čico) Celovec, Praga. 7 10 zveoer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, •dotfovo, Straža-Toplice, Kočevje. 7-35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Jesenice, , ojž, Beljak, (čez Podrožčico) Celovec, °-«ga. 10- 40 ponooi. Osebni vlak v smeri: Jesenice. Trbiž, Beljak, juž. žeL, Gorica dri. icL, Trst drž. žeL, Beljak juž. žeL, (čez Podrožčico). Odkod iz Ljubljane dri. kolodvori 7-28 zjutraj. Osebni vlak v Kamnik. 2- 05 popoldne. Osebni vlak v Kamnik 7-10 z veder. Osebni vlak v Kamnik „ 10-00 ponoOl. Osebni vlak v Kamnik. (Samo ob nedeljah in praznikih.) 1. maja 1908. leta. j Sohod v Lfskltano |«z. zaLi 6 56 zjutraj. Osebni vlak iz Beljaka ju? žeL, Trbiža, Jesenic, Gorice, Trata. 8-34 zjutraj. Osebni vlak iz Kočevja, Straž? Toplic, Rtidoifovesa, Grosuplia. n-22 predpoidne. Osebni vlak iz Prase Celovca, Beljaka juž. žel, čez Podrožčitf in Trbiž, Gorice drž. žeL, Jesenic. 2 32 popoldne. Osebni vlak iz Kočevja Straže Toplic, Rudoifovega, Grosupija. 3-55 popoldne. Osebni vlak iz Bel!** mi. žel, Trbiž*, Celovca, Beljaka (čet Podrožčico) Gorice drž. žeL, Trs: a dri žel. Jesenic. 6 50 zvečer. Oseb. vlak iz P*zge, Cclove? Beljaka (čez Podrožčico) jesenic 8 37 zvečer. Osebni vlak iz Kočevja, StisJfc Toplic, Kiidcifovega, Grosupija. 8-45 zvečer. Osebni vlak Iz Beljaka jui žel, Trbiža, Celovca, Beljaka (čez Pod rožčico) Trsta drž. žeL Gorice dri. žeL Jesenic 11.50 ponoči. Osebni vlak Iz Trbiža, C« iovca, Beljaka (čez Podrožčico) Tisi drž. žel. Gorice dri. žeL, Jesenic. Dohod v Ljubljano dri. kolodvori 6-4.6 zjutraj. Osebni vlak Iz Kamnika, IO 59 predpoidne. Osebni vlak iz Kamnik* o 10 zvečer. Osebni vlak iz Kamnika. 9 59 ponoči. Osebni vlak Iz Kamnika. (Sac ob nedeljah in praznikih., (Odhodi in dohodi so naznačeni v sredah evropejskem času.) G. kr. ravnateljstvo državnih želeinic v Trstu Tega uči naša 64 strani obsežna ilustrovana ozdravim? t; ELECTRO- M TERAPIE Priporočamo zato vsakemu bolniku, zlasti takim, ki jih muči nervocnost, nevra\et>ntj*» revmatlzem, bolezni v križu lit aiavl. zel odeti* In «re veine trznve, aretna\elaboat, ohrotttelostl It a. In oaliobeloati %neh vrat naj se takoj obmejna nas i^m^sH****^ in kdor pošlje /dulnj atnjrel kupon, dobi takoj našo gori navedeno brošuro v zaprti kuverti §srM*eaSS.e» lam ffa*aaJna.«5«a» Premnoga zahvalna pisma potrjujejo presijajno velike in senzacionalne uspehe našega zdravilnega načina. 2079 Dunaj L, Rever Marki 14 I. nadatr. odd. 6L Elektroterapevtiška ordinacija, 13. junija 1908. j Kupon za brezplačno knjigo. S Elektroterapevtiška ordinacija na Dunaju I., Neuer Marki 14,1, odd. 61. Prosim, postite ni knjiga „Ko/prni^fO moderni >d zaprto kuverto. elektroterapiji" gratia i%^|pko • - ■ v po 19 posteljo ln puh priporoča po Ba|oltilk sssaa 23 Zunanja naročila ■« toeno is vršu j njo. i \0 ,,Pri zlatem čevlju" Ljubljana Stari trg št. 9 velika zaloga čevljev domačega in tujega izdelka. I Trpežno blago. — Ceni solidne. Totaa postrežba. na Mestnem trp št.17 m * priporoča tvoje veliko zalogo preetzftj-altih ur iz prvih tovarn, budilk, ■avaaakik, aiolonalalh ta ar no nlh*lo, briljantov, zlatnim« in irebrnlne. Namizna oprav« ta kltnjasinarn arabi Lastna« dslavaloa so popravna ta vaa oova dela. vi tasneni I e o * s o O a Ii « Kajbo; e< feosaMU**; predmet; o , Ua creazn po M 1 K. aa olepaanie polti ln telesa. flS sobni oaananao Šok po I K, za gojitev zob in ust. Jšmm laaaa voda Ua lasna po-Mi zna da po I a, za ohranitev in rast las. Ti Izdelki „Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj le v Orlovi lekarn! Mr. Pb. Mardatechiigsr, kemik1 m S. SVOkode aailodalk v LJubljani* nadomestke sa .aldo* zavračajte, Kupujte zaupno te domače iiielke. Avg. Agnola v Ljubljani, Ounajska cesta zi. Velika zaloga steklenine, porcelana, svetilk, zroai, šip, kozarcev, vrčkov itd. Gostilniška in kavarnarska mizna posoda ' po najnižjih cenah. Sosnm eSSarJna*snnaw£c3M m\ Julija Štor Mnjviejn zaloga noskih, danskih In otrosKlt čnvijef, eofljOT za laii-tannl* la pristnih loinenkik imlik ievljn. Oi» > o**.-» * I I lantna In 2094 i lako skrbna Izvršitev po vseh cenah zobna E 5 i Is "o > • N O o RR. PP. Benedictins zobni prašek in zobna Dragocen recept ki služi za izdelovanje čudovitega sredstva za ohranjenje zob, je iznašel lota 1373 Pr. Boursand in ga hrani sedaj benediktinska opatija v Soulacu, ki skrbi za to, da to zapuščino še nadalje obrača človeštvu v korist. Sredstva za ohranjenje zob, n. pr. benediktinska zobna voda, benediktinska pasta za zobe In benediktinski zobni prašek uživajo nedotakljiv svetovni sloves; vkljub vsem naporom konkurence in neštetih ponaredb ni visokostoječa vrednost benodlktikskih preparatov nikdar mogla biti zatemnjena. To so zaradi njih eminentno antiseptičnih lastnosti edini uspešni pomočkl za ohranitev lepih in zdravih zob. Benediktinska ustna voda — zobna pasta in zobni prašek se dobiva samo v originalnih zavojih v parfumerijah, droge-rijah in lekarnicah. Pred ponaredbaml se resno svari. 1185—6 pasta < o 2 H 1| 9 I si ii s? 3 hranilnica ljubljanska v lastni hiši, v Prešernovih ulicah štev. 3 poprej na Mestnem trgu zraven rotovža, sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 3. do 4. ure popoldne, jih obrestuje po 4°/, ter pripisuje nevsdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti pladnje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zara6unil& vlagateljem. Za varnost vlog Jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska s vsem svojim premoženjem ln vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči slasti to, da vlagajo v to hranilnico tudi sodiiča denar maloletnih otrok in va~ —- 5 * rovancev. us Denarne vloge si sprejemajo tudi po pošti ti potom c. kr. poštne hranilnice. Posoja as ns zsmljišOa po 4V4% na Isto. Z Obrestmi vred pa ploda vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti In to odplačilo ravno 6*/« Ii posojenega kapitala. Na ta način ss vss dolg poplača v 62 In pol Ista Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vreč .ia primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto e*/# Izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja se tudi na menioe In na vrednostne *4H* IMI papirje. Y6 ogaška Slatina Štajersko - Železnica, pošt** In telearraf. POPOLNOMA FBENOVUENOI ^-2 Carske kOpaltiĆt» moderno urejeno fcdraviiiščt, s vodo. Kopališča Stjria novo vpeljane kopeli a ogljikovo kislino j ProIlkllsaaO Siravlllita za želodčne, Črevesne, bolezni na jetrih in v ledičan, kron zagatenjf, hemoroide, kamen, p odebeleltst, sladkosečuost, protin, katarje v požiralniku in jabelku. slab stim srca. Zdravilni vrelci, podobni l, onim v Karlovih varih in Marijinih varih. — D etetsko n terrainsko 2«ire vijeće. Izvrstni vodovod za pitja, —^————— Električna iazsveuava. — Lift. — Moderna ken&Hzacifa. Stalni idravtltikl orkester a sodelovanjem slovitega tržaškega kvarteta na lok. Največja zaloga Elegantne pomladanske novosti: Pm in največja zaloga čevljev na Kranjske Otroške čevlje Ameriške čevlje Dokolenice (JflmoŠe) v največji izberi. ^ v izvrstnih ka-kakovostib po smernih cenah. Szatitner Selenbursoue ulice 4 ^ LjUbljflntl * šelenbur$ooe ulice 4 Ceniki tastonj ln poštnine prosto. Zunanja naročila točno proti povzetju. I elektriC. obratom urejena tvornica G. Skrbić v Zagrebu Ilica fte«. 40 priporoča avoje na g I »mi solidne in eeaene 24 ž aluzije £ les. tkane in platnene rolete, železne m lesene kapice za c k na ln prodala Inlce in prosi da čim več pozornosti poklonite tej solidni tvornici. Genovniki in proračuni na zahtevo zsstoni- „Ottomun" tukaj, „Ottomon" tam, IS povsod me iščejo, povsod me ljubijo. VII 191-3 Sprejema zavarovanja človeškega življe uja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšaj očimi se vplačili. Vsak član ma po pretekn petih let pravico do dividende. „SLHVIJA" - m - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - - ■ Rez. fondi: 41,335 04101 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 97,814 430 97 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države z vsealaozl nI«• analio-nnrodno upravo. Vsa pojasnila daje: Generalni zastop v Ljubljani, čigar pisarne so v lastnei bančnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode ceninje takoj in najknlantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. 858 31 Velika zalogo oblek za gospode in dečke. Stalne, na vsakem predli: metu označene cene. ::: ::: Priznano najboljša ::: delavnica za izdelovanje oblek po meri. Velika zaloga domačega in pristno angleškega blaga. Ljubljana, Dvorski trg stav. 3. i i i Elegantne klobuke oi* najnovejše pariške in dunajske modele 3336 49 priporoča fi. Uivod-jtfozetič |jan v Ljubljani, Stari trg št 21 modna trg. ter salon za damske klobuke. Filijalka v Kranju, Glavni trg. i i SUKNA In modno 1047 25 blago za obleke priporoča Urama Karel Kocian tvornico za solino v Humpolcu :xzxixzx^xzx:xixlxzxzxzxzx:xix:x:^x x x x x PRIPOROČILO. Priporočam se si. občinstvu za naroČbo vsakovrstnih ImmM motnih in stavbnih dol Imam tudi zalogo žganega apna. ~^fc8 H^Pri novem pokopališča pri Sv. Kriin v Ljubljani imam ^veliko zalogo nagrobnih spomenikov iz raznovrstnega najboljšega in najtrpežnejšega kamenja, kakor granita, sijenita, izdelujem tudi nagrobno okvire iz cementa in jamčim za trpežno s t. Vse po na J nitjih cenah S spoštovanjem 1768—9 FR. KUNOVAR v Dolnicah št. 1.. pošta Št. Vid nad Ljubljano. n x_x xzx::xzxzxixzx::x xxxxxxxxxxxxxxxx> Zastonj in poštnine prosto naročajte - moj novi veliki , cenik s koledarje za vsakovrstna darila, ki je ravno izšel. urar In trgovec v Ljubljani. ■ za vsakovrstna uai na, m j |j| FR. ČUDEN pomaga čudovito kot nedo-seini »uničevalec mrčesa11. Pristen samo v steklenicah. Naprodaj, kjer so obešeni plakati. Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«.