m. številka.
V Ljubljani, v soboto IS. junija 1918.
LI. leto.
0
.Slovenski Narod* velja po posti:
ra Avstro-Ogrsko:
celo leto skupaj naprej    . K 40-—
pol leti     „       „    . . . 20 —
Ć trt leta   m       „    . • . 10 —
na mesec   m       „    • • . 3-50
za Nemčijo: celo leto naprej   .   .   .  .   K 45 za Ameriko In vse druge dežele celo leto naprej  ....  K 50-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka. Upravnlfttvo (spodaj, dvorišče levo). Knaflova ulica št. 5, telefon st 85.
Isnala vsak dan svecar lsvseatSl nedelja In prasalka.
Inserati se računalo po porabljenem prostoru In sicer   1 mm visok, ter 54 mm širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. Poslano (enak prostor) 30 vin., parte in zahvale (enak prostor) 20 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
NovI naročniki naj pošljejo naročnin; vedno    9" P& nakaznici. Na samo pismene naročbe brez postat ve denarja se ne moremo nikakor ozirati.
„Naroda* tiskara*" telefoa st. 89.
celo leto naprej pol leta „
.Slovenski Narod* velja V LJubljani dostavljen na dom ali če se hodi ponj** K 36*— I četrt leta *
18
= 1
na mesec
9-.
3--
Posamezna številka valja 20 vinarjev
Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Enallova ulica št 5 (v I. nadstr. levo), telefon si. 34
Seidler pred padcem.
Dunaj, 14. junija.
Rekli smo včeraj, da je Seidler jeva pozicija le navidezno trdna in da podučeni krogi ne dvomijo o tem, da je ministrski presednik od danes do jutri. Ta napoved se očividno obistinuje. Današnji dan je prinesel novo močno oslabitev Seidlerjeve pozicije in približal nesrečnega viteza neizogibnemu koncu. Poročali smo, kako so se pojavile v krilu ministrstva samega ostre diference in kako se je velik del ministrov uprl Seidlerjevim nakanam uvesti zopet absolustičen režim. Proti Seid-lerju so nastopili poljedelski minister grof Sv Iva Taroucca, finančni minister baron \Vimmer, železniški minister Banhaus in minister za javna dela Momann. Kakor izvemo Iz popolnoma verodostojnega vira, se je njim pridružil tudi trgovinski minister baron Wicser in nasprotstvo te skupine proti načelniku vlade se je še poostrilo, »puntarji« ne protestiralo le proti obnovitvi režima $ 14., temveč tudi proti temu, da bi vlada brez sklicanja parlamenta gospodarila naprej v stanju takozvanega ex lexa. Takore-koč vsako uro postaja očitnejše, da držijo Seidlerja edino le še neizprosni zagovorniki absolutizma, ki strašijo nemške stranke s tem, da bi pomenjal Seidlerjev padec za Nemce katastrofo in vzdržujejo pri Nemcih mnenje, da treba smatrati Seid-lerjevo odstranitev za — casus belli.
Zdi se pa, da niti ti podpihovalei nimajo več sreče. Danes so se odmaknili od ministrskega predsednika nadalj ni faktorji, na katerih trdno pomoč je Seidler računal. V podučenih parlamentarnih kroSth pripovedujejo, da pri kršščanskih socijal-cih pod pritiskom zmernih nazorov takozvane tirol. skupine zmagujejo prepričanje, da pomena in vrednosti parlamenta vendarle ni primerjati s pomenom in vrednostjo gospoda ministrskega predsednika. Gotovo je. da krščanski socijalci S e i d 1 e rj e v e g a padca ne smatrajo več za vojno napoved, na katero bi morali odgovoriti z ljutim radikalnim besnenjem proti državnem zboru, proti vladi in državi sami, kakor se glasi nauk bojevitega nemškega radikalizma.
Danes so zborovale v parlamentu nemške stranke in sprejele resolucije, v katerih pa se nahaja le pogojna izjava zaupanja ministrskemu nredsedniku. Sangvinična interpretacija bi mogla tudi v tem videti pomenljivo dejstvo. Vendar je treba v tem oziru previdnosti. Nesporno je namreč, da prevladujejo danes še med nemško-nacijonainimi strankami radikalni elementi, kar je že razvideti iz groženj s § 14-, persekuci-jami in nasilnimi odredbami. Vprašanje pa nastaja, k a j j e m o č n e j š e, kaj mora biti v državi silnejše, j u s t a -ment razbesnelega nemškega rad ikalizma   ali enodušna
zahteva ljudstva in demokratičnih strank po obnovitvi ustavnega življenja in sklicanju državnega zbora.
Računati je, da se oodo dogodki sedaj nekoliko hitreje razvijali. Parlamentarni krogi pričakujejo, da bo prihodnji teden padla definitivna odločitev. Nočemo biti proroki. Toda kakor vse kaže, bo ta odločitev proti Seidler ju.
★
Nemški nacijonalci za
Dunaj, 14. junija. (Kor. urad.) Današnje plenarno zborovanje zveze nemško-nacijonalnih strank je sprejelo po več-urni debati sočasno resolucijo, v kateri izreka zveza najprej zahtevo zbrati vse sile za dosego zmagovitega miru.
Resolucija pravi nadalje: Skupaj z zavezniškimi državami smo si po sijajnih uspehih nemških armad na Francoskem svesti odločilne zmage in skorajšnjega miru, ki je vreden velikanskih žrtev. Resolucija zahteva potem, da se mora vlada energično boriti proti vsem poskusom razkrojiti notranji državni ustroj ter zagotavlja vlado polnega zaupanja Nemcev v Avstriji, ako bo nadaljevala res no in zmočjo pot. po kateri je tozadevno hodila zadnji čas. Resolucija obžaluje zadnji preokret na strani Poljakov, ki grozi s kopičenjem sedaj neizpolnjivih zahtev preprečiti parlament ter na ta način tudi onemogočiti, da bi parlament dovolil državi za nadaljevanje in končanje vojne neobhodno potrebna sredstva. Nemci so hoteli parlament in ga hočejo tudi danes. Ce pa se stališče strank, vsaj stališče poljskih zastopnikov, ne bo takoj popolnoma in brezdvomno izpre-menilo. se bo ono, kar potrebuje država v svoje svrhe, zagotovilo tudi brez p a r la m e n t a. S to svojo visoko pravico in s podporo nemškega avstrijskega naroda bo država vzdržala tako dolgo, da se bo poleg zunanj. dogodkov napravil pot za sporazum s slovanskimi narodi. Država potrebuje tudi reda v narodnostno mešanih pokrajinah na severu in na jugu. Za oba naroda na Češkem bo pomenilo rešitev, če bo močna odločenost napravila red ter tako omogočila skupno delovanje za velike skupne kulturne in gospodarske naloge. Tako se bo dalo napraviti tudi na jugu red, če bo vlada odločno nastopila proti državi nevarnemu hujskanju jugoslovanskih politikov. Če bi se vsled krivde nekaterih strank delovanje državnega zbora prekinilo, naj vlada in Nemci porabijo ta čas, da izvedejo, kar zahteva trenotek in tudi, da pripravijo za bližnjo bodočnost politiko, ki združuje vsa plemena te države v skupnem delu in za skupni uspeh. Sklenjena je bila nato še druga resolucija gospodarskega značaja.
Poljski klub.
Dunaj, 14. junija. Poljski klub je sklican k plenarni seji, ki se vrši 21. t. m. na Dunaju. Na dnevnem redu je poročilo
parlamentarne komisije   o krakovskih sklepih in volitev novega načelnika.
★
Ukrajinci in parlament.
Dunaj. 14. junija. (Kor. urad.) Današnje plenarno zborovanje jpraiinske- I ga parlamentaričnega zastopstva je so- j glasno sprejelo resolucijo, ki zahteva z | o?irom na zadnje poljske sklepe kot pogoj za pozitivno sodelovanje Ukrajincev v poslanski zbornici zagotovilo mero-dajnih krogov, da se bo brest-litovska mirovna pogodba do konca izvedla in da se bo uresničila zahteva ukrajinskega naroda v Avstriji, da se ustanovi posebna ukrajinska kronovina. Na dovolitev predpogojev, postavljenih od Poljakov, bi moralo ukrajinsko parlamenta-rično zastopstvo odgovoriti z najostrej-šo opozicijo.
U ujedinjenje :n demo-
Pred nekaj dnevi smo objavili vabilo na ustanovni zbor Jugoslovanske demokratske stranke. Izvrševalni odbor Narodno-napredne stranke, ki posluje kot pripravljalni odbor snujoče se nove organizacije, je izvršil obsežna preddela, pripravil je program in organizacijski statut JDS. in pričel je zbirati somišljenike v krajevne in okrajne skupine, ki bodo tvorile temelje nove stranke. Pripravljalna dela so v polnem teku in upanje je upravičeno, da bo ustanovni zbor resen in dostojen začetek velikega političnega dela, ki naj se prične z novo stranko.
Jugoslovanska demokratska stranka je dete velikega časa in njegovih velikih naukov. V njej so utelešene tri za naš narod življenske misli: demokratična, osvobojevalna in ujedinjevalna ter organizatorična.
Vse tri ideje so že od nekdaj naša narodna last. Ako gremo za 50 let nazaj v našo zgodovino, vidimo kako je v vrstah inteligence in ljudstva, često seveda nezavestno, pa vendar jasno izraženo, navzlic povsem drugi praktično-politični orijentaciji delovala misel narodnega jedinstva. Čim zrelejši je postal narod politično in kulturno, tem jasnejše se je izražala v njegovem mišljenju ideja ujedinjenja in tem odločnejše je stopala na pot izrazite praktične po-
>„ Visoko
je zaplapolala zastava naroda Slovencev, Hrvatov in Sroov Kot edini narodni prapor in jasno je bilo, da se mora pod to zastavo zbirati vse, kar hoče narodu dobro. Treba je bilo revidirati predvojne nacijonalne programe, očistiti jih avtonomističnih in separatističnih gesel in »praktičnih« smernic stare dobe ter jih postaviti na temelj edinosti in državnosti. Le ujedinjen narod v svo-
ji lastni državi se bo ohranil, si osvojil prostor pod božjim solncem, .leovirano razvil svoje duševne in gmotne sile ter izpolnil svoje dolžnosti napram sebi in človeštvu. Zmaga jugoslovanske misli med narodom je bila zmaga idej, ki jih je napredno Slovenstvo dolga bridka leta čuvalo kot svoj najdražji zaklad. Napredne stranke so morale nujno izvajati posledice: prva njihova dolžnost je bila, da se postavijo odkrito in jasno pod zastavo države ujedinjenega naroda SfiS.
Z narodno mislijo zmaguje v vojni demokratična ideja. Slovenci, Hrvati in Srbi ne pričakujemo svoje osvoboditve od orožja, temveč zahtevamo svojo svobodo v imenu demokracije, ki ne daje predpravic velikim ljudem pred malimi, ne pozna razlike med velikimi in 'malimi narodi. Stara egalite. frater-nite, liberte se dviga k novim triumfom in naš narod je že po svoii naravi, po svojem čustvovanju in po svoji gospodarski strukturi poklican biti med prvimi, nesebičnimi njenimi služabniki. Povzdignili se bodemo in zaslužili svojo svobodo le tedaj, če spoznamo, da bo novi svet živel po novem redu, da bodo morali pasti mnogi predsedki preteklih dni. izginiti za vedno mnogi zastareli socijalni in gospodarski nazori. Nova doba, ki prihaja, zahteva od nas globokega umevanja narodnih dolžnosti v povsem novem pomenu te besede. V velikem morenju svetovne vojne je prišel človek kot najdragocenejša prvina naroda, države do nove veljave. Človek kot ona prirodna jednota, kateri morajo biti v moraličnem, gospodarskem, socijalnem, kulturnem ozlru zasigurane vse zmožnosti svobodnega razvoja, da prideio potem njegove duševne in gmotne sile v čim večjo korist njemu samemu, družbi, narodu, človeštvu. Danes ni več mesta za predsodke starega reda, ki so ločili v narodu male od velikih, odstraniti se morajo ovire enakomernega razvoja vseh, ustvariti se morajo predpogoji, da bo mogla zmagovito napredovati ona velika Ljudska Pravica, ki izvira iz volje celokupnega naroda. Napredno Slovenstvo hoče ta veliki nauk vojnega časa udejstvovati v svojem programu in v svoji organizaciji in mora J. D . S. odkrito in pogumno izpovedati nauk demokratizma, tako pogumno, da se sme postaviti v vrste iskrene svetovne demokracije.
Tretji problem, pred katerega so postavili usodepolni časi napredno stranko, je bil problem čim najsmotre-nejše in najenostavnejše koncentracije narodnih sil. JDS. je rešila ta problem kar najodločnejše. Dosedanje napredne stranke so se razdružile in so strnile svoje pristaše v enotno organizirano vrsto. To je neprecenljivega pomena za uveljavljenje naše moči v narodnem boju, je tudi organizatorični prelom s preteklostjo. Po ustanovitvi JDS. bo napredno Slovenstvo res moglo vso svojo duševno in moralično silo vporabiti skupno z ostalimi narodnimi strankami za skupne cilje in kot enotna armada bodemo bili velike boje, ki nas morda še
čakajo, za največjo ceno, ki jo more človeštvo oddati, za svobodo in samostojnost.
Spoznanje je tu. Naj bi bil ustanovni zbor J. D. S. prvi dokaz, da so napredni Slovenci odločeni tudi dosledno izpeljati, kar so spoznali za pravo. Za-, stava narodne in demokratične svobode je bila še vsikdar zmagovita.
II Lavoratore
V tržaškem časopisju imamo hudo narodno polemiko, ki posega v široka in delikatna vprašanja. Najprej je sodru£ P i 11 o n i povedal, da ni šel v Prago, ker ni hotel manifestirati za češko državno pravo, ki hoče podvreči tudi Nemce, ne za Jugoslavijo, ki hoče podvreči Trst. Radostno ga pozdravljajo »leccapiattinski listi*, a sodrug najmanj enake veljave, P u e c h e r, odgovarja, da bi Pittoni vsekako imel iti v Prago, kjer je šlo za skupen protest za-tirancev, v kolikor je sploh imela stvar političnega lica.
Zdaj je otvoril »II Lavoratore«, ki že dolgo težko prenaša tihe in javne očitke, da je oportunističen list, ki si upa proti vsakemu kaj, le proti Friesu nič in proti Nemcem ne. ofenzivo proti Slovencem. Vporabil je tema, s korim upa pridobiti simpatije italijanskega n an rodnega meščanstva: začel je bra-i niti Trst proti — Jugoslovanom v časa* ko Italijani in Jugoslovani skupaj nq morejo preprečiti, da se ga potešča! nemški imperijalizem. Začel je »braniti« Trst, komu v prid?
Priznati pa moramo, da se naslanja; »H Lavoratore« na netočnost v poro-* čilu o jugoslovanskem shodu dne 30u maja 1918. Z veseljem pozdravljamo, da je dr. W i I f a n že 9. t m. v »Fdmostf« dal korekturo. Dr. VVilfan ni dejal, da Slovenci izključujejo sporazum z Italijani. Opozarjamo na poročilo v »Slovenskem Narodu < od 31. maja 1918, kjer sej pove. da je dr. VVilfan v konec ni besed? naglašal, »da ni kompromisa z narodom* ki hoče s severa sem ugrabiti Jugoslovanom brez vsake najmanjše pra-vice pozicije ob morju.« Beseda, »<ia ne poznamo kompromisa,« se je v tem sra-čaju evidentno nanašala na Nemce. »H Lavoratore« naj vzame lojalno na znanje dr, \Vilfanovo korekturo, v kateri (»Edinost-«, 9. junija) se pojasnjuje go-t vor v tem zmislu: Jugoslovani zahtevamo narodno državo na temelju na«« čela samoodločbe, vresničiti pa jo hr> čemo potom sporazuma, ne z nasfljenu niti z diplomatskimi spletkami
»II Lavoratore« ve, da je stališča Jugoslovanov glede Trsta vedno enako in da se opira na etični,^ gospodarski ir» zemljepisni temelj.
LISTEK.
Časopis za slovenski ležite, književnost in zgodovino.
Spomladi leta 1917. so se trije znani slovenski znanstveniki obrnili k slovenski javnosti z obširnim motiviranim vabilom, v katerem so razložili naloge in program svojega lista ter prosili slovensko javnost podpore pri tem svojem eminentno narodnem delu. Sekularne reminiscence — vabilo je izšlo ravno sto let po ustanovitvi prve javne stolice za slovenski jezik v Ljubljani — se pri tem spajajo z živimi potrebami sedanjosti: naša znanost, ki je bila vedno naša, narodna, ni doslej iskala takih direktnih zunanjih stikov z javnostjo. V današnjem času pa, ko se v gigantskem naporu napenjajo vse naše sile, da si zajamčimo svojo bodočnost, so znanstveniki uvideli da jim onih nalog, ki so jim poverjene v okrožju našega narodnega življenja, ni mogoče vršiti v času, primernem obsegu in obliki, če si rre ustvarijo glasila, ki je posvečeno izključno le slovenski znanosti v najširšem pomenu besede. Če je pomanjkanje sredstev obteževalo in zaviralo vsako znanstveno delo že prej: so se morale te zapreke v tem večji
meri pojaviti v sedanjem času. Zato so apelirali slovenski znanstveniki na našo javnost, v pričakovanju, da jih ona javnost, ki je svojo narodno požrtvovalnost pokazala v tako veliki meri bas v sedanjih časih, ne bo pustila brez podpore. Prepričani so bili, da bo slovenski narod podprl stremljenje in delo onih znanosti, katerim je baš on sam znanstveni objekt.
Leto za razposlanim vabilom je zadržan tako dolgo po nepričakovanih težkočah — izšel nazadnje list sam, oziroma njega prvi dve številki. Razveselil in zadivil je s svojo bogato vsebino vsakega znanstvenika, vsakega prijatelja naše znanosti. J a g i ć — v teh rečeh pač najveljavnejša priča — piše enemu izmed urednikov, da mora biti tak list »za sve Slovence vrlora-dosna pojava, kojoj ja od sve duše želim sijajan uspjeh i napredak«. Nadalje upa, »da če . . . svaki slovenski inteli-genat rado prihvatiti, odobriti i podu-prjeti izražene ondje ( v vabilu!) želje, jer je to zbilja jedan vrlo potrebiti korak naprijed. Slovenski je narod, ne gledeći na njegov broj, tako marljiv i ustrajan, da sam ja uvjeren, da i taj Vaš naučni podhvat neće zapeti, več če se razvijati u sve širim razmjerima.« Naši znanstveniki imajo voljo in zmožnosti, toda sami so preslabi, da bi uresničili to lepo Jagičevo prerokovanje.
Umevno je, da so večino člankov prve številke   napisali   baš uredniki I (Kaspret, Kidrič, Nachtigall). Na pr-
vem mestu stoji Nachtigallova razprava, ki govori o važnosti latinskega dela rokopisa brižinskega kodeksa za vprašanje o domovini in postanku brižinskih spomenikov. Za preskromnim naslovom razprave se skrivajo važni in pomembni novi rezultati: kodeks je bil priročna knjiga brižinskega škofa Abrahama, ki ga je — okoli leta 975 — deloma celo sam lastnoročno napisal. Če pomislimo, da se je v datiranju brižinskih spomenikov doslej i omahovalo v približni dobi treh stolc-j tij (od X. — XII), se pokaže eminentna važnost tega rezultata. Profesor Nachtigall pa gre še dalje in raziskuje na podlagi ohranjenih listin cerkveno politiko škofa Abrahama; pri tem se pokaže, da je Abraham skušal zaokrožiti svojo škofijo v slovensko škofijo (svoje nemške vasi je zamenjaval konsekventno za slovenske) in tako stopi vsa njegova osebnost namah iz filološke v politično zgodovino. Bogata vsebina članka je s tem samo skicirana. Zanimivo paralelo cerkveni politiki brižinskega škofa Abrahama poda M. Kos, ki poroča o nameravani ustanovitvi Škofije v Gornjem gradu 1. 1237, za kar se je posebno trudil takratni oglejski patrijarh Bertold (1218—1251). Fr. K id r ič je priobčil začetek svojih prispevkov in opomb k zgodovini reformacije na Slovenskem, v katerem govori o znanem jugoslovanskem mecenu, baronu Ivanu Uncmadu, v prognanstvu. Oprt na bogato literaturo — ki mu slu-
ži v prvi vrsti v to, da pokaže nje po- | vršno nedoslednost in manifestira svoj sijajen metodično - kritičen talent — pokaže, kako so baš razmere na no-tranjeavstrijskem dvoru silile Ungna-da, »zvestega služabnika svojega gospoda«, med luterane in v Nemčijo. — L. Hauptmann piše o starosloven-ski družbi in njenih stanovih, oziroma o socijalnih slojih slovenske družbe v Času od konca 6. do srede 9. stoletja. Na tem polju je priznan veščak. Iz njegovega članka zvenijo »tužni glasovi slovenske preteklosti in nam pripovedujejo o krotkih prednikih - sužnjih, kako brezprimerno dolga in strma, a zato nad vse častna je bila križeva pot do narodne osamosvoje in do junaštva soških zmag.« — Enako kakor Hauptmann spaja Kaspret davno preteklost z našo sedanjostjo v prispevku k rodovniku Franceta Prešerna. V njem dokaže, da so v oni hiši, ki nam je dala Prešerna, že v začetku 16. stoletja živeli Prešerni. Takih razprav bi si želeli med nami še več, od vsake rodo-vine, ne samo od onih, ki so nam dale razne »slavne« može. Take rodbinske zgodvine bi imele poleg svoje velike znanstvene cene za umevanje naše notranje kolonizacije tudi eminenten na-cijonalnooohtičen pomen: pokazale bi nam, kako smo v resnici izrastli Iz naše zemlje, kako smo spojeni, zrastli ž njo in bi na tak način najbolj zatirale oni žalostni čut brezdomovinstva in cl-ganstva, ki mu je »ubi bene, ibi oatria«.,
Kaj nam mar, da nimamo plemstva, zai katerim nekateri tako jadikujejo! Naše plemstvo je od naše Matere Zemr)e, one Zemlje, ki — po znanem GrmipIowicze-vem izreku — tujce žre! —
V posebni izjavi razlaga uredništvo vzroke, ki so biH krivi, da se je list list tako zakaznil in da se bo mogoče komu zdel preenoličen, ker prinaša sa* mo razprave, ne pa tudi recenzij fin po* ročil o našem znanstvenem delu. Zato prinaša naslove razprav, ki so že pripravljene za bodoče številke, posebnih edicij, ki j m pripravlja — seveda če bo dovolj denarja, kaj pa da! — in sploh podrobnejši načrt svojega dela. Najvažnejša panoga njegovih projektov, — naš jezik — v tem zvezku niti ni zastopana, ker je za njo treba vliti nove črke, ki si jih izdajatelji s skromnimi sredstvi, ki so jim na razpolago, sedaj še ne morejo omisliti. In vendar je vsa njihova skrb obrnjena v prvi vrsti na naš jezik, kot najjasnejši znak našej narodnosti.
Izdajatelji vedo dobro, da je požrtvovalnost našega naroda baš v sedanjem času tako velika, da je teiko prihajati še z novimi prošnjam!. Vendar pa se nadejajo, da bo naše narodno občinstvo umevalo njihov idealen napor in jim pomoglo, da bodo lahko izvršiti ono svoje delo, ki služi znanosti o našem narodu, torej neposredno našemu narodu samemu.
__J. A. G.
Na koncu še nekaj: Polemika »II Lavoratore« ni bila pisana posebno pazljivo. Izpad na dr. Korošca, ki mu hoče naprtiti odgovornost za dr. Šusteršiča, je sila neokusen. Kar pa piše »II Lavoratore« o >Jugoslovanskem klubu«, da Je nedavno nastopil proti temu, da se dovoli železničarjem en milijon, je čista i zm i š 1 j o t i n a, da ne rečemo huj-;lega. Če je »II Lavoratore« dostojen list, bode to krivico Donravil. O taktiki nemških socialistov v dunajskem parlamentu, katerim je pridružen tudi P i 11 o n i. ve vsakdo, da je tako opor-tunistična. da se čudimo, da se upa socialističen list na dan z očitki proti »Jugoslovanskemu klubu«, čegar politika je povsem demokratska in dosledna.
eeojraflčHo-šospojorslis pozicije Trsta.
Že tolikrat se je pričakovalo, da bodo točke nove zveze med Avstrijo in Ogrsko na en i ter N e m č i j o na drugi strani objavljene. Vedno se glasi, da pogajanja napredujejo ter da bo zveza tudi formelno čim preje sklenjena. Tudi ta teden je bil grof Burian v Berlinu, kjer je kon-feriral z nemškim državnim kanclerjem. Komunike pravi, da pogajanja se niso mogla dovršiti, ker so bili generali, ki se udeležujejo posvetovanj, odsotni. Monarhija hoče skleniti tesno politično zvezo z Nemčijo, vrhu tega pa urediti z Nemčijo po enotnih načelih gospodarske probleme: saj tako se je izrazil namestnik kanclerja pl. Paver. Važno mesto med temi gospodarskimi problemi zavzema Trst. Nemški ekonomi v Berlinu ter drugod po Nemškem učijo, da Nemčija mora imeti prost dohod do Trsta ter primeren vpliv v tej luk i. kajti čez to mesto vodi najkrajša pot v Orient. Gotovo so Nemci tudi pri sedanjih pogajanjih zastopali to mnenje.
Avstrijski Nemci kakor tudi oni iz rama trdijo vedno, da Trst ne more biti slovensko ali pa italijansko mesto, ker Trst živi od prometa; blago, ki se uvaža ali izvaža preko Trsta, je pa po pretežni večini iz nemških krajev; ako bi hoteli, pravijo, da lahko uničijo Trst vsak trenotek s tem, da mu odvzamejo promet. Tako trdijo Nemci. Poglejmo si, koliko resnice je na tem.
Trst uspeva in propada S pomorsko trgovino. Trgovina je njegovo srce; ona ga preživlja, brez nje bi bil Trst brezpomembno obrežno mesto. Med vojno, ko je ponehal pomorski, posebno prekmorski promet, je zadobil Trst značaj nekdaj cvetočega, sedaj pa v gospodarsko smrt obsojenega mesta, nekako lice tihega obmorskega šetališča. Vse to se je zgodilo, ker mu je odrezana življenjska žila, prekmorski promet.
Katere dežele so dobavljale blago, ki se je iz- in uvažalo preko Trsta? L. 1913. se ie uvozilo po morju preko Trsta 2.314.000 ton bla«a ter izvozilo 1,135.700 ton: skupen oromet je znašal tedaj 3,449.700 ton. Najvažnejši im-portni predmet je bil premog (899.500 ton\ ki je prišel skoro docela iz Anglije. Druge večje postojanke so: rude (332.100 ton), žito. moka in stroč-5e (159.200 ton), bombaževina (144.000 tonV ter južno sadje (117.700 ton). Preko Trsta pa se je izvozilo v velikih množinah: les (311.800 ton), sladkor Ti95.700 ton) ter rude (103.600 ton). Vse to blago je prišlo v Trst. no kopnem ali po morju, se tam preložilo iz ladje na železnico ali na obratno. Iz dohodkov tega opravila se je Trst redil ter bogatil. Ako mu odvzamemo ta posel, mu istočasno odstrižemo zaslužek.
Z\ nas  Slovence  nastane važno
vprašanje, s kolikimi odstotki so se udeležile naše dežele na prometu, ki je šel pred vojno preko Trsta. Po raznih cenitvah sem prišel do zaključka, da se je izvozilo iz Kranjske, slovenskih delov Štajerske ter Koroške in iz Primorja preko Trsta okroglo 350.000 ton ter uvozilo za te dežele 800 tisoč ton blaga. Skupen promet bi znašal tedaj 1,150.000 ton ali po 33 odstotkov vsega prometa, ki je šel preko Trsta. Važne postavke izvoza so: les (250.000 ton. to je 80 odstotkov vsega lesa, ki je šel preko Trsta), kolonijah blago (12.000 ton), sadje in zelenjava (5000 ton), žgane pijače (20.000 ton) ter papir (15.000 ton). V te dežele se je uvozilo preko Trsta: premoga (300.000 ton), rude (300 tisoč ton; kranjska industrijska družba ima namreč velike plavže v Skednju pri Trstu, kjer se lije železo; železna ruda pride iz Alžirja, Španije, Egipta itd., premog pa skoro izključno iz An-glije), bombaževine, volne, lana, konoplje (70.000 ton).
Ostalih 67 odstotkov je prišlo, oziroma podjetja, ki imajo tam svoj sedež, severno od naših. Ako bi bil Trst iz tega ali onega vzroka odrezan od teh dežel, bi izgubil dve tretjini dosedanjega prometa. Slovenske dežele, vštevši celo Primorje, ne tvorijo tedaj pravega trgovskega zaledja tržaške luke, ampak največ blaga prihaja od severa. Naravno je. da so ustanovile dunajske banke filijalke v Trstu, da imajo dunajske tvrdke tam svoja zastopstva ter da je Dunaj pritegnil nase večji del ladje-delstva in paroplovbe. Saj Dunaj, oziroma podjetja, ki imajo tom svoj sedež, so pošiljale preko Trsta sladkor, železo, steklo, tekstilno blago itd. ter so na ta način alimentirale tržaški pomorski promet.
Ali more severna industrija obrniti hrbet Trstu ter si poiskati druga eksportna in importna pota? Trst leži na severni točki Jadranskega morja. Promet po morju je mnogo ceneji kakor po kopnem: zato išče blago naj-Mižnio luko. Industrija nemških in čeških dežel mora, hote" ali nehote, uporabljati Trst kot prometno luko. ker je najcenejše izvožišče in uvožišče, vendar bi mu lahko politični protitoki še precejšen del odvzeli. V geografično - gospodarskem oziru konkurira s Trstom samo Reka. Reka ie imela pred vojno približno polovico manj prekmorskega prometa kakor Trst. Koliko prometa bi odtegnila Reka naši luki, ako bi se iz političnih vzrokov slednja favorizirala, se ne ve: prav lahko pa je, da bi mogla Reka pritegniti malodane cel promet nase. Ako bi bili obe luki združeni v eni državi, bi odločevala politična premoč: eni luki bi se lahko v prid druge luke skoro ves promet odvzel.
Važno je vedeti, da je Reka enakovreden in zato nevaren konkurent Trsta. Velikega pomena je nadalje ugotovitev, da je avstrij. industrija vezana na Trst, oziroma na Reko. Kakor omenieno, bi pač mogli ooii&črn* protitoki odvrniti še precejšen del prometa, ki gre sedaj Čez jadranske luke ter ca dirigirat! proti Severnem morju. Koliko bi naša luka vsled tega trpela, in ali M b?1 njej obstanek ogrožen, o tem prihodnji teden.
Trgovina !n iW a
m m.
(Iz poročila predsedstva trgovske in obrtniške zbornice za Kranjsko.)
Gospodarske razmere, vsako leto vojne težavnejše. so postale v letu 1917 izredno težke. Proizvajalni pogoii so se industriji in obrtu skrajno poostrili. Pomanjkanje delavcev je postalo še večje. Pripomogli so k temu novi vpoklici, pomanjkanje pa so poostrile tudi vedno neugodnejše prehranjevalne razmere. Delavec, ki si ni mogel sam preskrbeti zadostne prehrane. Je zahteval od delodajalca poleg plače često tudi hrano: marsikateri pa je raje pri poljedelstvu iskal dela, da bi dobil bolišo prehrano, kakor mu jo more dati industrija. Nezadostna možnost aprovlzioniranja je tu pa tam tudi ovirala, da bi se bila nadomestitev iskala v vojnih ujetnikih. Draginja je rastla zdržema in povsod javila svoj vpliv. Število docela mirujočih obratov se ie pomnožilo. V ostalih obratih se je marsikje, zlasti vsled pomanjkanja premoga delo za
krajši ali daljši Čas moralo ustaviti. Stanje se je poostrilo vsled težkih prometnih ovir, ki so se zlasti v jeseni neznosno pomnožile.
Preteklo leto nam ie prinesjo celo vrsto novih, dostikrat nejasnih odredb In k mnogim že obstoječim centralam veliko število novih. Industriji, obrtu in trgovial Je vzeta skoro vsaka iniciativa. Silna množina vedno se množečlh odredb provzroča, da so pridobitni krogi o marsičem v mučni nejasnosti, če in v čem starejši predpisi že veljajo poleg novih, in da žive v vedni skrbi in strahu, da ne bi se kje in kako nehote in nezavedno zagrešili proti kakšnemu predpisu, za katerega ne bi vedeli ali ki ga ne bi prav razumeli. Tej nerazvednosti se ni čuditi. Saj pravi celo predgovor k uradni letos izišli debeli zbirki predpisov za prehrano: »Izločitev prehitelih odredb, razglasov in razpisov Je bila s tem otežena, da se je redko izvršila izrecna razveljava. Cesto se je moglo samo iz določb mlajših predpisov sklepati, če in v koliko so se morali sprejeti starejši predpisi.
Da so centrale zlo, temu se mora danes komaj še ugovarjati. V njih upravičbo se le navaja, da so potrebno zlo. Vsekako preprečujejo zla, v kolikor to sploh morejo, s tem, da stvarjajo podlago za nova zla, vsaj v prehodni dobi pa bi mogla ta zla postati hujša, nego so sedaj preprečena. Okorna, brokratično vojena, Inicijativo in samoodločbo podjetništva dušeča, prizadevnost industrije hromeča in samostojno trgovino moreča gospodarska prisilna organizacija more komaj ustvariti prava tla, na katerih se morejo razvit za obnovo gospodarskega življenja, za valuto in za državne finance tako potrebna zvečana produkcija, hitra in dobra preskrba konsuma in večji Izvoz. Zategadelj je zahteva vedno glasnejša, da se čimprej začne z odpravo central ter da ne prežive vojne; kolikor časa pa morajo še obstati, naj se primerno preosnu-jejo, da se zlasti trgovini dopusti primeren delokrog ter njej kakor tudi manjšim Indu-strialnim podjetjem in malemu obrtu omogoči zadostno zastopstvo in vpliv za varovanje njih koristi.
Cim dalje sega izločitev samostojne trgovine, cm ožji je njen delokrog, čim trše so njene spone in na druži strani čim
nezadotnejša je legalna prekrba prebivalstva z živili in najnujnejšimi potrebščinami,
tem širše so vrata odprta tihotapni trgovini, kateri konsument v svojem samo-ohranskem nagonu plačuje vsako ceno. Dasi tihotapna trgovina pri nas razmeroma še ni tako razvita kakor drugje, vendar bojazen ni neupravičena, da jo bo v njenem učinku tudi še po povratku normalnih razmer morda še dolgo čutili.
Za vojno in prehodno gospodarstvo se je z ministrsko odredbo z dne 30. marca 1917 pri trgovinskem ministrstvu ustanovil poseben generalni komisarijat za vojno in prehodno gospodarstvo. Ministrska odredba z dne 10. oktobra 1917 je ustanovila obrambno poslovalnico za avstrijska premoženja v inozemstvu. Poostritev predpisov, zadevajočih neposredne davke, je prinesla cesarska odredba z dne 16. marca 1917 zlsati glede knjižnega vpogleda in glede kazenskih predpisov. Trdo novost ie pomenila cesarska odredba z dne 7. marca 1917, Id določa možnost izločitve obratov z vojno konjunkturo iz kontingenta in posebne obdačitve tudi za prejšnja leta po Čistem donosu; odredba je vznemirila, ker deloma preminja podlago zakona, z nepopolnimi določbami odpira pot davčni samovolji in ni brez nevarnosti tudi za slabejše člane, ostale v davčni družbi. Glede obeh odredb kakor tudi glede enostranskih pretiranih predlogov poslanca dr. Steimven-derja na premembo vojnih prebitkov k direktnim davkom se je izvršila skupna akcija zbornic, združenih v trgovsko - politični osrednjici.
Razpoložnost denarja, ki je bila kakor preišnie leto tudi leta 1917. velika, je bila v prid vojnim posojilom ter se je javila tudi v rastočih vlogah v denarnih zavodih ter v močnem odnlačevanju hipotečnih posojil. Posojila vračajo zlasti kmečki dolžniki, manjši dolgovi nekako do 2000 K bodo preikone kmalu izginili popolnoma. Kranjska hranilnica je imela na koncu leta 1917 67,400.000 kron vlog proti 56.15S.477 kron na koncu leta 1916. Pri Mestni hranilnici ljnblianski so znašale na koncu leta 1917 hranilne vloge 66.756.590 K oroti 54,959.553 kron na koncu leta 1916. Ljubljanska kreditna banka je imela lani dne 31. decembra 39,73^.669 K vlog proti 22,611.693 kron dne 31. decembra. 1916. Pri Ljudski posoiiirici Je bilo stanje ^log ob sklepu let? 1917 31.0?7.576 K. v začetku leta pa 25.70S.882 K. Naraš^anle vlog se kaže tudi pri zavodih na deželi, tako na primer pri Mestni hranilnici v Kranju «.7*5.920 K (proti 7.206.392 K koncem leta 1916): pri hranilnici mesta Kočevje 8.409.101 K (proti 6.796.110 K v začetku leta): nri Mestni hranilnici v Novem mestu 6.020.S22 K (4.741.073 k V začetku If+a): nri Mestni hranilnic! v Kamniku 3,70?. 768 K (2.769.873 K koncem leta 1916\
Žita in druge krušne rastline so lani Izdatno zaostale za predlanskim pridelkom: pšenica za eno četrtino, rž za dobro tretiino. ječmen skoro za polovico, oves nad polovico, koruza skoro za četrtino, proso za četrtino. Edino ajda, ki je
j0SO5lounnslfo glgtfciiiee oŠ Atrili.
Trst, 12. junija.
Maja meseca je praznovala Praga petdesetletnico svojega narodnega gledališča, slovesnega hrama češke in slovanske muze. V tej kratki, a življenja polni dobi je postalo to svetišče središče in simbol kulturnega življenja češko - slovaškega naroda. Zavest lastne sile in hrepenenje po višjem kulturnem življenju ga je zamislilo, trdna volja in brezprimerna požrtvovalnost sta ga postavila, in ob petdesetletnici njegovega obstanka so se zbrali v Pragi zastopniki vseh narodov naše monarhije, ki ljubijo in hrepenijo po pravi kulturi in napredku, da se klanjajo Češki muzi, da izrazijo svoje čaščenje in simpatije češkemu narodu, narodu - voditelju v času borbe za svoboden razvoj in napredek narodov.
Glas praških slavnosti se je razlegal po vsej slovanski zemlji. Brno hoče tudi imeti svoje narodno gledališče, Zagreb misli na nov in lepši muzin hram,v Ljubljani se bo po dolgem in žalostnem
presledku otvorilo zopet gledališče svojemu prvotnemu namenu: razširjenju prosvete in napredka. Ali ta glas je našel odmeva tudi pri Jugoslovanih v najbolj važni in najbolj vzpostavljeni točki naše domovine, v Trstu.
Že letošnja kratka in improvizirana sezona je pokazala s svojim neopo-rekljivim uspehom, da živi tukaj ljudstvo, ki se zaveda pomena in važnosti takega kulturnega središča, ki čuti potrebo in si želi dostojnega razvedrila in pouka. Ali ta sezona je bila tudi dokaz, da je že tukaj temelj, da zadostuje na tem temelju zgraditi stavbo, primerno našim potrebam ter našemu položaju in nalogi ob sinji Adriji.
Kakor se sedaj splošno pripozna, da je komaj gostovanje kraljevske hrvatske opere Iz Zagreba nadaljevanje onega splošno znanega glasbenega življenja Trsta, da so bili vsi drugi poizkusi med vojno le slab, ako ne najhujši vojni surogat, da je imela celo ona nesrečna nemška operna sezona v Verdijevem gledališču enako usodo, kakor vsa podjetja falitne volne razstave, tako smemo tudi smelo trditi, da so tudi zadnje predstave v našem Narodnem domu daleč prekašale vse dramatične večere naših someščanov italijanske pa/odposti po raznih tržaških, gledali-
ščih. In uspeh slovenske Talije v Trstu je še večji, če pomislimo, da so omenjene družbe uživale celo znatne podpore sedanje mestne uprave.
Pri nas pa smo videli uspehe naše lastne sile in naše lastne volje. Uspehi so bili zadovoljivi in s tem večjim prepričanjem, s tem večjo ljubeznijo in požrtvovalnostjo se je lotilo »Dramatično društvo* svojega dela, našlo pa je pri tem vzornega delavca in sotrudnika v režiserju M. Skrbinška. Prva naloga bo: omogočiti redno gledališčno sezono v prihodnji jeseni. Na drugi strani pa mora društvo zbirati tudi primeren fond za stalno gledališče v Trstu. Zato pa bo potrebno tudi gledališčno poslopje, ki bo odgovarjalo svojemu namenu in ki bo zadostilo tudi našim potrebam.
In v dosego tega cilja se bodo morale zbrati vse sile. Požrtvovalnost naših roiakov ne sme zaostajati za njihovo voljo. Češka požrtvovalnost, češko narodno gledališče nam bodi vz^r. Vsak naj pnspeva svo.i obolon. maHi«*n ali velik; kamenček ob kamenčku bo položen, in ponosno se bo dvigalo ob Adriji svetišče na*e muze, dokaz naše kulturne sile in dokaz požrtvovalnosti in narodne zavesti Jugoslovanov Trsta in cele naše domovine.
že leta 1916. bolje obrodila, se Je leta 1917. zopet izboljšala in sicer za eno petino predlanskega pridelka. Pridelek fižola In drugega sočivja se ie znatno znižal. Slabo so uspeli tudi krompir in zelje, mestoma tudi repa in pesa. Izredno slabo Je bilo z deteljo, senom in slamo, vsled prehude suše. Sadna letina je bila boljša nego leto prej. Vino je, kakor po kolikosti, tako po kakovosti izredno dobro obrodilo. Donos vina se ceni na okroglo 200.000 hI, od druge strani celo na 248.000 hi. Tudi čebeloreja se je lani dobro obnesla.
Produkcija premoga je v največjem obratu zborničnega okraja proti letu 1916. nekoliko padla (219.600 ton, za 2700 ton manj nego leta 1916), znatno nižja pa je proti normalni v miru; dobavil se je premog skoro izključno za državne železnice, vojaške zavode, za vlado in za industrije, ki izdelujejo vojni materijal. Železna Industrija ie imela obilnega posla vsled rastočih zahtev vojaške uprave. Pomanjkanje premoga je največjemu obratu z železom ne le celo leto branilo obratovati v polni meri, ampak ga sredi decembra 1917 primoralo za tri mesece obrat popolnoma ustaviti. Nanovo se je osnovala elektrodna tovarna, pa radi nedostatka premoga lani še ni mogla začeti z obratovanjem. Tudi industrije za stroje in livarne so imele po večini delo za vojaštvo in so mogle radi tega in radi pomanjkanja delavcev in snovi druge dobave izvršiti le v jako omejeni meri, v nekem drugem obratu pa so se morala vsa zasebna naročila odkloniti. Razne ovire, predvsem pa pomanjkanje kuriva, je en obrat prisililo v začetku decembra k uvedbi sedemurnega delavnega časa, drug obrat k tritedenski ustavitvi in tretji obrat k dva-tedenskemu prekinjenju. Rastoče pomanjkanje kovin je prisililo mehkejšo kovino nadomestiti z jekleno litino. To pa more ob daljši porabi provzročiti popolno razvredbo strojev, preračunanih samo za obdelovanje kovin; obnova strojev bo po sklepu miru vsled visokih cen brez dvoma naložila velike žrtve. Za papirno industrijo je bilo leto 1917. malo ugodno, dasi je bilo povpraševanje po papirju veliko. Vsled velike potrebe papirja in vedno rastočih cen za surovine in višjih voznin so se sicer višale tudi cene za papir, pa niso mogle priti do primerne veljave radi pomanjkanja premoga, transportnih ovir. nedostatka delavcev in težav pri preskrbi surovin.
Tudi  tiskarski  obrt je posledice vojne lani občutil v zvišani meri. Papir je v nekaterih vrstah pošel popolnoma. Celo tisk šolskih knjig se je moral omejiti na to, kar je najnujnejše potrebno. Nedo-statek kuriva in proti koncu tudi svetiva ter izdatna skrčitev osobja sta delo hudo utesnjevala. Nabava nadomestka za oddani tipografični   materijal   je nalagala velike žrtve. SIcer pa so bila podjetja z majhnim številom ostalih jim delavnih moči polno zaposlena; morala so pa kljub čezurnemu delu odkloniti mnogo zasebnih naročil. Tudi za knjigoveštvo so snovi jako pohajale. Izdelovanje lepenke se je moglo vršiti neprekinjeno;   odjem je bil živahen, produkcija pa se je morala omejiti na polovico.   Slamnikarska   i n d u s t r i -j a je imela ob sezoni mnogo naročil. Obratovanje se je tu pa tam začasno moralo ustaviti. Zelo je manjkalo kuriva, prav posebno pa sukanca.   V usnjarski industriji  so imela podjetja, ki delalo za vojaštvo, kakor prejšnja leta tudi lani visoko konjunkturo. Pri drugih, manjših podjetjih je bil položaj neugoden. Glede odka-zovania kož so se tudi lani čule to in tam pritožbe radi nezadostnga dodelovania. Težave je delala tudi preskrba pomožnih snovi. Čevljarska industrija ie bila prvo polovico leta še dokaj dobro zaposlena, dasi se je že v začetku leta čutilo pomanjkanje ?na-terijala. V drugi polovici leta je eden Izmed obratov radi nedostatka kuriva počival dva meseca. Za vojaštvo delujoča podjetja so bila dobro zaposlena. Izdelovanje prstenih   barv  so občutno ovirale transportne težkoče in težave v preskrbi surovin; obratovanje se je moralo utesniti, proti koncu decembra pa začasno ustaviti. Tudi tovarna   za   oljnate barve In lak je bila iz enakih vzrokov primorana obratovanje časih obeliti. Izdelovanje  mila je bilo popolnoma ustavljeno. Odjem   voščenih   sveč  je  bil jako živahen. Naročilom pa se ni moglo v polni meri ustrezati radi nedostatka surovin. Izdelovanje parafinskih sveč ie radi naročil vojne uprave dobro uspevalo, civilnim potrebam pa se je radi nezadostne dodelitve parafina le v iako majhni meri moglo zadoščati. Stavbna stroka Je močno zastajala. V opekarnah ie delo počivalo: le v enem obratu, ki ga ie prevzelo vojaštvo, se je v drugem polletju začelo z delom. C e-mentna   tovarna   je   meseca julija ustavila izdelovanje ter ga v začetku novembra zonet pričela v iako omejenem ob-seceu; med tem časom je naročila izvrševala, kolikor ie bilo mogoče, iz zalog prei izdelanega cementa.  Tovarna  za k a 1-cinirano glino je   bila   tudi lani v uporabi vojaške uprave. Povpraševanje po steklenem     blagu   Je   bilo veliko, izdelovanje pa Jako oteženo. Tekstilna industrija    je   popolnoma mirovala. Ena izmed predilnic se je uredila za izdelovanje papirne preje in papirnih tkanin, pa v letu 1917. z izdelovanjem še ni pričela. Iz-delovanje čipk se Je v drugi polovici leta ustavilo radi nedostatka lanenega sukanca, trgovina s čipkami   pa je mogla še nekoliko trgovati radi zalog iz prejšnjega časa. Tudi sitarska obrt je trpela, ker ni bilo zadosti sukanca in konopca. Velike težave je Imela s preskrbo žime, ki se Ji ie cena v teku leta potrojila. Kupčija zlasti drugo polletje ni bila neugodna, posebno pri izvozu na Ogrsko to je pripisovati dobri sadni letini (izdelovanje marmelade). Ogrska pa je menda prevzela tudi vlogo posredovalca, ker le na primer poprej sijajna neoosredna kupčija z Romunijo odpadla popolnoma. Pri izdelovaniu  testenin le bilo celo leto radi vojaških dobav dosti dela.    Izdelovanje    kavnih nadomestkov  se je kljub velikemu povpraševanju moralo omejiti na dve petini izdelkov v miru. Izdelovanje kandltin slaščic ie bilo do oktobra omejeno na 40 rdstotkov. pozneje na še bolj. Mlinska industrija ie tudi leta 1917 mlela samo za plačilo, pa imela radi nedostatka žita često prekinien   obrat.  Pivova miški industriji so se vsled nezadostne dodelitve surovin Že prej slabe   razmere še poslabšale.      Izdelovanje lanenega olja  Je radi pomanjkanja   lanenega semena celo leto počivalo. Produkcija kisa ie bila dobre zaposlena, deloma za vojaštvo;   nedo^tatek   ?oirita pa ie provzročll začasne ustavitve obratovanja.
Lesna i n d n s t r M a ie bila kakor prti. tako tudi leta 1917. radi poinanj-
[ kanja delavcev, voz In živine zelo ovirana, j Produkcija je bila močno utesnjena; mnogo 1 žag je mirovalo, dokaj pa jih je imelo tudi vojaštvo v svoji porabi. O cenah se mnogo toži. Sedanje ravnalne cene niso primerne razmeram in zadržujejo produkcijo in prodajo. Za Kranjsko so te ravnalne cene posebno zato nevzdržljive, ker meji na Hrvaško, kjer se nudijo veliko višje cene. Višje cene na Hrvaškem pa ondi omogočujejo tudi višje mezde. To in pa mnogo ugodnejše prehranjevalne razmere provzročajo močno odhajanje kranjskih lesnih delavcev na Hrvaško, silijo naie industrijalce plačevati vsaj enako visoke mezde in skrbeti pri tem za enako dobro prehranite v delavcev, kakor je možna na Hrvaškem; kranjskim interesentom se tako visoko draže produkcijski stroški.
Srednjemu in malemu obrtu se je položaj izredno poslabšal. Kakor velikim obratom je tudi srednjim in malim obratom hudo primanjkovalo delavskih moći, da, celo vajencev; materijala je često nedostajalo popolnoma. Primanjkovalo Je kuriva in svetiva. Zlasti tožijo stavbni, kovinski in mizarski obrt; manjka železnine. posebno žičnikov, cementa, opeke in apna. Hudo prizadeti so bili oblačilni obrti vsled pomanjkanja blaga in posebno sukanca. Občine, v katerih nI več nobenega čevljarja ali krojača, se množe. Z Izrednimi težavami se morajo boriti tudi druge obrtne stroke In Število ustavljenih obratov narašča.
Trgovini so se seveda Izredno pomnožile težkoče, ker je z blagom še bolj na tesnem in se je še bolj zmanjšalo število prodajnih predmetov; na drugi strani pa so ji prosto gibanje še izdatneje omejile nove odredbe. Proti koncu leta je k poslabšanju kupčije pripomoglo tudi to, da se je soška armada znatno pomaknila proti jugu. Mnogo je bilo pritožb radi prometnih ovir in radi nesigurnosti transporta. Hudo se je poslabšalo stanje trgovin z živili; mnogo važnih predmetov sploh ni bilo ali le prav težko dobiti. Promet v špecerijski stroki kaže tretjino do polovice manjši financiielni uspeh nego leto prej. V manufakturni In oblačilni stroki se jc v prejšnjih letih še ugoden položaj leta 1917. shujšal mahoma. Blarra jc bilo vedno manj. koncem oktobra pa je izšla še odredba o prisilni oddaji bombaževega blaga; proda-jalnice so sedaj skoro prazne. Razmeroma ugodna je bila še kupčija v železnln-ski. galanterijski trgovini In v trgovini z nagizdnim b 1 a -Eom   ter   s   papirjem: tudi tu pa Je
že znatno vplivala vedno večja pičlost blaga,, da v mnogih predmetih začasno ali stalno popolni nedostatek. Vinska trgovina je imela kljub dobri letini Jako velike težave pri nakupu vina vsled nezadovoljivih ravnainih cen. po katerih vina pri producentu ni bilo dobiti. Enake težave je seveda Imelo tudi gostilničarstvo. Trgovina z vinom In gostilničarstvo pa sta bila hudo prizadeta tudi spomladi vsled rekvi-zicij po docela nezadostnih cenah. Zbornica je storila potrebne korake, da bi se prizadetim povrnila dejanstvena škoda: interveniralo se Je ponovno, da bi se pospešila rešitev, zadeva na žal doslej še nI rešena.
V letu 1917. je bilo razdcljeval-n I c I usnja nakazanega usnja za podplate 12.078*1 kg. odpadkov usnja 5493 kg in zgornjega usnja 4323'95 kg: razentega za sedlarje 265*1 kg likanca. Te množine so seveda docela nezadostne. Zbornica se je obrnila na pristojno mesto za lzposlova-nje večjih množin usnia za civilno prebivalstvo. Koncem leta so sicer začele prihajati večje pošiljatve, preskrba pa Je prejko-slej nezadostna. Razdeljevalnica sukanca: Kavtele, ki jih ministrstvo zahteva za pravilno razdelitev sukanca, so dale pri organizaciji razdelitve za celo deželo in pri ureditvi kontrole Izredno mnogo dela. Sukanec za zasebno porabo razpošilja tudi zbornična razdeljevalnica, razdelitev tega sukanca in kontrola pa le prepuščena Deželni poslovalnici za oblačila. Razdelitev sukanca, kakor za obrtnike, tako za zasebnike treba da se Izvrši potom trgovine. Kljub strogim predpisom, ki provzročajo dokaj pisnega dela, in dasi Je zaslužek komaj za stroške, so vendar trgovci, na katere se le zbornica zaradi prodale obrnila, večinoma radi prevzeli prodajo In s tem dokazali svojo požrtvovalnost v splošni prid.
UMsko zflrouje *)
Priti je morala svetovna vojna, da ljudje počasi uvidevajo, kako zaostalo, nesmiselno in negospodarsko so živeli rred njo. Bolj in boli pronica nazor, da je treba po voini postaviti vse življenje na čisto nove temelie.
Med vojno le prišlo zlasti tudi spoznanje, kako važno vlog:o igra za narode in človeštvo javna skrb za zdravie. Le zdrav človek ima veselje in sposobnost do dela. Zdravstvo pa ne smo gledati samo na posameznike, temveč pospeševati mora zdravje, delavno moč in veselje do dela v vseh krogih naroda, ter odstranjati vse celoti in splosnosti škodljive vplive; kajti kakor je zdravje največji zaklad za posameznega človeka in največja sreča za rodbino, ravno tako mu je zdravje najtrdnejša podlaga za blagostanje in moč naroda. Zlasti neprecenljive vrednosti Je zdravie za maihen narod, ki mora gledati, da se uveljavijo vse njegove sile in silice.
Pred vojno so se bavili z vprašanji o ljudskem zdravju po večini znanstveniki, medicinci in socijologi, ki so teoretično razpravljali o predmetu, ki se nazivlje socijalna medicina.
Ljudje, ki bi imeli prevesti rezultate te teorije v prakso, so kazali za to panogo javnega življenja zelo malo zanimanja. Zlasti politiki smo videli na me-rodajnih mestih le malo mož, umevajoČ naloge, ki jih nanje stavi socijalna medicina. Odgovorni faktorji večinoma sploh niso kazali niti volje se baviti s takimi stvarmi. Liudski zasto -niki so s kritiko in brez nje sprejemali razne vladne predloge. Lastne inicijative je bilo le malo ali nič. In Če se je tudi posameznik dvigni!, je kmalu zopet padel nazaj kot žrtev sistema.
*) Dr. Alojzij Zalokar: O ljudskem zdravju. Zbirka političnih, gospodarskih In socijalnih spisov. L zvezek. Izdala In založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. 1915. Cena 3. K oo yuu s poštnino 4 K*
■K
Državni zbor v tem ozira ni nudil
vehko bolj razveseljive olike kot deželni zbori in posamezni občinski zastopi. Upravni organi pa so navadno še to, kar je v svojem interesu naročila izvesti vlada, slabo napravili, če tudi bi bilo odrejeno v prid ljudstva. Na zdravstvenem polju je ležala skoraj vsa državniška modrost praktične politike v tem, da so se iskali praktični zdravniki na slabo dotirana mesta, kakor da bi bilo za ljudsko zdravje že dovolj preskrbljeno, ako se preskrbi zadostna množina strupa in da ljudem navodila, kako ž njim preganjati nastale bolezni.
Zlasti zaostal in majhen je ostal v teh vprašanjih slovenski del jugoslovanskega naroda. Pričakovati nismo mogli, da bi nam država postavila v Ljubljano cesarske zdravstvene urade, tudi na zdravstvene inštitute staroslavnih univerz nismo mogli upati; za to bi se pa morale tembolj zavedati svojih dolžnosti in nalog naše maloštevilne avtonomne korporacije. Deželni in občinski zdravstveni zavodi bi morali prevzeti vsaj večji del nalog našega narodnega zdravstvenega zavoda. Slovenci v obmejnih krajih pa pri najboljši volji nismo mogli ničesar storiti.
Treba prelistati samo zapisnike deželnega zbora in deželnega odbora kranjskega, da se spozna neumevanie ljudskih potreb v zdravstvu in higijeni. Treba poznati samo razmere v deželni bolnišnici ljubljanski, da se vidi zanemarjenost in zanikemost slovenske avtonomne uprave. Tu odreče vsak izgovor. Sami svoji gospodarji v svoji hiši, a taka zaostalost! Ni krivda zdravnikov, ako edina velika bolnica, ki jo imamo Slovenci v svojih rokah, ni znanstven zavod, ki bi bil sicer prav lahko izhodišče vseh uredb, s katerimi bi se moglo dvigati zdravje ljudstva in krepiti njega odporno silo. Značilno je 2 duha časa. da ie pred vojno in med volno gospodovala v kranjskem deželnem odboru klika, ki je v zasmeh moderne medicine, nastopila celo kot zaščitnik in propagator mazašt v a. Pribiti treba, da je med to kliko takrat sedel — zdravnik dr. Ivan Zaje.
Ne navajam teh žalostnih dejstev radi očitkov. Omenjam jih v dokaz, da novih temeljev družabnega reda ni mogoče postavljati s predpotopnimi nazori.
V pravem trenotku, baš ko je potreba seznaniti voditelje naroda in najširše plasti o novih temeljih države, o podlagi, na katere treba zgraditi mogočno stavbo Jugoslavije, je napisal- večletni zdravnik dunajskih ženskih klinik, sedaj praktični zdravnik in specijalist za ženske bolezni v Ljubljani, dr. Alojz Zalokar, dragoceno knjižico: *0 ljudskem zdravju«.
Uvodoma opozarja na zaklad, ki leži v ljudstvu. »To je naš kapital, ki ga niso uničila stoletja ilačanstva, okruto-sti in zatiranja, to je naš kapital, ki ga ie treba varovati, množiti, da nam prinese bodočnost jasnejših dni...« V prihodnjih štirih poglavjih navaja pisatelj okoliščine, ki so merodajne za presojo zdravstvenega stanja ljudstva in ki dvigajo število naroda ter njega moč, ali pa provzročajo prooadanje. Razpravlja oplodovitosti. umrljivosti, naravnem prirastku v številu Slovencev in o padanju porodov. Pisateij toži. kakšne težave je imel pri izbiranju statističnih podatkov. Velezanimivo ie, na kakih številkah bazira vladna zdravstvena statistika! Podatke o tem, koliko ljudi je umrlo na tej ali oni bolezni, priobčuje ministrstvo na podlagi poročil mrliških oglednikov. Na Kranjskem pa ogleda 64*8 rr vseh mr-ličev priprosti, neuki mrliški oglednik, ki je po poklicu navadno cerkovnik, krojač ali čevljar. Za vladno statistiko menda zadostuje, da potegne mrliški oglednik mrliča za nos ter tako postavi diagnozo in ugotovi, katera bolezen je bila vzrok smrti. Mrliški ogledi so pač tipični predstavitelji upravnega strokov-nj^-štva!
Umljivo je tudi. da je delala pisatelju slovenska statistika še večje težave, kot avstrijska državna; vsaj je vladna statistika zasnovana in izpeljana dosledno le na podlagi posameznih kronovin, iz katere se sploh ne da izluščiti vseh podatkov, ki bi bili pomembni za posamezne narode, zlasti za našega. Krivi smo tudi sami! Niti kranjska dežela, niti ljubljanska mestna občina, nima posebnega statističnega urada, ki naj bi zbiral gradivo vseh vrst za izpeljavo in uvedbo znanstveno utemeljenih uredb.
V danih razmerah ie pač res skoraj škoda za velik trud, ki ga ima vsak slovenski pisatelj — ki se hoče baviti s statistiko — če končno ne ve, ali so rezultati niegovega raziskovanja, vsled nezanesljivosti materijala, sploh kaj vredni ali ne.
Statistiki Zalokarjeve knjižice je pri-dejana slika (diagram), ki naj predočuje plodovitost, umrljivost in naravni prirastek prebivalstva na Kranjskem od leta 1871. do 1912. Pisatelj meni, da se da s te podlage sklepati na statistiko, ki bi odgovarjala za Slovence v obče. Pisatelj dokazuje, da pada število porodov od leta 1887. naprej od leta do leta. Diagram kaže ugodnejšo sliko kakor meni on. Število porodov v letu 1876. je bilo skoraj ravno tako veliko, kot leta 1887. Na isti višini (med 34 in 37%„ pa ostaja število porodov skozi več kot 40 let, od leta 1873. naprej do leta 1906. Nenavadno velik padec vidimo le po enkrat pred in po tem razdobju in sicer leta 1S72   (33%A)   in   leta 1911. (32° /«„).
V obeh slučajih je videti neko posebne vrste izjemo, dasi je v zadnjih letih res opažati tendenco padanja. Žalostno dejstvo je, da hodimo Slovenci med avstrijskimi narodi prvi za Nemci in Cehi tudi v tej stvari. Tudi pri nas je ^zaccl gospodovati razum nad spolnim instinktom. Pisatelj nastopa ostro proti omejevanju števila potomcev, meni pa, da je najuspešnejše sredstvo izdatno podpirati družine z večjim številom otrok, do-
Čim so druga sredstva več ali manj brez uspeha. Vsekako moramo računati kakor z dejstvom, da relativno število porodov tudi v našem narodu v bodoče ne bo raslo, k večjem padalo. Interesantno bi bilo primerjati, če imajo pri nas, kjer igra vinoreja veliko vlogo, dobre vinske letine na število porodov kaj vpliva ali ne. Na Nemškem, zlasti v porenskih pokrajinah, je alkohol, kakor zatrjuje profesor Schlossmann, edino sredstvo, ki je zmožno nekoliko dvigiiti število porodov! Statistika kaže, da poskoči število porodov v tistih letih, ki slede jeseni, ko renska trta prav dobro obrodi in izsolzi močno vinsko kapljico. Nemci preganjajo hudiča z belcebubom.
Ako hočemo, da nam bo vzlic padanju porodov narod po številu rastel, je tem važnejše, da posvečamo vso pozornost zmanjšanju umrljivosti. Zalokarjev diagram kaže v tem cziru razveseljivo sliko, kajti umrljivost pada pri nas stalno že od 1898. leta naprej. Zelo zanimivo bi bilo, ako bi nam pisatelj mogel povedati, kaj je bilo v letih 72., 76., 91, in 98., da je takrat tako globoko padla umrljivost in dosegla take strmce, kakor leta 74., 78. in 92. Biti so morale posebno izredne katastrofe (kuge?), da so vplivale tako izrazito na izpremembo prirastka prebivalstva.
Ako se je mogoče takim katastrofam izogniti, porem se nam ni bati, da bi umrljivosti ne potisnili k tlom.
Dočim so prva poglavja statističnih pregledov — radi večje popolnosti bi nas zanimalo, koliko slepcev, mutastih, gluhonemih, umobolnih in pohabljenih smo imeli Slovenci pred vojno, ker te številke mogočno vplivajo na presojo ljudskega zdravja, tudi izseljevanja bi se lahko vsaj nekoliko dotaknil — več ali manj namenjena študiju, popisuje pi-satelj v naslednjih poglavjih zelo po-r:-o in zanimivo vpliv spolnih bolezni plodovitost ter vzroke, ki povzroča-nmrljivost dojencev. Aiedicinsko oce-> teh poglavij prepuščam strokovnja-!. m. le potrebno se mi zdi povdarjati, da so mi bila ta poglavja čitati prav poseben užitek, zlasti ker zna Zalokar na čudovito lep način izraziti v poljudni besedi najtežje znanstvene stvari. Pisatelj ceni — računajoč izdatke za enega otroka predno se rodi, ob roistvu in po rojstvu — ki nastaja vsako leto na narodnem premoženju Slovencev, na en četrt milijona kron. Avtor ni računal v vojni valuti.
Veliko pozarnost posveča pisatelj svetovni vojni in njenemu vplivu na zdravje ljudstva. Ceni. da smo do marca 1916 izgubili Slovenci na mrtvih čez 15.000 ljudi, do konca istega leta smo imeli že 29.000 invalidov. V koliko so te številke pravilne, bo mogoče dognati šele po vojni. Vsekako je izguba, še veliko večja.
Devet mesecev po mobilizaciji je začelo padati število porodov. Avtor navaia mnogo kmetskih okrajev na Kranjskem, kjer je unv*Io med vojno več kot še enkrat toliko ljudi kakor se jih je rodilo. In to v župnijah, kjer je bil v mirnem času lep naraven prirastek. »Čim dalje raziskujemo in analiziramo vplive svetovne vojne, tem žalostnejsa postaja slika...« pravi pisatelj.
Nadaljna posledica svetovne vojne so kužne bolezni, zlasti jetika in spolne bolezni, katere zadnje so se tako zase-jale med našim narodom, »da je postala njihova nevarnost za slovensko plodovitost resna... Vlada, narodno zastopstvo, mesta in občine morajo dati na razpolago svoje premoženje, da se z njim ustvari in ustanovi vse, kar je po načelih medicine potrebno za uspešen boj proti ljudskim kugam.«
Pisatelj se na to kratko dotika praktičnih nalog, ki jih je izvrševati v bližnji bodočnosti. Postavlja se na edino pravilno stališče, da je profilaksa veliko več vredna kot pa zdravljenje. V neugodnih socijalnih razmerah, v slabem gospodarskem položaju, iz nevednosti širokih mas nastalim boleznim, »ni mogoče priti do živega samo z medicinskimi metodami, s kapljicami in obliži. Boj proti njim se mora voditi z mogočnejšimi sredstvi. Zakonodavci, narodni gospodarji, pedagogi, socijalni politiki, morajo združiti svoje znanje In svoja sredstva, da posredno ali neposredno dvignejo zdrastveno stanje.
Kot drugo načelo postavlja pisatelj načelo samopomoči. Narod mora sam odločevati o svojem zdravju. »Centralne oblasti, ki stoje izven naroda, in ki so narodu tuje, se morajo brigati za zdravje naroda približno toliko, kolikor se briga podjetnik za zdravje svojega delavstva. Podjetnik gleda le na to. da izžame iz svojih delavcev kar največ mogoče delavne sile. in centralna oblast skrbi za zdravje naroda le toliko, da ji redno dohajajo davki in da si zagotovi potrebno število rekrutov. Narodno zdravje pa zahteva negovanja, pri katerem sodeluje srce!«
Avtor opozarja narodne gospodaric in socijalne politike na reformo v zakonih, zlasti obrtnem redu in v zakonu o bolniških blagajnah. Lahko bi še posebej omeniti nujno potrebo po izpre-membi stavbnih redov. Stavbeni red za Ljubljano je vse preje, kakor vzoren, stavbeni red za deželo pa naravnost kriči po temeljiti preosnovi. Zdi se nam, da bi bila uradna revizija stanovanj in na podlagi teh izvršene poprave, ena prvih nalog, če bi hoteli, da se dvigne ljudsko zdravie.
Brošura nasvetuje, naj se v osrčju naroda koncentrirajo vse sile za boj proti jetiki, spolnim boleznim in proti umrljivosti dojenčkov. Ustanovi naj se centrala za zdravstvo našega naroda. Za spolno bolne so potrebni posebni ambulatoriji. za jetične moderna zdravilišča. Posvetovalnice za matere in dojenčke naj nudijo nouk in materijelno pomoč. Nujna je preosr^ova porodnišnic in reorganizacija babiškega stanu. — Res Čudovito smo zaostali zlasti v oskr-
bi mladine! Na celem slovanskem jugu ni menda niti ene otroške bolnice. Eliza-betna bolnica v Ljubljani, ki ima prostora le za nekaj deset otrok, in naj služi še tako vzorno svojemu namenu,osta-ja pač le surogat za otroško bolnico, ne glede na to. da ima po svojem ustroju bolj značaj hiralnice za otroke.
Dr. Zalokarjeva knjižica se je rodila iz hrepenenj do modernega napredka. Pisana je iz socijalnega čuta do bližnjega, narekovana iz ljubezni in ozira na celoto, narod. Namenjena je vsakomur, ki mu je na srcu sreča in bodočnost Jugoslavije. Vsakdo, kdor prevzame v javnosti odločilna mesta, bi jo moral brati, še več, študirati bi jo moral! Poučna ni le za Slovence, marveč za Jugoslovane sploh.
Brošura daje dovolj pobude in migljajev, v katerih vprašanjih bi bilo nujno treba specijalnih študij, ukrepov in od-pomoči. Žal, da nima brošura, kot kažipot v socijalni medi.navedene literature, iz katere bi 1 >gel vsakdo, ki se hoče o stvari kaj - poučiti, posneti pravo navodilo. Ce manjka slovenskih knjig, naj bi se navedle ostale jugoslovanske, češke in nemške.
V oceni dr. Zalokarjeve knjižice ne smemo prezreti njenega založnika. Izdala jo je T i s k o v n a zadruga v Ljubljani, ki je ž njo začela zalagati in izdajati »Z i r k o političnih, gospo da rskih in socijalnih s p is o v«. Za poglobitev zmisla v javnih vprašaniih in boljše umevanje politike in njenih socijalnih nalog, je bila taka zbirka že zdavnaj potrebna. Naj bi prvemu snopiču kmalu sledili še drugi.
Ado!! Ribnikar.
orjoaki na
NEAlSKO  URADNO POROČILO.
Berolin, 14. junija. (Kor. urad.)
Zapadno bojišče. A r m a d n a skupina p r e s t o 1 o n a s 1 e d. R u p -r e h t a. Jugozapadno Ypresa so izvršili Francozi ljute napade na naše črte med Vocrniezeeiom in Vierstraetom. Bili so krvavo zavrnjeni. Več oficirjev hi nad 150 mož je ostalo vjetih v naših rokah. Uspešne izvidne praske na Kemrnki. Na ostali fronti ie oživelo bojno delovanje samo mimogrede. — A r m a d n a skupina nemškega prestolonaslednika: Na bojnem polju jugozapadno Novona je ostalo artiljerijsko delovanje zvišano. Pri Courcelesu in Meryju, kakor tudi v nižini Matze, tesno zapadno Oise, je ponovil sovražnik svoje brezuspešne napade. S težkimi izgubami je bil vržen nazaj. Na obeh straneh ceste Soissons-Viliers Cotterets smo vdrli v gozd Villers-Cotterets. Armada generalnega polkovnika Boehna je vplenila od 27. maja sem nad 830 topov. S tem je naraslo število od armać-ne skupine nemškega prestolonaslednika od 27. maja pripeljanih topov nad 1050.
Včeraj je bilo sestreljenih 28 sovražnih letal. Stotnik Berthold je izbojeval svojo 34.. poročnik Udet svojo 29., nadporočnik Lorzer svojo 25. zmago v zraku.
Tekom meseca maja znaša izguba sovražnih zračnih bojnih sil na nemških frontah 23 priveznrh zrakoplovov in 413 letal, med katerimi jih je padlo, kakor se je dalo spoznati. 223 za našimi črtami, ostala onostran sovražnih pozicij. Mi smo izgubil v boju 180 letal in 2S privez-nih zrakoplovov. — v. Ludendorff.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin, 14. junija. (Kor. urad.) Z bojnih front ničesar novega.
Vas Voormezeele leži nekako 3 kilometre južno od mesta Jeperen (flamsko: Jeperen, francosko Ypres, nemško Ypern); vas Vierstraet pa istotako ob veliki cesti v Jeperen 2 km južneje. — Vasi Cour-celles in M e r y ležita jugo - vzhodno od Montdidiera. Rečica M a t z se z zapada v Oiso izliva nekako sredi črte Noyon-Com-piegne. — Gozd na obeh straneh velike ceste Soissons - Villers Cotterets se začenja približno 10 km severo - vzhodno od mesta Villers Cotterets in sega proti jugu do mesta La Ferte Milon, t. i. do reke Ourcq. Imenovana velika cesta (chausće) sega proti severu preko Laona. proti jugu pa drži skozi mesti Crenv in Nantenil v Pariz, ki je od mesta Villers Cotterets oddaljen 65 kilometrov zračne črte, torej za 8 km manj nego znaša njegova zračna oddaljenost od mesta Chateau Thierry.
Berolin, 14. junija. (Kor. ur.) Zgodovinska vas Cambronne je bila že v večernih urah drugega dneva napada od nemških batalionov zavzeta, ko so ti bataljoni zasedli dolgi hrbet pri Antovaln.Na ta način so nemške čete vzhodno od Ribecourta v dolgi črti obvladale proti zapadu zaokroženo nižino Oise. Dolga ofenziva armade Hu-tier ie imela na dve strani usneh. Poleg tega, da je zavzel mnogo ozemlja ter dosegel višine iugo - zapadno od Novona in prekoračil Oi?o iužno od Novona ter poleg velikanskega nlena topov, strojnih pušk, muni-ciie in drutrejza vojnega materijala, je prisilil generala Focha, da je postavil v boj svoje zadnje rezerve. Poleg 15.000 neranjenih vjetih, je imel sovražnik še velikanske krvave izgube.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO.
12. j u n'i j a zjutraj. Danes ponoči je napadel sovražni naskakovalni oddelek neko našo postojanko v gozdu Que-lav, mi pa smo ga zavrnili. Izvršili smo uspešen sunek pri CroyelIesn ter vjeli nekaj mož.
Ameriško zrakoplovstvo.
Bern, 12. junija. Ameriško časopisje fn ameriški kongres sta se zadnji čas bavila z zrakoplovskim vprašanjem. Ameriška vlada je bila lansko leto izdala 640 milijonov dolarjev za letala. Ta letala so imela popolnoma novo vrsto motorjev, kmalu pa se je izkazalo, da je ameriška vlada nasedla goljufom. Sedaj ni treba samo stare zrnko-olove opremiti z novimi motorji, marveč je kongres sklenil dovoliti še enkrat 1 milijardo dolarjev za nove zrakoplove.
zapadu.
Frankfurt o. AU 12. junija. Glasom ženevskega poročila »Frankfurter Zeitg.« so napravila zadnja Clemenceauova sporočila francoski zbornici vtisk, da je poraz Francoske neizogiben. Vojaški sotrudniki listov priznavajo resnost položaja in težo odgovornosti za bodoče vojne operacije.
Ascguith o poloiaju.
London, 14. junija. (Kor. ur.) Asauith je imel danes v Londonu govor, v katerem je izvajal: Od zadnjega tedna meseca marca dalje so branile aliirane čete proti številno nadmočnemu prodirajočemu sovražniku in v največ slučajih ob neugodnih razmerah trdovratno vsako miljo zemlje. Francozi. Amerikanci in Angleži so izkazovali enako neumorno žilavost In enako lojalno tovarištvo. Asquith je rekel, da je bil položaj začetkom vojne slično resen in da se je takrat dozdevalo, da grozi ena najstrašnejših nevarnosti, ki pa je bila zavrnjena z ženijalnimi in drznimi odbijalnimi udarci. Asquith je nadaljeval: Nemci niso samo po svojih govorih in časopisju, marveč tudi po svojih lekcijah, ki so jih dali Romuniji in Ukrajini, dokazali, da bi njihova zmaga pomenila smrtno obsodbo za vse demokratične ideale. Angleška država ima armado 7 milijonov mož. Prihodnji teden bo parlament dovolil vojne kredite, ki dosegajo skoro vsoto sedmih milijard funtov. Nobenemu ne bo žal za to, kar da. Mi moramo obdržati pred očmi bistvene cilje, katerim smo posvetili pomožne vire države iz proste volje, trdno prepričani, da jih dosežemo.
Mehika »ros? bedenje-
Haag, 12. junija. Mehikanska vlada je zahtevala, da se odpokličeta ameriški in angleški konzul v Guaymasu. Ameriški konzul je namreč po nasvetu svolega angleškega tovariša preprečil, da neki ameriški kapitan ni dal izložiti blaga, katero je bilo poslano na neko firmo, ki stoji na črni listi Zedinjenih držav. Več južnoameriških držav in tudi Mehika je protestiralo proti črni listi, ki obsega baje kakih 16.000 firm. Oba konzula sta morala zapustiti Mehiko. Zdi se. da bo v tem sporu zaradi črne liste zmagala Mehika.
Razne vojne vesti.
NASE URADNO POROČILO.
Dunaj, 14. junija. (Kor. urad.)
Na italijanski gorski fronti zmerni artiljerijski boj. Ob Spodnji Piavi sta se ponesrečila dva sovražna iz vidna poskusa.
V Albaniji je bil napad Francozov po 12urnem boju, katerega so se udeležile tudi bolgarske čete, zavrnjen.
Pri odbijanju na Kotor naperjenega zračnega napada so naša pomorska letala zbila nekega angleškega letalca. —
Sef generalnega štaba.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
12. junija. Artiljerijski boj s presledki, živahnejši v pokrajini Tonale, na odseku Posina - Astico in med Brento in Piavo. Delovanje izvidnih oddelkov in letalcev je bilo vsled slabega vremena omejeno. _
ĆeŠko - slovaške čete.
Stockbolm. 13. junija. Londonski poročevalec »Dag Blada« poroča iz Moskve, da so zahtevali konzuli ententnih držav od ljudskega komisarja Čičerina. da ne nadaljuje razoroženja Češko - slovaških čet, ker bi se to smatralo kot sovražni akt proti ententi.
Iz Sibirije.
London. 14. junija. (Kor. ur.) (Reuter.) »Dailv Mail« poroča iz Tientsina 8. junija, da maršira admiral Kolčak od Harbina z oddelkom Kitajcev in kozakov proti kitajski meji v Poamurju. Namen je, zadržati prodiranje boljševikov.
Ukrajinsko - ruska pogodba.
Kijev, 13. junija. (Koresp. urad.) Začasna ukrajinsko - ruska pogodba je bila danes opoldne podpisana. Bistvena vsebina je ustavitev sovražnosti, priprava izmenjave železniškega materijala, pričetek trgovskih zvez in pripravljenost za mirovna pogajanja.
Romunski vojni vjetnikl.
Bukarešta. 14. junija. (Koresp. urad.) Pred nekaj dnevi je poslednji transport romunskih vojnih vjetnikov prispel iz Bolgarske na Romunsko.
Vojni svet na Kitajskem.
London, 14. junija. (Koresp. urad.) »Daily Telcgraph« poroča iz Tokia dne 5. junija: Danes se je vršila konferenca feld-maršalov. Zatrjuje se, da se bo vršila dne 10. junija skupna konferenca feldmaršalov in admiralov.
is so i nevar
namesto kakor pred letom dni naše lepo pristaniško mesto Trst, ki za večno ostane združeno x nami. Spominjajmo se, s kakimi Čuvstvi smo sprejeli vojno napoved Italije in Romunije, poslušali grmenje topov na okrvaveli Soči! To vse je proč, prešlo je kakor pritisk ruskih armad. Ali moremo dvomiti, da ne ostane tudi poslednji uspeh na naši strani, in da si s srečno bodočnostjo domovine priborimo tudi svojo lastno srečo ? — Ne dajmo se o malo dual ti od manjših skrbi, katerih rešitev tudi pride ln vzemimo rajši poguma nssim sovražnikom s obilnim podpisovanjem 8. vojnega posolila.
Politične vesti.
= Shod na Grosupljem. Jutri v nedeljo ob 3. uri popoldne vrši se na G rosu p 1 j e m velik shod. Govorita državna poslanca dr. R a v n i h a r in G o -s t i n č a r. Dnevni red: Razprava o političnem položaju in o pomenu 8. vojnega posojila. Vsi na shod!
= Občni zbor gospodarskega in Izobraževalnega društva za dvorski okra« bo danes dne 15. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni gospoda Valentina Mraka (vStari Rimljan«), Rimska cesta št 4. Z ozirom na poglobitev političnega delovanja v našem okraju v izredno va- -nem času in z ozirom na ustanovitev JDS. opozarjamo svoje člane na važnost zborovanja in pričakujemo od njih zanesljive udeležbe. — Odbor.
= Pristopne izjave za JDS. naj čir preje oddajo vsi nabiralci in nabiralk tajništvu svojih krajevnih pripravljalniii odborov ali pa osrednjemu tajništvu JDS., da so priglašeni člani (-ice) lahko vabljeni na ustanovitev krajevnih organizacij prihodnje dni.
sa Nemški Volkstag v Velikovcu. »Mir« poroča: V nedeljo, dne 9. t. m„ 5 sklicali Nemci v Velikovec »Volkstag« Za to shod so silno agitirali, s plakati, s pismi in z agitacijo od moža do moža. Očividec poroča, da je bilo kvečjemu 400 zborovalcev, nekaj naših, ki so Sli iz radovednosti, nekaj takih, ki sploh niso vedeli, kaj da bo, drugi pa povečir uradniki najrazličnejših branž in vojni dobičkarji. Ti so prišli od vseh vetrov. Častno so pa na shodu bili zastopani tudi — otroci. Shod je bil silno pust in so bili celo nemškutarji ž njim nezadovoljni. Zupanov namestnik Gratz-hofer je bil pozval VelikovČane, da razobesijo zastave. Značilno pa je bilo, da so se temu vabilu odzvali le vojni dobičkarji. Zato je poslal nato policaja od hiše do hiše, da zunanji vtis ne bi bil tako klavern. Žihpoljski Jaka LuČov-nik je govoril slovensko in sicer je lovil nevedne kmete s tem, da je govoril zoper grofe in lov; zamolčal je pa, da so grofi pristaši njegove stranke. Pan-germani in protiverci na Volkstagu so. seveda samo za tistih par ur. ko so bili na shodu, postali kar dobri katoličani in avstrijski patrijoti. Na koncu so zapeli celo cesarsko pesem! Menda se »Wacht am Rhein« niso upali peti. da bi jih ljudstvo, kar je nevednih, ne spoznala Silno surovo se je zadiral v sloveriŠ&iip znani župan Rosch p. d. Briznik. Ker Je bilo na shodu toliko vojnih dobičkarjev, potem se seveda ni čuditi, da se na shodu ni govorilo o miru. Vojni dobičkarji ga ne potrebujejo. Pribljemo pa, da celo »Fr. St.« v poročilu o shodu priznavajo Velikovec za slovensko ozemlje. Zdi se, da je bilo poročtlp o »Volkstagu« že vnaprej v uredništvu »Fr. St.« sestavljeno, ker med drugim pravi tudi, da je govoril v imenu krft skih socialcev g. Paulitsch. Bil Je kot govornik oficielno naznanjen; ril pa ni. Navzoč je bil sicer neki duhovnik nemške narodnosti, ki je glasoval za nečedno resolucijo, govoril pa nt Kadar bo ljudstvo, naši kmetje in delavci, prišlo do besede, bode javnost zvedela šele, kako da res misli in kaj da zahteva-
bbs Dr. Henrik Tuma o Pragi In Trstu. Dr. Tuma je napisal v »Lavoraio-ru« članek »A proposito di Praga e delm Jugoslavia«, v katerem glede stalnica italijanskih socijalnih demokratov napram praškim slavnostim daje prav poslancu Pittoniju, ki se je bil izrekel odločno proti udeležbi, in izvaja glede nasprotnega stališča dr. Puechena, da bi bil imel prav on, ako bi bile praške slavnosti zasledovale res le čisto in odkritosrčno manifestacijo zatiranih narodov. Glede Trsta in Jugoslavije se strinja dr. Tuma s Pittonijem, ki je vzkliknil: Na na-ben način v Jugoslavijo! O Trv stu pravi dr. Tuma, da je že nad dva tisoč let narodno latinsko-italijanski in da je prišel pod Avstrijo leta 1382. kot avtonomno in svobodno mesto. Narodna neodvisnost in pravica samoodloČe-: vanja tržaškega mesta sta neoporečna.-In samo ob priznavanju teh pravic italijanskega naroda v Trstu in ob istočasni izjavi, da jo edino mednarodna borba more zasledovati, bi se mogel jugoslovanski soc. dem. zastopnik udeležiti svečanosti v Pragi in Trstu. Dr. Tuma graja sod ruga Golouha, ki se je udeležil deklaracijskega slavja v Trstu, in so-druga Kristana, ki se udeležuje narodnih shodov, Češ, da je to politična napaka ne le s socialističnega vidika, ampak tudi glede interesa lastnega zatiranega naroda. Dr. Tuma pravi, da edino !e mednarodna borba združenih delavcev vsega sveta more biti mogočno sred^ stvo in sposobno, da doseže polno svobodo zatiranih narodov.
= Delavci pred vojaSkim sodi. ščem. Iz Prage poročajo: V Most pri Pragi ie dospel poseben oddelek domo* branskega divizijskega sodišča iz Tere* zina, pred katerim se sedaj vršijo razprave proti celi vrsti delavcev, ki so pričeli stavkati v tovarnah za vojne po* trebščine. Več delavcev je bilo že obso^ jenih na mnogo mesecev težke ječe.
= S kom naj torei hodijo Poljaki? »Prist«, ugledna poljska smotra, prini-ša članek poljskega poslanca znamenitega slikarja Vladimira Termajerja, ki je skupaj s poslancem VVitoszem zastopal poljsko ljudsko stranko na svečanostih v Pragi. Tetmajer piše: »Poljaki so vU deli tam silni, mirni, v gotovo zmago verujoči slovanski svet, videli so češki narod, ki se je kot narod razvil iz kmečkega ljudstva. Videli so, da ta demokratski narod ne vodi dunajske parlamentarne politike, ki sestoji iz šepetanj po koloarjih ter iz intrig  z vladnin-predstavniki, nego da vodi narodno pr litiko. Uverili so se, da ta narod ne rr čuna s tem, kar ta ali oni avstrijski mi raster reče tej ali oni efcsceieiici uajUk'
60
nego pred vsem računa s tem, kar hoče narod. To in nič drugega je dolžnost političnega zastopstva naroda. Zato so ;Čehi mirni in zaupajo samim sebi. Vedo, da se dogodi samo ono, kar hočejo narodi, ne pa kar si izmislijo zastareli birokrati in stara birokracija. Pa s kom naj torej hodijo Poljaki? Ali z Nemci, ki hočejo iz poljskega vprašanja napraviti nemško notranje vprašanje, ki hočejo po načelu »divide et impera« napraviti spor med Poljaki in drugimi Slovani? "Ali pa s Slovani, pred katerimi se otvar-ja jasna historična bodočnost in s katerimi ne smemo izgubiti prijateljskih ve-;zi, že zato ne, da ne izgubimo podpore tega vse močnejšega političnega iaktor-ia. OjaČeni na duši, utrjeni v svoji politični smeri, uverjeni o pravičnosti demokratske misli, so odpotovali poljski odposlanci iz Prage, globoko uverjeni, da je treba že enkrat prekiniti z dosedanjim političnim sistemom, v katerem je blodilo Poljsko Kolo in voditi poljsko zastopstvo na Dunaju po jasni, slobodni in edini pravi poti, ki vodi k cHju samo s posredovanjem vseh slojev naroda v politični borbi, da tako dosežemo vse ono, kar so nam imperializem in srednjeveški sistemi vzeli pred 130 leti, ko so uničili poljsko državo.«
= Poljaki v Budimpešti. Ogrski brzojavni korespondenčni biru javlja: Dne 13. t. m. so dospeli v Budimpešto knez Andrej Lubomorski. tajni svetnik Adam vitez Jendrzejo\vicz in državni poslanec vseučiliški profesor tajni svetnik dr. vitez Jaworski, da se z vodilnimi ogrskimi publicisti posvetuje o poljskem vprašanju. Dalj Časa so se razgo-.varjali z ministrskim predsednikom in z*voditelil strank. Z veliko hvaležnostjo so konstatirali ono simpatijo, ki jo vsak ogrski politik goji do poljskega naroda in se odstranili z nado. da bo Ogrska dejansko podpirala pravično stremljenja poljskega naroda.
= Batthvanvjeva interpelacija o poljskem vprašanju. Poslanec grof Batthvanv je stavil, kakor poroča »Pester Lloyd« v ogrskem državnem zboru sledečo interpelacijo glede poljskega vprašanja: Iz Nemčije prihajajo poročila, kako se drže nemški zavezniki glede ureditve poljskega vprašanja, kar vzbuja vtisk, kakor da se ima vzpostaviti neka vrsta junctima med »Srednjo Evropo« in poljskim problemom. V monarhiji so pojavi, ki hočejo zopet junc-tim z jugoslovanskim vprašanjem. Proti temu treba nastopiti z največjo silo, kajti' poljsko vprašanje se mora rešiti brez ozirov na druge zadeve. Na to se moramo ozirati še toliko bolj, ker bi drugače izzvali vtisk, da smo izgubili svoje tradicijonalno prijateljstvo za Poljsko. Zq tako Poljska ni bila deležna velike dobrohotnosti s strani Nemčije. Tako je Nemčjja iz bogatega industrijskega okraja v Lodžu odpeljala raznih tovarniških predmetov v vrednosti več milijard, odpeljala poliske delavce in tako poljsko tekstilno industrijo popolnoma uničila. Veliko nevoljo je vzbudilo tudi postopanje s poljsko armado, čeprav so nam poliske legije v prvi vojni perijodi vršile jako dragoceno službo. Batthvanv je končno vprašal vlado, kako stališče zavzema napram rešitvi poljskega vprašanja in ali je res, da je bil pri mirovnih pogajanjih v Brestu Litovskem sklenjen tajni dogovor, da bo avstrijski ministrski predsednik državnemu zboru tekom preklu-zivnega termina predložil zakonski načrt o izločitvi vzhodne Galicije. Vpraša, ali je vlada pripravljena, storiti vse korake, da se prepreči, ker bi bilo enako škodljivo ogrskim kakor poljskim interesom. O odgovoru ministrskega predsednika Wekcrla smo že poročali.
= Madžarski glas o zvezi z Nemčijo. Nemški podkancler Payer je imel te dni daljši razgovor s sotrudnikom »Neue Freie Presse« o zvezi Nemčije in Avstro - Ogrske. Na to pripominja »Az Est«: Nemški podkancler je sanjal tak monstre nemški sen, da se morajo vsakemu Madžaru naježiti lasje, ako vsled večnih skrbi in muk že ni dobil pleše. Nemčiji ne zadostuje skupna fronta smrti in kruha, ne zadošča jej, .da smo se doslej objemali v železnih okovih. Ne, Nemčija hoče, da se za vedno odrečemo sebe in vsega sveta, da živimo v enem samem svetu, v sredini katerega bi stal ogromen kip Hinden-burga! Ali Nemčija pozablja, da se Madžari bore za to, da si izvojujejo svobodo in postanejo neodvisni od Avstrije. Naj pazi ta gospoda, da se ne bi zlo izvršilo ono, od česar pričakujejo ; koristi.
= Proces protn»1Tlkmi legijonar-
jem. Iz Marmaroške Sihoti poročajo, da je obtoženi vojni kurat Panas tekom današnjega zaslišanja slikal vse svoje delovanje do mirovnega sklepa v Brestu. Opozarjal je na junaštva poljskih legn, ki jih je armadno vodstvo priznalo. Legacijski major Zagorski, ki je bil nato zaslišan, je povedal, da je imel vedno pred očmi Čisto vojaški princip, da se prepreči vsako politiziranje med vojaki. Po mirovnem sklepu z Ukrajino pa se je čutil omajanega v svojem dotedanjem naziranju, da se morajo Poljaki boriti na čelu c. in kr. čet.
= Nemški vojni proračun. Državni zbor je v drugem branju sprejel vojni etat.
—   Vprašanje   nemških kolonij.
Haag, 12. junija. Parlamentarični so-trudnik »Daily Expressa« pravi, da bo vojni kabinet obravnaval kot najvažnejše vprašanje zadevo nemških kolonij. Ministrski predsedniki dominionov žele razpravljati o tej zadevi z angleško vlado, zlasti Hughes, ministrski predsednik Avstralije. V Avstraliji hočejo, da se vpelje princip, da mora ostati vlada na Tihem oceanu v rokah Avstralcev. Tudi žele, da se sprejmejo v mirovna pogajanja pogoji glede nemških kolonij. Nemčija ne sme imeti v bližini Avstralije nobenih otokov, kjer bi mogla urediti pristanišča za podmorske čolne in zbirati voini materijal.
= Indija in WiIson. Bern, 11. junija. Sir Subramanyia Aiyars, eden najvplivnejših sodnikov v Indiji, je poslal predsedniku Zedinjenih držav VVilsonu pismo, ki pravi med drugim: Vi, predsednik, in drugi državniki ne rožnate polne izmere zlorabe oblasti in tlačenja v Indiji. Uradniki tujega naroda, ki govore tuj jezik, nam vsiljujejo svojo voljo. Sami določajo sebi nezaslišane plače in velikanske pokojnine, nam pa odrekajo moderno vzgojo, jemljejo deželi bogastvo, nam nalagajo krute davke ter ne vprašajo, aH nam je to prav ali ne. Na tisoče najboljših ljudi našega naroda zapirajo v ječe, ki so tako strašne, da poginejo naši ljudje vsled strahovitih bolezni. Predsednik Wilson ie pismo takoj sporočil angleški vladi, ki se sedaj trudi, zabrisati vtisk, ki ga je pismo napravilo v javnosti ter pravi, da je Sir Aivars, ki je predsednik sodnega dvora v Madrasu, pod vplivom indijskih avtonomistov.
= Zedlnjene države in Mehika. Nemški listi poročajo iz Berna: Ameriško časopisje je pričelo groziti Mehiki zaradi Nemcem prijazne pisave mehi-kanskih listov. Časopisje Zedinjenih držav pravi, da je videti v zgradbi velike brezžične postaje v bližini glavnega mesta Mehike sovražni čin proti Zedinje-nini državam. Poročila z mehikanske meje pravijo, da nemški agenti vedno bolj razvijajo svoje delovanje ter da pošiljajo delavskim voditeljem v vseh de«
lih Zedinjenih držav denar, da provzro-čijo velikanske stavke. Mehikanska meja se sedaj sicer mnogo strožje nadzira, kakor poprej, to pa ne zadostuje, da bi se zveza med nemškimi vohuni in ameriškimi revolucijonarji popolnoma pretrgala. Farmerji v Teksasu so si ustanovili svojo lastno stražo, da morejo nastopiti proti neprestanim vpadom iz Mehike. Obenem napadajo ameriški listi tudi številne južnoameriške države zaradi Nemcem prijaznega stališča.
= Amerikanski Nemci proti Nemčiji. Nemški listi poročajo: Amerikanski Nemci so imeli veliko društvo •Nemško - ameriška narodna zveza«, ki je obsegala vse nemške organizacije in društva vse Amerike in štela še v mirnem času preko 2,000.000 članov. Kakor je znano, je to društvo, še pred-no je Amerika stopila v vojsko, poskušalo vse mogoče, da odvrne to vojsko. Mnogo važnosti se je polagalo na močno nemško zvezo zlasti v Ameriki in vse protivnosti vojne Amerike z Nemško se pripisujejo razširjenemu vplivu tega društva. To društvo je izzvalo mnogo štrajkov v tvornieah municije v Ameriki, dalo povoda ostrim odredbam s strani amerikanske vlade, ki ni nikakor dovoljevala, da oni dajo nekako direktivo ameriški zunanji poli-ki. Sedaj pa so opustili vsako delovanje in postali dobri amerikanski rodoljubi in neprijatelji Nemčije. Ta zveza je imela 12. pret. meseca v Filadelfiji sejo, kjer so soglasno sklenili nastopno resolucijo: -Člani odbora smatrajo za najsvetejšo dolžnost vsakega ameriškega državljana, da nepogojno pomaga vladi do uspešnega vodstva vojne. Četudi se zveza zavaruje proti temu, da bi bila kadarkoli postopala nelojalno, smatra vendar v današnjem času za najpotrebneje, da s svojim razpustom provzroči potrebno slogo ameri-kanskega naroda. Mi kot amerikanski državljani nemške krvi izjavljamo iz globin svojega srca, da se hočemo s svojimi sodržavljani sniti na okopih, da branimo našo vlado in našo zemljo proti notranjim in zunanjim sovražnikom, da za večno zavlada svoboda, ki je zajamčena z našo ustavo«. Poleg tega je zveza darovala svoj šolski zaklad 30.000 dolarjev ameriškemu Rde-" čemu križu. V zvezi z razpustvom tega društva piše »Vossische Ztg.«: Ta razpust je sam na sebi demonstracija proti nam, ki bo znabiti ugajala amerikan-skemu šovinizmu in ki je brezdvomno računala na ta vtisk: ni bilo nobenega važnega razloga, da se narodna zveza razpusti na tako demonstrativen način in s tako amerikansko - šovinističnim objavljenjem. Društvo bi enostavno lahko ustavilo delovanje dokler traja vojna in vsekakor o tem obvestilo amerikansko vlado. To bi bilo mnogo dostoineje in bi ne škodilo nemškim Amerikancem. Ali izraziti priznanje odobravanja amerikanske vojne proti Nemčiji ie čin žalostnega oportunizma. Nacijonalna zveza škodi s tem sama sebi in onim nemškim Amerikancem, ki so doslej znali čuvati svoje nemško Čuvstvo tudi kot Amerikanci.
Z Goriškega.
12. junija 1918.
Letošnia letina bo menda ena najboljših, kar iih je bilo do sedaj na Goriškem. Vzemimo nosamezne r»ri-delko. Recimo erešnje. V kakih skrbeh je bila marsikatera družina v goriški okolici, da ne bo mogla potrgati tega prvega sadu in ga spraviti na trg. Manjkale so odrašene osebe, malih otrok ni pošiljati na visoko drevo, mati sama ni mogla splezati nanj. lestve pa v celi vasi nobene. Dobili so se dobrotniki, ki so opazili pravočasno ta nedostatek in izvršili prostovoljno, brezplačno in po noči to delo, pobrali Trebnje in izginili, ker niso marali, da bi so jim lastnica zahvalila za izkazane dobrote. Tako bo tudi z drugim sadežem 1 Kdai sta bila čebula in češenj ta-ko zgodaj pobrana od neznanih dobrotnikov, ki so zopet uporabljali temno nor, da bi se iim kmetje ne zahvaljevali?! Že zdai lahke trdimo, da bo leior-nii krompir po celi naši dežili izgod-nji«. S takim krompirjem so se svoj čas ponašale samo nekatere vasi v bli: goriški okolici: Štandrež, Semiv^ier, Vrtojba, Miren itd. Letos pa naenkrat tak napredek! Je pa res čudežna moč letošnjega solnca! Pred enim mesecem, pred dvema mesocama je bil krompir izročen materi zemlji in sedaj ie že izkopan. Za vso neprilike, za vso trpljenje, katero je moralo naše ljudstvo iz evakuiranih vasi prenašati ves čas svojega begunstva po taboriščih in v nemili tuiini, ie sedaj odškodovano. Zgodnja letina ie zani plačilo! Rad velikanskega brezplačnega ek-porta v tuje ž,elodoc, za katere bi morali dni tri skrbeti, bo pa morala držpva i nadalie skrbeti za našo aprovizaciio. ako si hoče ohraniti ljudstvo, ki tako neumorno, tiho in požrtvovalno skrbi za — druge.
Vpisovanje v srednie 5O-1 e. Ker poprašuiejo stariši ustmeno in pismeno, kdai bo Vpisovanje v sloven-ske^srednje šolo, ie dež. šolski svet n?-prošen. da razpiše čimpreje rok za vpi-sovanie. da se bodo znali starisi ravnati in da ne bodo mogoče koncem vseh koncev med dvema stoloma na tleh.
V neki občini na Goriškem je nastanjena zaloga tamošnje aprovi-zacije v neki bivši trgovini, nad katero se še sedaj blesti napis: >Prodai.i!;; ; potrebščin za pogrebe.^ Tak n:v , sve:ovaii tudi nali deželni aprov:z*i ciji.
V Sežani je zgorela v torek zvečer ne daleč od cerkve velika vojaška baraka. Ogenj se je zastonj oblizoval na strehi, ker baraka je bila popolnoma prazna.
Ukrajina. Po vseh časopisih kroži te dneve vest o popolnoma novi epidemiji na Španskem. Nob3n Spanec ni več varen pred njo. Na stotisoče jih leži doma in po bolnišnicah. Epidemija ne pozna nobene razlike med stanovi, obiskala je delavska podzemeljska stanovanja, prišla pa tudi v kraljevsko palačo. Ali ie to prvi uspeh svetovne vojne, da je začela prva in resnična demokratizacija pri epidemijah? Sicer pa ta epidemija ni bog ve kako usodepol-na. Smrtnih žrtev nobenih. Nekaj počitka, dobra hrana in bolnik okreva. Povzroča pa to bolezen mala mušica, bolj nobel povedano: moskito. da ne bi mogoče kak nepridipav mislil koi na španske music e — Tudi pri nas se širi nekaka epidemija, toda ta ima najbrže drugi vzrok. Razlikuje se od španske epidemiie v tem, da se že ponaša s svojim znanstvenim imenom: aprovjzijonitis, med tem ko nima španska še nobenega imena, in da pri njej še ni znan pravi vzrok, med tem ko so španski učenjaki najprej iskali povzročitelja in odložili krst za poznejši čas. Toliko je pa znano, ua ze imamo recept proti tej goriški bolezni. Recept se glasi: Ukrajina. Toda recept recept in bolniku ne pomaga mnogo, ce ne dobi lečila v lekarni. V tem oziru ie pa naša lekarna popolnoma odpovedi... Ukrajine ni, vsaj za našo deželo ne! Pri današnjih razmerah pa brez omenjenega lečila ne moremo prestati te bolezni. So sicer surogati, nadomestila za to leeilo, imenujejo se Ogrska, Fur-lanija, toda ta lečila treba plačati z zlatom, da jih na vse zadnje oblasti še zaplenijo. Vkljub temu. da je Ukrajina kos sovražnega ozemlja, se marsikateri želodec željno (v tem oziru se skoraj ne more več trdili o kakem velelz-dajalstvu) obrača proti vzhodu, pričakujoč vtešenja. To obračanje sicer zdravo ni. iz njega se gorje rodi, toda želodec ne pozna paragrafov, on pozna le koruzno moko, vse druge dobrote so mu že kdaj izginile iz spomina. Nimamo poljskega orodja, kor gre vse v Ukrajino, nimamo pa tudi nič živil, ker k nam no prihaja nič za naše poljsko orodje. Oudno pri vsem tem ie dejstvo, da Ukrajinci, o katerih je znana antipatija do Poljakov in do vsega, kar ie poljskega, ne zametujejo našega poljskega orodia. To so pri vsej svoji izredni teži imponderabilia.
klasifikacija konl se obeta tu za goriško deželo. Kolikokrat se je že zahtevalo, nai bi se poslala živina v naše kraie, konje, vole, krave, ker vlada tu že tako pomanjkanje, da mali otroci na kmetih niti ne pozaaio ne ko. nja, ne vola in ne krave. Ta nevednost je sicer brez pomena, kajti črez par let jim bo že gospodična učiteljica pokazala na barvanih podobah vse te živali. Toda kjer ni živine, zaostaja tudi obdelovanje. Ženske in starčki radi in z veseljem nadomeščajo vozno živino, vole in konie: krave - mlekarice se pa težko nadomeščajo. Mogoče ie rupa-tam v deželi še kak konj, ki je služi-v mirnih časih za pegaza, a mu ie sovražna granata odbila peroti ter prikovala to eterično bitje k zemlji. Da je bil res pegaz. se spozna po njegovih rebri h. po katerih bi spreten harfenist brenkal in izbrenkal marsikatero melodijo o pravljičnem ovsu in cukerčku. o mirovnem senu in polnih jaslih. Sedaj pa pride oblast in hoče še tega konja v naši deželi pocesarskoinkralje-viti. To vendar ne gre. imejte usmiljenje vsaj s konji! Če se pa zagotovi ljudstvu, da se potrdi tudi amtsšimel, žrtvuje ljudstvo drage volje vse svoje konje!
Pismo iz Ptuja.
Ptuj. 13. junija.
Reklama. V nedeljo so ptujski mogotci kazali v filmu avdijeneo pri cesarju. Bilo je v kinu menda 7 predstav. Ce so mislili, da bodo s tem zvabili trume okoličanov v kino, so se korenito zmotili. Kdor ie pa bil, si ie iz radovednosti ogledal naše tlačitelie tudi v filmu.
S t a j e r c išče urednika! Kako slepomišijo Ijudie štajerčjanskega kalibra okoli! 2e rajnki Linhart je uvajal nekega gotovega Irgla v skrivnosti urednika: >šef - urednike pa bo ali pa morda je že. dr. Wenigerhol\ Prvemu BO ot Urbančani obljubili, da ga požene iz kraja, kakor hitro se on-du prikaže: mož ie namreč tam doma. Drugemu se pa menda tudi pretaka po žilah slovenska kri. Linharti in Su-steršiči še nečejo izumreti!
Na Ogrskem so prepovedali hazard! Ptujska policija ima po navadi svoj nos tam, kjer ni treba: a to, kar bi morala videti in vedeti ne vidi in ne ve. V Ptuiu se v dveh lokalih v nočeh igra za bajne svote. M^rsikoeji oskubiir>, da bo dolgo pomnil. Ptujski policaji, sicer malo okajeni.
igrajo v teli nemških lokalih slovanski
>U boj<, a vsega drugega ne vedo. EU jim drugo, da ga je le >štamprl<!
Mraz. Kakor povsod, tako je tudi pri nas nanravil mraz zadnjo dni precej škode. Fižol, buče, kumarice, da, celo koruza. Vc-e je precej csmojeno. Zadnjič je toča napravila škodo,   zdaj je
mraz mnogo škodoval nasadom: da, to bo gladovanja v leseni in po zimi, če
se tam gori preje ne spametujejo.
Drzni tatovi. Pri Sv. Lovrencu v Slov. noricah so izvršili neznanci drzen vlom. Izdrli to okno, vdrli v n.o-tranie prostore, popolnoma slekli gospodinjo, io zvezali in ji zamašili usto, da ni mogla klicati na pomoč; isto so storili z nekim fantom, ki ie pri hit Odnesli so meso od pol svinje, vino, moko, obleko, sploh vse, do česar so prišli. Kako prefrigano so delali. sG vidi iz tega, da v hiši stanujoči orožnik o dogodkih ni ni<V=ar vedel. Vsi zlo Činel so imeli krinko, in so seveda varno od :o-ii pote.
. J*Vi u.krepi- Kakor so sliši, misli vlada lako ostro zastraniti vse manjšo mline Gospodie se menda boje. da bi se le kdo ne sporabil tor zanesel morda so kaj;  skrit žakijič  zrnja y
mlin, da si tako olajša to res pasje življenje.
Vpisovanje v zaposlo valne tečaj p goriške gimnazije in učiteljišča. Poslanec dr. Rvbar ie interveniral te dni pri namestnišivu radi zaposlovalnih tečajev in izvedel, da se bo vpisovanje vršilo na vsak način v Trstu.
Vsprejemni izpiti za srednješolske italijanske zaposlovalne tečaie v Gradcu so bodo vršili 8. julija t. 1., za italijanske tečaje na Dunaju 20. julija.
Umrl je v Trstu vpokoieni aodnt uradnik Albert Diet z.
Umrl je v Trstu redar Jakob Mare g a, o katerem smo poročali, da je bil ranjen ponoči, ko ie ustavil dva sumljiva vojaka, ki sta na to nanj streljala.
Brivnice v Trstu ob nedeljah zaprte. Zadruga tržaških brivcev ie sklenila, da ostanejo brivnice odslej ob nedeljah zaprte, pričenši z jutrišnjim dnem.
Istrska deea na prehrani v^ gostoljubni Hrvatski. Pišejo nam iz Kopršči-ne: Dne 31. majnika se je odpeljala te tretji pot večja skupina okrog 200 istrske dece iz okolice Kopra. Pirana in Oprtlja v Zagreb, k ter ju je najpri^rč-nejše sprejel odbor za zaščito bedne dece. Vsa čast in hvala temu velezasluže-nemu odboru s plemenitim človekoljubom gospodom drjem Šilovičem, vsa-učiliščnim profesorjem na čelu, ki s tako ganljivo skrbnostjo in požrtvovalnostjo vodi to veliko koristno akcik>!
nad 16 tisočem siromačkov je ta odbor preskrbe 1 varno zavetje pred — gladom. In s kakšno prisrčnostjo sprejemajo hrvatski rodoljubi naše otroke v svoje okrilje — kot, da bi prišli k njim v goste — na pir! Pač 6e ravnajo po Gregorčičevim geslu: Odpri srce, odpri roke. otiraj bratovske solze, sirotam olajšuj gorie . . . Blagoslovi jih Bog za to njih bratovsko ljubezen do nas Slovencev in Hrvatov iz tužne Istre! In blagi gospej Pertotovi iz Trbovelj na Štajerskem vnovič tisočera hvala v imenu pogoščene dece! Kot v marcu se je tudi sedaj trudila in zbirala skupaj darove, da je naše otroke tako dobro pogostiIa,ko so se peljali mimo. Tudi niei in vsem dobrotnikom naj Vsemogočni tisočero povrne to človekoljubno plemenito dejanje!
Slavonski Cehi za hrvatske otroke iz Dalmacije. Iz Daruvarja poročajo, da je sklenilo nekaj članov občinskega sveta v sosednjem kraju Končanici, kjer je prebivalstvo skoro izključno češko, sprejeti 30 hrvatskih otrok iz Dalmacije na prehrano, v drugi vasi v Zdencih pa 30.
Zahvala. Vsem onim gospođom iz Sežane, ki so kazali ves čas toliko zanimanja za letalske poskuse in občudovali neoporečne uspehe slovenske avi-atike, se najtopleje zahvaljuje — sežanski izletnik.
Kdo ve kaj? Kdo ve, kje se nahaja Anton Rosic iz vasi Logie st. 61. pri Breginju, star 17 let. Do junija lanskega leta se je nahajal nekje na Gorenjem Avstrijskem in od takrat dalje ni nobenega sledu več o njem. Leta 1915. je šel od doma kot begunec. Kdor bi kai vedel, naj sporoči starišem proti povrnitvi škode. Naslov: Andrej Rosic, Logje št. 61, Breginj. Primorsko.
Oklic.
Ranjeni, omamljeni od strupenih plinov in grozot vojske, premagani po vremenskih vplivih najhujše vrste so padli mnogi tisoči naših vrlih borilcev po hrabri obrambi v roke sovražnikom, kjer so podvrženi trplieniu, ki se mu večkrat ni mogoče izogniti.
Silna volta mogočnega ljudstva je raztrgala vezi in naši z brazgotinam' zaceljenih ran se vračajo vriskajoč v svobodi domov.
Toda roka v roki z neumltivlmi, varčnimi človeškimi vzori se nadaljuje bratska vojska, opustošajo se blagoslovljene livade, požigajo zaloge živil, uničuje se vsaka vladna oblast, lastnina in ustanovilo se ie gospodarstvo strasti.
Revnejši kot kdai prej, umazani, zaviti v cunje, cape perila, pokriti % mrčesi, stopajo mnogokje nasi. ki se vračajo domov, a tam jih pričakuje največje razočaranje, ker naše zaloge in surovine so izčrpane že dolgo časa: vojaška uprava pleni svoja skladišča, da obleče usmiljenja vredne reveže, a s perilom ubogih mučenikov ne more preskrbeti v zadostnem ob~egu.
Vojni preskrbovalni urad vojnega ministrstva, ki je posušil že toliko solza, je z dovoljenjem ministrskega predsednika in sporazumno s trgovinskim ministrom priredil zbirko tistim, ki ee vračajo domov. Ta zbirka se mora zaključiti 31. iuliia 1918 in najprisrčnejše in najmile^se prosim vse tisto, ki morejo oddati moških sraic in spodnjih hlač, naj od svoje pogrešliive lastnine odstopijo nekaj tej zbirki, ki je tudi iz zdravstvenega ozira važna.
Vojni preskrbovalni urad bo vsem tistim, ki ne morejo izročiti brezplačno komad perilo, povrnil za vsako srajco, ki se lahko porablja brez poprave, 12 kron. za vsake take spodnje hlače t>a
8 K in bo izročil o tem potrdilo. To bo obvarovalo takrat, če se zgodi, da se bo
moralo v namene ljudsko oprave in ar-readne potrebščine misliti na nasilno oddajo perila, da bodo obvarovani novega nadlegovanja dvanajstih moških srajc ali spodnjih hlač, ker brezplačna izročitev enega, ali pa prodaja dveh takih kosov vojnemu nrcskrbovalnemu uradu varuje pred bodočo od-d a jo.
Del zbirke nerila se bo izročil opravi ljudstva. Da se darovi zbero in nabavijo v nakuo ponujeni kosi, se ustanovi v vsakem kraju, kjer je kaka vojaška oblast, zbiralnica perila.
Vsak se naproša da naibližnjemu zbirališču ali orožniškem poveljstvu z natančno o^načbo naslova naznani, kam naj prideio po kose perila. Odposlani činitelji se morajo izkazati z uradno potrjenim zvezkom, ki je veljaven le v doličnom okraju.
Prijave spreiemn poleg vsaketf zbirališča perila ui -".ko oroinišl« poveliništvo.
Popolnoma t utrujenost v darovanju, ki čili dolgo-
trajna .vojska iii
^370
obrača vojni preskrbovalni urad le na milosrčnost prebivalstva, ker mora odstraniti plemeniti namen vse drusre pomisleke.
Odprite torej svoja srca, svoje roke in nrcd vsem Vase dlani.
Baron Lukas. general pehote.
_ Glavna zbiralnica perila za Kranjsko se nahaja v Ljubljani, v Narodnem domu, pritličje, levo. Tam sprejemajo darovano perilo oziroma obvestila, kam se naj po perilo pride in tam se izdajajo tudi potrdila. Pismena obvestila se pošiljajo na naslov: Glavna zbiralnica perila f\Vaschesammelhauptstello) v Ljubljani. Narodni dom. Brzojavke na naslov W8 S. H. S. Ljubljana, Narodni dom. Telefon 124. Na zahtevo pridejo vojaki vsak čas po darovano perilo na dom.
Dnevne vesti.
— Stotnikom - avditoriem je bil — kot se nam naknadno poroča — pred več meseci imenovan sodni svetnik in sodni predstojnik na Brdu dr. Ivan Mo d i c. ki ie že več nego pol leta vodja vojaškega sodišča v Užicah (Srh
— K »lavnostim > Narodnega di-vađla« v Pragi. Kot zaključek vseh slavnosti ob oOletnici »Narodnega di-vr.dlae v Pragi pripravljena ie bila za binkoštna. praznika velika prireditev na Zofinu v prid penzijskemu fondu >Ustfedni jednotv českveh hercu« (Osrednjemu društvu čeških igralcev). Za te prireditve je imelo to društvo čez 50.000 K stroškov. V zadnjem hipu je te prireditve policija prepovedala, vsled česar ima društvo veliko škodo, ker ne samo. da so izgubljeni vsi izdatki, ampak tudi ves dobiček, katerega bi bilo društvo gotovo v še enkrat tako visokem znesku doseglo. Vsled tega^ se je uvedla v češkem časopisju velika akcija s prošnjo na usmiljena srca, n: • zavodi in posamezniki po svojih močeh s prispevki olajšajo težko stališče društva- V to svrho nabralo se je tudi v Ljubljani že 1170 K in sicer so darovali: Ljubljanska kreditna banka 800 kron. Jadranska banka v Ljubljani 200 K. Kmetska posojilnica ljubljanske okolice 150 K. gospa Ivanka Leskovic in g. Ivan Jelačin ml. po 100 K. ga. Lu-cija Pire in g. Avgust Volk po 50 K, g. Avgust Tomažič 40 K, gg. ravnatelj Krofta. ravnatelj Praprotnik, lekarnar V. Prohazka. dr. Ažman. odvetnik, nad-eveuiik Bloudek, gdč. Fili Suoančič in ga. Joži ing. Stembovova po 20 K, ge. <~>lga iuz. Bednafova, Maruška Cvan-carova in gg. dr. Klopce in dr. Churain po 10 K. Prosimo tudi še za nadaljne prispevke v mnenju, da se bodo posebno radi tet prošnji odzvali oni, ki so imeli pri s Javnostih >Narod. divadla« v Pragi priliko spoznati veliko gostoljubnost naših severnih bratov. Prispevke sprejema tudi naše upravništvo.
— Živa narodna zavest. Povodom bivanja dr. Korošca na Vrhniki, dne 2. junija so zbrali Vrhničani svoto 3300 K v narodne namene. In stc3r 1000 K za mariborsko šolo. 1000 K za Krekov spomenik, 500 K za Družbo sv. Cirila in Metoda. 500 Iv za Slovensko StraSo, •200 K za Slov. Matico. 100 K za dro-štvo rokodelskih pomočnikov na "Vrhni-
ki. Naj bi vrlo Vrhničane tudi drugod posnemali!
— Plakati voinega albuma polpol-
ka št. 87. Od c. in kr. nadomestnega bataljona št. 87. v Telju nam pišejo/ Te dni so se razobesili po Celju in mestih in krajih polkovega nadomestnega okraja plakati, ki napovedujejo 3 podobo in besedo izdajo vojnega albuma STnikov. Piakat ie delo dunajskega umetnika Rolanda Strasserja ter vzbuja s svojim krepkim slikanjem naših voHčakov splošno pozornost. Podaja
krotko vsebino voineera albuma, ki bode sporočal v obsežni obliki sodobnikom in potomcem slavne d0£0dliaje hrabrili pripadnikov 87. polka tekom svetovne vojne. Cena — proti predpla-< ilu 30 kron za ljudsko. 40 kron za krasotno izdaio — ie čudovito oilko nastavljena, ako pomislimo, da bode vsebovalo to krasno spominsko delo v obsegu približno   400 strani
v a k i h 1000 umetniških slik po
zanimivih vojnih posnetkih. Priporočljivo je torej za vsakega, ki je v zvezi s spodnještaierskim domnč-im polkom, da ne zamudi subskripcii=kega roka, ki poteče dne 1. julija 1918 ter si z na-ročitvijo pravočasno zagotovi to dostojno in mikavno spominsko knjigo.^
— Na tukajšnjih ustrakvističnih gimnazijah se bo vršilo vpisovanje v prvi razred v nedeljo, dne 30. junija t. 1. od 8.—12. ure dopoldne, sprejemne izkušnje pa bodo v ponedeljek, dne 1. julija od 9. ure naprej. K vpisovanju je prinesti zadnje ljudskošolsko (obi-skovalno) izpričevalo in rojstni (krstni) list; pristojbine znašajo 7 K 60 v. — Prva drž. gimnazija je v Tomano-
vi ulici, druga pa sedaj tudi v lastnem poslopju na Poljanah v Strossma-verjevi ulici. — Sprejemali se # bodo učenci tudi v jeseni. — Natančneja pojasnila, tudi glede morebitne izpremem-bo učnega načrta in pripadnosti učencev prvi in drugi gimnaziji, dajeta ravnateljstvi.
— Na e. kr. državni višji realki v Ljubljani se bo vršilo vpisovanje učencev v prvi razred za šolsko leto 1918/19 dne 23, junija fv nedeljo) ob 8. uri zjutraj v konferenčni sobi tega zavoda. Prosilci za sprejem naj pridejo v spremstvu svojih starišev ali niih namestnikov k zglašenju in naj prineso sabo rojstni (krstni) list, frekventacii-sko spričevalo z ljudske šole, ki so io nazadnje obiskovali, in dva redno izpolnjena stanovska izkaza. Stanovski izkazi se dobe v ravnateljski pisarni. Sprejemna taksa znaša 7 K 20 v. — Sprejemni izpiti se bodo vršili 28. in 29. juniia zjutraj ob 8. uri.
— V mestni dekliški lieej. Turjaški trg 4./IL. se bode vpisovalo 27. ju; nija pp. od 3.-4. ure. Sprejemni izpiti se prično 28. junija ob 8. uri. Zunanje učenke se lahko prijavijo tudi pismeno. Jeseni se preseli licej v >Mladiko<.
— Pritožba iz vrst državnih vpo-kojencev. Pišejo nam: V št. 121. >Slov. Naroda*?: in tudi že preje so bili vpoko-jeni državni uslužbenci opozorjeni, da se imajo v svrho spreiema v gospodarsko organizacijo drž. uslužbencev zgla-siti pri c, kr. deželni vladi. No, ^l&Sili
smo se, toda marsikateri sestradani drž. vpokojenec je mogel s kislim obrazom zopet zapustiti vl«dno palačo; odklonili so ga pod pretvezo, da je drž. vpokojenec >posebne vrsteč. Posebne vrste drž. vpokojenci so baje tisti, ki so na primer služili pri finančni straži, v tobačni tovarni posebno pa pri žandarmeriji, ker le ti spadajo baje pod vojaško oskrbo. Nič ni pomagalo, ko sem rekel, da spadajo žandarji glasom postave pod civilni penzijski etat; >na morem pomagati<, je rekel uradnik. >jaz delam po ukazu . . .« Odšel sem, toda ne s prepričanjem, da sem drž. vpokojenec posebne vrste, temveč s prepričanjem, da so v aprovizaMjski zadevi vsi drž. vpokojenci, kateri še ne spadajo h kaki gospodarski organizaciji jednaki. Ueklo se mi je, da so lahko pritožim: jaz pa nisem egoist in se ne pritožim samo zase, ampak se pritožim s temi vrsticami za vse. kateri se nahajajo v tistem položaju, kakor iaz.
— Draginjska podpora drž. uslužbencem. Poleg rednih mesečnih dra-ginjskih doklad prejmejo glasom včeraj prijavljene ministrske naredbe drž. uslužbenci v avgustu t. 1. tudi še enkratno draglnjsko podporo po določbah min. navedbe izza 19. novembra 1017.
— ('lani Kreditnega društva Mestne hranilnice ljubljanske se s teia opozarjajo na občni zbor, ki je sklican na dan 17. t. m. na 2. uro popoldan.
— Posestniki zemljišč davčne občino Karlovsko predmestje dolžni so napovedati, s čim šo obsejali zemljišča. Store naj to pri komisiji, ki posluje v Sarčevi gostilni ob dolenjskem mostti. jutri dopoldne in v ponedeljek od 7. ure zjutraj do 6. ure zvečer. — Poizvedovalni komisar.
— Posojilo, dano posestnikom barskih zemljišč za osuševalna del«, se začne letos vračati, kakor predpisuje § 3. zakona z dne 1. avgusta 1906. dež. zak. št. 16. Tozadevni, v smislu $ 4. navedenega zakona od glavnega odbora za obdelovanje barja sestavljeni razdel-beni izkazi so v smislu § 5. tega zakona osem dni pri magistratu na javni vpogled razgrnjeni. Morebitne pritožbe proti vpisu v razdelbeni izkaz ali proti visokosti omerienih doneskov je podati deželnemu odboru v 14 dneh po preteku prej označenega osemdnevnega roka. Pritožbe vložiti ie pri mestnem magistrata.
— Pomagajte vraeaiočim se bugim-
cem. Deželna vlada nam je poslala oklic pod pokroviteljstvom Njene ces. in kr. Visokosti nadvojvodinje Marije Jožefe stoječega pomožnega odbora za begunce z juga iz katerega je razviden silno žalostno stanie bivališč, katere so našli begunci, vrnivši se v svojo goriško - gradi ^čansko domovino. V tem oklicu prosi pomožni odbor vse človekoljube, da težko prizadetim žrl vam vojske priskočijo na pomoč z raznim orodjem in pohištvom. Deželna vlada obrača se tedaj na kranisko prebivalstvo s prošnjo, da skoči na pomoč svojim revnim sosedom. Darovane reči sprejemajo >Posredovalnice za goriške begunce« v Ljubljani. Kranju in Novem mestu. Pripomni se. da je dobrodošla vsaka rudi najmanjša reč, ki se potrebuje v hiši in kuhinji.
— Vojnokređitni zavod  za inžno vojno okrožje naznania, da so kolegi: cenzoriev oziroma   tajništva za Trst.
Istro, Dalmacijo in Tirolsko že pričeli poslovati: Kolegija cenzoriev za Trst in Istro imata skupni    urad v Trstu v
hotelu Eri?tol. Kolegij cenzorjev za Kranisko sedaj še ne posluje, ker njegov tajnik še ni oproščen od vojaškega službovanja, kar ie pa v kratkem pričakovati. Za Tirolsko uraduje tajsištv koleg, cenzoriev v Bocnu. Silbergas^e
5. za Goriško v Gorici, via Seminario
Nr. 5. Opozarja se, da se imaio vse prošnje za posojilo pri tem zavodu vlagati brez izjeme pri svojem pristojnem tajništvu cenzorek. kolezija, kjer se tudi dobi vsa zaželiena poiasnila.
— Ipornost proti vojaškim stražam. Celovški listi objavljajo: Zgodilo se je, du. je zbrana množica poizkusila preprečiti eskortaciio (odgon) dezer-terja„ ki ga je vojaška patrulja aretirala. Ker smejo vojaške straže rabiti vsake vrste orožje proti tistemu, ki jih nasilno rani aH ki grozi s napa dom in ga ni mojroče prijeti, konečno proti tistim, ki kljub opominu vojaško stražo hudo in neprestano žalijo, so civilno prebivalstva nujno stvari pred vsakim vmešavanjem v vojaško poslovanje in pred vsako upornostjo proti vojaškim stražam.
— Deželna poslovalnica za oblačila je razposlala po celi deželi prvi blok cenejšega blaga za revne sloje. Izčrpala ie s tem polovico svoje zaloge: z ekspedicijo druge polovice se prične takoj in je upati, da bo končana tekom 2 mesecev. S tem bo razposlana vsa zaloga, na razpolago bo potem samo po-šiljatev dveh vagonov blaga, ki je že avizirano. V poštev bo prišlo gotovo le malo ljudi, a deželna poslovalnica ne more temu odpomoči, ker ie izključno navezana le na pošiljatve. ki jih dobiva od central na Dunaju. Storila je pač vse korake, da pride čim ve 3 blaga na Kranjsko, a dobiva vedno le odgovore, da se ne more več odposlati, nego kar odpade od celotnih zalog v centralah na doežlo Kranjsko z ozirom na število njenega prebivalstva. Prebivalstvo naj to dečstvo vpošteva in prosijo naj ramo oni, ki so neobhodno potrebni kakega oblačila. V tem smislu se je že ponovno občinstvo v listih opozarjalo in nerazumljivo je, na kak način se je razširilo naziranie, da je deželna poslovalnica nekaka velemanufakturna trgovina, pri kateri lahko dobi vsakdo vseh vrst po najnižjih cenah. Končno se pripominja, da blaga za perila sploh nima nič v zalogi in tudi ni pričakovati, da ga kaj dobi.
— Vžigalice. Iz krogov ljubljanskih trafikantov nam prihaja pritožba, da se od strani ljubljanskega zalagate-lja ne oddajajo vžigalice jednakome r no na vse trafike. Nekatere manjše trafike dobile so kar po dva z a b o -j a vžigalic, a nekaj notorično prometnih trafik pa le po dva zavitkaa 100 škatljic. Celo pri tem blagu vlada torej dvojna mera in protekcija. Naj se to takoj popravi!
— Kdo ve? Prosim, blagovolite ml sporočiti, kdo iz Rusije vračajočih bi mi vedel kaj povedati, kje se nahaja Ljubljančan -Joško Steinmann. Služil je pri k. u. k. Inft - Rest. 59, 12. Feldkomp., 2. Zug, Feld-
post 64, Zadnjo karto le pisal dne U. no-
vembra 1917. Njegov naslov je bil: Sara-tnvska gubernija, ujezda Carinska, stancija Balakiči, spredat v huter Poluden Ivanu Jerimalajeviču Birulkenu. Sporoči naj to gosp. Angeli Steimann pri tvrdki Sever & Urbanič, Ljubljana, VVolfova ulica 12.
— Kdo izmed v jetnikov, ki se vračajo iz Rusije bi vedel kaj o mojem sinu Franu Rebecu, ki je služil pri 17. peš-polku. 2. kompaniia, VI. maršbataljon v Ljubljani? Vjet ie bil leta 1915. Oglasil so je samo enkrat in to junija meseca leta 1915. iz mesta Sarapulj (Rusija), vjataka gubernija III. rota parma 24. Kdor kai ve o njem, naj proti povrnitvi stroškov takoj sporoči Franu Rcbecu. revidentn južno železnice, Ljubljana. Muiiia Terezija cesta 13.
— Kdo ve kaj? Kdo izmed vjetnikov, ki se vračalo iz Rusije, ve kaj o Antonu P e r h a i u , ki ie služil pri 17. pešpolku, 2. stotnija, V vjetništvo ie prišel 30. decembra 1914. v Galiciji. Dne 2. februarja 1915. ie bil v Skobiliu, Turkestan, Ruska Azija, Ferganska obhist 12. rota. Prijaznega obvestila prosi njegova zena Ana IVrhaj, Ljubljana, KoUzej št. 121. Stroške povrne.
— Fran Bukovnik. asistent Mestne hranilnice ljubljanske je Ml vojen v Ljubljani, dne 18. deconibra 1890. te .1 udiral na c. kr. drž. realki v Ljubljani in napravil maturo leta 1910. Dne 1. marca 1911 ie vstopil kot pomožni uradnik v službo Mestne hranilnice ljubljanske, dno 1. oktobra 1913 postal praktikant in dno 1. aprila 1914 bil imenovan asistentom. — Deli časa, ie bolehal na pliučir- in resno je obolel dne 30. januarja 1917. Mestna hranilnica ljubljanska ga ie poslala v sanatorij Brestovac pri Zagrebu, kjer se je zdravil skozi 1 mesece, kar pa ni nič po-i u.galo.
— Na Dunaju \o umrl go-pod Jurko Pire, c. kr. tehn. inšpektor v trgovin-
'. ia ministrstvu v p. Pokojnik je služboval kot rudniški uradnik vse svoje življenje v tujini, večinoma pa na Dunaju, a vzlic temu ie ohranil v sebi gorko ljubezen do svoie domovine ter do svojega naroda. Jurko Pire je bil r< v Kropi na Gorenjskem ter zapušča hčerko Ivano, omoženo z gospodom Štefanom Sušiein, c. kr. finančnim tajnikom na Dunaju. — \T. v m. p.!
— Tobačni nadomestek. Ker mnogo izdelovalcev tobačnih nadomestkov ni bilo v položaju, da podelajo svoje zaloge surovin do 15. iuniia. do dne, ko Stopi v veljavo razglas gledo monopoliziranja tobačnih nadomestkov, je finančno ministrstvo z odredbo, ki izide jutri v drž. zakoniku, dovolilo, da podelajo svoje zaloge do 1. avgusta 1918.
— Prtljaga sme hiti težka samo 50 kil. Železniško ministrstvo je izdalo naredbo, da nrtljagii ne sme biti težja kot 50 kg. Vsak komad prtljage mora biti pritrjen in mora imeti naslov potj nika in kraj. kamor potuje; to zaradi tega, da se pri izgubah lažje vstreže popraševanju.
— Razpošiljanje blagovnih vzorcev ie pod obstoječimi pogoji dovoljeno zanaprej tudi na vojnopoštna urada
in G18, ustavljeno pa na vojnopoštne urade 220, 2S1, 2SS, 318. 464, 485, 632 in 644.
— Promet zasebnih vojnopoštnih
zavitkov je dovoljen odsici pod obstoječimi pogoji tudi na voindpoštne urade štev. 575 in 579, ustovlien pa je na voj-
nopoštne urade št. 220, 281, 318, 338, 485, 518. 632 in 644.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubiianske. Od 2.—8. t. m. se je rodilo v Ljubljani 14 otrok, (1 je bil mrtvorojen), med njimi 13 domačinov. Za grižo je umrla 1 oseba, vsled mrtvo-uda 1 oseba, za jetiko ie umrlo !> 1 med njimi 6 tujcev. Oboleli so za škrla-
tico 1 domačin, za tifuzom 3 domačini
in 3 vojaki, za grižo 2 domačina.
— Lovska dražba. Dne 28. iuniia ob 10. uri dopoldne se bodo dali pri podpisanem glavarstvu  soba Ft. 3 za
petletno dobo v zakup lovi občin ŠT. Jošt.   Piiava  erorica.  Studenec -  Ig in
Lipljeno po vrsti kakor so naštete. — Zakupni pogoji se morejo vpogledati pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ljubljani.
Tatvine. Neži Vidergarjevi v Že-lodniku je odnesel neznan tat 200 K
— Posestnici Mariji Selanovi pri Colu je izginilo eno tele. — Na tukajšnjem glavnem kolodvoru je bila ukradena neki posesrnlci denarnica s 480 K. — Nekemu potniku ie izginila denarnica s 3000 K, ko je vstopil v tržaški vlak. Nadalje je bilo ukradeno nekemu vojaku 500 K in nekemu trgovcu, ko je stopal v brzo vlak, denarnica s 1500 K. Pred neko trgovino na Dunajski ce^ti je nekdo pustil svoie kolo znamke :Tvintac. Ko se ie vrnil, kolesa ni bilo nikjer več. — Posestnici Mariji Lebar-ievi v Prevojah je hotel odnesti neznan tat ponoči mesa in drugih reči ali Le-barjeva je tatu pravočasno opazila in ga pregnala.
Tatvine. Ivanu Mahkotu v Spod. Bitnjah ie bilo ukradenih 1600 K. Neznani tatovi so ukradli posestnikoma Mihi Gostiša in Ivanu Z i gonu na Vrh-polju raznega mesa in drugih reči. V Belskera pri Postojni so odnesli tatovi Petru Požarju o kokoši.
Čudno po-itonanie. Iz Radeč se nam pritožujejo proti postopanju tamkajšnjega žitnega komisarja g. A. S. ter navajajo sledeče: Žitni komisar je prišel v vas Brezovec. politični okraj Krško, k posestniku Ignacu Železiiiku ter vzel v odsotnosti gospodarja 4 mernike, to je okoli 100 kg koruze. Vzel je. ne da bi pustil kako potrdilo ali nakazilo, ter omenjeni posestnik še do danes ni dobil plačane koruze, dasiravno je od tega že mesec dni. Železniku je pobral vso koruzo, tako da si je moral za seme drugo iskati. Slično je napravil
tudi pri sosedu Podpacu v isti vasi. — Menimo, da gre v obeh slučajih za pomoto ali pa za ncsporazumlienje in pri-občujemo dopis, da se stvar pojasni.
Brežice. Čitalnica v Brežicah pri; redi dne 7. julija t. 1. koncert v dvorani Narodnega doma, na kar s tem Posav-čane že v naprej opozarjamo. Sodeloval bo odlični oktet ljubii niskih pevcev in pa dva znana solista (tenor in bariton) pod vodstvom g. pevovodje Zorka Pre-lovca. Natančnejši spored objavimo pravočasno.
Smrtno se ie ponesrečil 421etni po-sc-inik Akš Skuk nd Pahtev v Poto-i na Koroškem. Ko jo vozil stelio iz lesa, se je ob cestnem robu zvrnil voz na njega, da si. ker je bil sam, ni mogel pomagali. Ko .-o prihiteli Sena in sosedje, so že mrtvega potegnili izpod voza.
»Akad. društvo slov. veterin ar je v na Dunaju- naznanja, da je zopet počelo po 41etnem odi rednim dedovanjem. Društvo šteje 22 članov, ki so t it kot vojaki ni ?!iidiiskem dopustu. Na zadnjem občnem zboru, dne 6. junija je društvo sklenilo takoi podpisati svolo 500 K za >Slov. narodno gledališče v Ljubljani«. Drugih 500 K pa namerava društvo do jeseni zbrati in podarili za >Slov. šolo v Mariboru c Da se čim preje odpošlje kamen za šolsko zgradbo, prosi odbor vse nekdanje člane in starešine, da nam s prispevki pripomorejo k sklepu. Darila nai sa nošoliaio na društveni naslov, Dunaj III. /ivino-zdravniška visoka šola. — M i h e v c . t. č. predsednik.
Kino Ideal. Splošno občudovanje je vzbudilo včeraj prvo predvajanjepetde-janskega filma Zagonetka Bnngalor-ja«, ki se odlikuje tako po svoii izvanredni vsebini, kakor po sijajni eksotični opremi tor izbornih igralcih in krasnih scenerijah. V glavnih vlogah Gil-da Langer, Harrv Liedtke in Konrad Veith. >Zagonetka Bangalorja« ie dosegel povsod največje uspehe. Da se p. t. občinstvo film ogleda, o-t^ne na sporedu še do ponedeljka. Veliko smeha je povzročila tudi burka : BrKav-ček«. Ta program ni za mladino. Predstave od 4. ure dalje, ob 7*9. na vrtu -spremi jevanjem prvo vrstnega gleda: i škega orkestra. Kino Ideal.
Igralec dunajskega dvornega gledališča Fr. Hobling. ki slavi kot ljubljenec dunajskega gledališkega občinstva, gostuje danes v soboto, jutri v nedeljo in v ponedeljek v >Kino Ccntrak v deželnem gledališču. Več v današnjem inseratu. (2602)
Posebne predstave za otroke z izredno lepimi filmi priredi Kino Con v deželnem gledališču jutri v nedeiio ob .mi. dopoldne in ob 3. popoldne in v ponedeljek ob 4. popoldne. Razvedrilo tudi za odrastle. (2692)
Nekdo ie zgubil denarnico z večjo svoto denarja. Pošteni najditelj se prosi oddati denarnico proti primerni nagradi policijskemu ravnateljstvu.
Jutri ob 3. popoldne
velik Shod
na Grosupljem.
Govornika poslanca ds1. Ravnahar in Oostincar.
4- Iz včerajšnje se]e mestnega anro-vizačnega odseka. Pretekli teden se je razdelilo moko za kuho in so je preicli vsi okraji in stranke. Prihodnji teden se
razdeli na izkaznice po J/A kg fižola. Fižol je prvovrsten in se bo prodajal do 2 K 40 v kilogram. — Za okroglo 20 dni imamo dovolj moke za peko. Pričakovati je, da bodo med tem časom dospele nove pošiljatve in smo lahko slede moke za kruh brez skrbi. — Aproviza-cija je nakupila večje množine marmelade, katero prične zopet v najkrajšem časti razdeljevati. — Organiziralo se bo nakup večjih množin češenj, katere bo mestna aprovizacija v
lastni režiji razprodajah*. — Zelja je še večje množine na razpolago. Mestna aprovizacija bo kislo   zelje prodajala
vsako sredo in soboto zjutraj na trsu. Cena 2 K kilogram. Stranke, ki potrebujejo za lastno porabo in bi ga rade dobile večje množine skupaj, se lahko zglase v mestnem aprovizačnem urada na Poljanski cesti št. 13, kjer se jim bo po možnosti izdalo nakazila za kislo zelje. — Deželno mesto za dobavo klavne živine zopet ni moglo pravočasno dobaviti mestni aprovizaciji Koveje živine in se zato meso ne bo prodajalo kot navadno v soboto, ampak šele v nedeljo.
-P Meso na zelene izkaznice B št. 801 do konca. Stranke z zelenimi izkaznicami B št. 801 do konca prejmejo goveje meso po znižani ,:eni v nedeljo dne 16. t. m. dopoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od 7. do pol 8. št. 801 do 1000, od pol 8. do 8. št. 1001 do 1200, od 8. do pol 9. št. 1201 do 1400, od pol 9. do 9. št. 1401 do 1600, od 9. do pol 10. št. 1601 do 1890, od pol 10. do 10. št. 1801 do 2000, od 10. do pol 11. št. 2001 do 2200, od pol 11. do 11. št. 2201 do konca.
Sladkor za vkuhavanje sadja. Stranke, ki imajo v Ljubljani ali Spodnji Šiški sadne vrtove ter občekoristni zavodi itd., ki nameravajo vkuhavati sadje, morajo vložiti prošnje za sladkor za vkuhavanje sadja najkasneje do 20. junija 1918 v mestni posvetovalnici. Kaj je treba navesti v prošnji, kdo je opravičen do sladkorja za vkuhavanje sadja, in kdo mora potrditi resničnost navedb v prošnji, je razvidno iz razglasa, ki je bil objavljen v tukajšnjih devnikih dne 13.. oziroma 14. junija. Na prepozno vložene prošnje se bode oziralo le v toliko, če bi preostalo po razdelitvi še kaj sladkorja v zalogi. Na nepravilno ali pomanjkljivo sestavljene prošnje se sploh ne bode oziralo, zato naj vsakdo natančno prebere tozadevni razglas. — Zasebne stranke, ki nimajo vrtov, ne smejo vlagati prošenj za sladkor, ker dobo dobile sladkor za vkuhavanje sadja na karte, ki se bodo delile meseca julija pri krušnih komisijah. Na vsako sladkorno karto, veljavno za mesec Julij, bode dobila vsaka oseba mesto 3A kg skupaj l1/* kg sladorja. Do večje množine sladkorja zasebne stranke, ki nimajo vrtov, nimalo nikake pravice.
Prosveta.
— Hrvatska opera v Trstu. Včeraj
se je imela igrati Zajčeva opera >Zrini-ski«, pa je bila preložena vsled indi-sponiranosti enega glavnih igralcev. Igrala se je Puccinijeva >Tosca«. Glavne vloge: Ogrodzka - Tosea, Rijavec Cavaradotti, baritonist Vu.-ković-Scar-pia.
— Predavanja o Slovencih na Hrvatskem se bodo vršila prihodnjo lesen in zimo. Odbor za prirejanje HucLkih vseučiiiških predavani v Zagrebu priredi v Zagrebu dva cikla takih predavanj (vsak ciklus troje predavani), po eno predavanje bo v Karlovcu, Varaždinu. Belovaru itd. Tudi akademska omladina v Varaždinu pripravlja eno predavanje o Slovencih.
— Monografije o hrvatski umetnosti. Neki hrvatski slikar ie odboru >Ma-tico Hrvatskem predlagal, naj izdaja monografije o hrvatski umetnosti po tej vrsti: 1. Medulič (razprava o njem in njegove <!ike): 2. Lourana fLovra-nin). kipar preporoda; Monografija 17. in 18. B""lotia (naša stara mesta, zagorsko kuriic. stari Zagreb itd.): 4. VTako Bukovac in njegova- doba (Prikaz in reprodukcija glavnih stvari VI. Bukovca. Cikosa, Frangeša, Valdeca, Ivekoviča itd.); 5. narodna umetnost: G. Ivan Meetrović. — Slik bi bilo kakih • '0—100. Maiica ie predlog sprejela,
MZM StVfflt
* Tobak za dunajske  kadilce. Za
dunajske stalne odjemalce v to-bakarnah je določeno 12 cigar ali 96 cigaret, oziroma 1 paket cigaretnega to-bakojali dva paketa tobaka za pipo, drugi morejo dobiti 1 cigaro ali 3 cigarete.
* Petrosrajska morala. List »Tntran-siceant« poroča, da je bila v Petrogradu po gledališki predstavi neka aristokratinja v veliki zadregi, ker ni dobila nobenega voza, ki bi Jo bil pripeljal nemoteno domov. Morala je hočeš nočeš peš proti domu. Na nekem vogalu sta Jo ustavila dva vojaka s klicem: >Roke kvišku in plašč sem!« Dama je strepetala, ali nI hotela dati svojega plašča. Kar naenkrat Ji Je prišlo nekaj na pamet in vzkliknila je: >Plašč je moj, jaz sem sa ukradla!« Oba vojaka sta obstala, sta salutirala in eden izmed njiju je rekel: ^Oprosti, draga, to je drusa stvar, le obdrži svoj plašč in pojdi svojo" pot.«
»Franc - Jožefova« srrenčira pospeši hitro in temeljito očiščenje že-lodčnočrevesnega kanala, lahko odprt ie brez bolečin in trajno olajšanje. (201n"k'
Gospodarstvo.
— Osmo vojno posojilo. Pri Kranjski deželni banki v Ljubljani so nadaJ lie podpisali VIII. vojnega posojila: Kranjski deželni odbor 500.000 K; Fr. Pavčic" 3000 K: Janez Kavalar 1000 K; Jakob Nosan 2000 K: Frane Kosec 1000 kron: Luka Otoničar 1000 K; Mihael skrbeč 2000 K: Janez Makovec 1000 Ki
ton Mekle 1000 Ki Matija Kolar 2000 kron; Duhovska hiša stolne župnije l;ublian=ke 3000 K: Janez Volkar 200 kmn: Zuoni urad Vranja Peč 200 K;
Janez Krivic 400 K; Franc Lešnjak' 1000 K. — Nadalnje prijave spreiema
Kranjska deželna banka v Ljubljani, Deželni dvorec. 2945 Pri Podružnici splošne prometne banke v Ljubljani podpisali so na VII', avstrijsko vojno posojilo: Tvrdka J. Cw Maver, Ljubljana 100.000 K. Bratje Leohner, Gradec 100.000 K. Elza grofica Auersperg, graščina Ig 50.000 Gabrijela. Ulm, grad Elevevž 6000 E;
Dr. Adolf Kaiser. e. kr. državni pravnik, c. in kr. stotnik avditor 4000 K, z
r>rejšniimi podpisi 28.000 K. Alojzif Krenner. Škofia   Loka 1000 E. Mati!-
AVilt.schnisrs:, graščinski ravnatelj, grad Križ pri Kamniku 1000 K, z prejšnjimi podpisi 8000 K. Ivan Kos, c. kr. polieij-ski inspektor v p. 300 K. Josip Sušnik, Ljubljana 200 K. Frančišek Berlec Kandija 50 K. 2950
— Nova zlata in srebrna ruda na Češkem. Xa občinskem zemljišču pri-Beravi so razkrili zlato in srebrno žilo, moeno 80—90 mm, v obsegu 80 graj mov zlata in 158 gramov srebra v toni rude. Pravico do izkopavanja je dobil Ludovik Lbwy.
Čudotvorno šilo.   Velikanska it^
najdba ie čudotvorno silo, ki stepa taka? hitro, kakor šivalni stroj in ki ž nje po* močjo vse močno blago lahko sami glavate in krpate. To čudesno šilo s sukan^ cem in šivankami stane komad 4 K 90 vin., trije komadi 13 K 50 v. Naroči se pri BI Swoboda, Dunaj III./2. Hies*-gasse 13—48. (2053V
Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne««
i
Kupim
večjo množino — konjskega sena, detelje in slame. !pe5F" Cena po dogovoru. Eosenlns, c. kr. poštni hlevar. Kolodvorska nI. §t. 6, Ljubljana. 2829
Tesarje In mlzarle
proti dobreimi plačilu (za hrano in stanovanje skrbljeno) sprejme ANTON iT XI N E R,  Ljubi Jana, Jeran ova nllca št. 11. 175
Dek
s primemo šolsko izobrazbo se Želi izačiti v kaki večji trgovini. Več rove LIrdj, Železniki, Gorenjsko. 2742
Hmtlilili! ki
jme takoj v službo strojilna tovarna i A Co v Ljubljani, Metel-nllca 4. Zglaševanje od 4—5 popoldne. 2200
KT* Kot vzgojiteljica se sprejme
* 3fc S Sm*   prednost imajo OOSDOGlulćL vrtnarjce kdve-
starosti 3 in 4 leta. Hrana in stanovanje v hiši, piača po dogovoru. Ponudbe na naslov Antonija Ćućek, veletrgovina z vinom, Ptaj, Štajersko.
Proda se večja
• •V|
v Mestnem logu ljubljanskem. —
Naslov pri uprav. »Slov. Nar.« — 2833
Kdor ima ob nenadni izselitvi
STANOVANJE
Z sob s pripadal, naj ponudi pod „ROSTGBAR" na upravništvo »SIo-venskega Naroda«. 2335
SUHE KOIE
Absolvontinja s
trgovskega tečaja želi brezplačne službe v pisarni. — Oglasila pod »Vestnost 2400 2941" na uprav. »Sloven. Nar.'
njo
sprejmem v svojo pisano. Oglasiti se je osebno pri dr. FRANU NOVAKU, odvetniku v Ljubljani. 2946
Kdo poučuie lilo?
Ponudbe na Weingraber, Igriška 6, I nadetr. v LJubljani. 2395
Advokat dr. Juro Ađlesič Ljubljana, Sodna nllca šiev. 6. 11 RT sprejme 2936
io m siroies
Vpogljiva "^SS?
lesena večja otročja postelja ln moško kolo se prods. — Streliska ulica st. 6 IL nadstr. 2940
RODAJALKA
mešane stroke. Piača po dogovoru. Ponudbe na rlristijan Starki, trgo-■    vina v Sevnici ob Savi. 294S
Sprejme se
v kartonaini tovarni 2947
I. l©Eisdj Ljubljana.
kakor tudi druge zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) kupuje po najvišjih cenah. M. KANT, Kranj. 2693
1A učenko 8* razreda se iščo za Jesen ~4gsg§
StUnOBIffliB s tirana
pri boljši rodbini. — Naslov pove upr. »Slovenskega Naroda«. 2934
IT Lepo tvomiSfco
zemljišč®
z zraven spadajočo stanovanjsko hišo, vrtom in polji se proda iz proste roke. Vprašanja pod „Ljubljanska okolica 2741* na uprav. ^Sloven, Nar.«
Zidarski
ali akordant z nekaj zidsrji in dninarji dobi takoj trajno delo. Sprejme se tudi stavbni praktikant pri tvrdki Bobert Smielovrski, mestni stavbenik Rimska cesta si. 2. 2906
oženjen m o š k i, vojaščine prost, zmožen slovenskega, hrvaškega in nekoliko nemškega jezika, želi službo
oišoika, vratarja ali sleKtroinštalatsrlo
za stalno pri kaki tovarni ali večjem podjetju ali družbi. Ponudbe je pošiljati ha uprav. »Slov. Nar.« pod Šifro: „21ektroin£tslater 2944".
večja množina, se proda. Hupi Jo se prazni sodi od mosta in vina. —
G. $7iiLgg§S, 2S4:
g^-VcETZELSSORF pri GRADCU.
Učitelji«
dobi dobro privatno službo pri narodni družini v bližini Ljubljane. Poučevati bi ji bilo deklico za 1. meščanskošol-ski, njeno sestrico za 5 in njenega bratca za 3. ljudskošolski razred — Popolna oskrba v hiši, plača rjn dogovoru. — Učiteljica z meščanskošolsktm izpitom, oziroma učiteljica, zmožna poučevati klavir, ima prednost. — Ponudbo na naslov: Matija Dolnsgar, kolodvorski resfavra|er v SI.
£>s£ru na Krasu.       28 6
Mestna hranilnica ljubljanska naznanja pretužno vest, da je njen marljivi asistent, gospod
po dolgi mukepolni bolezni dne 15. t. m. preminul.
Pogreb bode v ponedeljek dne 17. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Bleivveisova cesta št. 20.
V Ljubljani, dne 15. junija 1918.
HamatelTstvo.
Gostovanje đanajstegg mm igralcu Fr. HoMinsn u jjĐMjnnl u „Kino Centrala"!: UgMjgnec Du oicanK!
Sobota 15. ob pol 6., 7. in 9. zvečer, i: Nedelja 16. ob pol 6„ 6., pof 8. in 9. zvečer, t: Ponedeljek 17. junija ob pol 6.,
7. in 9. zvečer:
Sijajni igrokaz v 4 dejanjih po slavnem romanu »Kamnolom« Gecrge Ohneta. — V glavni vlogi dunajski dvorni igralec Fr.
Hdbling. — Izdelek dunajske umetniške industrije. MT Vilm, ki je napolnil vsa dunajska kinogledallsca.
ĐaT" K za mladino. ~VnYf
Prvovrstne predstave za mladino
z bogatim sporedom ae vrše v soboto 15. ob 4. popoldne, v nedeljo 16. ob pol 11. dopoldne in 3. popoldne, ponedeljek
17. junija ob 4. popoldne. Izredno lepi filmi.
g»y Izredno lepi filmi.
KONTORISTINJA
ozir. blagajnlćarka z večletno prakso želi mesta tu ali na deželi. Oglasila pod   Vestnost 1904" na upr. »SI. N.«
■s
Ollcerlnovo olje
■i
vsaka tudi najmanjša množina se kupi za vsako ceno ali pa zamenja. — Kje pove uprav. »Slov. Nar.« 29:5
T&T~ Sprejme se več
nAVMlvfOlIr za invalidni odde-pUOIlVđlaa, jek v obrtni šoli
Priglasitve in poizvedbe v ekonomatu istotam. 2943
Notar Baš v Celju
mr ii«e fjsi ->9i
STENOGRAFA in
— oziroma žensko moč. —
Od sveže posekanih ve) osute
smrekove igle,
(Fiaklsnnadeln}
kupi velike množine, tudi cele vagone, L. Fursager v Radovljici. — 2751
komad K 4.— in K 6.— ima v zalogi F. K. HAISEB, Ljubljana, Šelenbur-gova ulica štev. 6.     2818
čudotvorno silo
samo K 4*90 šiva (Stepa) kakor bivalni stroi. Najboljša iznajdba za krpanje usnja, sliganih čevljev, konjskih oprav, odej vreč in vseh vrst blaga oblek i. t. d. Jamstvo za porabnost. — Cena kompletnem šilu s sukancem, -4 različnimi šivankami in navodilom za en komad K 4.90, 3 komadi K 13-50- — Po povzetju nosil ;a M. Swobcda. Dunaj, Hi 2, Eiess-gasse 13-48. 2953
Tvrdka
Opažem in Jančar
v Uti&l!ani, Breg it 6,
se priporoča slavnemu občinstvu
za stavbna in pohištvena pleskarska dela. 2516
Delo se izvršuje ie s dobrim pravim blagom.
p
■   Prodam svojo enouadstropno
I   vilo, preskrbljeno z vodovodom in opremljeno s sobno opravo pri Sv. Križu nad Jesenicami pod Golico. Dr. V. Oregoric. L ufcl ana, ReMic-va cesta ste v. 5. 2817
izpuščaje grlnte. srbečico in drn ge kotne bolezni odpravi hitro m sigurno Par&tol, domaće mazilo. Ne umaže, je brez vonia, zato uporabno tudi čez dan. Veliki lonček K 5—, dvoinati K 9.—. DaljeT^aratol tresni prašeK za varstvo občutljive ko-*e, škatliica K 3.—. Oboje se dob proti vposlatvi zneska od Paratol-Werkev Anotbeker Ulmer, v Budimpešti« VI! 24, Rozsa utca It.
STARI
yibiturient
z dobrimi spričevali želi za črez počitnice (ali pa še naprej) kako mesto domačega učitelja ali inštruktorja, ali pa kako primerno služba najraje kje na deželi.— Prijazne ponudbe na upravn. »Sloven Nar.« pod „Abitnricnt 1000 2910".
ajbollša nalt
Lepa stavbišča v Ljubljani za rodbinske hiše 25 parcel na 4 lepih cestah s kanalom, vodo in razsvetljavo se proda najraje vse skupaj Vprašanja pod: ,,Wertsteigerua->r W. T. 7119" na naslov Il2asenstein A Vogier A. 0   Ouzuj I., Schulerstrasse 11. 2798
lastnikom kontrolnih biagajnic!
Ako bi prišli v položaj, da bi prodali svojo registrirno blagainico, obrnite s> v lastnokrrist le na tvornico samo; s tem si prihranita čas. denar in jezo National '.egistner- oss*n Gesell-scbalt Hnupi VI. I£ariahi lerstrs 57-59. 2792
samo moški, iz klobučevine, mehke nepreluknjano blago poljubne obliko in barve, se kupijo v vsaki množini. Ponudbe pod ».PUzhute P. L 1734" na Rudolfa Mosse, Praga.
Pfikopv 6. 2fc>u
Nemščine  in ^oven čine zmožnega, v vseh delih Izurjenega
SOUCITAT
ifiće za čim preje pisarna Dr. Ferd. MUller, odvetnika v Celovcu Prehranjevalne in druge razmere dobre;
plača ugodna. 2yi3
M
gjjl Izdelava in razpošiljan e r.esku III šeno radikalno učinUujočih uni-čevalnih sredstev, za katera dobivamo vsak dan priznalna pisma. — Zoper podgane in znist K 5.— Proti žohar jem in šćnrkom K 4.50. Tink-tura zoper stenice K 2,— Uničevalec moljev K 2.— Prašek zoper mrčes K iJo in 3 K. Bazpihovalec k temu K 1.20. Tinktura zoper človečke u51 K 1.20, za živinske nsi K 1.50. Pra-šek zooer uSl v obleki in nerilu K 2 —. Tinktura zoper pasfe bolhe K 1 20. — Prašek proti perutninskim ušem K 2.— Tinktura zoper mrčes na drerja in zelenfadl (rastlinske škodljivce) K 3.— Pošilja se po povzetju. — Zavod za unicevanie mrčesa M. Junker, Zagreb 15, Pe-trlofska ulica 3. 2479
z 1 ali 2 sobama s kuhinjo in priti -klinaml (če mogoče z električno razsvetljavo), Jščo mirna stranka za takoj ali pozneie. Kdor preskrbi, dobi na-gradO v živi ih no dogovoru. Cenjene nonudne pod ,,Stranka brez strehe 2922'a na upiavn. »Sloven, Naroda«.
Podr;s.ini Josip Pol'jnko  s tem
obžalovaje prekt! Čem vse svoje v tem časniku pod »posla-no« z dne 6. avgusta 19:7 in 51. julija 1017 zoper dria. Frana Počka. odvetnika v Ljnb-1 anl, objavljene očitke kot neresnične in izjavljam obenem, da sem na pod lagi podrobnih poznejših poizvedb prišel do drugačnega naziranja v tej za devi. 2955
JOSIP IOLAJNKO.
6
Prihranite si dena
ako kupile 2367
B£!WQ £3 obleko
"JFSnTS       Edina nepotvorjena I EvTkaV#& —pralna znamka—
Ka drobno zavitek 60 h. 6—7
zavitkov za eno damsko obleko Preprodajalci ugodne cene rra debelo. — Svarimo pred ponaredbami z enako se glasečimi imeni. Za h te -vajte samo znamko „TEKLA'.^^pJ
prodajalna družba za kem. tehn potrebščine. Praga H. Vaclavske I namesti f 3. — Telefon 6137.
Učene« "^SSS
ia sedlarsko obrt se sprejme takoj. Oskrba v hiši. - FRANC MAJCEN, Postojna. 2949
■r Prodajo se frlfe liom\l ln 2 prašiča.
Poljanska cesta 55. 2951
Proda se klavir,
Še v najboljšem stanju, prima vrste. Ogleda se: Privoz St. 3, parter levo.
Izurjena šiollja
so sprejme proti dobri plači. Naslov pove upravn. »Sloven. Naroda«. 2961
proda Franc Berlič, Zapute St. 3 pri Št. Vida nad Ljubljano. 2897
Vzame se v najem aH kupi
majhna hišica
Liubljao!. Ponudbe pod „BOSTO-AR" na uprav. »Sloven. Nar.« 2334
BAB
MEBLIRANO
STANOVANJE
obstoječe iz dveh sob in kuhinje, ae išče takoj ali s 1. j ulitem za boli So družino. — Naslov  pn npravniStvu »Slovenskega Naroda«. 2876
Proda se hiša
z vrtom in dvema hektaroma polja.
V hiši je gostilna s koncesijo tudi za žganje, ki se tudi odda. — Več pove: Peter Žerovnik v Eamntkn, Velika ulica Stev. 19. 2909
Služkinjo
išče poročena učiteljica brez otrok na Dolenjskem. Znati bi morala kuhati in opravljati vsa hišna dela. — Nastop takoj. Plača po dogovoru. —Ponudbe na upr. »Si. N.« pod Dolenjsko 2863.
gsjr iščem poSteno
s?;« ••••• < - v m rr' r ti k        M §1 hi Ur
I § UHU $žkte&ži
je visoko obrestovalna naloiba cienarja« spojena z idealno
0
Pri enkratni premiji se plača lahko tudi z vojnoposolilnimi komadi VI. in VII.
emisije po emisijskem kurzu (komadi drugih emisij po dnevnem kurzu). Vsak lastnik vojnega posojila lahko torej brez vinarja gotovine višano svojega prejšnjega podpisanja
poviša na dvojni znesek.
926
Sptmoral &5 letni oče zavaruje za svojo 2 letno hčerko za dobo 18 let, r I iSTiClđ 1 torej do 20. leta starosti, doto 20 000 kron z vojnim posojilom. Za zavarovanje je plačati: Letna premija K 857 80 in 2*/« zavarovalne pristojbine — Ako umrje oče po treh letih, se izplača: 1. posmrtnina K 2000.— v gotovini, 2 15 let vzgojevalnina letnih K 2000—,t. j. kron 30 000 — skupaj torej K 32 0u0.— in povrh še 3. po preteku 18 letne zavarovalne
dobe nomlnale K 20 000.— vojnega zavarovanja. Za ta visoki zavarovalni uspeh bi se bilo plačalo samo skupaj K 2.57340.
Važnnl Prem'ie se tu^' za vso zavarovalno dobo lahko plačajo na-IICl£cSU • enkrat. V predstoječem slučaju bi bil oče tudi vse premije lahko plačal z enkratnim zneskom K 11X01*60 Ako bi, kakor gori omenjeno, umrl
po 3 letih, bi se v gotovini izplačalo: 1. poleg posmrtnine K 20C0.— takoj po njegovi smrti tudi neporabljene premije v znesku K 8.862 40, skunai torej K 10 862 40; 2. vso ostalo zavarovalno dobo vzgojevalnina K 2000.—, t. j K 30.000.—, skupai torej v gotovem denarju K 40.86240 in vrh tega še 3. pri poteku zavarovalne dobe zavarovani   vojnoposojilni   komadi  v  nominalni vrednosti K 20.000.—.
aWtaaWđBnnaVBa*nuaan^^ =
•uiiiiiiiiniJHiuiiiiJiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMniiim
Zavarovalnica
ANKER
Glavna poslovalnica
Gradec, Rauberg. 20
Zastopstvo za Kranjsko:
Leopold Griinfelti.
Ljubljana,Prisojna ulica 1.
Vse poslova:nice sa podpisovanje in zastopstva dajo rado-- voljno pojasnila. -
{3 delavne moči) za manjše posestvo na Gorenjskem. Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2875
Kupi se manjša
trgovska hiša,
na dobrem prostoru, z nekaj posestvom. Ponudbe z natančnimi podatki na naslov: Filip Izlaker, Št. IIj pod Turjakom, posla Misiinja. — 2915
Prazne vreče
vsake vrste in suhe gobe kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah trgovska firma J. Kuilan, Kranj, Gor. Istotam se sprejme trgovski učenec
spreten, izkušen delavec, ki se razume na ravnanje s steklenicam in opravljanje strojnega motorja se proti dobri plači in hrani takoj sprejme. Lahko
je tudi krepak invalid. — Kje, pove upravništvo »Sloven. Naroda«. — 2937
Stanovanje
oziroma prostori za pisarno v bližini sodnije se išče eventuelno se zamenja stanovanje v tem kraju, s cenim pa lepim stanovanjem na periferiji mesta. Tudi se zamenja hiša na Dunaju z hišo v Ljubljani. Ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda" pod „stanovanje in zamena 840".
krbnik
oziroma paznik delavcev se ižće za večje posestvo na Spod. Štajerskem. Plača po dogovoru in popolna preskrba. Ponudbe pod „Oskrbnik 20, Žalec". 2878
Knpngem umetno
zobovje
in splošno vse, kar je starinsko. Posredujem pri proda)! posestev.
ALBERT DERGAlf C, brivec
Frančiškanska ulica 10. 1458
Barva za blago
vseh vrst za nadrobno prodajo.
Zavitek 80 vinarjev.
Pri odjemu 100 zavitkov K 40.— 1 <_> > 150 1 » 300 » 1000
» 38.- I a*
.34-J "S Izdelek prva vrste. Boljši nego vse doslej v prometu se nahajajoče barve za obleko. Franko po povzetju pošilja
1. V. HAJDAŠ, Bcdekovotaa,
\..... ..
31
097^
3835
a kreditna banica v Ljubljani 1
in njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju
oficijelno subskripcijsko mesto
sprejemajo prijave na     N ■
. avstrijsko vojno posojilo
po originalnih pogojih i
I. tf^vHa prosto 51
II. davka orosts 51
2
o anion, držav, posojilo......a 91.54°|o
o odpovedllive držav, zakladnice. a 95.50° L
Tiskovine za prijavo In pojasnila so strankam brezplačno
na razpolago pri naših blagajnah.
šalil!
z vso oskrbo se takoj sprejme. Zamenja se živila za vet vagonov gncja. — Velenoaesiro Erupa, p.
Gradec Dol. 2918
FlG
je sredstvo za po-mlajenje las, ki rdeče, svetle in sive lase in brado iatrajno temno pobarva. 1 steklenica s pošt mi K 3 25
Rydyol
tć*& ^% ie nbn vod?, ki živo L9*^ pordeli tleda lic?. Učinek
je čudovit. 1 steklenica s poštnino vred K 2*45.
Ksssov za naročila:
Jan. HA. Eiigel - OregsriB.
Brno štev. 639, Moravsko.
C. kr. Deielna posredovalnica ta dolo vojnim invalidom v L«nbl]aal Mgr išče
Pif1
Zahteva se primerna splošna in pisarniška izobrazba, poznanje lasmer na delavniSkem trgn in na gospodarskem polju;  znanje obeh deželnih jezikov.
Plača po dogovoru. — Vojni invalidi imajo prednost. ProSnje je vložiti do koncem junija 1.1. pri podpisanem ku-ratorijti. —Euratorij c. deželne posredovalnice sa ćelo vojalni invalidom (na država! obrtni goli.) VIi{nbll nI, dne 11. junija 1^18. 2912
i ■
i
zdravniško oriporočena Varuje    pred otišča-dobro vsesava, pije, komodna in praktična, varčuje perilo, se dobro pere ter ostane vedno mehka. Komrleti na garnitura K 12* — 18«—, na leta trpežna K 24 — 30, i najfinejša pa K 3S,— in S 42«— Porto 95 vinarjev. V varstvo Žensk izmivalni aparat 40— f 45*— 2£. Po-šiljatev diskretna. — Hi£ijen. blasra trgovina SI. Potokv Dunaj, VL Siiegersaasse 15. 1199
S K! h BI« ^ (I ff
v vseh (tudi malia) množinah: Šelak orsngs   . ■ , .  .  . K 135 za kg.
Selsk rubin...... . K 100 za kg.
Kafra v kosih......K 150 za kg.
Kislina vinskega kamna krist  .K 72 za kg.
Vosek Carnauba.....K 70 za kg.
Gumi arabski v zrnih .  •  .  . K 40 za kg.
Raffla Majunga...... K 40 za kg.
Boraks v kosih .   .  •  .  .  . K 35 za kg. Sa!mi]ak v kosih   ,  .... K 30 za kg.
Žveplo čisto    ...... X 25 za kg.
SnV.rglovo platno st. 1—B   .   .K T20 za pelo Šmirglovo platno 0000-0 ... K -"93 za polo Pločevinaste Skalljise 80x30 mm K 200 sa tiso?.
Georg Faludl.Budimpsšta
V. Lipai &3ruf 12. 2928
Naslov za brzojav«: Indicntor, 3udaps3\
Za veleaktualno, novo oficelno akcijo
se išeejj©
za Ljubljano in vso Kranjsko
proti   primerni  materijalni od Škodnini £952
zmožni obeh deželnih jezikov. Ponudbe z nravnostnim spričevalom, osebnim popisom in sliko.
„Patrlotisc&or 7erlag"
Dcaal 12 2., Picblergasse 5.
Kupujem zmedena
Sfejan Sirmoli,
£jtibljaaa, pod čranžo šL 3.
POZORI Zaradi vpokUcaofa v voiasko službovanje ie lokal odprt samo za pro£ajo blaga in sicer vsaki dan sama od 9. do pol 1. in v nedeljo od 6. do 11. ure dop.
Otroški voziček ln
steklena stena se kapi. Ponudbe na Alojztf Cerar, trgovec, Lnisovica.
^F"  Plači originalni -gjg
ročni f3r®&2'iii mliai
s preddrobilnikom, z regulacijo za fino mletje in grobo drobljenfe vsakega sadeža z izmenljivimi spscialno trje-nimi stanovitnimi mlevnim* ploščami, prekašajo vse druge izdelke. Za vsak mlin se Jamči,
Fi
Model I z zamašnjakom poprijemal-cem, lijem in ročico, Z 190.—
rđodel I! s polžem (namesto coDrije-malca) lijem in zamašnjakom S 120.
Model lil l ročnim zamašnjakom brez polža, s 95.-
Poštnine prosto ako se pošlje denar naprej (pri povzetju se zaračuna poštnina) pošilja razpecevalnioa kmetijskih strojev 2761
StastavTintcer, Dunaf, III150 Ifenllnggasse 11. Iščejo se zastopniki.
31h
Sosposba ulica %
1 nadstropje, levo.
Fra&B© dovslieaa, *o 20 let cbstcfeca Ealsiarajža ljubi].
Dosredovolnlca sfonsvoni in slažii
v udobnost  cenj. občinstva zopet v
središču mesta :-: Priporoča in namešča !e boljše :-: slnžeb isliajoče veaks vrste
privatno trgovsko in gostilniško osobje Izbira različnih služeb, zlasti za ženske. Vestna in kolikor možno hitra postrežba zagotovljena. 2148
Pri zunanjih naročilih znamka za odgovor.
c3 zei;a, ehrevta, kolerabe in
krmilile pese prase
rdeče in rumene, ima večjo množino oddati
semenska trio* in vrtnarstvo
AL. KORSIKA, 2925
LfubljaDa. 8!3iW9!sGva cesla-Vrtala 3.
^5?
IGO bron nagrade
dobi, kdor preslabi meščanski stranki treh oseb stanovanlei 1 sobo in kuhinjo za takoj ali 1. novembra. — Ponudbe na upravo »Sloven. Naroda« pod ,100 kron nagrade 2933".
kamena sol v kosih, giavberjeva in grenka sol, nadomestna konjska krma, stavbni mavec (jrjps) od 100 kg naprej se lično oddaja tudi na vagone 2451
,W Veletrgovina ~m
JMgui mger. G. m. b. B.
^Bradec. — Telefon interurban 0328^
Učllišče za
olas&o is tal nehost
Ravn. Lntwak-Patoaay, Dunaj,
IV., MQhIg.30. Vse stroke glasbe in predstavljajoče umetnosti. — Javna predvajanja. Prvovrstna
nameščanja gojencev. Tečaj za glasbeni državni izpit s pripravljani, razredom za manj napredujoče. Vsako leto okoli 15 državno preizkušenih gojencev. Igralska, operna in operetna šola z odri za vajo.
Specialni tecsj za predavalno in govorniško umetnost za nepoklicne učence.
Preizkulene prvovrstne učne moči. pouk v razredih, privatni, večerni In potitnllki tečaji. Internat za zunanje učence. —
Prospekti zastonj. 2407
i?y vseh vrst vedno v veliki izberi
Harodna knpgarna, Lpjbliona.
II l^-nl nabitki za čevlje,
j;3B z^lo zahtevani predmet, v veliki 0 v:/    zalogi po konkurenčni ceni, nudi trgovcem v prodajo
H. SEUAK, UUBUANA.^
Naročita vzorčno pošiljate*.    10Q zavitkov K 135.
¥saka dama naj čita
mojo velezarsimivo navodilo o
modernem negovala grsdlj.
Iskušen svet pri  vpadlosti   in pomp.aJ-kasja bujnosti- — Pišite zaupno na
Ido Krause, Požun, Pressburg Ogrsko
Sehanzstrasse 2. odd./41.
opje
5 minut oddaljeno od železniške postaje, je pod ngoanlml pogost na prooaf. — Natančnej'e se poizve pri Jo«. Adamiču, vrvarna,
Domisle pri Lfnbljaal. 2935
i km $
Najveća slovenska hr^niSnka!
•i  •      ■ • ■ ■ •
LiUBLi!HQ, Presgmova ulica št. 3
|e imela koncem leta 1316 vlasf . . . . E 66,800-000*— hipotečnSh rn občinskih posojil . . . . „ 27,600*000"— rezervne^ zaklada   ......... 2,500,000a—
Spreiema vloge vsak delavnik in }ih obrestuje najvišje po
vzblz in nostaSna v^ege pa po do^ovorn. 159 Hranilnica *"o p&igsilarno varna in stoli pod kontrolo
c. kr. d©ž@Sgte vlade.
Za vas*čen]e ima vpellana lične domače firaniSnike. Posofa na zemlU&6a in poslopja na Kraniskem proti 5%, izven Kranjske  pa proti 5 l/*V0 obresti-n in proti najmani l°/0 oziroma 3 4" „ odplačevanju na dolg.
V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno
13 ^k7?
uiltafj Glasbene Mafisa in edini zaprli, strokovnjak c. kr. de2. sodliža
LHifli^iJana, Kosragr-esni is^g šiev. 15
(Nasproti nunske cerkve.) in n?jsposo&nejia tvrdka in isnosojevalnica
pian!nov in lrarman3iav na jugu Avstrije.
KUPIM GOZDNATO POSESTVO
najraje blizu železnice do četrt milijona vrednosti, tudi priženk« se na tako posestvo. V tem slučaju želi znanstva mlad, inteligenten posestnik prikupljive zunajnosti z 20—30 letno gospodično aii mlado vdovo enakih lastnosti. Dama iz ugledne rodbine, neomadeževane preteklosti in mirne nravi z veseljem do gospodinjstva naj izvoli staviti ponudbo pod šifro: „TrgoTlna-lndnatiila1' na upravništvo »Slovenskega Naroda«. — Tajnost častna zadeva. — 2908
piiimiiiiiiH. 1^^?^^ ipimiiiiiijj
- il
llilllllMIllMIi'
iiiiniMiiiiiiiir
BJV 25. iolsko loto. "11 Dunajski staroronom. najodlilnejli
spesl^lni delfl^škl penzionat
B. Preylerja naslednica 2521
Splošna izomika, nadaljevalni tečaji, licej, glasbena, jezikovna Šola, pouk
_ v obdelovanju vrta. Izvrstna prehrana._
internat. ~WO Porinternat. 3Baf" Eketornat.
PočitniSki dom graSCina „Rimski vralao", Koroftko. ETDunaJ I., Kolov/ratring it. 9 (na uglu Schwarzenberop!ati).~WI Govorilne ure od 11-1 in od 2-5. i: Telefon 8250. :: Prospekti.
J
Največja klavirjev,
Velikanska
zaloga vseh glasbenih inštrumentov, strun in muzikalif. Klavirje prvih c. kr. dvomih in komornih tvrdk: Bdaendorfer, Torster, Rndolf gtf}lzhammer. H6lsl & Heitiman, Olos in Humana imam edino izklinčno le jns za Kranjsko v zalogi ter svarim pred nakupom falzi-fikatovin navideznega .pofclna".
in dna iz smrekovega JJEp lesa, dobro suhe, 36^
za okoli 3 hI goste sode. Ponudbe v nemš. jeziku na
se kupilo
C3
K/i
Prostovoljni prodaja posestva.
Proda se prostovoljno na lepem in zdravem mestu, 4 klm. od Lnf-zinske ceste ležeče posestvo v velikosti 240 oralov. Od tega je 19 oralov nfiv, 9 oralov vrla In sadovnjaka, 4 orale travnika, 7 oralov vinograd?, 180 oralov loze, drugo pašniki z novo prizemno hišo in gospodarskimi poslopji. — Cena 350.000 kron. Bližja pojasnila daje Mifo Ribic obč. tajnik v N££ret!6u Dri Karlovca,
Hrvaško. 1656
TON mPLOSCHEK
sobsii in dekcr^aciiski iVmar ter pleskar
UuMsBna, Zvezdarska ulica 4
se priporoča p- n> oličinatvu za vsa v svojo stroko spadajoča dela ob nalmodernejfti izvršitvi. Solidna
in cena izvršitev. £areie*na naročila tndi na deželo.
Delniška glavnica in rezervni fonda
Stanje deo. vlog na bran. knjižice 31. okt. 1917»
ss      K 214,681.380-— ss
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala na Dunaja. — Ustanovljena 1864.
Vogal Marijin M. Petra »sta (v M Mirnim Generali").
Ustanovljena 1864. — 33 podružnic
Preskrbovanie vseh bankovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnlk vlog  na hranilne
knii2ice brez rentneira davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-Svanfern -^ Dtnar ie laakO dviga vsak dan brez odpovedi. - Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. "
Usimena In pismena pojasnila in nasveti o vseh v bančno stroko spadajočlh transakcijah vsskdar brezplačno.
Najkulantnejše izvrševanje norsnih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih — Izplačevanje ku-
Ronov in izžrebanje vrednostnih papirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — ajemodaja varnih predalov samoshrambe (safes) za otpjevamo shranjevanje vrednostnih papirjev, Hstin, dragotin itd. pod lastni zaklepom stranke. — Opravilišče c. kr. razr. loterije Brezplačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja. Izplačila ln nakazila v Aaierlko ln lz Amerike
»ar"Brzojavke: Prometna banka Ljubljana. — Telelon štev. 41
^752
Stanje vlog koncem novembra 1917 ca. S 209,707.085*70.
industrilaln
Glavnica K 40,000.000*—>
Stritarjeva ulica št. 9.
Podružnica v Ljubljani
Financiranje vojaških dobav.   ::      ::  Kredite za apranšzučne nakupe.
Vsakovrstno bančne transakcije. Srečke c. br. avstr. razredne loterife. Nakazila vojnim ujetnikom.
Prod
s gospodarskimi poslopji, pripravnimi za obrt; in s hlevom za konje aH krave. Ponudbe pod „Hisa v LJubljani Ž914" na upravn. »Slov. Nar.«
• v   •       v* •
1101
m—1181 en gro s
ripir in usnje  • . K 6.80 p i ral s svilo prevlečeni K 13.50 in K 16.50 za tucat
Rudolf Bodenmižiler,
LJubljana, Stari trg št 8.
Josip Jug
pleskarski in Itaki mojster
Ljubljana, Rimska cesta št. 16.
se priporoča   cenjenemu občinstvu za vsa v to stroko spadajoča dela. Jamčim da delam samo s pristnim firnežem.
Solidna In točna postrežba.
I Ušli
vseh vrst za urade društva, trgovce Itd
i bih m
graver in izdelova-telj kaučukovih štampilij
LJUlUfiH Dvorili
(i trg M 1.
Zahtevajte zastonj In poštnine prosto moj katalog s slikami nr, zlatnine, srebrnine, godb. inštr. itd.
JAN. KONRAD
c. in kr. dvorni založnik v Mostu (Brilx) št. 1958. Nikljaste ali jeklene anker-ure K 26, 28, 30, bela kovina (Gloria-srebro) goldin ali jQklo, remont, z dvojnim pokrivalom K 35, 40, 50, 60, violine K 22, 24, 26, harmonike K 26, 28 in višje. Za ure triletna garancija. Pošilja se po povzetju. Izmena dopustna ali 651 denar nazaj.
Gorica -Stolna ti. it. 2-4.
Trgovina »
LJubljana
Stari trg itn.11
a
in
)) dvokclesa
s OBfl pnETTsatiks.
Šivalni in pisnim stroji.
gramoronie
Električne žepne svetilke. Najboljše baterije.
Posebno nizka cena za preprodajalce.
Srbečico, hraste, lišaje
odstrani prav naglo dr. Flesch-a izvir, posrav. varovano „S1ABA-FORM"* mazilo. Popolnoma brez duha in ne maže. Poskusni
lonček K 3-—. veliki K 5*—, porcija za rodbino K 12*—.
Dr. E. Flesch's Kronen-Apotheke (Gyor), Raab Ogrsko. -
Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna ,,prl zlatem feleau",
Ljubljana, Marijin trg. 880 Pozor na varstveno znamko ,,SHABArt)RM*'
i
klavirjev
Jurasek
Ljubljana, Wolfova ul. 12. 3ST Edini
specijalist
izvršuje vsa popravita te stroke.
mm salon
fyi   j   . g - Priporota za
spomladansko seiijo
slamnike _
svilene klobuke in čepice i
,. _       najnovejših oblik
Židovska uisca štev. 3. za dame in deklice
Dvorski trg 1, IW» ^^MST
n
Tvrdka Josip Reich, parna bar-.:f, „       varna in kemična čistilnica« prosi
iiL' s £3 wo vljudno svoje Častite odjemalce, da naj čimprej pošljejo po predmete, ki so jih izročili za barvanje ali Čiščenje do konca aprila 1913. Kakor je razvidno iz prevzemnih listov, jamči, tvrdka sama 3 mesece za te predmete. Cenjene odjemalce prosimo torej, da ne pride pozneje do neljubih slučajev, ki bi mogli nastati vsled nadalj-nega puščanja teh predmetov pri tvrdki, — da Čimprej vzamejo stvari domov. Za blago, ki je bilo prineseno v barvanje ali čiščenje in do imenovanega dne in ni bilo prevzeto, ne dam nobene odškodnine, ako bi se blago pogrešalo ali ko bi bilo vsled požara uničeno. :: Obenem si usoja podpisana tvrdka opozoriti cenjeno občinstvo na to. da se ii je posrečilo z velikimi težavami dobiti barvila sa barvanje obisk is svile, volne, bombaievine in platna in sicer za razparane in nerazpaiane obleke tako, da more tekom 2—3 tednov po kar najnižjih cenah barvati po želji črno, modro, rojavo, zeleno itd. Podpisana tvrdka se priporoča cenjenemu občinstvu kar najbolje in upa, da se bo občinstvo čimbolj posluževalo njene parne barvarne. 2376
^^č^s^s izniči!«* Lj&ii93j|9H9
Parna barvarna in kemična čistilnica, Wtt Teyarna: Poljanski nasip Stev. 4. ~*a P^truž^Ha: 3s&3?hurgova ulica Stev. 3.
zbvrrovanje m
POSOJILO
C. KR. AVSTR. ZAKLAD ZA VDOVE IN SIROTE
ZAVAROVALNI ODDELEK,
dež. poslovalnica v LJUBLJANI, Frančevo nabr. 1,
sprejema 2737
na temelju pogodbenega dogovora s c. kr. priv življensko zavarovalnico avstr. Feniks na Dunaju
zavarovanja na Vili. vojno posojilo
HSP" pod najugodnejšimi pogoji. "aj|
Tako zavarovanje olajša vsakomur zajetje VIII. vojnega posojila z malimi delnimi vplačili v daljši ali krajši dobi. — Premije se morejo plačati tudi z vojnim posojilom osme in prejšnjih izdanj.
Pojasnila  dajejo  naše  okrajne  poslovalnice v Črnomlju, Kamniku, Kočevju, Kranju, Krškem, Litiji, Ljubljani (Frančevo nabreSje 1 I), Logatcu, Postojni, Rado vilici in Rudolf o vem In naii pooblaščeni
zastopniki.
iraifcfi
I Le
0
•3 &$®š*>kfga
Po dolgoletnem raziskavan u na polju negovanja lepote se je konečno posrečilo, najti novo metodo, po kateri se vse nadležne kožne nečistosti kot pege, zajedci, mozolii, guoe, nosna in obrazna rdečica tekom nekaj dnij sigurno odstranijo na kar zadobi obraz, tudi pri starejših damah, mladostno sveže rožnato lice. Učinek je presenethiv in ta recept so sijaino priporočili sloveči zdravniki. Tisoči prostovoljnih priznani! V>akomur dajem proti retour-znamki popolnoma zasloni pojasnila.  Pišite takoj  na: L. Decker, Dana]   59, Predal 19.,
oddelek 36. 119.
Kastni* le domač isdc'.eVS fo Jo
praga 9 T*
n y
4f\
Dcbfva se vseh firodafalnsh
Naslov za pisma:
Joi. Peteline« Ljubljana, Sv. Petra nasip 7.
Priporočamo edino najboljše šivalne stroje tvrdka:
Jos. Peteline. m™i
'9
poleg frančiškanskega mosta, levoj 3* hiša ob vod!.
Največja in edina zaloga šivalnih strojev vseh sistemov v poljubnih opremah za obrt in rodbino.
U zalogi igle, olje, ter deii za razne stroje.  I0 !etn.
Dostavite* strojev tako)!    Pouk v vezenja brezplačen!
m m
Mirni Sar8*9 Li&sbliana
HoteS „pro Maliču", soba 25., 26.
■ 53. nadstropje.
iNgr* Vsdno zadnje novosti ~^$!
Popravila se okusno In točno izvršujejo.
ZalnS klobuki vedno v zalogi.
Vuikoviceva I
O 0 Vuškoviševa
Kuba kava r;adcit3sstila
M
tt
99
si
„MILKA-SOPUUN" snežno beli Kug „MILKA" Kristal vanilin-siadkor „MILKA" prašek za peko.
Diftave, pouer, paprika, cimet čiati par., piment, ktinčki, JaneS, kooke za juho in golaž, ruski caM, milo za brijanje, tolletno milo, keksi in vsa drurja ko^onilalna roba dobi se edino po najnižjih dnevnih cenah pri sclidnS in znani tvrdki
ser GJORGJE VUCSCOV3C -aja
Prva zagrebška importna in eksportna agenturno komisijonalna Srgovina in tovarna „M3LKA" proizvo* dov s skladiščem na debelo
-===  ZAGREB, NSkoliževa 9. =-
Zahtevajte cenike! 1161 Dokler je saloga!
Sprejme se tako]
izurjen
ar
za navadno žago in polr.ojarmenik
(Voilgatter). Naslov pri upr. »SI. N.«
Vsakovrstne slamnike, slamnate torbice (cekarje) W predprožnike, ^£
slamnate solne priporočam
gosp. trgovcem za obila naročila
FRAN (ERflR,
tovarna slamnikov v Stobu
^ pošta Domisle pri HnbHani. j
Priporočamo krasne
plašča, jopice, krila, kostume, nočne halja, perilo, modne predmete, športne klo-
bnke ln steznike. Zelo solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
LJubljana, Stari trg 9. Lastna hiša.
2652 Fine
otroške oblekce
i: in krstne oprave, n
JOS. ROJIM
modni atelje za gospode = LJUBLJANA =
Franca Jožefa cesta 3.
Voja$ke»uradniške
=UNIF0RME=
po meri v najkrajšem lasu.
Dr. Brunon Weixl
ordinira zopet pri 2753
Sv.Trojtci vSio¥.goric
tel!
Kupujem:
les za farne od 12 cm naprej
na mt
mehak okrogel les, smrekovo lubje plansko in le-ćreslo / tošnje
kostanfev les ) . .1
hrastov les   j°d 10 cm naprej
Prosim ponudbe s skrajnimi cenami, množino in navedbo roka 2a oddajo 1745
Vinko tfabič, Žalec, 8
Spodnje Štajersko.
Kuiantno poslovanje. Takojšnje plačilo proti duplikatom.
- A;.'v^^ Wrw*rcWV^t
posojilnico ljubljanske
' 4V/o
obrestuje hranilne vloge po čistih Rezervni zaklad nad K 1,000.000.
■teiiiM? Aninega davka. Ustanovljena 1.1831
-
3894^1