letnik IX 9. številka« Maribor, dne 29. januarja 1917. aaaw»ra«B»«8Ma«B^^ n ... ^_i ifaroSnlna listu: ~ Celo leto . , K10*— Poi leta . . , . 5 — Četrt leta . , . 2 50 Mesečno. . . , v— fcnaj Avstrije:--— Celo leto . , „ 15'— fssatnezne Številke — 10 vinarjev. 15r«dnUtvo In upravnUtvo: Maribor Strelka ulica. 5. — Telefon il. 113. I Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo, j ^ uredništvom se more govorit dan od 11.—12. ure dopoldne. Italijanske priprave na Krasu. Pri V&leputni v južnozahodnem kotu Bukovine se naši umaknili na bližajo višino. Angleži zavzeli majhni del sprednjih nemških črt. — Ob reki Ah artilerijski boji, pa so se izjalovili. — Humanija posejana z mrliči. — — Severno od Somme so infant eri j skl ruski napadi Majnovejše avstrijsko uradno porodilo. Dunaj, 28. januarja. Vahoduo bojišče. Armadna skupina pl. M a e k e n s e n a: Nič pomembnega. Armadna skupina nadvojvode Jožefa: Zalio-" dno od Valeputne je udrl krajevno močnejši sovražnik v naše najsprednejše jarke, našo bojno črto smo umaknili na bližnjo višino. Armadna skupina princa Leopolda bavarskega: Pri avstro-ogrških četah nič pomembnega. Podnačelnik generalnega štaba: pl. Höfer, podni. jtf&jiiovejše nemško uradao porodilo, Berolin, 28. januarja. Francosko bojišč©. Armadna skupina bavarskega prestolonaslednika Rupr eh t a: Po močnem ognju se jo angleškim oddelkom posrečilo se vgnezditi v majhnem delu naših najsprednejših črt' južno-zahodno od L e Transloy severno od Somme. Pri ostalih armadah je vladal mir; na omejenih odsekih od časa do časa močnejši ogenj in na prednjih bojiščih posamezni boji. Vzhodno bojišče, Fronta princa Leopolda bavarskega: Ob reki Aa je bil artilerijski, ogenj močen, na obeh bregovih reke izvršeni ruski napadi so se izjalovili, pri Čemer je imel sovražnik težke izgube. Fronta nadvojvode Jožefa: Na ozemlju Me-stikanesoi ter ob Zloti Bistrici smo morali našo ob-brambo vsled močnejšega ruskega pritiska preložiti bližje na vzhodni breg reke. Armadna skupina pl. Macken sen a: No- benih bistvenih dogodkov. Mscčdonskc» hn«J Išč* V praskah poizvedovalnih oddelkov v nižini r ke Strume so imeli Bolgari neitaj uspehov. Za denar, za denar! Ako gledamo okoli sebe, vidimo, da strast za denarjem postaja rri ljudeh vedno večja in da napada vedno več ljudi. Čudno, to se godi v času. ko je vendar naj večje bogastvo, življenje, postalo tako ceno ! Kako so si vsi enaki, ti lovci za denarjem! Z odprtimi ustmi, s trepetajočimi nosnicami kakor lovski psi, naprej nagnjeni hite in hite za svojim ciljem po, vseh cestah in potih. Za denarjem, za denarjem! In nie ne vidijo starcev in stark, ki, po kotih žde v mrazu in lakoti, ne vidijo solznih oči nesrečnih, osamljenih vdov in sirot, ne vidijo bledih ličio in suhih telesc na tisoče in tisoče gladnih otrok. Le sebe vidijo, za bližnjega nimajo usmiljenja in sočutja, vsi drugi jim morajo s pota in kdor noče, tega pohodijo. Ljudje, ki so bili prej dobri in plemeniti, so j ostali divji in surovi, kakor zverine, odkar jih je zagrab la denarna strast. Boj proti tej lakomnosti ni potreben samo po naših cerkvah in vzgojnih zavodih, ampak tudi v javnosti se ga moramo oprijeti z vso neustrašenostjo. Osobito katoliške ljudske stranke morajo bolj odločno kakor kedaj poprej stopiti ob stran ubogih, lačnih in ogoljufanih ter jih braniti pred oderuhi, izsesavalci in goljufi. Boj pohlepnosti in požrešnosti, po denarju in bogastvu tudi v javnem življenju! Zakaj, kjer je tvoj zaklad, ondi je tudi tvoje srce. Nihče ne more j služiti dvema gospodoma; ali, bo namreč enega sov- j ražil in drugega ljubil, ali se enega držal in druge’ \ ga zaničeval. Ne morete služiti Bogu in j mamo n u. Ne moremo pa tudi služiti ubogemu kr- • ščanskemu slovenskemu ljudstvu in mamonu! Kris- j tus je prišel na svet, da bi prinesel evangelij ubo- j g im, ne pa da bi nabiral denar, se obogatel in na- j zadnje s testamentom o sijajno bogati zapuščini u- j mrl. t Na Ogrskem se je v parlamentu začel boj proti ! korupciji, ki ga povzroča lakomnost po denarju. Po- j slanei so začeli, kakor je prav, najprej čistiti med seboj. Ogrski parlament ima zelo parne no določbo, ki poslancem prepoveduje, da bi se na katerikoli način udeleževali pri dobavah in kupčijah za državo. Tudi za Avstrijo bi bil tak zakon zelo zdrav, kajti nobena tajnost ni, da se nahajajo v avstrijskem državnem zboru poslanci, ki so se potegovali za to, da so neke firme dobile velikanske dobave za vojno u-pravo, pri Čemur so si firme in posredovalci zaslužili velike svote. Za to boj v ogrskem parlamentu ni samo zanimiv, ampak tudi poučljiv. Poglejmo! Iz razprav v ogrsko-hrvatske m državnem zboru. Poslanec grof A 1 a dar Zieh y se je v seji < dne 23. januarja dotaknil v svojem govoru i n k o m-p a t i b i 1 i t e t n e g a v p r a š a n j a, t. j. vprašanja nezdružljivosti poslanČevanja s posredovanjem pri dobavah za armado. Govornik je naglašal, da so zadnji čas listi stalno prinašali poročila, ko so se poslanci pregrešili zoper inkompatibilitetni zakon, Ta poročila pravijo, da so posamezni poslanci sami ali po drugih posredovali pri dobavah za armado in da so pr: tem zaslužili velike svote. Ko se. razdeljujejo dobave za armado, se ne postopa dovolj previdno. Radi tega so se za časa vojske posamezniki silno o-bogateli. Sedaj zadenejo taki očitki celo na poslance. Grof Zichy se 'sklicuje na govor ministrskega predsednika grofa Tiszo z dne 10. februarja 191 G, v katerem je odgovarjal na interpelacijo poslanca Szmre-esanyja glede vprašanja nezdružljivosti poslanČevanja z vojaškodobavnim posredovanjem. Tedaj je grof Tisza izjavil, da bi se naj poslanci tekom vojske kolikor mogoče varovali sumničenja dobičkaželjnosti. O poslancih, ki tukaj (v zbornici) dovoljujejo milijarde za bojevanje in so poklicani, da nekako nadzorujejo vojno upravo, bi se kaj takega ne smelo misliti. A kljub temu govorijo listi o 40 opoziciona,Inäh in 50 vladi prijaznih poslancih, ki so se trudili za armadne dobave. Opozicija bo ministrskemu predsedniku le S hvale dolžna, ako bo predložil zbornici imena dotičnih poslancev. Ta seznam si, naj grof Tise a dobi od vojnega ministra, ki ga bo gotovo skrbno sestavil. Ministrski predsednik grof Tisza je nato odgovoril: Ker sem prepričan, da bo k tej zadevi predloženih več interpelacij, bom o tej zadevi obširno govoril še le v jutrišnji seji. Besede, ki sem jih govoril leta 1916, vzdržujem v polni meri tudi še danes. \ Visoko čislam čistost ogrskega javnega življenja in ] ogrskega državnega zbora, To je naša Čast, katero moramo strogo varovati. V seji dne 24. januarja je član opozicije, posl. Stefan Z 1 i n s k y, vložil v tej zadevi interpelacijo, katero m sledeče utemeljil: V vladnem časopisju se povdarja, da je ministrski predsednik grof Tisza v klubu narodne delovne stranke izjavil, da opozicija sedaj radi tega osebe vladne stranke napada, ker ji baje za boj proti vladni večini manjka boljšega gradiva. Govornik pravi, da bi opozicija ravno zdaj proti vladni politiki lahko nastopila z mnogimi dokazi, posebno v zadevi inkompatibilitete. Inkompatibilitetni odsek državnega zbora pa pusti vse take zadeve pri miru. Tisza je sicer izjavil, da obstoja nad pisanim inkompatibilitetnim zakonom še moralna nezdružljivost poslanČevanja s posredovanjem pri armadnih dobavah. Vsakemu posamezniku bi naj že vest narekovala, da se ne bi udeleževal podvzetij, ki bkJkodovala državi in ugledu zbornice. Govm”1’ požar ja, da se je n. pr. karpatskim juna’ In čevlje s papirnatimi podplati. Nikakor tu, ako državni poslanci barantajo po ko govejih sejmih. Tisza je meseca februarji da bo javno označil poslance, ki so posredi.van pri dobavah. Od februarja sem se je zgodilo še več takih slučajev. (Klici: Kje? Kje? Na desnici je nekdo zaklical: Enega smo že zaprli. Poslanec Rakovsky: Mnogi pa še tekajo prosto okoli!) Vidi se, da besede same nič ne pomagajo. Ministrski predsednik mora svoje obljube spremeniti v dejanja. Zlinsky stavi nato sledečo interpelacijo: Ali je ministrski p nik pripravljen navesti imena vseh tistih pos ki so tekom vojske posredovali v vojnem min v zadevi vojnih dobav in ali je pripravljen tč predložiti zbornici? (Pritrjevanje na levici.) Tisza izjavi, da bo odgovoril na interpelacijo obenem z interpelacijo poslanca Hallerja. Poslanec grof Jožef Haller, član večine. ie svojo interpelacijo sledečo utemeljeval: Soglašam z mnenji, ki so se izrazili v zbornici glede inkompatibilitete, Govornik je mnenja, da sedanji inkompatibilitetni zakon no odgovarja dejanskim potrebam časa, Sumničenja, ki so se izrekla v javnosti glede krivde posameznih poslancev, niso osebne zadeve dotičnih poslancev, ampak zadevajo ugled ogrskega državnega zbora. Kdor je kaj takega res zakrivil — naj potem pripada tej ali oni stranki — o njem se naj izreče končna sodba. Državni zbor se mora očistili. Govornik torej stavi sledečo interpelacijo: 1. Ali je ministrski predsednik poučen o tem, da je časopisje obdolži o posamezne poslance, da so se pregrešili zoper inkompatibilitetni zakon? 2. Ako je poučen. je-li potem pripravljen omogočiti," da se te zadeve. kakor tudi posredovanja poslancev, ki so tekom vo:ske imeli gospodarski dobiček, spravijo v zbornico in se o njih razpravlja v inkompntibilitetnem odseku ter se ta zadeva končnoveljavno očisti? (Dolgotrajno pritrjevanje v celi zbornici.) Ministrski predsednik grof T i s z a je nato odgovoril: Inkompaitibilitetnega zakona v mnogih nje- govih določilih ne odobravam. Treba bi ga bilo v P smereh spremeniti Poljedelcem in obrtnikom, ki so poslanci, bi naj bilo omogočeno, da bi, bili glede oddaje svojih pridelkov in izdelkov v trgovinski zvezi z vlado, na drugi strani pa bi se naj z vso strogostjo vsako posredovanje in slučajna kupčija preprečila, Dokler pa je sedanji zakon v veljavi, se moramo ravnati po njegovih določilih. Odkar imam nesrečo (Medklic: Da, da, nesrečo!), da zavzemam ta prostor. so se zgodili trije slučaji, da so se poslanci vladne stranke pečali s posredovanjem. Vsem trem sem svetoval, naj odložijo svoje mandate. (Klic: A en poslanec je bil imenovan za javnega notarja.) Nekateri poslanci zamenjajo inkompaitibiLiteto z dostojnostjo. Odobravam stališče, da bi naj poslanci v onih zadevali, ki se tičejo posredovanja v dobičkonosnih slučajih. .ne stopali v dotiko z državo ali državnimi ob- lastin'- Advokatom, ki so me vprašali, ali naj v takih zadevah sprejmejo zastopstvo, sem svetoval, naj se s takimi pravdami, ki se tičejo dobav za armado, raje ne pečajo. Nekaj mesecev po izbruhu vojske so se takoj pojavile slabe prikazni na polju dobavljanja ^ za armado. Vlada je takoj izdala stroge kazenske odredbe in tudi vojno ministrstvo je skušalo odstraniti vse nerodnosti, ki, so nastale vsled nepoučenosti posameznih uradnikov v vojnem ministrstvu. Takoj po vojski so se tudi med državnimi poslanci pojavili slučaji različnega posredovanja in navade, ki se prištevajo med slabe lastnosti ogrske družbe. Vojnega ministra sem naprosil, naj svojim uradnikom odločno zapove, da ne smejo nobenega poslančevega posredovanja vzeti na znanje. Prosil sem ga tudi, nap mi take slučaje naznani. Ker tozadevnega poročila nisem takoj dobil, sem naprosil ministra na kraljevskem dvoru, naj stopi v stik s tozadevnimi poročevalci in naj sestavi seznam poslancev, id so se osebno ali pismeno v svrlio posredovanja obračali na vojno ministrstvo. Seznam udeleženih poslancev ni sestavil vojni minister, ampak minister baron Ros-ner in sicer v spomladi leta 1915. Ta sežuain hočem sedaj pročitati. V seznamu je označen vsak poslanec, ki je na kakoršenkoli način in v k a k o r š n i koli _ v ojaš-kodobavni zadevi le eno besedo govoril z ministrom, ali poročevalci. Med temi so seveda tudi osebe, o katerih poštenem postopanju nimam vzroka dvomiti. Ti slučaji, ki so označeni v seznamu, so se zgodili večinoma prve mesece vojske. Od poletja 1915 nisem dobil od vojnega ministra nobenega obvestila vee v tej zadevi. Ko sem bil zadnjič na Dunaju, sem osebno govoril z vojnim ministrom m sem izvedel, da se od poletja 1915 ni zgodil noben nov slučaj. Imena pri vojaški dobavi, udeleženih poslancev so: Ivan B a r o z s se je zanimal za zadevo gradnje barak, ki jo jo prevzela tvrdka Dickmann in Milch, za dobavno pogodbo družbe „Königsmühle za riž in za Harfanyjeve dobave. — Baron Friderik B o r n se je kot podpredsednik domače avto mobilne delniške družbe potegoval za to, da bi se smelo iz Švice dobavljati za armado surov gumij. - Konstantin B u r d i a, ki je med tem odložil svoj mandat, se je udeležil dobave čevljev. — Baron Gabrijel D a, n i e 1 ie priporočal tvrdko Glücksthal in Berhtold Heiman ter tvrdko Ljudovik Gaal. Končno je obiskal vojnega ministra v zadevi Viljema Sebastians. — Gviuon G ü n d i s c h je podpiral dobavno prošnjo malih o-brtnikov iz Nagydissnoda. (Poslanec Gündisch zakliče: Jaz nisem nikdar bil tam.) In če bi tudi \i bili tam, ne bi bilo to nič hudega, ker bi se bdi potegovali za male sedmograške obrtnike. — Koloman Hajos je priporočal neko tvrdko za stavbo barak, kakor tudi posestnika Geza Milek v Szolnoku, ki je vojaškemu erarju ponudil kos zemljišča v nakup. — Roland Hegediis je pisal kot podpredsednik deželne zveze tovarnarjev za veleindustrijca Hugo Karnerja priporočilno pismo, oziroma je izjavil, da je j Kammer izboren zastopnik ogrske tekstilne industri- | ;e. — Em. Ivanka je poleg že iz sodnijskih obra- \ vnav znane zadeve glede dobave klavne živine, _po- j nudil armadi dobavo blaga za plašče in nahrbtnike, j — Grof Evgen Karatsonyi je priporočal tvrdko | Simon Holzer. — Geza K ulb i n y i ml. je nekoč pri- j šel v voino ministrstvo in je prosil pojasnila. Na- j tančnejši podatki o predmetu njegovega obiska se ni- ; so mogli dobiti. — Julij Mu slay jo predstavil Vi- \ Ijema Sebastian!. — Julij N a d a n y i, ki je medtem umrl, je ponudil dobavo klavne živine, Špeha in je ! dilne posode. Priporočal je tvrdko Strasser in Feke- j te, kakor tudi budimpeštanske krojaško tvrdko Fo- | dor. —- Ladislav O k o 1 ! c s a n y i je priporočal le- j sotržko družbo iz Komaroma in budimpeštanskega i advokata Barczaija, kateri je poiskal vojnega mini- j stra v neki zadevi. — Julij Peka r je posredoval v [ zadevi izdelovalnioe oblek, ki je pod vodstvom njego- | ve žene. —- Nikolaj Pese h a se j,e zanimal za za- j devo tvrdke Löwinger iz Vaca in budimpeštanske-tvrdke Neumann. — Jožef S z t e r e n y i, je priporočal tvrdko, katere ime pa se ne more več dognati. (Poslanec Szterenyi zakliče: Jaz? Tisza: Da,. Vi! Szeterenvi: Nikdar! Nikdar!) — Geza S z ii 11 5 1 jo priporočal Jurija'Saeellary ml., Viljemu Sebastian!, in budimpeštanskoga advokata dr, Szekelyja. Toh 12 poslancev je v tem seznamu, ki ga polagam na mizo zbornice. Dva poslanca izjavljata, da sta pomotoma prišla v ta seznam. V večini slučajev so poslanci posredovali s tem, da so s kratkim, pismom ali s posetnico priporočali kako tvrdko ali kakega advokata. Nekaj slučajev pa, je, da so poslanci brez dvoma imeli od posredovanja materijalni dobiček. Pred vsem so to bili poslanci Burdia, ki je že odložil mandat, Ivanka in Nadanyi. Pri nekaterih je težko dokazati, da so imeli gmotni dobiček, a sumljivo je, da so so dotični tako vztrajno zanimali za tvrdke, kip so jih pripuščali Dotične poslance in sicer imenoma poslanca Barosa in Pescha, prosim, da izstopita iz delovne stranke. Polagam veliko važnost na to, da se v tej stranki ne nahaja noben poslanec, ki se je preveč zanimal, za vprašanja glede dobave za armado. Moja želja tudi je, da se vse zadeve, ki se tičejo inkompatibilitetnega zakona, čimprej redno rešijo v tozadevnem odseku. Dolžnost obvezuje vsakega poslanca, ki mu je znana kakšna taka zadeva, da nastopi kot' tožitelj. Kdor pa koga obdolži pregre-ška zoper inkompatibilitetni zakon, ta naj tudi doprinese vse zanesljive dokaze za svoje obdolžitve — drugače naj raje molči. To zadevo moramo smatrati kot zadevo, ki se tiče nas vseh. Našo čast moramo smatrati, kot zadevo, ki se tiče nas vseh. Našo čast moramo varovati in zavrniti vse obdolžitve, ki ne odgovarjajo resnici. Tisza prosi, da vzame zbornica njegov odgovor na znanje. Poslanca Gündisch in Szterenyi še.enkrat izjavita, da v zadevah, ki se jima. pripisujeta, nista nikdar posredovala. Poslednji izjavi, da sam vlaga obtožbo proti, sebi, da se tako zadeva razjasni. Poslanec Zlinssky vpraša Tiszo, ali je seznam poslancev, ki so posredovali, iz vojnega ministrstva, in ali to ministrstvo prevzame za navedene podatke vso odgovornost.. Interpelanta Zlinssky in Haller sta. vzela Tiszov odgovor na znanje. Grof Tisza je odgovoril Zlinsskemu, da se je dotični seznam poslancev res sestavil v vojnem ministrstvu in da ie pri sestavljanju liste sodeloval minister na kraljevem dvoru, baron Rossner. Seznam je popoln. Nadintendant Henrik Klug je danes prišel v ministrsko predsedništvo, da izjav!, da v vojnem ministrstvu o kakih drugih poslancih, ki bi bili pos- I redovali pri vojaških dobavah, kakor o onih, ki so j na seznamu, ničesar ne vedo. Zbornica je vzela odgovor ministrskega pred1- j sednika na znanje, I Radi izredno hudega mraza in visokega snega ni na rumunskem bojišču skoro nobenih vojnih dogodkov. Runami ja otasejana z mrliči. Rumunski list „Opinia“ piše: Široko rumunsko polje je posejano z mrliči. To je uspeh kratkovidne romunske politike. Trpljenje civilnega prebivalstva je neizmerno. Ljudstvo ne sme ostati na svoji rodni grudi, pa tudi bežati ne more, ker so vsa pota zastavljena z vojaštvom. Železnice beguncev ne sprejemajo. Tako so ubogi rumunski kmetje s svojimi družinami izročeni na milost in nemilost gladu, trpljenju in smrti.. Pomoči pa ni od nikoder. Uničenje zalog v Galaeu. Iz Galaca se poroča, da so ruske oblasti prevzele nalogo uničiti razne zaloge živil v Galaeu. Najprvo se je naročilo, naj se uniči tri milijone pudov (1 pud = 16 in tri desetink kg) krušnega zrnja, ki so ga nakupili in plačali Angleži pred vojsko. Nato se je pričelo z zažiganjem kuriva. Ogenj se je tako razširil, da se je vnelo tudi obilo zalog za armado ob Donavi. Vnele so se tudi bližnje hiše. Uničenje je torej bilo tako veliko kot v Brajli. * lo V jugozahodnem kotu Bukovine so se razvili večji boji. Pri Valeputni smo se nekoliko umaknili. Ob reki Aa pri Rigi so nemške čete v zadnjih bojih dosegle znatne uspehe nad Rusi. Zavzele so skoro vse tisto ozemlje, katero so začetkom januarja Rusi odvzeli Nemcem. Ker se Rusi s protinapadi trudijo izgubljeno dobiti nazaj, se boji kljub hudemu mrazu nadaljujejo. Uspehi ob reki Aa. * Nemci so s svojimi napadi na obeh straneh reke Aa v ozemlju pri Rigi odvzeli Rusom v zadnjih dneh skoro vse ozemlje, kar so ga Rusi.v svoji o-fenzivi tekom meseca januarja pridobili. Ruski napadi na črti med Pripjetom in Rigo so vsled nenadnih nemških sunkov ob reki Aa zgubili svojo važnost in moč. Pri Rigi imeli Rusi velike izgube. Ruski vjetniki pripovedujejo, da so imeli Rusi v zadnjih bojih ob reki Aa prav velike izgube. Od nekaterih polkov je ostalo samo po 3 do 5 Častnikov in po 400 mož. Vse drugo je padlo v dobromerjenem nemškem ognju. Smrtni aag^lj. Spisal Faro Dem. Hladni vetrovi vejejo od bližnji gor sem, na katerih se blešči sneg tako svetlo-belo kot pajčolani an geli e v in se izpreminja v rahlih solnčnih žarkih kot bisernica na dnu morja. Lahno se pripogibljejo zadnje jesenske cvetke po poljanah in dobravah, a medel in slab je njihov cvet, kot so slabi in brez moči solnčni žarki, ki se spuščajo v dolgih, povprečnih potezah na zemljo. Ah, kje so časi, ko je sijalo soln-ce žarko in vroče, ko se je kazala v njegovem objemu vesoljna zemlja, ko so cvetele cvetke tako bujno, v tako svetlih, živih barvah, ko se je razprostiral cvetlični vonj po zraku in je bdo vse omamljeno od te čarobne lepote. Pisani, živobojni metulji so naiik živim, rožam plavali po zraku, se poigravali v solnčni svetlobi, sedali na cvetlice in srkali med. Vse je bilo polno življenja: v zraku, toplem in mehkem, v zeleni, sočnati travi, razgrnjeni nalik ogromni, bar-žunasti blazini po zemlji, na razkošno obloženem dre-vji,, obloženim z zelenim listjem in rumenim plodom, povsod, brez izjeme je obhajalo življenje svoj veliki praznik. A zdaj so se osuli poletni cveti, trava je porumenela, narava umira. Kam tako hitiš, stara ženica, kam te vodijo o-nemogle in drhteče noge? Z velikim vencem v roki, y črni obleki spe pi'oti pokopališču, saj je danes v-seh vernih duš dan Ženica, ne hodi na oni tihi vrt, ne hodi! Tam spavajo mrhi in smrtni angelj plava nad grobovi z mrzlimi, velikimi perutmi, pod katerimi ledeni človeku kri v žilah, ako se ga dotaknejo. 'Ženica in če te angelj vgleda, opazi tvojo borno postavo, razorana lica in drhteče ude ter zaveje nad teboj s svojimi perutnicami, mrzlimi kakor severni vetrovi, legla bodeš v grob k svojemu sinu in svoje- mu možu, A ženica je odmajala z glavo; ne boji se mrzlega angelja, ne boji se črne zemlje. Da, še celo ljuba jej j|6 zemljica, mehka in prostorna, saj v njej tu spavata mož in sin in ona jima nese na grob vpnec, izpleten iz jesenskih rož, sveže življenje nese v smrtni hram, na pokopališče. V zvoniku so zadoneli zvonovi žalno in milo, a tildi nekako slovesno, kot bi pozdravljali mrtve, kot bi peli njim v spomin, danes, na dan vseh vernih duš. Lahno so plavali zvoki nad grobovi, božajoče se plazili med črnimi križi in mramornatimi spomeniki in se slednjič izgubljali nekje v daljavi. Ženica je dospela na grob svojih dragih, zeleni venec je obesila na visoki, črni križ, sveč je nasadila v blagoslovljeno prst in sklenila roki: O moj Bog, dodeli mojemu sinu in možu večni mir in pokoj, ti veš najbolje, koliko sta trpela na svetu, ti veš, da sta zaupaia v Tebe in da sta k Tebi molila v trpljenju! — In molitvica za molitvico je odplavala proti nebu. A kako je to, ženica, da si ostala tako sama tu na svetu? Tako slaba si in vela, od starosti že vsa onemogla in vendar ti je smrt dosedaj še prizanesla? Vzela ti je moža in sina, ki sta bila oba krepkejša, oba močnejša od tebe. Da, tvoj mož, kako je bil trden, kakšna moč je bila skrita v njegovih rokah, žilavih in koščenih, a napadla ga je bolezen, ona zavratna, dolgotrajna bolezen, ki se vleče in vleče, a slednjič zahteva z neusmiljeno gotovostjo svojo žrtev. Oni dolgi jesenski večeri, mračni, megleni in deževni, ko je zunaj zavijala burja tako votlo, tako strahotno, pela svojo turobno pesem o življenju, ki gme. vene in umira počasi, počasi . . . One dolge noči, brez konca in Kraja, ko je zunaj deževalo iz gostih, nizkih oblakov, kaplje so bile ob okna in se plazile po šipah, a v sobi je bilo vlažno, pusto, niti luč ni hotela goreti . . . Ne li, ženica dobro se spominjaš onih časov, onih večerov, onih noČij, mrzlih, meglenih, ko je v sobi vzdihoval tvoj mož, sopel pridušeno, da so se čuli piskajoči glasovi, kašljal nepretrgoma in težavno, da se mu je potresalo izsesano in izmozgano te- lo a zunaj v vetru in dežju je trkala smrt na okna in čakala, čakala, dokler ni dočakala. In tvoj' sin, tudi nanji Še nisi pozabila, ženica, še dobro hraniš v spominu njegovo postavo, silno in visoko, A tudi on je umrl. Bil je v tvornici za delavca; govorili so večkrat, da je njegovo delo nevarno, da se lahko ponesreči, da ga lahko zgrabi stroj z jeklenimi zobmi da zaide med kolesa, med jermena, ki vrve, brenče in hropejo v neznanih, groznih zvokih. In nekoč so te poklicali v tvornico, češ, da se je pripetila mala nesreča, Ha-ha, mala nesreča to! Sin tvoj, edini sin, je ležal v zadnjih trenutkih, podrhtaval in se vil v smrtnih bolečinah. 'Stroj mu je malodane oddrobil glavo, Kosci oKrvavljenih možganov so ležali raztreseni po tleh in sin je ležal v ve-liki luži Krvi, Ki se je Kadila in penila. Zadnjič so mu vztrepetale žile, mišice se zad-n'ič Krčevito napele in vsa moč je izginila, življenja vir je usahnil, ure so se mu iztekle. Stroji pa so grmeli, Kolesa brenčala, da se je kar potres al vzduh. In zdaj počivata oba tu v grobu, mehka prst ju je odela in sedaj brani oba mraza in vseh drugih bolečin. Nad zemljo pa vejejo mrzli vetrovi in smrtni angelj plava nad grobovi. Lučiče trepetajo v vetru »n ugašajo, venci na križih se gibljejo, molitve kipe proti nebu. In ženica, ti si tudi prižgala sveče na grobu? Toda sveče nočejo goreti — smrtni angelj plava in veje z mrzlimi perotmi in sveče ugašajo. Ženica, o-pazil te je smrtni angelj, opazil je tvojo borno postavo in zapisal te je med one, ki ob letu ne bodo več med živimi. Mrzlo je na grobeh, vetrovi so prignali oblake od vseh strani in pokrili nebo, sneg pričenja padati in zavija zemljo v mrtvaško haljino. Smrtni angelj! 2-i). januarju 1017. S ffl H A 25 A. Pomnoženi artilerijski ogenj na Krasu,, delovanje letalcev in druga znamenja kažejo, da se Italijani zopet pripravljajo na večje vojno podvzetje. Francozi so jim poslali veliko ojačenj, in sicer baje celo več divizij prvovrstnih napadalnih čet. Artilerijski ogerj ua krasu. Italijani so začeli dne 26. januarja naše poster Janke na Krasu močno obstreljevati z artilerijskim ognjem. Domneva se, da se Italijani zopet pripravljajo za velike infanterijske napade, Zračni boji. Na Goriškem se razvija zadnji čas živahno delovanje letalcev. Naši zrakoplovci so bili opetovano zmagovalci. Pri Sv. Florijanu je naše letalo, na kar terem sta bila kadet-aspirant Matijevčič in narednik Bognar, prisililo sovražno letalo „Nieuport“ k tlom. -fužnovzhodno od Novevasi so nalši v zračnem boju premagali velikega italijanskega dvokrqvjnika in ga vrgli k tlom. Pri Opatjem selu smo sestrelili sovražno letalo. Drugo letalo pa se je moralo pri Tržiču nagloma spustili na tla. Italtjaoi ocb /etujejo. Italijanski list „Secolo“ razpravlja dne 26. januarju o vojaških nalogah Avstrije i,n Nemčije, ter pravi, da bi ti dve državi prej privedli do konca vojske, ako izvedeta glavni napad proti pravemu krivcu sedanje vojske, proti Angliji, nego proti Italiji. Italija da je v stanu avstrijsko-nemški napad dalje časa odbijati nego Romunija. V svojem članku razpravlja „Secolo“ na dolgo in široko možnost bodočega avstrijskega napada proti Italiji. Med vrstami ta list naravnost odsvetuje naši državi ofenzivo na italijanski fronti. Giolitti zopet v ospredju? Zadnji čas se opetovano poroča, da bo Giolitti, ki je nasprotoval vojski zoper Avstrijo, v italijanski politiki zopet prišel v ospredje. Listi naznanjajo, da je bil Giolitti dne 26. t. m. od kralja sprejet v avdi-lenei. Na zahodnem bregu reke Može so se razvili zopet veliki boji. Francozi so izgubili dne 25» januarja višino 804, katero so Nemci v jurišu zavzeli. Hudi boji se vršijo tudi za višino „Mrtvi mož.“ Skrivnostno premikanje francoskih čet proti švicarski meji se nadaljuje. v Četrta zimska vojska Na morju. Hoji ua morju* Govor angleškega admirala Jellieoe. Angleški admiral Jellieoe je imel dne 12. jan. pri zborovanju ribičev v Londonu zanimiv govor o bojih na morju. Admiral je rekel: Značilno za današnje vojevanje na morju je hitrost ladij, dalekosežnost topov, nevarnost pred torpedi in minami, uporaba letal in podmorskih čolnov ter brezžično brzojavljanje. Ob Napoleonovih časih so začeli streljati v razdaljo 800 metrov, danes pa v razdalju 20.000 metrov. Torpedo zadene na približno 9000 metrov, vsled česar so ladje primorane, da so v tem razdalju oddaljene od sovražnika. Nadalje so primorane, da jih spremlja veliko število torpednih rušilcev Podmorski čolni in mine so popolnoma iz-premenile način, po katerem nastopajo velike bojne ladje, ter onemogočujejo tesno obkolitev, kakor se je izvrševalo prejšnje čase. Vse te okolnosti neizmerno povečajo odgovornost mornariškega poveljnika. Nekdaj so mornarice iz bližine obkolile sovražnikovo deželo. Dandanes more angleško brodovje v precejšnji daljavi obkoljevati nemškega nasprotnika, m vsled tega se lažje posreči nasprotniku, da prođe-re naše vrste, a za nas je težje, da bi to zabranili. Navzlic temu nam je sovražnik samo enkrat nudil priliko, da smo lahko napadli njegovo brodovje. (U-redništvo: Pri Skageraku, kjer pa so bile angleške izgube neprimerno večje kakor nemške. Zanimiv je ta govor, ker je Jellieoe vodil tepeno angleško brodovje, torej nekak obrambni govor!) Nobena nepristranska ali angleška ladja še ni videla nemškega brodovja daleč proč od svojega oporišča na širokem morju, Dne 19. avg. 1916 se je približal sovražnik naši obali, toda ko je zagledal našo brodovje, jo je odkuril, Napadi na angleško obal so se vedno izvrševali ponoči in sovražnik se je vsakokrat previdno oddaljil. Ti napadi se delajo z namenom, da b‘i se naše brodovje razdelilo in razcepilo in branilo posamezne napadane točke, Ako se torej sovražnik ponaša, da obvlada Severno morje, je to prazna bahanja. Da osvetlim delovanje našega brodovja, navajam, da vse ladje, i,z katerih je angleško brodovje sestavljeno, znašajo najmanj 4000 enot. Razven vseli oblik vojnih ladij so v tem številu kajpada zadržane tudi vse možne pomožne ladje, ki so v sedanji vojski potrebne. Naše delovanje se razteza do Belega morja in do Velikega Oceana, kjer nastopimo v zvezi z Jar ponči» Obvladujemo tudi Atlantski Ocean. Na vseh koncih in krajih sveta se udeležuje angleška mornarica vojske. Seveda moramo vsled rastoče nevarnosti, ki nam preti od podmorskih čolnov, biti skrajno oprezni, vendar vem, da bomo potrebno pravočasno ukrenili Sicer pa ne morem našega brodovja bolj pohvaliti, nego da rečem, da je vredno slavnih spominov n'a naše prednike. Tako je govoril Jellieoe. Radi izgubljene bitke pri Skageraku so ga odstavili kot vrhovnega mornariškega poveljstva. Čeprav je angleško brodovje tako mogočno po številu, vendar si ne upa nikjer napasti našega in naših zaveznikov brodovja. Letos se vrši že tretja zimska vojska. Angležem pa je zime na frontah še premalo. Angleški minister Chamberlain je namreč v nekem goyoru izjavil, da bodo prihodnji tedni pokazali, ali bo četvero-aporazum zmagal ali ne, Ako četverosporazum ne l?o zmagal, se bo nadaljevala vojska po njegovem mnenju še tudi prihodnjo (četrto) zimo. Nemški uspeli ob Mozl. Dne 25, januarja so Nemci uspešno naskočili francosko postojanko ob reki Mozi in sicer višino 304 v širokosti 1600 metrov, V ročnem boju so imeli tu Francozi prav težke izgube, vjetih je pa bilo 12 častnikov in 500 mož. Na celi črti od Ohridskega jezera do Egejskega morja se polagoma razvijajo živahnejši boji» Nekatere vesti pravijo, da bo general Sarrail kmalu zopet pričel z ofenzivo. Bolgarski načrti. „Münchener Neuesten Nachrichten“ prinašajo razgovor ameriškega poročevalca polkovnika Emersona z bolgarskim ministrskim predsednikom Radoslavom. Ta je razložil, da se je Bolgarija morala upreti ruskim načrtom na Balkanu. Bolgarija upa, da obdrži dolino reke Morave, najboljši del Macedonije in Dobrudžo, Tudi upajo, da si vnovič priborijo Bitolj, staro bolgarsko prestolico, Čo jim bo sreča mila» Ce hočejo te dežele obdržati, morajo ostati brezpogojno na strani sedanjih zaveznikov, V vsakem slučaju u-pajo, da bodo koncem vojne imeli zavarovan hrbet, boljše železniške zveze in neoviran dohod do cele s-podnje Donave, do Črnega in Egejskega morja. Mornariška posvetovanja na Angleš- kem. O posvetovanju mornariških poveljnikov četve-rosporazumovih držav (angleškega, francoskega, in italijanskega) v Londonu se uradno poroča, da. se je v prvi vrsti reševalo vprašanje glede gibanja vojne mornarice v 'Sredozemskem morju. Uspeh posvetovanj je baje povsem ugoden, 'Storili so se važni sklepi pred vsem o podvzetjih na morju, o uporabi ladij, o straži trgovskih cest itd. Iz tega se da sklepati., da utegne v kratkem tudi vojno gibanje na morju postati bolj živahno. O miru. Bonai* Law o Wilsonovem predlogu. Angleški minister Bonar Law je imel dne 24. januarja v Londonu govor, v katerem se je na Wil-sonove mirovne pogoje med drugim sledeče izrazil: Nemške ponudbe, pričeti z mirovnimi pogajanji, zategadelj nismo sprejeli, ker bi mir, ki bi se sedaj s-klenil, temeljil na sedanjih nemških zmagah in radi tega bi bil to mir, ki M ne zlomil pruskega vojaškega stroja. Mi hočemo mir, ki bo res pravi mir, a ne tak, kakoršnega si želi Nemčija. Wilson za mirovno konferenco. „Times“ poročajo iz Vašingtona: Wilson želi, da bi se v Haagu vršila mirovna konferenca, kjer bi se naj razpravljalo o načrtu za trajen mir v Evropi. Politične vesti. Državni zbor se bo sestal, kakor poročajo listi iz Dunaja, še le v času med Veliko nočjo in Binkoš- „Jgtran 8. trni. V prvih sejah se bodo izvolili razni odseki in delegacije ter se bo vzela cesarjeva prisega na ustavo na znanje. Nadalje se bo baje tudi podaljšala veljavnost poslanskih mandatov, Poljaki se posvetujejo. Od prejšnje sobote naprej se na Dunaju nadaljujejo posvetovanja posebnega poljskega odbora, ki ima nalogo, da prerešetu-je vprašanje samostojnosti Galicije. Dasiravno trajajo pogajanja že več kot teden dni, vendar še ista niso dospela tako daleč, da bi odbor lahko končno rešitev predložil Poljskemu klubu. — Kakor „Nowa Reforma“ poroča, je odsek svoja posvetovanja te dni končal. Predlog glede samostojnosti Galicije se je že predložil Poljskemu klubu, kateri bo začetkom februarja sklepal. Ukrajinci pri notranjem ministru. Zastopstvo Ukrajincev je bilo dne 24. t. m. pri notranjem ministru baronu Handel in mu je predložilo želje ukrajinskega naroda, ki se v prvi vrsti tičejo vprašanja beguncev. Tedenske novice. Prihodnja „Straža“ izide radi praznika (Svečnice) ne, v petek, ampak v soboto, dne 8. februarja. Cesar in cesarica v nemškem glavnem stanu. V petek, dne 26. januarja, sta cesar Karel in cesarica Cita dospela v nemški glavni stan, kjer sta o-sebno čestitala nemškemu cesarju Viljemu k njegovemu rojstnemu dnevu (dne 27. januarja). Pri obedu sta oba cesarja v napitnicah potrdila, da se bosta o-be državi zvesto podpirali, V soboto sta se cesar in cesarica s spremstvom zopet vrnila na Dunaj. Deželni odbori pri cesarju. Te dni bo cesar sprejel odposlanstva deželnih odborov» Med odposlanstvom štajerskega deželnega odbora bo tudi slovenski odbornik dr. Verstovšek. Generalni nadzornik avstrijskega orožništva, general Mihael Tišljar, je bil povodom svoje upokojitve za svoje 421etno zvesto službovanje povzdignjen v baronski stan. Generalni polkovnik Beck upokojen. Cesar je bivšemu generalštabnemu načelniku grofu Becku, ki je te dni prekoračil svoje 70. službeno leto, poslal lastnoročno pohvalno pismo, v katerem se mu s prisrčnimi besedami zahvaljuje za njegovo dosedanje zvesto in velezaslužno službovanje ter ustreže njegovi prošnji za pokoj Generalni polkovnik Danki — gardni kapitan. Cesar je dosedanjega armadnega poveljnika generalnega polkovnika Dankla, kateri vsled bolehnosti ne more več izvrševati poveljstva, imenoval v priznanje njegovih zaslug za kapitana svoje prve višje telesne garde. Kaj pomeni to? ..Reichspost“ piše: Ne smejo se več prigoditi slučaji, da se n, pr. katoliškim cerkvam vzamejo zvonovi, potem pa kovinska centrala daje iz svojih dobičkov lepe podpore drugim veroiz-povedanjem. - Gotovo, državni zbor je že nujno potreben. Izid podpisovanja na V. vojno posojilo na Štajerskem. Cesarsko namestništvo nam piše: Po izkazih, ki so sedaj došli namestništvu — manjkajo le še podatki posameznih poštnih uradov in davkarij — znašajo podpisovanja na V, vojno posojilo na Štajerskem 318,907,639 K m prekašajo izid IV» vojnega posojila za okroglih 87,000.000 K. Pri ugotovitvi pod-pisovalnega izida se je skrbno pazilo na to, da se preprečijo dvakratna štetja. Podpisanja največjih industrijskih podjetij dežele, ki imajo svoje centrale na Dunaju in so podpisali na V. vojno posojilo pri dunajskih bančnih zavodih, ter vsa podpisavanja, ki še niso popolnoma dovršena, niso zapopadena v gornji številki. Ta prav izvanredno ugodni uspeh podpisovanja na V. vojno posojjlo na Štajerskem je povečini pripisovati temeljitemu nabiralnemu delovanju, ki se je po načrtu vršilo po celi deželi. Tudi na tem mestu naj bo izrečena vsem onim, ki so se potrudili za vspeh velikega domoljubnega dela, najtop-leiša zahvala. Vojne poroke. Notranje ministrstvo je izdalo odlok, s katerim se določa, da sme za vojaške osebe, ki bodisi prvič, bodisi po dopustu odrinejo na fronto m ki bi rade pred odhodom stopile v zakon, izostati drugi in tretji cerkveni oklic. Za slučaj pa, ako ženin neoporečno dokaže, da bi njegov dopust potekel, predno bi bil poročen, če bi se ga hotelo tudi samo enkrat cerkveno oklicati, smejo odpasti tudi vsi trije cerkveni oklici, To tudi velja za slučaj, da odpust o-klieev zahteva slabo zdravstveno stanje ženina, ki je poklican v vojaško službo ali pa na vojaško delo. V vsakem takem slučaju, če se celotno opusti cerkveni oklic, morata ženin in nevesta pred pristojnim duhovnikom s prisego potrditi, da jima ni znan noben zakonski zadržek. Od vojaške službe oproščeni. Domobransko ministrstvo razglaša: Osebe, ki so bile začasno za določeno dobo oproščene od vojaške službe in katerim je potekel rok, do katerega so bile oproščene, ali pa so izstopile iz službe, zavoljo katere so bile oproščene, je smatrati od dne, ko je potekel ta rok, kot vojaške osebe in se morajo v 48 urah javiti pri pristojnem vojaškem dopolnilnem poveljstvu. Isto tudi velja I o osebah, ki so se predložile za oproščenje ter so o-1 stale doma, dokler se njih prošnja reši. Ce se je ta prošnja zavrnila, so z istim dnevom, ob katerem so j obveščene o tem. smatrati za vojaške osebe in se mo- j žajo javiti. j Potres. Danes, dne 29. januarja, dopoldne ob četrt na 10.. uro, smo v Mariboru čutili tri precej močne potresne sunke. Smer potresa je bila od zahoda proti vzhodu. Orožniški umor pri Oplotnici. Svoj Čas smo poročali, da je posestniški sin Leopold Matevžič pri Oplotnici ustrelil namestnega stražmojstra Antona Glančnik. ki je imel od oblasti nalog, da zapre Matevžičev mlin, da se prepreči nedovoljeno mletje žita. Prejšnji teden sta stala Leopold Matevžič in njegov oče Anton pred celjskim sodiščem. Oče je priznal, da je vedel, da bo sin streljal na orožnika, sin se je pa zagovarjal, da je hotel Glančnika samo ostrašiti, a ga je po nesreči smrtno zadel. Sin je bil obsojen na 8 let težke ječe, oče pa na 7 mesecev. Oba sta kazen takoj nastopila. Se K & sa Osrednja posredovalnica za vojaško berivo na Dunaju (Zentralstelle für Soldatenlektüre, WienIX.) je že razposlala vojakom na bojiščih in v bolnišnicah ogromno število knjig, knjižic in časopisov. Tudi slovenski vojaki so dobili pri njej že veliko beriva. Vse to je storila posredovalnica z milodari. Tudi dopisovanje in razpošiljanje opravljajo prostovoljci in prostovoljke, večinoma udje Marijinih družb, ki prihajajo po svojih uradnih urah v posredovalnico, da tam žrtvujejo večerne in nekoliko nočnih ur za vojake. Število pisem in äoslanih knjig in spisov obsega že več milijonov. — Zdaj pa mi piše posredovalnica. da ji je slovensko berivo popolnoma pošlo, in me prosi, naj bi objavil v slovenskih, časnikih prošnjo za slovensko berivo, Vsak ve, koliko morajo trpeti naši vojaki. Lajšajmo jim njih hude ure vsaj s primernim razvedrilom! Ne terja se velikih žri . Zeli se samo, da pošljete prebrane knjige, kok d ,■.. Časopise in časnike na naslov: „Zentralst? ; Soldatenlektüre, Wien, IX.. Oanisiusgasse*.jü. Kot milodari za vojake poštnine prosto.“ Važno je, da se ta zadnji odstavek „kot milodari za vojake poštnine prosto“ ne izpusti,, ker bi se sicer morala plačati poštnina. Pri časnikih torej ni treba drugega storiti, kakor na ovitku svoj naslov prečrtati, potem ovitek obrniti in nanj napisati gornji naslov. Mariborski darovalci lahko isfotako pošiljajo te reči naravnost na Dunaj, ali pa naj prinašajo te reči v prostore u-pravništva „Slovenskega Gospodarja“ v tiskarni sv, Cirila v Mariboru, odkoder se bodo skupno pošiljale na Dunaj. Ker pa vojaki radi berejo nove časnike, zato prosim milodarov za vojake tudi v denarju, ki se naj pošilja na moj naslov. S tem denarjem se bodo naročile knjige in mariborski slovenski listi ter pošiljali naravnost' vojakom na bojišča in v bolnišnice. Prispevki se bodo objavljali v „Straži.“ Dr. M. Slavič v Mariboru, Gospodarska novice Vinska naklada. Tiskovine za naznanilo vinskih zalog se dobijo pri deželnem uradu za vinsko naklado v Gradcu (deželna hiša), pri dacarjih v posameznih okrožjih in pri občinah, ki pišejo v Gradec po tiskovine. Občinske urade prosimo, naj gredo vinogradnikom v tem oziru na roke in jun nai dajo potrebnih potosni1. Kako je treba naznaniti vinske za- loge in do kedaj, je obširno poročal „Slovenski Gospodar“ v zadnji in predzadnji številki. Kruh, ne pivo! Pivovarnarji hodijo že zopet' o-koli ministra Höferja, da bi jim dal kaj ječmena za varjenje piva. Razglasili so, da jim je Hofer obljubil ječmen. Prehranilni urad pa pravi, da še vprar šanje ni rešeno. Tudi se še Holer ni odločil, ali se smejo zvišati pivine cene, ako se pivovarnam ne da ječmena. Gotovo ne živimo v takem izobilju, da bi sedaj varili alkoholne pijače, namesto da bi pekli — kruh. Saccharin se bo dobil. Kakor izve „Zeit , se bo od srede februarja naprej dobival po kavarnah saccharin. Za splošen promet se ne bo dovolil. Oddaja sladkorja se bo kmalu zopet omejila. Zakaj minister Holer, in njegov pribočnik, socialdemokratki poslanec dr. Renner mislita le na kavarne, nam je nerazumljivo, kakor da bi se drugod ne mogel rabiti saccharin. Nove kavlne karte. Izšle so nove kavine kartice, ki so veljavne od dne 21. januarja naprej za o-sem tednov. Za vsako osebo je sedaj določena ena osminka kilograma prežgane kave za 8 tednov. Karte za petrolej na Dunaju. Dunajski magistrat bo od 4, februarja naprej izdajal karte za petrolej. Na teden se bo smelo za ono svetilko na hodnikih td. uporabiti samo pol litra petroleja, v stanovanjih domačih delavcev in v trgovinah 1 1, za star novanja sploh pa 54 1. Razme novice* Roparski umor na Dunaju. Dne 20. januarja se je izvršil na Dunaju v Schwarzspanier-ulici grozen umor. Pri precej premožni vdovi Loschitz je služila za postrežkinjo neka. Viljemina Lichtenegger, ki je živela v divjem zakonu z nekim Aleksandrom Hirt, doma iz Maribora. Ker Hirt ni maral za prav nobeno delo, je sklenil sporazumno s svojo ljubimko Lichtenegger, umoriti premožno gospo Loschitz in se polastiti njenega denarja in drugih vrednosti, Hirt si je kupil sekiro in je dne 20. januarja čakal na žrtev, dočim je njegova ljubimka pomivala posodo v kuhinji, V ugodnem trenotku je zavratno napadel gospo Loschitz, jo usmrtil in pobral vse, kar se mu je vrednega zdelo. Hirt in njegova ljubimka sta na to zapustila Dunaj in se nastanila v Gradcu. Oblasti so napravile na morilca pravcati lov. Dne 26. januarja se je detektivu Walter posrečilo spoznati osumljeni osebi, ki sta se nahajali v neki kavarni v Gradcu. Skušala sta ubežati. Hirt je z revolverjem grozil detektivu, ki mu je sledil ter ga skušal zadržati. Ko je Hirt se izvil in pospešil svoje korake v beg, je padel. Med tem je prišel nek vojak, ki je Hirtu iztrgal revolver, kateri se ni bil izprožil. Nato so pa Hirfca vklenili. Lichtenegger je policijskemu nadko-misarju takoj priznala zločin in povedala vse podrobnosti. Hirt pa je bil izpočetka trdovraten in ni hotel nič govoriti. V rudniku zasulo 1000 rudarjev. V rudniku za premog v Ojami v Mandžuriji so.se vneli gorljivi plini. Razstrelba, kj se je nato vršila, je bila tako silna, da je v premogovniku zasulo 1000 rudarjev, ki so bržčas vsi, izgubljeni. bili oddani. Predmete je oddati v Grajski ulioi šle** 42 od 2. do 4. ure popoldne, Maribor. Prehranjevalni urad mariborskega o-krajnega glavarstva je razdelil na kmetske občine za dobo od 21. januarja do 18. februarja pozneje navedene množine sladkorja, ki jim gredo, uruga polovica še sledi. Seznam je lako sestavljen, da prvo število, ki je navedeno takoj za šolskim vodstvom, pomeni, število sladkornih kart, ki jih dobi Šolsko vodstvo, oziroma koliko sladkorja, ki bi moralo prebivalstvo za dobo 4 tednov dobiti. (Nadabevanje izkaza). Puščava (960) Karničnik 150 kg, Fikfak 150 kg, Kores 150 kg, St. Martin pri Vurbergu (1100) Krajnc 550 kg, Gornja Sv. Kunigunda (? 120) Vaupotič 250 kg, Gobec 250 kg, Št. Peter (210V) Lorber 350 kg, Lajnšič 700 kg, Pekre (509) Sorko 250 kg Planice (310) Kodrič 150 kg, Pobrežje (3487) Marko 200 kg, Ferk 300 kg, Pechtier 300 kg, Mernik 300 kg, Sucher «50 kg, Podova (967) Novak 300 kg, Ribnica—Brezno (290) Milauc - Povoden 150 kg, Št. Nikolaj (432) Pauko 200 kg, Razvanje (750) Kotz 350 kg, Radvanje (2750) Lobnik 300 kg, Travizan Marb. 500 kg, Šniderič 500 kg, Slivnica (14.00) Polajnko 350 kg, Loh 350 kg, Šmartin (593) Krajnc St. Martin 300 kg, Tezno (1375) Šabeder 350 kg, Walzl 400 kg, Walzl 400 kg, Spod. Sv. Kunigunda (1260) Likavec 300 kg, Vaupotič 300 kg, Svečina (1750) Smonik 550 kg, Skribe 300 kg, Selnica ob Dravi (3040) Jagrič 300 kg, Pinter 300 kg, Golob S00 kg, Glaser 300 kg, Kancler S00 kg (Dalje sle Ji). Slivnica pri Mariboru Mohorjani v Slivnici pri Mariboru so darovali za Slovensko Stražo 50 K in za Dijaško kuhinjo 40 K. Slava! Ormož. V Cabinu v Slavoniji je umrl član tukajšnjega občinskega odbora Ferdinand grof Brandis. Hum pri Ormožu. Dne 19. januarja je umrl nagle smrti, zadet od mrtvouda, 'tukajšni posestnik, sedaj črnovojniški desetnik Matija Sever v 52. letu svoje starosti. Rajni je bil vzor gospodarja, naš mož in vobče priljubljen. Vojaško službo je opravljal do zadnjih dni pred smrtjo ter je užival spoštovanje svojih predpostavljenih in tudi podložnikov. Pred 4 meseci so mu zanesli k večnemu počitku blago soprogo, a sedaj so pa zraven njene še sveže^ gomile položili n Popisi. egovo truplo k večnemu počitku. Za njim žalujeta dve hčerki, ki ste ostali sedaj same na posestvu ter sin, koji ravnokar odhaja zopet na bojno polje. Blagemu rajniku svetila večna luč! Orešje pri Ptuju. Žalostno so peli zvonovi cerkve Sv, Petra in Pavla v Ptuju v petek, dne 19. januarja. Bil je namreč pogreb Micike in Frančeka Kolarič, otrok posestnika Janeza Kolarič v Orešju. Starejšega sina Janeza pa so mu zagrebli poprejšrii teden v soboto, dne 18. januarja, tako da sta izgubila žalostna starša v enem tednu vse tri otroke. Bog tolaži žalostne roditelje! Sv. Pavel pri Preboldu, Katoliško izobraževalno društvo ima v nedeljo, dne 4. februarja, popoldne po večernicah, v Društvenem domu svoj redni občni zbor. Prijatelji društva, pridite! Maribor. Dne 31. januarja je oddati cerkvene S kovinaste predmete, ki nimajo nobene umetniške ali i zgodovinske vrednosti. Do tega roka je oddati tudi ? vse zasebne kovinaste predmete, ki še do sedaj niso ’ . Listnica uredništva. M a r i b o r - M e 1 j e: Hvala! Uporabimo. Preda se M Ii I Mali umetni mlii z lepim stanovanjem, gosp; danskim poslopjem sadjem in brajdami v 1)1 žiai Maribora. Vo l? tudi v suhem časa dieti. (. ena 9 000 K. Na aečaeie pri K.rel Novak-u, Hoč i pri Mariboru. Par volov napredaj 1 V* I. start, j Cigle ice 49, Vurberg Ptuj. i Na NalYisje dovolile Njeg^a ces. f§| m_kralj, apostolskega Meaupi 44. c. kr. državna loterija zrn civilne dobrodelne namene. Nov Singerjev šivalni stroj se pro- ; da Maiiuor, Edmund chmiJ ovi : ui ca 3. (We ugori) i '. • K'-" ir v.m'TLT' ■ .;XII*). t H Izdajatelj in založnik: Konsorcij „Straža, Odgovorni urednik: Vekoslav Stupah. Tisk tiskarne sv. Cirila v Ma-Hbobto