"ttđSr Uto IX. štev. M.
V UoMiani, v torek 29. marca isz>.
Unu
lini i
Izhaja vsak dao popoldne, tzvzemsi nedelje in praznike. — Inseratl do 30 petit a 2.— Din, do 100 vrst 2.50 Din, večji inseratl petit vrsta 4.— Din: notice, poslano, izjave,  reklame,  preklici   beseda   2.— Din.
Popust po dogovora, Inseratai davek posebej. »Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za Inozemstvo 420.— Din.
UpravnJštvo: Knaflova ulica Št 5, pritličje. — Telefon 2304.
Uredništvo: Knaflova ulica št 5, I. nadstropje. — Telefon 2034.
ffgTBi
Koncem tedna bo vlada odstopila?
Vladni krogi sami napovedujejo, da bo podal g. Uzunović takoj po sprejemu proračuna demisijo celokupne vlade.
— Beograd, 26. marca. Pozornost po fctjčmh krogov se je v zadnjih dneh zopet obrnila na razvoj notranjepolitičnih dogodkov. V prizadevanju, da bi bil proračun pravočasno sprejet, je vlada včeraj ponovno sklicala konferenco šefov parlamentarnih skujpin, katere sta se udeležila tudi finančni minister ter predsednik finančnega odbora-Zastopniki opozicije so izjavili, <la se ne protrvijo skrajšanju debate, vendar pa zahtevajo, da se izločijo iz amandmanov vsa pooblastMa, ki niso v skladu niti z ustavo, niti z obstoječimi zakom. Ker vladna večina na to zahtevo ni pristala, je ostala konferenca brez uspeha.
Takoj za tem se je vršila daljša seja ministrskega sveta, na kateri se ie razpravljalo predvsem o korakih, ki naj omogočijo vladi, da spravi proračun pravočasno pod streho ter prepreči stanje ex Iex. Po daljši debati je bil sprejet sklep, naj predsednik Narodne skupščine stavi primerne predloge za skrajšanje debate. Te predloge je Narodna skupščina z glasovi vladne koalicije odobrila. Z omejitvijo govorov in nepretrganimi sejami skupščine upa vlada, da bo strla odipor opozicije ter še pred 1. aprilom zakrjučila proračunsko debata
Takoj nato bo podal Nikola Uzunovič de-
misijo celokupne vlade. Kot glavni motiv za ta korak se navaja v poučenih krogih mučen položaji, v katerem se nahaja vlada spričo razcepljenosti v radikalni stranki ter spričo obtožnice proti notranjemu ministru Boži Maksimoviču, ki bo prišla takoj po zaključku proračunske debate na dnevni red v Narodni skupščini. Z ozirom na nesigurnost v radikalnem klubu namreč ni izključeno, da bi obtožnica prodrla. Zato hoče Uzunovič že prej podati demisijo, da tako prepreG razpravo o obtožnici.
O nadaljnem razvoju položaja se kolpor-tirajo najrazličnejše kombinacije. V okolici Uzunovića se naglasa, da je računati z vstopom demokratske zajednice v vlado. Ta vest zlasti razburja radičevce, ki so s svoje strani vedno pripravljeni na sodelovanje. Med radikali je opažati zopet novo živahnost. Pašičevci so obnovili svojo akcijo, da bi iztrgali vodstvo kluba in politike radikalne stranke iz rok Uzunovića, a tudi uzumovičevci sondirajo teren na vse strani. V soboto ie dospel v Beograd stari ra-dikalski prvak Aca Stanojević, ki ie imel daljše konference s pašičevci. Njegov prihod je izzval v vseh političnih krogih veliko pozornost ter se splošno sodi, da je situacija dozorela.
Sobotno in nedeljska proračunska debata
Vladna večina je ob ostrem protestu sprejela sklep, ki omejuje čas govorov. — Sprejeta sta bila proračuna ministrstev za poljedelstvo ter za šume in rudnike.
— Beograd, 2S. marca. Narodna skup« Sčina je v soboto pozno v noč nadaljevala razpravo o proračunu ministrstva za polje* delstvo. Prijavljenih je bilo 32 govornikov, večinoma radičevcev. — Vsi govorniki so ostro kritizirali pomanjkanje dobre agrarne politike, ki bi bila v skladu z našimi gospo* darskimi in državnimi interesi. Posebno po* zornost jo zbudil stvarni govor poslanca SDS Juraja Demetrovića, ki je naglasil, da znaša proračun za poljedelstvo komaj 2.75 odstot, celokupnih izdatkov, dasi smo v bi* stvu agrarna država, ki bi morala na po* ljedelstvo polagati največjo pažnjo. Vlada sistematično bagatelizira ministrstvo za po* ljedelstvo. Govornik je naglasil, da se mi* Bister dr. Kulovec ne more otresti odgovor* nosti za to zapostavljanje interesov velike veČin« prebivalstva, četudi zatrjuje, da pro* računa ni on sestavljal. Zahteva, da se kre* diti razdele na oblastne samouprave, ker bo le s tem podana garancija, da se ne bo* do porabili v druge svrhe. V ministrstvo, ki se nahaja takorekoč v likvidaciji, ne
more imeti zaupanja. Govornik predlaga nadalje, naj sc prodajo državna posestva, ker pod državno upravo ne uspevoja in do* našajo mesto dobička le izgube. Vlada ni ničesar storila, da bi dobilo kmetijstvo ce* ne j še kredite. Končno zahteva govornik, naj se vendar že enkrat ustanovi v ustavi določeni gospodarski svet, ki naj s svojimi predlogi pripomore do temeljite reforme in spremembe sedanjega sistema v državni gospodarski politiki.
Za njim je govorila še cela vrsta opo* zicijonalnih govornikov, ki so v svojih iz* vajanjih pritrjevali govoru poslanca Deme* trovića. Pozno v noči je vladna večina spre« jela  proračun  nespremenjen,  kakor je bil
predložen.
Včerajšnja seja Narodne skupščine ie pričela ob 10. dopoldne. Pred prehodom na dnevni red je stavil predsednik Narodne skupščine Marko Trifkpvič predlog glede skrajšanja proračunske debate. Seje naj trajajo nepretrgoma od 9. zjutraj do 21. Vsak govornik, ki govori v imenu svoje skupine, sme govoriti največ eno uro. Stranke, ki imajo več kakor 20 poslancev, lahko za vsako ministrstvo določijo po 4 govornike, manjše skupine pa po enega. Ekspozeii ministrov oe smejo trajati nad eno uro, reasume pa 30 minut. Predsednik se pooblašča, da lahko posameznim govornikom odvzame besedo.
Celokupna opozicija ie odločno nastopila proti temu predlogu, naslašajoč, da znači to omejitev parlamentarne svobode. Vladna večina je predlog brez debate sprejela, na kar je skupščina prešla na dnevni red
Na razpravo je prišel proračun ministrstva za šnme in rude. Minister Krsta Miletič je podal ekspoze, v katerem je naglašal, da je v njegovem resoru izvršena znatna redukcija osebnih izdatkov. Obširno je navajal statistične podatke o stanju rudnikov v naš* državi ter o produkcijskih razmerah. V državni regiji je 14 premogovnikov, 2 železokopa, 1 solarna, 1 železarna in 2 manjša rudnika. Država producira 35 odst. celokupnega domačega premoga. Glede pogozdovanja je naglasil, da bi balo potrebno skozi 50 let vsako leto 35 milijonov dinarjev, da bi se načrti stro-
kovnjakov sistematično izvedli Proračunski kredit v to svrho pa znaša jedva 3 milijone. Šumska industrija je v težki krizi ter se mora boriti z inozemsko konkurenco.
Za ministrom so na seji, ki je trajala do večera,; govorili posl. Jagatič (SMS), ki se je posebno bavil z razmerami v Hrvatski in Slavoniji, dr. Hinko Krizman (SDS), ki je kritiziral politiko vlade, ki nI v skladu z državnimi potrebami, in posl. dr. Grol (DZ), ki je ostro napadel vlado, ker je omejila svobodo govora in tako preprečila opoziciji, da iznese svoje želje in zahteve. Po govoru posl. Kokauoviča in bivšega ministra za šume in rudnike Ivana Krajača, je vladna večina ob & zvečer sprejela proračun ministrstva za šume in rudnike.
Takoj nato je pričela debata o proračunu ministrstva za soc. politiko. Minister dr. Gosar je podal daljši ekspoze, v katerem
naglasa, da skrb države za socijalna vprašanja stalno nazaduje. Proračun tega ministrstva je do skrajnosti reduciran, tako da se mora ministrstvo omejiti le na oaj-nujse zadeve. V svojih nadaljnih izvajanjih ie naglasil, da se je gospodarsko stanje delavstva tekom zadnjih let precej Izboljšalo ter da so se Svijenske potrebščine pocenile in v skladu s tem znižale mezde za 10 do 15 odst. Obširno se Je bavil s stanovanjskim vprašanjem ter naglasil, da mora vlada pravočasno izdati odredbe, da najemniki 1. novembra ne bodo na cesti Stanovanjskemu vprašanju bo treba posvetiti večjo pažnjo, kakor se je to godilo
doslej.
Za njim govoril radičevec dr. Bazala, na kar je bila seja ob poi 10. zvečer zaključena.
Celonočna seja finančnega odbora
— Beograd. 28. marca. Finančni odbor je nocoj vso noč do 7. zjutraj razpravljal o vladnih amandmanih. Po dol-Ki in mestoma zelo viharni debati so bili sprejeti amandmani ministrstev za narodno zdravje, javna dela, promet, poŠte, šume in rudnike ter ministrstva za agrarno reformo. Odločnemu nastopu posl. Demetrovića je pripisovati, da ie vladna veČina po dolgi in ostri debati pristala na nekatere zelo važne izpre-membe. Med drugim je notranji minister Boža Maksimovič pristal na to, da se izvrše občinske volitve v Bosni in Hercegovini na podlagi zakona, ki je veljaven za Slovenijo. Volitve na Hrvatskem in Slavoniji se bodo vršile meseca julija 1927. in sicer na podlagi volilnega reda, veljavnega za mestne občine. Ob priliki razprave o amanmanu prometnega ministrstva, ki govori o komercija-lizaciji državnih žeelznic, je prometni minister general MHosavIjeviĆ izjavil, da je to samo njegova ideja, ki jo še študira, ter da da ne bo podvzel ničesar brez sodelovanja gospodarskih krosov«
Osesobolski zlet bo 1. 1930 o Beogradu
Važni sklepi glavne skupščine Jugoslovenskega Sokolskega Saveza. — Proslava desetletnice osvobojenja.  —  Udeležba na olimpijadi. — Sokolski delegati pri kralju.
— Beograd, 28. marca. Včeraj se je vršila v Beogradu VIIL redna glavna skupščina Jugoslovenskega Sokolskega Saveza, ki ji je predsedoval starosta br. E. Gangl. Skupščina je poslala pozdrave kralju Aleksandru, prezidentu Ma-saryku ter češkemu, ruskemu hi poljskemu Sokolstvu. Po sprejetju poročil posameznih funkciionarjev ie bil sprejet sklep, da se vrši prihodnji vseslo-vanski zlet leta 1930 v Beogradu. Leta 1928 bo jugoslovensko Sokolstvo na svečan način proslavilo 10-letnico narodnega ujedinjenja. Mednarodne olim-
pijade v Amsterdamu, ki se vrši leta 1928, se bo Sokolstvo aktivno udeležilo.
Pri volitvah nove uprave je bil soglasno izvoljen za starosto br. E. Gangl, za podstarosto pa br. dr. Lazar Car iz Zagreba in br. Josip Pauković iz Beograda. Skupščino je zaključil starosta br. Gangl z oduševljenim nagovorom. Ob 18. je krali sprejel delegate Sokol-stva v avdijenci ter jim priredil na dvoru zakusko. Zvečer se je vršila v So-kolani sokolska akademija, ki je zelo lepo uspela.
Kaj zahteva Italija
Zastoj v pogajanjih med velesilami, — Kot «odškodnino > zahtevajo Italijani ratifikacijo ne 11 unskih konvencij in tarifne ugodnosti za madžarsko cono na Reki.
Beograd, 28. marca. Po vesteh iz Pariza je prišlo do začasnega zastoja v posvetovanjih velesil glede mirne poravnave konflikta med Italijo in Jugoslavijo. Anglija in Francija sta se bih" sporazumeli, nai preiščejo jugosloven-ske in italijanske medsebojne obdolžitve tuji vojaški izvedenci in sicer po en Francoz. Anglež in Nemec. Italija in Jugoslavija bi poslali v korhisijo po enega opazovalca. Komisija bi pregledala obmejno ozemlje na obeh straneh jugoslo-vensko-albanske ne in nato poročala svojim vladam.
Italija se je temu predlogu uprla, češ da kot velesila ne more brti izključena iz preiskovalne komisije. Slej ko prej odklanja italijanska vlada tudi francoski predlog, naj se konflikt izroči Društvu narodov. Zato iščejo v Londonu in Parizu zdaj drugo rešitev, dočirn so v Rimu sklenili, da se bodo poskusili pobotati direktno z Beogradom. Italija
je pripravljena konflikt poravnati *pri-jateljskim* potom, zahteva pa zato naslednje koncesije:
1. ) ratifikacijo nettunskih konvencij, ki naj se z ozirom na neprestano odlašanje s strani Jugoslavije primerno razširijo in revidirajo v smislu italijanskih zahtev; ♦
2. ) sprememba jugoslovanskega stališča napram načelom italijanske politike v Albaniji;
3. ) carinsko - tarifne ugodnosti, potrebne za otvoritev madžarske svobodne luke na Reki.
Uradnega potrdila teh vesti doslej v Beogradu še ni. vsi krogi pa izjavljajo že naprej, da so italijanske zahteve nemogoče, ker nimajo s konfliktom nikake zveze in je treba o vsaki točki posebej razpravljati. Jugoslavija tudi ni storila ničesar, da bi morala dajati zdaj kake koncesije.
Nove italijanske mah nacije u Alnonij
Preoblečeni italijanski oficirji netijo v Albaniji nerede. — Notranji nemiri in obmejni spopadi naj omogočijo italijansko okupacijo.
Beograd. 28. marca. Po vesteh, ki prihajajo iz Albanije, se da sklepati, da skuša Italija po izjalovljeni akciji proti Jugoslaviji, izzvati v notranjosti Albanije nemire, da bi pod to pretvezo lahko izvršila okupacijo Albanije. Vesti si deloma nasprotujejo, vendar pa dokazujejo, da se pripravljajo v Albaniji novi veliki dogodku Na eni strani se zatrjuje, da izvaja Ahmed beg Zogu mobilizacijo s pomočjo Italije, nasprotne vesti pa pravijo, da vprizarja Italija na svojo roko
revolucijo, ki naj bi ji dala povod za vojaško intervencijo v smislu tiranskega pakta. V Albaniji se nahaja mnogo italijanskih oficirjev in podoiicirjev, ki nosijo civilno obleko ter skupno z bolgarskimi komiti netijo nezadovoljnost prebivalstva, ob enem pa jih hujskajo k roparskim vpadom v Jugoslavijo, kakršni so se običajno dogajali vsako pomlad. Na ta način naj bi nastal v Albaniji kaos. ki bi omogočil intervencijo italijanske armade.
General Bodrero krivec incidenta ?
— Pariz. 28. marca. »Petit Parisien« poroča iz Beograda, da ie Mussolini začel diplomatsko akcijo proti Jugoslaviji na podlagi netočnih poročil beogradskega italijanskega poslanika generala Bodrera.
— Beograd, 28. marca. Italijanski poslanik general Bodrero se je včeraj dalje Časa mudil pri zunanjem ministru, ki je po tem sestanku odšel na dvor. kjer je poročal kralju o nadaljnem razvoju spora z Italijo. Položaj se presoja popolnoma mirno in hladno. V diplomatskih krogih splošno prevladuje prepričanje, da je incident povzročil in insceniral tukajšnji italijanski poslanik Bodrero. Bodrero je v zadnjem Času izguba ugled v italijanskih vladnih krogih. S kampanjo proti Jugoslaviji se je hotel zopet rehabilitirati ter je pošiljal napačna poročila. Z ozirom na popolni fijasko njegove akcije se splošno sodi, da bo v najkrajšem času odpoklican.
NASTOP POSLANIKA RAKIĆA
— Rim, 28. marca. Jugoslovenski poslanik Milan Rakič je bil včeraj sprejet v avdijenci pri kralju ter mu le Izročil svoje poverita e listine.
BEETHOVNOVE SlAVNOSTI NA DUNAJU
— Dunaj* 28. marca. V soboto so se začele na Dunaju proslave povodom stoletnice Beethovnove smrti. Proslavam prisostvujejo v imenu svojih vlad tudi ministri Herriot (FrancHa), Vandervelde (Belgija) in KeudeH ter Kohler (Nemčija). Zastopana ie tudi večina drugih evropskih držav.
Seja oblastne skupščine v Zagrebu
— Zagreb, 28. marca. Danes dopoldne od 10. do 12. se je vršila plenarna seja zagrebške oblastne skupščine. Stapan Radić je podal obširno poročilo o delovanju oblastnega odbora ter o prenosu uradnih agend na oblastno skupščino. Nato so posamezni poslanci poročali o staniu v svojih srezih. Seja se popoldne ob 16. nadaljuje.
POVRATEK ARGEN7TNLJE V DRUŠTVO NARODOV
— Ženeva. 28. marca. Centralni sekretarijat Društva narodov objavlja, da je Ar-gentinira zopet prijavila svoj vstop v Društvo narodov.
MASARVK V EGIPTU
— Kairo, 28. marca. Prezident češkoslovaške republike dr. Masarvk ie včeraj dospel v Kairo, kjer je posetil kraljevega guvernerja. Danes odpotuje v gornji Egipt, kjer bo ostal dalje Časa.
UMORA OBDOL2ENI ŽUPNIK
— Berlin, 28. marca. Državno pravdnist-vo ie uvedlo preiskavo zoper evangelijskega župnika Johanna Schcorra, ki je osumljen zavratnega umora. Imel ie razmeđe s svojo 161etno služkinjo. Ko ga je radi tega njen brat poročnik VVirth pozval na odgovor, ga je ponoči zavratno umoril. Evangelista cerkvena oblast je vložila zoper preiskavo ugovor, češ da je dokazano, da ie poročnik VVirth postal žrtev prepira z nekimi komunisti.
Današnja seja Narodne skupščine
Beograd, 2S. marca. Na današnji seji Narodne skupščine, ki je pričela ob 9. dopoldne, se je nadaljevala debata o proračunu ministrstva za socijalno politiko. Govorili so posl. Vujlč, Agatono-vič*. dr. Kežman in Budisavljević. ki so vsi ostro kritizirali brezbrižnost vlade za pereča socijalna vprašanja ter zlasti grajali dejstvo, da vlada sama briskira obstoječe zakonske predpise. Seja nadaljuje brez odmora do 9. zvečer,
Socijalisticni kongresi v
— Beograd, 3S. marca. Centralna uprava ujedinjenih železničarjev Jugoslavije v Beogradu je na svoji včerajšnji seji sklenila, da se vrši letošnji kongres Udruženja v času od 3. do 5. julija v Ljubljani. Istočasno se bo vršil tudi III. redni kongres balkanskih transportnih delavcev, pri katerem bodo sodelovali delegati Češkoslovaške, Poljske. Grške, Bolgarije in Jugoslavije, zadnji kongres se je vršil v Parizu.
Iz pestre ljubljanske kronike
Močni Peter iz Vodmata. — Vlomi in tatvine na dnevnem redu.
V kontoar nekega uglednega in solidnega trgovca tam doli na vzhodni strani stolnega mesta Ljubljane je prilomastil širokopleči in močni Peter iz Udmata. Zavihtel ie dežnik in nahrulil knjigovodjo:
— Mojo mizo sem! Takoj. Če ne, bo lom.c . . .
— Katero mizo? In sploh dovolite, da prej vprašam svojega šefa. Brez njegovega dovoljenja ne dam niti najmanjše stvarice — je pristavil mirno knjigovodja.
— Mizo sem! Ce ne, bo druga pela . . .
— Prosim, bodite dostojni. Ne rjovite in izvolite zapustiti ta lokal — je odvrnil knjigovodja ter pri tem lahno prijel močnega Petra za ramo, kažoč mu ob enem direkcijo proti izhodu. Petra je to razkačilo. Postavil se je v borbeno pozicijo in zamahnil z dežnikom :
— Kaj, tak-le frkolin bo mene, Petra is Udmata! Čof! — In že je dežnik priletel na nos knjigovodje tako, da se mu je kri vlila ter je dobil tudi poškodbe na glavi. Peter je zarobantil in odšel. Sedaj bo moral pred sodnika na štev. 38.
s
Slabo in deževno vreme zadnjih dveh dni so porabili razni vlomilci in tatovi za svoje pohode in akcije. Dva prebrisana in neznana vlomilska tipa sta danes ob prvih jutranjih urah posetila prodajalno trgovca
Lebna na Poljanski cesti. Vdrla sta notri in začela ravno brskali po blagaini, ko sta t-i-
Čuia močan gla9: vLopova, 6tojta!<
Prestrašena sta jo popihala. Enega lopova so že držali za rokav, a se jim je iztrgal. Popis obeh vlomilcev je nejasen, ker sta bila baje maskirana.
Univ. prof. dr. Kanskemu je neznan tat odpeljal iz vestibula Ljubljanske kred itn© banke 2o00 Din vreffno kolo znamke »Durr-kopp<-
Tatovi zdaj kradejo vse mogoče. Spravili so se celo v gozdove in zaceli sekati mlade smreke. Tako je neznan tat poseka! posestniku in elektrotehniku Alojziju Arharju v gozdu v Šišenskem hribu kar 80 mladih smrek, od katerih je spravil že 30 domov, 50 pa jih je pustil še na mestu. Skoda zna-ša 2500 Din.
Posestnici in gostilnicarki v Kolodoraki ulici, A. Cešnovarjevi ukradeni razni predme! v vrednosti 250 Din. Posestnici P. Jam-nik iz Hude Police pri Grosupljem je tat odnesel z dvorišča trgovca Pengova na Kar-lovski c. zavoj žen. manurfaktunoega blaga. Hudomušen ali do fermenta zloben tat pa je odnesel trgovcu Josipu Petelinu na Sv. Petra cesti napisno desko, vredno 100 Din.
Borzna poročila
ZAGREBŠKA BORZA. Efekti. 7odst. in vest pos. 1921 86 in pol — 87. 2 in polodst drž. rente za ratnu štetu S38 — 339, Ljubljanska kreditna 150—153, Hrv. eskoroptna banka 104 in pol, Kreditna banka Zagreb 93 — 95, Hipotekama banka 64 in pol — 65, Jugobanka 104 — 104 in 1 Četrt, Praštediona 850 — 855, Drava d. d. Osi-
iek 515, Šećerana Osijek 467 in pol — 470, sis d. d. 46 — 47, Gurman 278 — 285, Sla-veks 110 — 120, Slavonija 28 — 30, Trboveljska 430 — 435, Union paromlin 300 — 305, Vevče 135 — 145, Agraria 54 — 54.50.
Devize. Amsterdam 22.80—22.86, \Vien 800.6O—803.6O. Berlin 13^245—13^545, Italija 259.31—361.31, London 276.30—277, Newyork ček 56.75—36.95, Pariz 323—2>5, Praga 168.30—169.10, Sofija 40^0—41.40, Curih 10.94—10.97, Stockholm 15.306— 12.245.
INOZEMSKE BORZE.
— Curih: Beograd 9.13, Pariz 20.36, London 25.25, Newyork 519.75, Milan 23.95, Praga 15.3975, Dunaj 73.10.
— Trst: Beograd 38.145, London 106.50, Curih 417.00.
r
A1D
Dobre in zle posledice llolUonsBego upitio
Vesele resnice iz beograjske «Politike»-
Italijanski alarm je imel svojo dobro stran: pomiril je pri nas politične strasti. Parlament se je pred to afero tresel od bufi-nih prepirov naših narodnih očetov. Z njim skupno tudi nafi parlamentarizem. Opozicija in vlada sta se gledali kakor kraljevič Marko in Muea KeeedŽija. Manjkalo je samo le, da popadejo za nože. Zaman so jim pametni ljudje svetovali, naj se ne prepirajo, marveč raje lepo bratsko razdelijo oblast na dva enaka dela. Pa ni nič pomagalo. Vsakomur se zdi, da je ponuđena polovica oblasti manjša, kakor bi morala biti. In tako smo se nahajali v neprestani krizi, vse eno, kadar smo imeli vlado in kadar ne. Ko smo jo imel j, smo samo gledali, kako jo bomo Čim prej podrli Tudi sedanja vlada, ki jo imamo, je Čakala samo še, da pade pred nasprotnikom naravnost na hrbet. Opozicija je sklenila, da vladi ne da proračuna, ako ne pristane na prisilno poravnavo izven konkurza. Tudi predsednik vlade se je že pripravljal, da od Uzunovića VI. avanzira za Uzunovića VII.
V tem hipu so nam prišli Italijani na pomoč. Ko so narodni očetje doznali, kakšen kolač nam peče latinska gospoda, so takoj pozabili na vse prepire in malenkosti ter se znašli v eni fronti. Prvaki strank, ki so doslej bili krvavo sprti med seboj, so se z rokami oklenili okrog vratu kakor fantje na vasi in je samo še manjkalo, da složno za-pojo: »Rado ide Srbin u vojnike . . .< ali pa >Naprej zastava Slave 1<
O kakem rušenju g. Uzunovića naravno zdaj nihče več ne misli. Nasprotno, oni, ki so mu najbolj pridno pod s ta vi jal i nogo, mu sedaj nudijo oporo s 6vojimi hrbti. Cim bo g. Uzunovid spravil proračun v žep, bo b svojim znanim smislom za tuje izraze lahko ljubeznivo dejal Mussoliniju:
— Si non e vero e mal trovato. Grazia tante, signore! . . .
Neki simpatični novinar je v opisu o enodušnosti, ki jo je celokupna Skupščina pokazala napram Italiji, navedel kot najznačilnejšo lastnost našega naroda:
— Ako se dva s tepeta, pa se tretji vmeša v spor, sla pretepača takoj sloina in z združenimi močmi udarita po vsiljivcu.
Mi smo Čuden in strašen narod, z nami se oe da nič opraviti.
Zdaj se obširno govori, ali bomo sprejeli anketo ali je ne bomo sprejeli.
Minister zunanjih zadev je z neko nesrečno >eksklamativno figuracije*, kakor se je srečno izrazil gospod Uzunovie, galantno pozval anketo v našo državo. Naše prostodušno ljudstvo, ki se na tuje izraze ne spozna tako dobro kakor nekateri ugledni politiki, je soglasno za to, da anketo sprejmemo. Splošno je prepričanje, da ta Anketa ne more biti nič drugega kakor kaka operna pevka, ki želi gostovati pri nas. Če je lahko gostovala Ana Pa vi ovna, lahko sprejmemo tudi Anketo. Ni se treba bati, da je ne bi mogli in znali pogostiti, saj se še noben gost po odhodu od nas ni mogel pritožiti, pa se tudi ne bo pritožila Anketa, če je še tako slavna.
Oni zopet, ki imajo več razumevanja za politične spletke, smatrajo, da nam anketa
lahko povzroči mnogo neprijetnosti. Ne zato, ker bi lahko ugotovila, da smo pripravljeni za vojno, ker te bojazni ni. Pač pa lahko ugotovi, da nismo pripravljeni za vojno. In kam potem? Imamo soseda, ki grdo postopa z nami, Če le ve, da mu lahko razbijemo nos, kadar nam on skuša razbiti glavo. Kako bo šele postopal, ako ga bo službena anketa prepričala, da mi njemu ne moremo nič, on pa nam vse!
Evo, čim je angleški konzul izpovedal, da je na albanski meji videl samo šest naših vojakov ali orožnikov, so kačaki takoj vpadu' v prespanski srez.
Zato pri naših rodoljubih vedno bolj prevladuje mnenje, da ankete ne smemo pustiti v državo, dokler se na hitro roko vsaj malo ne oborožimo, da se nam ne bi sovražniki smejali, prijatelji pa se zamislili, ako bi anketa objavila, da je našo državo našla docela nepripravljeno . . .
Dogodki križem Jugoslaolfe
Zblaznel od straha pred redukcijo« — Šest oseb zgorelo. — Novorojenček v svinjskem korita. — Zagonetno truplo na Sušaku. — Pol milijona za siromake, če sodnik prizna odškodnino.
V sarajevski železniški direkciji je vestno in pridno služboval zvaničnik Kemal Bektaševič. Ko se je zadnje ča> se zopet začelo govoriti o raznih re* dukcijah. so nekateri tovariši v šali dejali Kcraalu, da utegne ravno on fr* čati na cesto.
Šaljivi namig je strašno deloval na pridnega uslužbenca. Kemal je odslej kmatkomalo razmišljal o redukcijah, ker si je vbil v glavo, da bo reduciran on sam in nihče drugi. Doma dva dni ni govoril o ničemer drugem kakor o redukciji. Končno je začel razsajati in hotel vse pobiti. Policija ga je spra* vila na varno, zdravnik pa je ugotovil, da je revež zblaznel.
Prepeljali so ga v Stenjevec pri Za* grebu.
V selu Grahovo, nedaleč od Četi* nja, se je K dni dogodila katastrofalna nesreča, ki je zahtevala življenje šestih oseb. Na posestvu bogate in nad 40 članov broječe rodbine Ciriljevič je pretekli četrtek izbruhnil velik požar, ki je nagloma "»bjel glavno stanovanj* sko poslopje. V hiši se je nahajalo šest oseb, med temi štirje otroci. Vseh šest je našlo žalostne smrt v plamenu. Pri reševalni akciji se je ponesrečilo še več bližijih sorodnikov, katere so pre* peljali v bolnico. Požar je nastal radi eksplozije smodnik., ki se je nahajal spravljen     bližini >oslopia.
V Rogatici v Bosni so sosedje po* sestnika Ujiča prijavili orožnikom, da se je 171etna Anica Ujičeva nahajala v blagoslovljenem stanju, naenkrat pa ni več sledu o tem, a tudi otroka ni« kjer. Ker se je zadeva upravičeno zde* lc jumljiva, so se orožniki takoj podali k Anici.
Našli so jo, bolehajočo na postelji. Izoočetka je vse zanikala. T'o pa je poklicani zdravrrk ugotovil, da je Ani* ca pred r d ievi porodila, c j 3 deklt vdalo in izpover" * :>,   'a ie zanosilo s
sorodniko    Pij xcm. Dete jc, pra*
vi, p  !>lo mr*vo r      /et, nakar <?a je vrgla    korito svinjam, k! so ga tik rae trgale in pojedle.
Ker se trcTtev o mrtvem rojenčku zdi lažnjiva, so orožniki odvedli Anico v preiskovalni zapor, kjer se bo z na* daljnim zasliševanjem ugotovilo, ka* ko je Anica ravnala z otročičem.
Medtem ko v Veliki Kikindi pro* učujejo identiteto odrezane ženske glave, ki so jo našli v kanalu sodnega poslopja, o čemer smo poročali v so« boto, so policijske oblasti na Sušaku zaposlene z razte kava njem Še skriv* nostnejše zadeve. V nekih špiljah kraj morja so te dni našli žensko telo. že močno oglodano od podgan. Našli so ga, ker je v toplem pomladanskem vre* menu začel smrad močno udarjati na cesto.
Kako je zašlo truplo med skale? Morje ga ni moglo tako skriti v za» kot je. nedvomno se je zgodil zločin. Zločinec ie svojo žrtev izvabil semkaj k morju, kjer je v bližini železniško kopališče, jo nenadno popade! za lase, i? okrenil glavo in jo odrezal z ostrim nožem. Mrtvo truplo je nato razbojnik zavlekel med skale, da bi neopaženo strohnelo.
Policija še ni ugotovila identitete, nadeja pa se, da ji bo po raznih okol* nostih kmalu uspelo razkriti skrivnost* ni zločin.
Pred beogradskim sodiščem se vodi velik in delikaten proces. Na obtožni klopi sedi znani trgovec Vlada Mitič, a toži ga francosko*ameriška tovarna tkanin «Les Tissus» radi prepovedane* ga prisvajanja zaščitne znamke «Ba« njo». Konzorcij zahteva 500.000 Din odškodnine. Zastopnik konzorcija iz* vaja:
— Zloraba našega žiga je konzor* ciju mnogo škodovala. Čim so se na beogradskem   tržišču  pojavile mnogo
slabše tkanine z našo zaščitno znamko, je ugled naših finih Izdelkov znatno padeL
— Zakaj ste si prisvojili tujo za* ščitno znamko? vpraša sodnik trgovca Mitiča.
— Saj nisem 1 Moja označba «Ba* njo» nima nič skupnega s francoščino. Beogradske dame porabljajo moje tka* nine za letovišča in kopališča (ki jim Srbi pravijo banje), zato sem označil svojo zalogo z besedo «Banjo».
Tako se deloma s šaljivimi, deloma prav napetimi intermezzi razvija zani* miva razprava. Zastopnik konzorcija končno izjavi, da zahteva materijalno odškodnino v znesku 500.000 Din, ki jo bo konzorcij poklonil beogradski in zagrebški občini v prid mestnih reve« žev. Ljubljanska občina ni vpoštevana, ker se najbrž pri nas ne prodajajo tka* nine niti s pristno, niti s prisvojeno znamko a Banj 0».
Zdaj bodo eksperti ministrstva tr* govine podali svoje strokovno mnenje, nakar bo sodišče razpravo nadaljevalo in zaključilo.
Velika Savska cesta
Akcija za zgraditev državne ceste Ljubljana-Zidani most.
Že mnogo let pred vojno so se in* ženjerji*strokovnjaki bavili z načrtom gradnje velike, moderne ceste ob Savi, ki bi vezala po najkrajši črti Ljublja* no z Zagrebom, odnosno Celjem. Izde» lanih je bUo že več načrtov. Inž. Josip Pavlin je na prošnjo interesiranih cest* nih odborov in občin ob Savi izdelal načrt velike ceste od Laz dalje ob Sa* vi do Radeč. Na desnem bregu Save bi se no tem načrtu zgradila 53 km dolga nova moderna cesta, ki bi v vsakem oziru odgovarjala potrebam modernega cestnega prometa. Cesta bi na ta način omogočala pred vsem avtomobilski promet med Zagrebom in Ljubljano, odnosno Gorenjsko. Minimalni radij na ovinkih bi znašal 50 m. Cesta bi imela najvišji strmec 4 %. Široka bo 7 m. Na nekaterih krajih bi se zgradile galerije.
Stroški za gradnjo te velike ceste bi znašali okoli 25 milijonov Din. Cesta bi bila obenem važna za eksploatacijo velikih gozdnih kompleksov ob Savi. ki se vlečejo od Laz do Radeč. Cesta, ki sedaj veže Ljubljano in Laze, in ki je zdaj le lokalnega pomena, bi se povečala in po nekod prenesla na boljši teren, kjer bi bila varna pred poplavami.
Pri srezkem poglavarstvu v Litiji se je vršila sredi tega meseca posebna komisijska obravnava, kateri so med drugimi prisostvovali za gradbeno direkcijo inšp. inž. Viktor Skaberne in inšp. inž. Josio Otahal., srezki poglavar dr. Podboj, zastopnik direkcije drž. železnic, načelniki cestnik odborov interesiranih občin in drugi interesentje Ugotovil se je pred vsem program glede trasiranja. Prihodnje dni se vrši komi-sijonalni ogled cele trase od Laz do Radeč na podlagi projekta,_
Gradbeni načrti zagrebške mestne občine
Med vsemi mestnimi občinami je zagrebška prva in v največji meri aktivno posegla v reševanje stanovanjske krize. Ko so druge občine svoje stanovanjske akcije omejevale še na neznatne stavbe, je zadela zagrebška občina že na veliko zidati in je na ta način ustvarila cela nova predmestja. Mesto se je od leta do leta bolj razvijalo, in zato stanovanjska beda v Zagrebu kljub številnim novim stanovanjem ni ponehala. Vendar pa stanovanjska beda v Zagrebu že z daleka ni več tako velika, kakor pa je v drugih večjih mestih, zlasti v Ljubljani in Mariboru.
Tudi letošnje leto namerava zagrebška občina uvesti zopet velikopotezno gradbeno akcijo, h kateri pa hoče pritegniti tudi privatni kapital. Poseben odsek občinskega sveta, ki se bavi izključno s stanovanjskimi problemi, je te dni izdelal svoje načrte, ki pridejo v razpravo na prihodnji seji občinskega sveta. Mest občina namerava ob Selski cesti, kjer je sama nakupila obsežna stavbišča, ustanoviti kolonijo enodružinskih hiš. Hiše naj bi bile zidane po enotnem tipu. Vsaka hišica dobi tudi nekaj vrta. Občina bo odstopila Interesentom stavbišča po lastni cesti, potrebnejšira tudi pod to ceno, ki znaša povprečno 80 Din za štirijaški reženj. Vsak interesent, ki hoče zidati, mora dokazati, da razpolaga najmanj e 30.000 Din
gotovine. Na podlagi tega dobi od mestne občine in od Mestne hranilnice ruvtaljno potrebno posojilo po 12 odstotkov, ki ga lahko odplačujejo v mesečnih obrokih mesto najemnine. Najmanjša hišica z enodružinskim stanovanjem bo stala povprečno 50.000 Din.
Slično gradbeno akcijo je nameravala že lansko leto uvesti tudi mariborska mestna občina. Akcija pa se v Mariboru ni obnesla, ker občinstvo ni pokazalo potrebnega razumevanja. Tudi v zagrebški javnosti ta akcija ni naletela na splošno odobravanje. Predvsem se naglasa, da je kredit po 12 odstotkov za hišne investicije predrag. Def i-nitivno bo o tem odločal še občinski svet
Poleg te akcije pa namerava zagrebška mestna občina še nadaljevati zgradbo stanovanjskih hiš v lastni režiji. Letos namerava zgraditi potrebna stanovanja za nameščence cestne električne železnice ter več stanovanjskih hiš za deložirance in druge brez-stanovanjce. Strokovnjaki sodijo, da bo v Zagrebu spričo take gradbene delavnosti stanovanjske bede kmalu konec ter da 00 postaj Zagreb, kar se tiče stanovanj, kmalu eno najbolj higijeničnih mest.
Sport
Prvenstvene tekme v Ljubljani
Hermes — Jadran 2 : 2 (0 : 2).
Včeraj je bila v Ljubljani otvorjena pomladanska prvenstvena sezona v nogo* metu. V boju za prvenstvo so startali prvo* razredni in drugorazredni klubi. Zc prvi start je prinesel presenečenja in je tabelo prvega razreda znatno spremenil.
Popoldne sta se srečala na igrišču Pri* morja stara rivala Heirnes in Jadran. Her* mes je veljal za favorita, moral pa se je zadovoljiti z delitvijo točk in je manjkalo samo za las, da ni odšel poražen z igrišča. Jadran je iznenadil z dobro, energično in koristno igro. Prvi polčas je bil konstantno v premoči in je podal igro naglega tempa, ki je Hermesa spravil iz ravnotežja. Šiškar* ji so se šele znašli, ko so imeli že dva gola v mreži. V drugem polčasu je Jadran vidno popuščal, inicijativo pa je prevzel Hermes, kateremu je uspelo izenačiti.
Sodnik g. Kramaršič ni bil kos svoji na=> logi. Neutemljena jc bila zlasti njegova proti Jadranu prisojena 11 metrovka.
Ilirija — Slovan 9 : 0 (6 : 0).
Na razmočenem terenu je nato nasto* pila kombinirana postava Ilirije proti Slo* vanu. Slabotno Slovanovo moštvo je nas pram kombinacijsko dobro vigrani Iliriji igralo zgolj podrejeno vlogo. Tekma je po* tekla ves čas v popolni premoči Ilirije. — Dobro je sodil g. Ahčan.
Prvenstvena tabela se je zDatno izpre* n enila Slovan je z drugega mesta padel na četrto, Hermes in Jadran pa sta zavzela drugo in tretje mesto. Položaj je sledeči: Ilirija 9, Hermes 5, Jadran 4, Slovan 4, Primorje 2 točki.
Krakovo — Slavi ja 1 : 0 (0 : 0).
V drugem razredu je tvoril senzacijo prvi poraz vodeče Slavij e po v tabeli na predzadnjem mestu stoječem Krakovem. — Radi poraza Slavijc postane vprašanje prva» ka II. razreda zopet otvor j eno. Zmago je odločil boljši napad Krakovega. Obe moštvi se v ostalem na razmočenem igrišču nista znašli in sta predvedli precej primitiven nogomet   Pri Slaviji je ugajala obramba.
Sodil ie dobro, a precej prizanesljivo g. Deržaj. Tabela II. razreda je sledeča: Sla* vija 8, Reka 7, Panonija 4, Krakovo 3, Svo* boda 2 točki.
Izvenljubljanski nogomet«
ZAGREB. V soboto: Zagreb - Beograd 2 : 1 (0 . 0). Beograd je zastopaj kompletni BSK. Igra ni bila posebno zanrrrriva. Včeraj v nedeljo se je tekma ponovila m sicer je igral BSK proti državni reprezentaciji, ki je nastopila v postavi: Friedrich. Vrbančić, Da-sović, Arsenijevič, Premeri. Kimst, Babic, Benčič, Bonačič, Cindrič, Giller. Vsekakor najboljši je biJ Arsenjjević (BSK), ki je danes nedvomno najboljši kTilec v državi Popolnoma sta odpovedala Hajdučana Ben-čič in Bonačić. V drugi polovici je savski kapetan dr. Pandakovič premenjal moštvo. V kriteko vrsto je postavil Beogradča/ne, s katerimi je tudi zamenjal oba Hajdukovca. To moštvo je zelo ugajolo. Rezultat je bil 2 ■ 2.
MARIBOR. Prvenstvene: Rapid - Svoboda 9 • 1 (5 : 1). Maribor: Ptuj 11 : 0 (7 : 0).
BEOGRAD. Senzacija dneva je bil poraz Jugoslavije, ki je bila od Šumadije poražena s 3 : 1. Vsled tega poraza Jugoslavije Je postalo tudi drugo mesto prvenstvene tabele sporno. Jedinstvo - Soko 5 : 2.
DUNAJ. Pokalne tekme Atrstria - Ru-
dolishfigel 1 : 0, Admira - IAF 8 : D, Rapid : BAC 5:1! Prvenstvene: \Vacker -Slovan 2 - 2, Hakoah - Simmering 1:1.
PRAGA. Slavi ja - UTE (Budimpešta) 1:1, Spana - Viktoria Žižkov (pokalna) 5 : 2.
BRNO. Ziden ice - Austria (Dunaj) 5 : 3!
BRATISLAVA Sparta (Praga - Bral -slava 3 : 2. Bratislava igra za veliko noO v Ljubljani z Ilirijo.
BUDIMPEŠTA. FTC - DFC (Praga) 3 : 1. MTK - Kispesti 1:0.
ITALIJA. Bologna - Juventus 1 : 0 (prvenstveni tekmi).
šBetežmca
KOLEDAR.
Danes: Ponedeljek, 28. marca 1927: katoličani: Fran, pravoslavni: 15 marca. Agapije.
Jutri: Torek, 29. marca 1927; katoličani: Peter; pravoslavni*  16   marca, Savi:i.
Današnje prireditve.
Gledališča: Drama: »Macbeth« B. — Opera: zaprto.
Kinematografi: Matica >R3naldo Rlnal-dini«; Ideal: »Krona garnizije«.
Dežurne lekarne.
Danes: Sušnik, Marijin trg; Kuralt, Go-sposvetska cesta.
Jutri: Ramcc, Miklošičeva c; Trnko-czy. Mestni trg.
Za naše naročnike.
Danes in jutri pridejo ca vrsto izkaznice serij K In L.
Naši rojaki v Ameriki
V Chicagu biva Slovenec Josip Omerzi. ki je napravil važen izum na polju kinema-fotografije. Omerza je izumil za projekcijski aparat posebno sekalno kolo, ki povzroča, da so na platno projecirane slike za 40 odstotkov bolj čiste in jasne. Izum jo eden najvažnejših tekom zadnjih 25 let in ima tudi velik ekonomski pomen, ker bo aparat poslej potrošil mnogo manj električne energije. Izumitelj je dal svoj izum že patentirati.
V severoameriškem meslu Willard jo zadela naše rojake težka nezgoda. Pogorel je tamošnji »Slovenski narodni dom%, ki so ga zgradili s trudom in težkimi žrtvami. Dotu je pogorel do tal in je škoda prav velika, ker je bila zavarovalnina le neznatna.
Smrtna kosa tudi med našimi ameriškimi rojaki ne počiva V mestu Pueblo je pretekli mesec zahtevala kar pet žrtev. Dne 6. februarja sta se v rudniku smrtno ponesrečila Josip Steblaj in njegov 171etni sin Anton. Oba je zasula debela plast zemlje. Doma Bta iz Zelimlja pri Igu. Pokojni je zapustil ženo in šest otrok. Tri nadaljnje žrtve med našimi rojaki v Pueblu je zahtevala 6rčna kap. So to 571etui Milko PapeŠ, ki zapušča ženo iii dve hčerki. Martin Brodario, star S9 let, doma iz Podzemelj na Dolenjskem in Ivana Kocman, ki je prišla pretekli mesec na obisk k svoji sestri v Pueblo, kjer je nenadoma umrla radi kapi. Pokojna je bila stara 39 let, rodom iz Malih Lašč na Dolenjskem in mati devetih otrok v starosti do 17 let.
Kap je zadela dne 28. februarja v Chica-gu tudi rojaka Janeza Eržena, doma iz škofjeloške okolice. Njegovo rodbino je tekom enega meseca zadela že druga nosreča, kajti dne 17. februarja ji je umrla dveletna hčerka Lilija.
V VValsenburgu, Colorado, sla se težko ponesrečila naša rojaka Joe Gril in Jakob Sprug. Prvemu je v rudniku padla težka skala na nogo in so ga prepeljali v bolnico, kjer so mu odrezali nogo. Gril ima ženo in četvero otrok. V bolnico 6o prepeljali tudi rudarja Spruga, ki je v rudniku zadobil težke notranje poškodbe.
KRIŽARKA KRIŽARKA KRIŽARKA KRIŽARKA KRIŽARKA
PAUL RICHTER H. A. V. SCHieiTOO
Ladislav Vladvka.
37
— Morda pa lahko oostrežem gospodom sam. Milostiva ni še tako zdrava, da bi jo mogli nadlegovati z zaslišanjem. Gotovo vam ie znano, da ie po oni usodni in strašni noči težko zbolela. Tu v drugi polovici vile stanuje bankir Hora. ki gotovo ve za Horalkov naslov, kajti Horalek ie odnotoval po trgovskih opravkih v sporazumu s svojim družabnikom. Poleg teea sem slišal praviti, da je Hora baie sam kupil oni dve dogi, ki sta posDešili razvoz-Ijanje košifske drame. Kot rečeno, sem izvedel to od drugih in torei za resničnost ne morem jamčiti. Ako bi bili tako prijazni in vprašali Hora. bi gotovo izvedeli več kot tu pri milostivi. Sicer pa ne mislim, da bi gospa kai vedela, kajti bolezen >o je preklenila na Posteljo. Šele danes ie vstala.
Od veselja si je mel roke. da je tako imenitno Dodkuril Hori
Tud] Mila je bila z rezultatom njegovega posredovania zadovolina. Pozvonila je in naročila služkiniL naj začne nositi na mizo.
Obed med štirimi očmi ie bil obema prijeten. Kramljala sta intimno in veselo. Kovafik ji je pripovedoval o izkušnjah Dri izpitih. Mila bi bila pa rada napeljala pogovor na druge veselejše in važnejše dogodke v živlieniu, kajti življenje študentov pred in do izpitih se ji je zdelo dolgočasno.
Ko je prinesla služkinja Črno kavo, sta jo vprašala, da-li so gospodje še pri Hori.
Služkinja je prikimala.
— Torej prede Hori slaba?
— Mislim, da še ne. Hujše b: bilo, ako bi ga takoj aretirali in odvedli. Ne smeš pozabiti, da ie že njegovo nočno streljanje opozorilo policijo, da ie mož sumljiv. Kaj neki bi dejal, ako bi vedel, kdo mu je poslal komisijo na vrat?
— Dobro, da je moi mož odpotoval. Gotovo bi tudi njega zasliševali.
— Ali se kmalu vrne?
— Menda ne, vzel je mnogo prtljage s seboj. To se mi ie zdelo čudno, kajti navadno je potoval brez večje prtljage. O vsem se ie posvetoval samo s Horo, ki le bil stalno pri nas. Tudi pri izbiranju prtljage mu ie pomagal. AH si moreš misliti, da je bil Hora navzoč celo pri najinem slovesu? Šele ko je mož odpotoval, sem se spomnila, da me
pred odhodom niti poljubil ni. Bože, kako slab spomin imam. Glavnega ti namreč še nisem povedala. Mož mu je kar naravnost priporočal, naj oazi name, češ, da še nisem zdrava in da niti dr. Nesveda, niti ti nimaš toliko prostega časa, da bi mogel često prihajati k nam. V naglici mu niti odgovoriti nisem mogla. Strašno se mu je mudilo na pot. To priporočilo seveda ni tako tragično, ker so vezna vrata vedno zaklenjena, ako smo s služkinjo in kuharico same doma. Sicer je pa naša kuharica pravi dragonec. Ali jo hočeš videti? Dva redarja vtakne za pas.
Po obedu sta odšla v salon, kjer sta kramljala, kar jhna je prišlo slučajno na misel. Mila se je spominjala prvega njunega srečanja v vili.
— Ali se še spominjaš, kako sva takrat plesala? Kaj če bi si tudi danes privoščila radiokoncert?
Se predno je dogovorila, je privlekel aparat. Odprla sta vratca in Mila je pogledala v program.
— Koliko je ura? Dve. AH bi ne hotel zopet Pariza? Koncert Locatelllje-vega orkestra
Superheterodln ie zapel kakor pri prvem posetu
Mila se le spočetka smejala kontrastu med prvim in sedanjim Kovafiko-
vim posetom. Žilica ii ni dala miru in kmalu je vprašala KovaFika, ali bi hotel plesati z njo.
— Nositi te kakor slamnatega moža? —Motiš se, Jarko, ni tako hudo.
Vstala je iz naslonjača in se zavrtela po sobi. Tudi on je vstal, da bi jo prestregel, ako bi omahnila. Toda Mila je odklonila njegovo pomoč, okrenila se ie počasi k njemu in se mu nasmehnila. Pogledala mu je v oči in mu položila levo roko na ramo.
Plesala sta previdno, počasi, kakor po travi, ki ne sme biti poteptana. Koraki so bili zelo k'atki, plesalcema je zadostoval najmanjši kotiček in figure so bile najenostavnejše.
Toda plesala s£a vendar. Ritem se je oglašal v njunih žilah in živcih. Mila se je naslanjala na Kovafika, on jo je pa podpiral Plesala sta rahlo in fino, samo zase in sebi.
Ko sta nenhala plesati, je naslonila glavo na njegovo ramo.
Prva je vstala ona, da bi začela znova plesati.
Vsa rdeča mu ie šepetala;
— Kako naj umrem, ko sem pa tako malo plesala?
Naenkrat se je začulo trkanje. Služkinja, ki je prišla povedat da trka Hora, je stala v zadregi na praga.
Kmalu je stal za njo tudi Hora in sleda! čez njeno glavo v sobo.
— škoda. Žal mi je. že drugič vaju motim. Nikar mi ne zamerita.
Mila je vsa prestrašena prebledela.
— Kako mislite to — drugič? Ne razumem vas in ne spominjam se, da bi bili naju že kdaj motili. Sicer pa — sedite, prosim.
Hora je nekaj zamrmral češ, da se ni hotel zračiti, da pa mora nujno govoriti v neki važni zadevi z doktorjem.
Presenečenje ie bilo tudi KovaFiku zelo neltubo ne glede na to, da mu je Horov prihod pokvaril tudi popoldne, ki bi bilo v Milini dražbi zelo prijetno. Ko ga je pa Hora ogovoril, je imel občutek, da se ga je dotaknilo nekaj sluzastega.
— Ne vem. komu naj se zahvalim za to čast
— Milostiva gospa bo tako prijazna In nama bo dovolila pomeniti se tu v sosedni sobi. da ie ne bova nadlegovala.
Govoril ie dokaj gladko in mirno, kar ni bila niegova navada.
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
Dnevne vesti
V: LJubljani, dne 28. marca 1927.
— Vprašanje oblastnih prosvetnih inšpektorjev Oblastni prosvetni inspektorati ostanejo samo v onih oblastih, kjer so bili xe poprej ustanovljeni. Novih oblastnih inšpektorjev prosvetno ministrstvo ne bo imenovalo, ker hoče tudi pri teh ustanovah Štedi ti Funkcije oblastnih inšpektorjev preidejo v onih oblastih, kjer inšpektoratov ni, na oblastne šolske nadzornike odnosno na starejše sreske šolske nadzornike.
— Madžarski poslanik v avdijenci. Novoimenovani madžarski poslanik na našem dvoru <ir. F o r s t e r je bil v nedeljo sprejet od kralja v posebni avddjenci. v kat>ri je izročil vladarju svoje povarilnice.
— Poset poljskih prtvrednikov. Poljsko poslaništvo v Beogradu objavlja, na namerava meseca mala t. 1. večja skupina poljskih industrijalcev ha trgovcev pose trti Beograd in druga važna centra naše industrije i.i trgovine. Poljaki s tem vrnejo poset na-^ih privrednilkov, ki so lani posetili vele-sejm v Lvovu ter obiskali tudi Krakov in Varšavo.
_ Iz gozdarske službe. Za šefa šumske uprave na Bledu je imenovan kult. inž. Cvetko Božič.
— Ti zdravnišlike službe. V imenik zdravniške zbornice za Slovenijo so vpisani zasebni zdravnik v Sečovem pri Rogaški Slatini dr. Karol Pe č n i k, zdravnik državnega zdravilišča v Topolšciei dr. Valentin Vari in zdravnik bolnice v Slovenjgradcu ir. Makso P o h a r.
— Upokojitve v učiteljski »luibi. Upokojene so: učiteljica ženskih ročnih del v Pilita jnu Ana Grmovsek-Cižek, učiteljica v Ko-revju Olga Medved-Jonke, otroška vrtnirica aa Jesenicah Neža Stradal, učiteljica v Kore v j u Jadviga Prudič-Strel in učiteljica v Ro-zaški Slatini Ljudmila Glinšek-
— 11 državne eluibe. Imenovani so: za mieujerja pri oblastnem hidrotehničnein oddelku v Mariboru pripravu. Edvard Fu-eina, w šefa Šumske uprave na Bledu šumarski svetnik in šef šumske upravi v Kranjski trori Cvetko Božič, za učitelja srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru učitelj niž-ie poljedelske šole v Maiboru Josip Prioi, za veterinarja pri Kranjskem sreskem poglavarstvu, s sedežem v škof ji Loki, tajnik veterinarskega oddelka v pol jedel, ministrstvu Fran Goljar. Upokojen je ereski šumar in šumarski referent pri sreskem poglavarstvu v Kranju Ferdinand Ferjančič.
— Naši cariniki na češkoslovaškem. V četrtek in petek so si ogledali naši cariniki Prago in njene zanimivosti. Prasko prebivalstvo jih je povsod navdušeno sprejelo. V četrtek jim je priredila mestna občina banket, katerega so se udeležili tudi delegati beogradske mestne občine. V petek je sprejel nase carinike češkoslovaški finančni minister dr. Englis, ki je pozdravil goste kot sinove bratskega naroda in zastopnike finančne uprave bratske države. Naglašal je potrebo osebnih stikov in poglobitve meds«*-bojnega spoznavanja. Za pozdrave se je zahvalil šel personalnega oddelka v generalni direkcija carin Dragutin PrpiO, na kar se je vršila Čajanka.
__Usposobljenostui izpiti za slovensko
stenografijo. Usposobi j enostni izpiti za slovensko stenografijo na srednjih in njim sorodnih šolah se bodo vršili v soboto 30. aprila v poslopju županijske oblasti v Ljubljani, Bleiweisova cesta 10, II. nadstr., soba št. 21 Pismeni izpit se začne ob 9. url, uBtni bo pa istega dne popoldne. Prošnje naj se vlože najkasneje do IG. aprila pri predsedniku izpraševalne komisije, gimnazijskem ravnatelju v pok. g. Franu Novaku v Ljubljani. Tavčarjeva ulica 10, II.
_ Za mrtvo proglašeni. Okrožno sodišče
v Celju je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve Franc Kunej iz Vrenjske gorice, Rudolf Stropnik iz Višnje vasi, Matija Bukov-šek iz Jazbenvrha, Ivan Jagrič iz Piršenbre-?a, Alojzij Ceraič iz St. Ilja, Fran Voga iz RaMtovca, Fran Kučar od Sv. Miklavža, Josip Rančigaj iz Ojstriške vasi, Blaž iz Malih Braslovč in Josip Tanšek iz Košnic Vsi so odšli začetkom svetovne vojne k vojakom In *e niso vrnili. Oklicni rok poteče 1. oktobra t. L
— Izpremetnba krajevnih imen in mej v
ljubljanski oblasti. Od L 1918 doslej so se
izpremenila sledeča krajevna imena: občina Podrečje v kamniškem okraju se le izpremenila v Vir; naselbina med Lftrb-Ifano in S rožicami je dobila ime Brinje. Za trga sta bili proglašeni bivši vasi Domžale in Trbovlje; za mesti sta bila pi oglašena trga Radeče v krškem okraju in T r ž i č v kranjskem okraju. Občine Dol, Dolsko m Velika vas so se izločile iz kamniškega okraja in se pridelilo vasi Dol in Dolsko Ljubljanskemu, občina Velika vas pa litijskemu okraju. Vas Rudnik v štepan-ski občini se Je pridružila občini Rudnik-
— Kako se uraduje! Dne 25. maja m. L jo nekje v naši drŽavi poHcija zgrabila in zaprla dva državljana, ker sta bila osumljena, da sta izdala na trgu 13 ponarejenih bankovcev po 20 Din. Notranje ministrstvo je pozvalo mad dne 22. junija m. 1., naj pošlje osumljene bankovce nemudoma Narodni banki v preiskavo. Toda sodišče je poslalo osumJjeoe bankovce Narodni banki šele 10. oktobra m 1. Narodna banka pa je dognala, da so bankovci dobri ta nepona-rejenl Naša državljana sta bila torej nedolžna zaprta od 25. maja do konca oktobra m. 1 zaradi uradne zanikam osti! Da se izogne takim krivicam, zaradi katerih trpi nezaupanje naš državni denar, )e naročilo notranje mtnistrstvo, da je treba osumljene bankovce vselej brez odlašanja predložiti Narodni banki ali njenim filliaJkam. Žalostno je, da je takega naročila Pri nas sploh treba! Kakšno zadoščenje sta prejela po krivem obdolžena in pet mesecev zaprta državljana, ni mano. Ne vemo trfrJ, kako so odlikovali dorffiraf »nadležni sod« za njegovo vzorno ur ado vanje.
— Novi arhitekti. Gc- Herman Huss, Karol Huss in Josip Trebše so poiožiH na teh. fakulteti univerze v Ljubljani izpite za inženerje arhitekte. Čestitamo!
— Urad Ljubljanskega velesejma je izdal lične propagandne znamke za svoj letošnji VIL veiesejem, ki se vrši od 2.—11. julija. Kdor jih želi uporabljati in »ako tudi v propagandnem oziru podpirati to na*o važno gospodarsko ustanovo, uaj to javi uradu, ki mu jih bo takoj br^zpiaino dostav: I
— Osvoboditev društev od plačila taks.
Mimstrstvo financ ie s posebno odredbo oprostilo od plačala taks med drugan Zvezo slovenskih društev, Zvezo kultunrh društev in Šolsko Matico v Ljubljani. Ta društva so osvobojena od plačila vseh taks, ra-zun onih v civilnopravdoih sporih.
— Plače članov oblastnega odbora v Beogradu. Po posebni uredbi beogradske oblastne skupščine so določene plače članom oblastnega odbora. Vsi člani prdremajo brez vsakih drugih doklad mesečno 7500 Din.
— Sprememba v naši vojski. Za komandanta I drvizijona dravske artiljerijske brigade je imenovan major Mttar Po povi č, za namestnika načelnika artilerijskega oddelka kosovske artiljerijske oblasti je imenovan Valentin C o p. V našo ar modo so sprejeti za poročnike: Josip Planer, Josip Julijan, Josip Bukard, Ernest Hiršler, Matija Zitko tn Ladislav Pesek, za podporočnike pa: Jostp Fihtler. Peter Adam, Jakob Burbah, Karo Jeger, Viktor Degrel, Franjo Ples, Matija Cvtmer. Matija OHha, Maks Frelih, Frarrjo Svetec in Robert VeseL Napredovali so v artiljeriji za rezervnega poročnika Franjo Sedlar, za podporočnika Pa Egon Prerner. V inženirski stroki je napredoval za poročnika Stanko Dimnik, v sodni stroki za rez. sodna poročnika dr. Ivan Draganec in Janko Dvornik. Vpokojen je orožnik rx>dpolkovnik Mirko Cvabte.
— Pravilnik o zaposlitvi Invalidov. V ministrstvu socijalne politike Je podpisan nov pravilnik o zaposlitvi oseb. ki so zaščiten« po invalidskem zakonu. Pravilnik je stopil v veliavo v soboto.
— Nalezljive bolezni v ljubljanski oblasti. Od 8. do 14. marca je bilo v ljubljanski oblasti 9 slučajev tifuznih bolezni, 80 Skr-latinke, 27 ošpic, 11 davioe, 33 dušljivega kašlja, 1 dremavice, 4 sena in 787 gripe.
— Živalske bolezni ▼ ljubljanski oblasti. Od 14. do 20. marca so bili v ljubljanski oblasti 4 slučaji živinske kuge, 1 vraničnega prisada, 1 konjskih garij in 1 svinjske rdečice.
Podravska podružnica Slov. plan. društva v Rušah vabi svoje člane na redni občna zbor, ki se vrši v soboto dne 2. aprila ob 17. ozn*. 1 a uri v gostilni g. Glaserja v Smoltiiku. Sprejela se bodo nova pravila in voli se tudi odbor za nadalino dobo. — K obilni udeležbi vabi — odbor.
— Smrtna kosa. Včeraj je umrl v Ljubljani bivši krojaški mojster g. Anton Repo v g. Z njim je legel v grob zopet eden onih tipičnih predstavnikov stare slovenske garde, Id jih je med nami vedno manj. Dosegel je visoko starost 82 let. Ves trud in skrb je posvetil svojim otrokom, ki jim ie nudil vse, kar more dati skrbni oče svoji rodbini. Pogreb bo v torek ob dveh popoldne iz vile L u žar ob Tržaški cesti. Blag mu spomin! Žalujočim naše iskreno sožaljel
— Pri ljudeh z oslabelim delovanjem srca Vam pripravi kupica prirodne grenčl-ce »Fratnc-Josef«, zaužita vsako jutro na tešče. lahko telesno odvajanje. Strokovni zdravniki za srca so prišli do zaključka, da celo pri težkih oblikah napak srčnih za-klopnic učinkuje voda »Franc-Josei« zanesljivo in brez vsakršnih težav. 46-L
— Podpornemu društva slepih v Ljubljani, VVoIfova ulica 12, so dalje darovali: Mesarski pomočniki Zadruge mesarjev In prekajevalcev 300 Din, dr. L Bole 150 Din, Hranimo in posojilno društvo Ptuj 150 Din, Posojilnica Trebnje 100 Din, Josip Reich 20 Din, A. Bfrola 200 Din. VVeinberger Mirko 50 Don, Drnovšek Ivan, MihelčfC Kos F„ Miler M., vsi v Zagorju ob Savi, po 20 Din, Govejšek M„ Hrastek Ivan. Kočevar A* vsi v Zagorju ob Savi, po 15 Din. — Vsem plemenitim darovalcem iskrena hvala. Odbor,
Iz Ljubljane
—U Zanimiv shod proletarsktb žena v Mestnem domn. V dvorani Mestnega doma se je včeraj popoldne vršil shod. ki ga je sklicala socialistična Zveza delavskih žena in deklet in ki jc bn razmeroma dobro obiskan. Bilo je tudi precejšnje število moških, ld pa kljub pozivom niso hoteli aH si morda niso upali poseči v debato o prav aktualnem socijalnem vprašanju glede odprave §§-ov 144-—148 našega kaz. zafcona, ki se nanašajo na odpravo ploda. Shod je otvorila predsednica Zveze Marija R a -k o v č e v a. ki je v svojem govora nagla-ša-Ia. da je bil prvotno shod policijsko prepovedan, ker je bila na dnevni red postavljena rudi točka: Nikoli več vojne! Pozneje policija shod dovolila, ker se je ta točka črtala z dnevnega reda in zato proietarske žene ne morejo govoriti o vojni. Poročevalka Mica Ajdiškova ie v precej temperamentnem m borbenem govoru očrtala glavne težnje slovenske proietarske {ene. Kratko je utemeljevala zahtevo glede uvedbe modernega starostnega in invalidnega zavarovanja za delavske žene. dalje modernizacijo kazenskega zakona glede odprave ploda m uvedbo splošne, tajne ženske volilne pravice. Soglasno in z velikim odobravanjem je bila sprejeta resolucija, ki poživlja vlado, da čimpreje izvede starostno m invalidno zavarovanje, dalje zahteva, da se odpravijo §§ 144—148 kaz. zakona, na njih mesto postavi moderen zakon, ko bo omogočal, da se revne m bome matere,   k J   so   Že preobložene   z otroci.
zdravniško poduče* kalao prepreči a nosečnost. Resolucija dalje zafcteva, da vtada čimpreje uvede enako, tajno žensko vottt-no pravico za vse Javne zastope. Shod Je potekel mirno.
—lj Prva predstava »Kralja Oidlna«. ki jo uprizori Naraščaj Rdečega križa na I. drž. gimnaziji v Ljubljani, se vrši v dramskem gledališču v soboto, 2. aprila ob 3. popoldne, ponovi pa se v torek, 5. aprila ob 8. zvečer. Na obe predstavi občinstvo opozarjamo, ker se mu nudi redka prilika, videti na odru to morda najmočnejše dra-matsko delo ne le stare grške, temveč tudi svetovne literature vseh časov. Korove partije je špecijehio za to uprizoritev uglasbi! znani komponist g. dr. Kimove. Dijaki, ki so se z občudovanja vredno požrtvovalnostjo lotili velikega dela. so predstavo skrbno pripravili. Cisti prebitek je namenjen počitniškim kolonijam' Rdečega križa.
—lj G. Veliki župan dr. Fran Vodoptvec se je vrnil iz Beograda in zopet sprejema stranke ob običajnih sprejemnih dnevih.
—lj Napredno politično in gospodarsko društvo za šentpeterskl In kolodvorski okraj vabi vse člane na svoj letošnji občni zbor, ki se bo vršil z običajnim dnevnim redom v ponedeljek 4. aprila v gostilniških piostorih pri Bončarju na sv. Petra cesti štev. 41. — Pričetek ob 8. zvečer. Radi važnosti občnega zbora naj nihče ne izostane! •
—lj Stavbarska razstava. Na Tehniški srednji šoli v Ljubljani se v sredo, 30. trn. ob 13. uri otvori razstava šolskih del abitu-rijentov Gradbene srednje šole. ki so šolo ta mesec dovršili. Razstavljena bodo dela zadnjega letnika m niaturitetna programi iz stavbarstva, arhitekture, stavbne mehanike in prostoročnega risanja, izvršena pod vodstvom strokovnih profesorjev g. arh. Kregarja, ing. škofa ta arh. Husa. Razstava bo otvorjena vsak dan od 10. do 12. in od 15. do 17. do nedelje 3. aprila, ko se ob 12. zaključi.
—lj Scottova ekspedicija ca južni tečaj, ki Jo je kazala v svojem kulturnem filmu Zveza kulturnih društev, je vzbudila tako zanimanje, da sta bili tudi obe nedeljski predstavi razprodani, čeprav se je film predvajal že petič in Šestič. Zveza kulturnih društev vrši s svojimi predavanji poučnih filmov izredno važno prosvetno delo, za katerega ji mora biti vsa naša javnost hvaležna.
—lj Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okra] vabi svoje člane na kinematografsko predstavo: Zanimivosti lz Francije, ki se bo vršila v torek ob 8. zvečer v društvenih prostorih na Rimski cesti. Vstop prost Pridite točno! — Izobr. odsek.
—ljAbsolventl stavbne rokoklelske šole na tehniški srednji Šoli se vabito na sestanek v sredo 30. t. m. ob pol 8. zvečer v salonu gostilne pri Lozarju v svrho ustanovitve stanovske organizacije. Pridite vsi ta točno! — Pripravljalni odbor.
—Ij Drobna policijska kronika. Od sobote na nedeljo je policija imela mnogo opravka z raznimi delinkventi in razgrajači, ki tudi snoči kljub deževnemu vremenu niso dal! miru. V soboto popodne in v nedeljo dopoldne so zaprli šest oseb. Nekega nepridiprava radi suma tatvine, nekega razgrajača radi pretepa na Dunalski cesti In tri vesele ptičice, ki so Jih morali nato spraviti v bolnico Od snoči do danes nI poMcrja nobenega zaprla. Množe se poročila o vlomih in tatvinah. Štiri osebe so snoči razgrajale, se pretepale in bile totalno pijane. Nagrada sledi. Prijavljenih je 10 voznikov in kolesarjev radi kršitve cestno-policijskega reda.
«ITO» zobna pasta najboljša.
—U Ugoden nakup nogavic vezenin in žepnih robcev le pri O. Dobeicu Pred škofijo. 51L
Iz Celja
—c Sejem. V soboto se je vršil v Celju letni živinski kramarski takozvani sred-njepostni sejem. Vsakovrstnega blaga je bilo dovolj na razpolago, kupcev pa ie bilo manj. Vreme je bilo zelo neugod-io In je posebno v dopoldanskih urah skoro neprestano lilo. Trgovci s kupčijo niso bili zadovoljni. Tudi na živinskem sejmu ie bila le srednja kupčija.
—c Požar. V noči od četrtka na petek okrog 4- zjutraj je dvakrat strel na Miklavževem hribu naznanil požar v Sližrji n e-stni okolici Zgorel je hlev nekega posestnika na Babnem, O asi in a društva so bila takoj na Hcu mesta ter preprečila* razširjenje ognja. Kako požar nastal. nI znmo.
—c Gradbeno gibanje. S spomladjo je oživelo tudi gradb. gibanje. Na Jožefovem hribu se grade zopet tri nove en ostra jvanj-ske hiše, nekaj jih je pa še projektiranih.
Nadaljujejo se tudi dela pri stavbi nove deške okoliške Šole. katera bo do jeseni dograjena tn se bo v njej že vršil v prihodnjem šolskem letu pouk.
Iz Maribora
—m Zopet sneg. Včeraj Je zavladalo v Mariboru in okolici pravcato aprilsko vreme. Sobice, dež, sneg in mraz se kar po redu vrste. V dolini je skoraj ves dan deževalo, Pohorje pa je pobelil zopet nov sneg. Zimski športniki lahko pridejo letos na 6voj račun. Ce bo še prihodnje dni vladalo tako vreme, se bodo še o veliki noči lahko smučali po severnem pobočju Pohorja.
—m Bolniška blagajna samostojnih trgovcev. Na inicijativo predsednika trgovskega gremija se je že pred leti uvedla akcija za ustanovitev bolniške blagajne za samostojne trgovce. Načrt pa se je še ie tekom lanskega leta izvedel. Te dni je poteklo prvo poslovno leto, ki izkazuje lope uspehe in najbolje priča, kako potrebna je taka ustanova tudi za trgovce. Saj je bolniška blagajna samo v prvem letu plačala za zdravnike, zdravila in bolniško oskrbo svojih članov nad 5&000 Din, Zal pa je mod trgov sitom
še vedno premalo razumevanja za to važno ustanovo. Upamo, da bo dosedanji uspeh vzpodbudil tudi one, ki so doslej etali ob strani. Mariborski gremij ima nad 500 članov, pri bolniSki blagajni pa je vpisanih le 87. Čim več bo članov, tem več bo mogla bolniška blagajna nuditi.
—m Mariborski župan dr. Leskovar, ki se je mudil več dni v Beogradu, se je v soboto vrnil. Baje je dobil zagotovilo, da bo mestna občina deležna posebnega posojila ministrstva socijalne politike za zgradbo uradniških stanovanj. Ker pa ©o javnost s takimi obljubami že tolikokrat pitali, jim nihče prav ne verjame in tako bomo menda tudi v Mariboru ostali brez stanovanj, če bomo zidali le z — obljubami.
TriUio nadzorstvo bi storilo mariborskim gospodinjam veliko uslugo, če bi se malo pozanimalo za mleko, ki prihaja na trg. V zadnjem času se je udomačila neutemeljena  *razvada<, da cene vsak petek
poskočijo. D očim stane ob >uavadnih: dneh liter 2.50 Din, zahtevajo mlekarice ob petkih 3 Din, poleg tega pa je mleko še često -raz-množeno-c s primerno količino vode. Za velikonočne praznike pa se že sedaj obetajo pretirane cene. Mlekarice napovedujejo, da bo stalo mleko za veliko noč kar S do 10 Din liter. Mislimo, da bi bila dolžnost tržnega nadzorstva, da temu navijanju cen. napravi konec- Ce je v drugih mestih mogoče preprečiti tako odiranje mestnega pebival-stva, se bo to pač lahko zgodilo tudi v Mariboru.
KOLI MSKA CIKORIJA
JE RES IZBORNA
Epidemijo somomorou o Zagrebu
Mariborčanka skočila z drugega nadstropja na dvorišče in si zlomila hrbtenico. — Poškušeni samomori iz bede in nesrečne ljubezni. — Mlada deklica izginila brez sledu.
Zagreb je zajel nov val samomorilne epidemije, ki se redno ponavlja zdaj v daljših, zdaj v krajših presled* kih. petek in soboto je zabeležila zagrebška policijska kronika zopet ce* lo serijo deloma poskušenih, deloma že izvršenih samomorov. Motivi so običajni: beda, brezposelnost, rodbin« ski prepiri, nesrečna ljubezen.
201etna Ria Hermanu, po rodu Ma* riborčanka, a zdaj že par let nastanje* na v Zagrebu, je v soboto popoldne obiskala neko svojo prijatljico na Wil* sonovem trgu. Nekaj časa se je ž njo pogovarjala, ko pa se je prijateljica zatopila v svoje delo, je Ria sedla za mizo, hitro napisala s svinčnikom par besed na listek papirja in se nato za* gnala k oknu. Predno se je prijateljica prav zavedla, je Ria okno odprla in skočila iz drugega nadstropja na dvorišče. Padla je na neki socf in nato na tla, kjer je obležala. Z zlomljeno hrbte* nico so jo nezavestno prepeljali v bol* nico, kjer se bori s smrtjo. Od Časa do časa se zave, a vzroka svojega obup* nega čina noče povedati. Poslovilne besede, ki jih je bila napisala na listek, so pisane v nemščini in naslovljene na nekega zagrebškega gospoda, s kate« rim sta se imela rada.
V petek ponoči je zagrebški detek* tiv ustavil na ulici Dunajčanko Ano Karhan, ki jo je imela policija na su* mu, da se udaja tajni prostituciji. Od* dal jo je v policijski zapor. Ko je zgo* daj zjutraj paznik odprl celico, je na* šel Karhanovo ležečo nezavestno na tleh in s krvavo peno na ustih. Prepe* l j ali so jo v bolnico, kjer so ugotovili, da se je zastrupila s karbolom. Izprali so ji takoj želodec, a zdravniki imajo le malo upanja, da ostane pri življenju.
V bližini Mirogoja so našli obese* nega na nekem drevesu brezposelnega delavca Mijo Kujniča iz Like. Zaman je iskal po Zagrebu zaslužka in polici* ja ga je aretirala radi postopanja, a ga nato zopet izpustila, ker sc je izkaza?
Io, da res ni mogel dobiti dela. To je bržčas njegov obup pritiralo do viška, pa si je sam končal življenje.
Trgovec Franjo Barčanec sc jc do* ma spri s svojo ženo. V razburjenosti je segel po samokresu in si pognal kroglo v prsa. Krogla je sicer prebila prsni koš. ni pa poškodovala plemeni* tejših delov notranjosti. Barčanec jc bil prepeljan v Zakladno bolnico kjer so ga operirali. Njegove poškodbe so lažjega značaja in bo tekom prihodnjih dni že lahko zapustil bolnico.
Tudi v nedeljo je zagrebška kronika zabeležila en puskus samomora. V gostilni Mihe Deželjaka na luci je sedel izvašček Bogdan Radjevinovic v družbi dveh znancev. BS1 je precej vinjen. Nenadoma jc izjavil svoji družbi: »Kar sem sklenil, bom tudi izvršil«. Istočasno je rx>te^rrril iz žepa velik nož in si ga zabodel v vrat. Preplašeni so gostje odskočili, nato pa so obvestili v bližini službujočega stražnika. Redar je skušal odvesti Radjevinoviča •v bolnico, ta pa se je temu uprl. Na pomoč sta prispela še dva stražnika, nakar so težko ranjenega šiloma odvedli v bomici. Radi prevtlike izgube krvi se je v bolnici onesvestil. Ko sc je zopet zavedel, je izjavil: »Nrkar ne mislite, da sem se zabodel radi bede. življenje sem si hotel končati, da nc gledam več krivice, ki se dogaja na svetu.«
Iz Zagreba je nedavno izginila služkinja Malčika Bratelj iz sela Bra-telji. Mladenka je bila zadnje čase zelo potrta in je zadnji dan pred odhodom izjavila svojemu bratu, da se nc bo nikdar več vrnila domov. Domneva se, da je Malčika izvršila samomor. Imela je ljubavno razmerje z nekim fantom, ki na io je zapustil, ko je zvedel, da bo postala mati. Brateljeva je stara šele 19 let in jo vsi hvalijo kot pošteno in simpatično deklico.
Hemeroidalni cepci
Zahtevajte brezploden vzorec trea znaneg* zdravi'« od tvrdke aurro O&lena«. Gru. OsUrr., Leonhard»truae 6
Mučeniški starec Paja in njegova pravica
Pred nekaj dnevi je prišel v ministrstvo za agrarno reformo neki 701etni starec in začel rotiti uradnike, naj mu. dokler jc še živ, nakažejo zemljo, do katere ima pravico. Njegovo obupano lice in sivi lasje so zainteresirali uradnike, da so starčka zaslišali z izjemno pozornostjo. Starec jim je predoči! naslednjo nokvtrjeno »dozvolo«:
— Ministrstvo notranjih del dovoljuje Paji Andrijaševiču in njegovi ženi Ani, da lahko v kraljevini SMS zbirata milodare v svrho vzdrževanja, ker sta v vojni izgubila tri sine, a Ana je slepa.. •
Jadni starec ie med solzami izpovedal svoje življenje: Do 1914. je živel z ženo in osmero otroki v svoji vasi Stepena blizu Mostarja. Takoj ob izbruhu svetovne vojne je pobegnil kot čvrst mož v Črno goro. Svojo rodbino je namesti! v Nikšiću, sam pa je s tremi sinovi stopil v črnogorsko vojsko. Leta 1916. so ga Avstrijci vjeli, njegovi trije sinovi pa so prešli na solunsko fronto.
Nekaj časa se je mož naiiaia] v ujetni-Scem taboru v Doboju, od koder pa je pobegnil. Pridružil se je neki komitski če« ter hajdukova! v gozdovih po Bosni in Slavo-nlfl. V tem času so avstrijske oblasti internirale njegovo ženo bi mladoletne otroke na Madžarskem.
Se Štiri leta po prevratu ni Paja nikakor mogel doznati, kje so nahajajo. 2rvel je kot hlapec pri nekem gospodarju v MačvL Lepega dne pa je od oblasti prejel poročilo, da se njegova žena nahaja v ubožnici v Sarajevu, da je v internaciji oslenela in da ji je tam umrlo vseh petero otrok, ki jih je in-cla s seboj. Oblasti so pozvale starca, naj ženo vzame iz ubožnice, ker da je sam dolžan skrbeti zanjo. Odgovoril jc, da mu tp ni mogoče, ker je star in se jedva vzdržuje sam. Navzlic temu so* mu iz ubožnice poslali ženo z obljubo, da mu bodo nakazovali mesečno podporo. Toda starec te podpore nikoli ni videl in mu ni preostalo nič drugega, kakor da se je s svojo slepo ženo podal prosjačit šrrom države. Prflla sta v Beograd in prosila- za zemljo, ki jima po zakonu pripada, ker so trije sinovi junaško padli na solunski fronti.
Pet let sta onemogli starec in slepa starka prosjačila od vasi do vasi ter prihajala v Beograd moledovat za zemljo, a je nista dobila, četudi sta napisala prošnjo kralju in čeprav je bila iz dvora ministrstvu dostavljena naredba, naj se starcu po zakonu nakaže zemlja.
Pred letom je slepa starka umrla, jad-rega starca pa je policija aretirala in dvakrat odgnala v njegovo domovinsko občino. Pred par dnevi je sivi starček skrivaj prispel v Beograd in se kratkomalo nastanil na hodniku ministrstva za agrarno reformo. Na ulici se ne sme pojaviti, ker bi ga zopet prijela policija in tirala v domačo vas. Usmiljeni uradniki mu daio tuintam kale dinar za obed in večerjo m tako starec n$ hodniku čaka na svojo pravico...
Napisi na ploščah
prevlečeni z radio*tinkturo, morejo *e čitati tudi ponoči. — En primer.
nocavice.kliIuI:^:
-JI
To in ono
Brezposelni v vlogi poljskega kralja
y> vasi Nufio Koszielna se je poja« /11 nedavno mlad mož, ki je oznanjal kmetom, da kandidira na poljski pre* stol in da ga republikanska vlada pre* ganja. V dokaz, da je res pretendent na poljski prestol, je kazal razne listine s tajnimi pečati. Vest o pretendentu na poljski prestol se je naglo širila po okolici in od vseh strani so začeli pri« hajati kmetje, da si ogledajo bodočega kralja.
Poljski kralj in spe je proglasil, da izda na dan svojega godu 19. marca manifest na poljski narod. Ker pa ni imel izgledov, da bi mogel zasesti pre* stol v Varšavi, je dal s pomočjo naiv* nih kmetov zapleniti bližnji grad polj* skega plemiča Mickievdcza. Graščak se je mudil takrat v Varšavi in zato ni mogel protestirati proti pustolovčevi nastanitvi v gradu. Kmetje so po dvo* dnevnem obleganju grad zasedli in po* stavil v veliki dvorani prestol, ga okra* sili z dragocenimi preprogami in po* sadili nanj novega poljskega kralja. S tem je bil uvod komedije končan.
Epilog je kmalu sledil. Lastnik gra* du, ki so ga o nastanitvi samozvanega kralja brzojavno obvestili, je poklical na pomoč policijo, ki je kmete pregna* la iz gradu, lažnega kralja pa aretirala in odvedla v zapore. Pustolovec je imel okrog sebe kot telesno stražo naj*, močnejše kmetske fante, tako da je morala policija nastopiti s pendreki in sabljami, predno je spravila pustolovca pod ključ. Na policiji se je izkazalo, da je pretendiral na poljski prestol 21* letni brezposelni Szewczik. Kmetje so še vedno prepričani, da je dala repu* blikanska vlada zapreti poljskega kralja.
Kitajski generali
V, ospredju svetovnih dogodkov stoji že del j časa krvava meščanska vojna na Kitajskem in vsi listi beleži* jo imena glavnih voditeljev tega epo* halnega pokreta, ki bo imel za žolto raso pa tudi za Evropo dalekosežne posledice. Evropska javnost si pa ve* činoma ni na jasnem, kakšno vlogo igra jo v državljanski vojni na Kitajskem razni generali, čijih imena čitamo dan za dnem v poročilih o kitajskih zme* dah. V Evropi in Ameriki je najbolje znano ime kitajskega generala Feng* jusejanga, ki ga imenujejo tudi kr* ščanski general. Poveljnik kantonske rdeče revolucijonarne armade je ge* neral Čangskajsšek, ki ima okrog sebe sovjetske vojaške strokovnjake. V poročilih čitamo tudi imena maršalov Čangsco*lina in Vu*pej«fuja. Ta dva sta pristaša starih fevdalnih razmer.
General Feng jc mož orjaške po* stave in izredne žilavosti. V preprosti glinasti koči, ki so mu jo postavili vo* jaki, dela od jutra do večera. V nje* govi armadi služijo po večini sel jaki. Feng jc začel borbo za ljudsko iz* obrazbo. Drugi cilj njegovega pokreta je zboljšanje kitajskih železnic in cest. Tekom lanskega leta je zgradila armada več novih cest in 8 mostov. Feng ima v načrtu tudi razne druge komunalne naprave, s katerimi se ho* če prikupiti ljudstvu. Od kapitalistov zahteva, da morajo dati za javne po* trebe na razpolago brezobrestna poso* jila. Njegovi vojaki nosijo na rokavih trak z napisom: «Umri za domovino, ljubi ljudstvo in pomagaj bednim.» —
General Feng živi spartansko življe* nje. Švicarska guvernanta njegovih otrok pripoveduje, da je morala sama z glino zasuti jame v siromašni koči, kjer so stanovali, šele nedavno ji je poslal general primerno pohištvo.
Fengovi vojaki se morajo učiti pi* sati in čitati. General jih uči tudi lojal* nosti napram domovini, ki jo kitajski seljak doslej sploh ni poznaL Fengovi armadi se je pridružilo tudi mnogo na* cijonalističnih študentov. Študenti so pripadah" doslej na Kitajskem višjim slojem, dočim so bili kmetje povsod zapostavljeni. V Fengovi armadi slu* žijo študenti kot navadni vojaki, sel j a* ki pa zavzemajo oficirska mesta. S so* vjetsko Rusijo hoče ostati Feng v pri* jateljskih stikih, dasi ne odobrava ko* munizma, Feng je kmetski sin in med ljudstvom baje zelo priljubljen, ker da ustreliti vsakega vojaka, ki nadleguje civilno prebivalstvo.
Dva zverinska zločina
M vasi Kyjov na Moravskem je ži* vel 711etni kmet Petrik, ki se je pred sedmimi leti vrnil iz Amerike. Pred dobrim mesecem je Petrik nenadoma izginil. Orožniki so ga začeli iskati, to* da vse njihovo prizadevanje je bilo za* man. O starcu ni bilo ne duha ne sluha.
Pred par dnevi pa je šel Petrikov sosed Čuba na polje pogledat setev. Med brazdami na svoji njivi je našel odrezano Človeško glavo. Prestrašeni kmet je obvestil orožnike, ki so po dolgem iskanju našli tudi truplo. Gla* va i truplo sta že razpadala, vendar pa so lahko spoznali še pogrešanega Pe* trika. Petrik se je pred sedmimi leti vrnil iz Amerike in živel s svojima si* novoma v skupni hiši, ki jo je sezidal s pomočjo prihranjenega zaslužka v Ameriki. Oče je bU vdovec in se je po svojem povratku v drugič oženil, nato pa kmalu sam odpotoval nazaj v Ame* riko in prepustil sinova mačehi. Živ* ljenje z mačeho je imelo za oba fanta slabe posledice, kajti mačeha je bila notorična pijanka. Zanemarjala je dom in zapravljala, kar sta mladeniča za* služila. Predlanskim je odšla iz gostil* ne v bližnji gozd in se v pijanosti obe* sila, — Jeseni se je Petrik zopet vrnil na dom. Sosedom je večkrat to* žil, da sta sinova nehvaležna in da se rada prepirata ž njim. Domače razprti* je so dosegle svoj višek, ko se je hotel 701etni starec še enkrat oženiti. Sinova sta mu branila, ker sta se bala za ded* ščino, oče pa ni hotel popustiti in pre* piri so se nadaljevali, dokler ni oče ne* kega dne brez sledu izginil. Ko so se* daj našli njegovo truplo, so sinova are* tirali, a oba odločno zanikata krivdo in prisegata, da sta nedolžna.
O drugem sličnem zverinskem zlo* činu poročajo iz Linza. Tam je v oko* liški vasi Altenberg pred kakimi štiri* najstimi dnevi brez sledu izginila mla* da in lepa služkinja Cecilija Nester. Tmela je za fanta nekega Josipa Sevra, ki je bil s Cilko skupaj na neki zabavi, kjer so dekleta zadnjič videli. Ko se dekle par dni ni vrnilo, je žandarme* rija uvedla preiskavo in zaslišala tudi Seyra in njegove prijatelje. Vsi so svo* je izpovedi soglasno prikrojili na tak način, da so orožnike že skoro prepri* čali, da je Nesterjeva pobegnila, ker se je s Sevrom skregala; preiskavo so zato ustavili.
Dan kasneje pa so našli v nekem gozdu okrvavljen šal, v katerem so spoznali šal pogrešane služkinje. Orož*
niki so vnovič prijeli osumljene fante in Seyr je zdaj priznal, da je Cilko raVlfll z nožem, nato pa stlačil truplo v vrečo in ga zakopal v seno na do* mačem skednju. Tam so truplo tudi res našli. Ker Seyr noče povedati ni* kakih podrobnosti o svojem zločinu in ne povoda groznega umora, so za en« krat poleg njega pridržali v zaporu tu* di njegove prijatelje, ker ni izključeno, da so Sevru pri umoru pomagali.
Sreča v nesreči
V Pragi se je porušil v petek zju* traj ves prednji del dvonadstropne hi* še, ki je last tvrdke Josip Novak. V pritličju je trgovina s kolonijalnim bla* gom, poleg nje pa trafika. Ponoči so stanovalci 1. in II. nadstropja opazili, da so nastale v steni razpoke in da je hiša v nevarnosti, da se poruši. Zato so takoj zapustili hišo in našli zavetišče pri znancih v sosednih hišah. Zjutraj se je sprednji del hiše od strehe do tal porušil. Vse pohištvo je bilo uničeno. Sin neke vdove, stanujoč v II. nad* strop ju, je tik pred katastrofo skočil iz hiše in si v zadnjem hipu rešil živ* ljenje. O nesreči je bila obveščena ta* ko j požarna bramba in rešilna postaja, ki pa ni stopila v akcijo, ker k sreči nihče ni bil ubit. Policija je ustavila v dotični ulici ves promet in odredila, da so začeli razvaline takoj pospravljati. V trenutku, ko se je polovica hiše po* rušila, je vozil mimo tramvaj, v kate* rem je bila neka ženska ranjena. V tramvaj je padel kos ometa in zadel žensko v glavo.
- Vest o katastrofi sredi mesta je razburila vso Prago. Javnost zahteva, naj uvedejo oblasti strogo preiskavo, da se ugotovi, kdo je zakrivil nesrečo, pri kateri bi lahko našlo smrt pod razvalinami več ljudi, da stanovalci niso pravočasno zapustili dotične hiše.
Zračna kanalizacija velemest
Zdravstveni organi si že dolgo belijo glave, kako bi očistili atmosfero v ve* likih mestih, ki je polna prahu, dima in druge nesnage, tako da je prebival* stvo izpostavljeno raznim nalezljivim boleznim. Moderna velemesta skrbe za čisti zrak na ta način, da tlakujejo uli* ce, zidajo hiše z velikimi okni, sade po mestu drevesa, polivajo in pometa* jo ceste itd. Toda vse to je premalo, kajti dima, prahu in druge nesnage je v mestih toliko, da o čistem zraku, kakor ga imajo ljudje zunaj v provin* ci, sploh ni mogoče govoriti.
Tehniki so začeli sedaj razmišljati, kako bi se dalo preprečiti okužen je velemest z nečistim zrakom. Nemški inženir Hirsch je prepričan, da bi se dala napraviti zračna kanalizacija, ki bi odvajala okuženi in dovajala čisti zrak. Kanali za odvajanje nečistega zraka bi bili napeljani pod mestom, tako, da bi se zbiral ves okuženi zrak iz hiš, tovarn, delavnic itd. v kanalih, ki bi vodili za mesto, od koder bi se dovajal po paralelnih kanalih mesta Čisti zrak. V Ameriki so že napravili nekaj poskusov z dovajanjem čiste* ga zraka v večja mesta in tudi nemški inženirji pripravljajo velikopotezno akcijo, da se ta ideja uresniči. Inže* nirji in tehniki so prepričani, da bi se odprla z zračno kanalizacijo v večjih mestih človeštvu nova pota kulturne* ga razvoja in tehničnega napredka.
*
Za tri milijarde dinarjev tobaka po* kade vsako leto v Avstriji. Nasprotniki ni* kotina so izračunali, da bi s tem denarjem lahko na leto zgradili okrog 30.000 enodru* žinskih hiš in p.i tem zaposlili toliko ljudi,
da bi se brezposelnost skrčila na minimum. Zveza nasprotnikov pušenja je radi tega ojačala svojo akcijo za. pobijanje strastne razvade pušenja in poziva zlasti zdaj pred volitvami vse člane, da zahtevajo od vseh kandidatov garancije, da bodo podpirali protinikotinski pokret.
x Kolike je vreden nos lepe deklice. Pri nesreči z avtobusom je odbilo mladi Parižanki, ki se je preživljala kot manikirka v velikem modnem ateljeju, nosek. Tožila je avtodružbo za odškodnino in sodišče ji je tc dni priznalo 325.000 frankov, vsoto, ki pomeni za Francijo senzacijonalen rekord. S to doto bo punčka bržčas še vseeno našla Ženina.
X Banditi napadli vlak. Pri Rinconu v Mehiki je tolpa banditov, obstoječa iz 300 mož, ustavila in napadla osebni vlak. Ban* diti so popolnoma oplenili poštni in tovorni voz in zažgali tri vagone. Približno 30 milj daleč od Mehike so banditi ustavili 11 av* tomobilov ter potnik oropali-
X Krvava drama na pariškem kolodvoru. Na zapadnem kolodvoru v Parizu se je tik pred odhodom brzo vlak a v Boulogne odigrala nenavadna drama. Grofica AI ine de Iauze, ki je ločena od svojega moža, je iz ljubosumnosti streljala na svojega ljubimca Angleža Ravmonda de Tralord in ga težko ranila. Nato si je sama pognala kroglo v glavo. Stanje obeh je kritično.
x Grof Sforza novinar. Znani italijan* ski državnik in bivš* zunanji minister grof Sforza, ki se je umaknil pred fašisti v inozemstvo, je stopil kot novinar v službo pariškega >Journal des Debatsc. List ga je poslal kot svojega posebnega poročevalca na Kitajsko.
Gospodorstuo
Stanje Narodne banke
z dne 22. marca 1927.
Razlika v primeri s stanjem 15. marca
Aktiv a
Kovinska podlaga 407.5  _ 24.7
posojila 1315.6   — 19.0
račun za odkup kronskih
novčanic 1114.1 račun začasne razmenjave 321.2 državni dolgovi 2966-3 vrednost državnih domen 2138.3 saldo raznih računov 614.6   — 210.0
Skupaj 8878.0
Pasiva:
Od glavnice izplačano 30.0
rezervni fond 9.7
novčanice v obtoku 5469.1 državni račun začasne
razmenjave 321.2 državne tirjatve po rasnih
računih 177.4 razne obveznosti 649.0 državne tirjatve za zastavljene domene 2138.3 ažijo za kupovanje zlata 83.0.
— 49.4
_ 143.7
Skupaj 8878.0 Obrestna mera ostane neizpremenjena. Obtok novčanic se je znižal od zadnjega izkaza za 49,400.000 Din.
Naš izvoz v februarju
Generalna direkcija carin je objavila podatke o našem izvozu v februarju, ki je znašal 321.628 ton v vrednosti 455,404.918 papirnatih ali 41,580.377 zlatih dinarjev. Po vrednosti zavzema prvo mesto gradbeni les, ki smo ga izvozili za 60,581.204 Din, na drugem mestu je koruza (52,479.584 Din), na tretjem prašiči (40,017-600), na četrtem jajca (35.577.676), na petem goveja živina (30,064.500), na šestem sveže me?o (20mil. 834.650), na sedmem surovi baker (19 mil. 500.000 Din), na osmem žito (10,054.633 Din) itd. Zanimivo je, da je znašal v februarju izvoz živine in živalskih proizvodov nad 156 milijonov Din ali okrog 34 odstotkov celokupnega izvoza. Vrednost poljedelskih in industrijskih proizvodov je znašala nad 97 milijonov Din (nekaj nad 21 odstotkov), lesa in lesnih izdelkov pa 82 milijonov.
V primeri z izvozom v februarju lanskega leta je nazadoval naš izvoz po teži m
24.245 ton (7.01 odst.), po vrednosti pa za 59,526.146 papirnatih aLi o,41o.077 zlatih 1i-
narjev (11.52 odst.). V prvib dveh mesecih leto&ijega leta je znašal nas izvoz *33(>.11<i
ton v vrednosti 939,189.079 papirnatih ali 85,73o.771 zlatih dinarjev. V primeri z januarjem in februarjem lanskega leta je nazadoval naš izvoz za 67.554 ton  (9.6 odst.),
po vrednosti pa za 142,353.575 papirnatih al> 13,100.318 zlatih dinarjev (13.25 odst.).
KRONA GARNI2IJE!
Salve smeha so Vam garancija, da se boste izredno zabavali pri tem filmu! — Samo še danes! ob 4,, pol 6., pol 8. in 9. uri.
Kino Ideala
«
—g ^ Trgovinska pogajanja z Nemčijo in naša mlinska industrija. Povodom predstojećih trgovinskih pogajanj z Nemčijo je poslala novosadska Trgovska zbornica trgovinskemu ministrstvu spomenico, v kateri zahteva, naj vlada zaščiti našo mlinsko industrijo na ta način, da bi od Nemčije zahtevala jamstvo, da se bo mogel del nase moke izvažati v Nemčijo po znižanih carinskih p«* stavkah. Isto naj bi vlada zahtevala tudi pri trgovinskih pogajanjih s Češkoslovaško.
—g Dobave. Direkcija državnih železu i«-v Ljubljani sprejema do 28. marca t. 1. ponudbe glede dobave okroglega železa, drobnega zrnatega železa, bakrenih plošč, železnih plošč za montažne evrhe; do 29. maivi t. 1. glede dobave brusilnih strojev in žarnic, 6000 komadov naiučnikov, 1200 komadov sirkovih metel 2000 snopičev vrvic za zaliv-kanje ter glede dobave 700 litrov špirit i Predmetni pogoji eo na vpogled pri ekonom -skem odelenju te direkcije. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 8, aprila t. 1. ponudbe glede dobave električnega materijala.
—g Tudi obrtniki proti prisilni poravnavi. Mnoge obrtniške organizacije so energično nastopile proti ponovni uvedbi prisilne poravnave izven konkurza Njihovo stališče se ujema s stališčem beogradske trgovske zbornice, ki zahteva revizijo in izenačenje konkurzne zakonodaje.
—g Seja upravnega odbora Narodne ban ke. Ožji upravni odbor Narodne banke je imel v ponedeljek dopoldne redno sejo, na kateri je razpravljal o tekočih zadevah. Seji bančnega oddelka v trgovinskem ministrstvu je prisostvoval tudi vladni komusar, načelnih Milorad Zebič-
—g Carinski pregled nafte. Generalna direkcija carin je naročila vsem carinarnicani. naj pošiljajo v svrho analize nafte in vsoti naftinih produktov carinsko kemičnim laboratorijev v ogled najmanj 500 kubičnih cm nafte.
—g Prvi podružnici državne Hipotekar ne banke. Upravni odbor državne Uipote-karne banke Je sklenil otvoriti glavni po-držnici v Zagrebu in v Ljubljani. Ti dve riodružnici bosta ustanovljeni takoj, dočim dobita Osijek in Banjaluka podružnici pozneje. Državna Hipotekama banka namerava v kratkem kupiti v Ljubljani in v Zagreba primerna poslopja in razpisati natečaj za uradniška mesta.
—g Nora emisija tovornih listov ta dr žarne pošiljke. Z odobrenjem finančnega ministrstva so prišli v soboto v promet novi tovorni listi za državne pošiljke. Oblika in vsebina teh listov bo objavljena v vSlužbr-nih NovinalK. Stari tovorni listi se lahko zamenjajo za nove pri monopolski upravi tekom 30 dni, to je do 24. aprila t. 1.
—g Monopolski dohodki v lanskem ledi. Od 1. "aprila 1926 do 31. januarja 1927 so znašali dohodki uprave državnih monopolov 2.179,972.300 Din. V proračunu je bilo d«> ločeno za to dobo 2.004,166.666 Din, tako da je znaša prebitek 175,805.634 Din.
—g Državni trgovski agent v Bratli. Kakor znano, je vlada nedavno odpravila na? konzulat v Braili ob Dunavu. Ker je bila s tem naša izvozna trgovina težko prizadela, je vlada sklenila poslati v Brailo trgovskega agenta, ki bo ščitil interese našega izvoza.
Marija Lužar, roj. Repovš, soproga višjega šolskega nadzornika v pok., Miro Repovš, šolsk upravitelj in Edvard Repovš, železniški revident v p., javljajo v imenu vseh sorodnikov, da je umrl njih skrbni oče, ded, praded, tast in stric gospod
Haaton RepooS
bivši krojaški mojster,
dne 27. marca t. 1. ob 20. uri, dopolnivši 82. leto.
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 29. marca ob 2. uri popoldne iz vile Lužar, Stan in dom ob Tržaški cesti, na pokopališče k Sv. Križu.
Prosimo tihega sožalja.
V Ljubljani, dne 27. marca 1927.
Meotm pogrebni uvod
Hakuloturni papir
kg * Din 5-- , prodala uprava „Slov. Naroda" tiBBBBBBEBBBEBBBBBBBBt
t H II H H im ■ ■ ■ B ■ ■ H H H H B M ■ H ■ ■ M ■ ■ M H ■ ■ II II t lUDDDrTTTOHTO .lUUl-HJLJLJL
Rinaldo Rinaldini
i*ajuu iS      it daj izdtiam i u^avno-pusiuiuv u enim Elegantno Moderno! Razkošno! Senzajijone'no!
Predstave z pomnoženim orkestrom ob: 4 , pol 6 , pol 9* in 9. Preskrbite si pravočasno vstopnice* — E Pinajeff, Grit Haid, H. Picha, Hdns Albers in LUCIANO ALBtRTiNI.
Elitni Kino Matica, najudobnejši kino v Ljubljani. Tel. 2124
ITTTTririrTrn-p p h m ■ m ■ »p P 1 H II H I ■ " " ■ " ' " " " ■ ■ ■ ■ ■ f F ■ ■ ■ P ■ ■ ■ ■ " " " " ■ ■ ■ ■ ■
Po znižani ceni
Jvokolesa. motorji, vsakovrstn »troski vozički, namestni deli n pneumatika Poseben oddelek za popolno popravo  emajliranje in ponlklanje dvokoies, o'roških vozičkov, šivata h strojev Prodala na obroke — Ceniki tanko
,iribwu*       tovarna dvektlB ia otiaHdh lozitkot
LJUBLJANA K^rlovska cesta št 4
54L
. l ■■■■■■■ U ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ I ■ 1 ■■■■■■■ I ■ I
Najboljše in najcenejše čevlje
kupite pri A. Gorše, Stan trg it. 15 42lZ
Pozor I
Radi odhoda prodam takoj kompletno jedilnico, črno poli* tirano iz hrastovega lesa, naj« modernejše oblike po ugodni cena. — Naslov: Andlovic, So* darska steza 2. 731
SSSSr3EBHHHHHHB
Veščega zastopnika
za Ljubljano in okolico — išče tvornica likerja, iganjekuha in trgovina z vinom na debelo. — Vpoštevajo se samo stroi kovnjaki. — Ponudbe na:
«Jugoslovensko Rudolf Mosse» d. d. Oglasni zavod, Zagreb, Gajeva ulica broj 1. pod «V.
S- B.» 730
I    Oglejte si svilene klobuke in slamnike
od 100.— dinarjev naprej v modnem salonu — Stuchly/ Maske, Ljubljana, Židovska ulica 3. — Popravila se spre* jemajo. 718
Vsako sredo in soboto
sprejema An t. Prežel j. krojač. Gosposvetska cesta 16 razna oblačila v barvanje in čiščenje za Antona Wagnerja, barvarja v Radovljici. 733
Moško kolo, ,
dobro ohranjeno, ceno napro* daj. — Poizve se v man uf ak turni trgovini v \Volfovi ulici št. 5. 734
Mlad gospod,
vojaščine prost, vešč slaven* skega, nemškega in italijanske« ga jezika — išče službo v pi* sarni ali skladišču. — Ponudbe pod »Takojšnji nastop/713» na upravo cSlov. Naroda*.
Trgovski lokal
s stanovanjem v mestu ali na deželi iščem v najem. — Po* nudbe pod cLokal 1/712» na upravo «Slov. Naroda*.
Pozor dekleta in mlade žene!
Kaj morajo imeti mlada dekleta in mlade žene doma, da zadovolje moškega?
Cena komad 50.— Din. Dr. Joh- S tim, Wien HL, Kolblgasse Nr. 214
Najstarejša slovenska pleskar* ska in Ličarska delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana,
Dunajska cesta 15 in Gospo* ivetsk   cesta (dvorišče kav ar«
ie «Evropa*.) Se pripo JČa- — Izvršite« toč* na, cene zmerne.    78. T
»Posesf
Realitetna pisarna
družba z o. s.
LJUBLJANA, Miklošičeva cesta št. 4
Urejuje: Josip Zupančič. — Za «Narodno tiskarno«: Fnao Jezeršek. — Za inseratoJ del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani