Poštnina plačana v gotovini
Lato LXXn., št. 77 a
Ljubljana, torek 4. aprila 1939
Cena Din Iv-
Iznaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 10G do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inse ratni davek posebej. — »CDovenald Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNI8TVO LJUBLJANA, KnaOJeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, «1-24, 31-25 in 31-26
Podružnice : MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351
Anglija bo uzirafala na novi poti
Nove izjave angleške vlade v parlamentu — Zunanje politična debata v obeh zbornicah
Angleška javnost solidarna z novo zunanjo politiko svoje vlade
London. 4. aprila, d. Včeraj sc je pričela v spodnji zbornici, kakor tudi v senatu z velikim zanimanjem pričakovana zunanjepolitična debata, na kateri sta podaLa min. predsednik Ohambcrlain in zunanji minister Halifax nove izjave glede na sedanji razvoj mednarodnih dogodkov.
Debato v spodnji zbornici jc otvoril popoldne delavski vodja posl. Greenwood, ki je dejal, da pričakuje parlament od predsednika vlade izjavo, rz katere bo razvidno, da se ustvarja zanesljiv sistem medsebojne zaščite. Ce pokaže an<j:oški parlament odločnost, bo vsemu svetu jasno, da je britanski rnarod voljan sodelovati z drugimi narodi, da se ublaži človeško trp-je-nje in ustvari nepremagljiv jez pred i«a-padi. Britanska vlada se ne sme zadovoljiti s svojo petkovo izjavo v spodnji zbornici, ker Poljska ni edina drža\'a, ki bi se v danem trenutku mogla Čutiti ogrožena. Zato po njegovem mnenju Ch a mberla i nova petkova izjava ne zadošča, ker je vznemirjenost v nekaterih državah nastala samo zaradi napačnega pojmovanja britanske politike
V odgovoru jc predsednik vlade Cham-berlain izjavil med drugim:
PosL Green\vood nam je v petek obljubil da bo današnja debata, v kolikor bo od njega odvisno, na dostojni višini. Ugotavljam, da jc svojo obljubo izpolnil. Mislim, da boste istih misli, če rečem, da de mi danes ponuja priložnost dotakniti s» mnogo več takih stvari, o katerih oba enako misliva, kakor tistih, o katerih nisva istih misli.
Želim orisati položaj, kakršen je v resnici. Ko je lord Cramborne v petek predlagal odložitev debate, sem bil enakega mnenja in sicer ne toliko zato. ker sem mislil, da se z debato samo ne da nič doseči, temveč zato, ker sem sodil, da se v soboto in nedeljo ne morejo pojaviti take okoliščine, ki bi mi dale priložnost, da zbornici povem več, kakor sem mogel takrat povedati. Posl. Green\vood lahko javno orise svoje misli in želje, toda pomisliti mora, da zame to ni tako lahko. V trenutku, ko vodim razne razgovore, ne morem še javno povedati, o čem razpravljamo, vsekakor pa upam, da bo današnja debata pokazala, a* je v načelu vsa zbornica soglasna v ©xro-bra\-anju izjave, ki jo je v petek podala britanska vlada, in da je prav tako Sogjasna v svoji odločnosti, da ukrene vse, kar bo potrebno, da dobi ta izjava realno vrednost^ Ce se bo debata gibala v tej smeri, »e bo m o al o reči. da. je bila zelo koristna.
Ponekod so o/načili mojo petkovo izjavo za začasen ukrep. Sam sem poudaril, da ima služiti /a prehodno dobo, nakar se ima nadomestiti /. nečem popolnejšim in še bolj realnim. Izjava, ki sem jo v petek podal v imenu britanske vlade, pomeni važno Spre-menitev zadržanja ]*elike Britanije, pomeni, če že ne novega razdobja, vsaj novo izhodišče v britanski zunanji politiki, ker smu opustili svoje dosedanje racionalistične ideje. Ko smo podali to izjavo, nismo mislili na kak obmejni incident, temveč na velike stvari, ki sc včasih skrivajo za obmejnimi incidenti. Prepričan sem. da bi Se poljski narod uprl, če bi bil resno ogrožen, toda v tem primeru bi se poljski naroči lahko zanesel na pomoč I 'elike Britanije m Francije.
Zaradi najnovejših dogodkov So razna zatrjevanja izgubita svojo vrednost, ker so omzjala zaupanje ter prisilila britansko vlado k omenjeni pomembni potezi. .Ve trdim, da bi obstojata kakšna uradna nemška grožnja, mislim pa. da ne pretiravam, če rečem, da je postala javnost vsega sveta -vznemirjena in razburjena zaradi nevarnih dogodkov. Mislim, da je bila naša država od enega konca do drugega istih misli, da moramo jasno opredeliti s\'oje stališče, da moramo nekaj storiti, da ne bo nihče v dvomih glede tega našega stališča, pa naj se zgodi karkoli. V tem ni nobene grožnje na nemški naslov, dokler bo Nemčija hotela ostati dobra soseda. Nikakor ne želimo groziti velikemu nemškemu narodu, kakor tudi ne želimo, da bi našemu narodu kdo grozil.
Mnogo smo pričakovali od priprav za trgovinska pogajanja z Nemčijo, ki so se morala zaradi nedavnih dogodkov odložili; toda Nemčija je podvzela korak, ki ni bil usoden le za trgovinska pogajanja, nego je povzročil, da so nastale o nemški politiki povsem nove koncepcije, da je nastal položaj, v katerem za mednarodno sodelovanje tako nujno potrebnega zaupanja ne bo mogoče take tanko obnoviti.
Se pred kratkim so govorili, da Anglija v nobenem piimtru ne bo dala nikakih garancij, da se ne bo vezala na kontinentalne interese. Zgodilo se je drugače. Toda jamstva, ki smo jih dali sedaj, so jamstva, ki ne streme za tem, da bi se Nemčiji namenoma povzročila kakršnakoli škoda, ne-2D so le takega značaja, da se učinkcn'rfo prepreči poskus izvojevan j a oblasti nad svetom. Ni Poljska edina, ki bi se lahko v danem trenutku znašla v nevarnosti. Dogodki zadnjih tednov so pokazali, da so se
pojavile skrbi in resni pomisleki tudi v nekaterih drugih drža\'ah. Naj bo to utemeljeno ali ne: če ne bo izzvana potreba, se sporazum, ki ga pripravljamo, pač ne bo nikoli uveljavil. V Evropi bo spet ifthflco zavladal mir in sporazum bo v tak'h okoliščinah kmalu lahko pri-e! spet v pozabo. Naj bo rezultat sedanjih posvetovanj že kakršenkoli, eno moramo poudariti, da namen sporazuma ne bo nikoli ogražati Nem čijo. Naravnost fantastično bi bilo tak^ angleško sodelovanje z drugimi t vropskimi narodi smatrati za politiko, ki naj bi dovod'a do obkoljenja Nemčije.. V resnici je to zgolj politika samoobrambe.
Kar se tiče Rusije, nismo oporekali noben trenutek, da ne obstojajo med nato državo in Rusijo ideološke razlike, ki Jur tudi v ničemer niso izpremenile. Te ideo loške razlike morejo Še nadalje obstojati, vendar pa pri vprašanjih, za katera gre. ne prihajajo v poštev. ker gre edinole za ohranitev neodvisnosti obeh držav, a tudi z*» neodvisnost vseh drugih morebiti ogroženih držav. Pripravljeni smo pristati na sodelovanje z vsakim narodom, ne glede na notranji politični sistem, če gre le za to, da se skupno obranimo nevarnosti.
Vse dežele britanskega imperija, tudi najbolj oddaljene, so doslej vedno budno spremljale vsa prizadevanja za ohranitev miru, polne upanja, da jih bo kronal uspeh. Tudi predsednik Zedinjenih držav Roost-velt je v novoletni poslanici in svoji z javi ob koncu januarja poudaril, da država, ki hoče zatirati kak drug narod, že samo s tem ograža svetovni mir in da je za*o treba takšnim težnjam v pravem času postaviti jez. Zato so najnovejši dogodki metali pri mnogih ljudeh vzbuditi vtis, da se že kažejo stremlejnja, o katerih je govoril predsednik Zedinjenih držav.
Zato odobrava ves britanski imperij našo politiko. N&šf akcija, ki se ni končana, temveč se šele začenja, ne pomeni pot v vojno, ki ne more ničesar dokončno urediti in ki nikomur ne more prinesti dejanskega dobička, ampak v novo dobo, kjer bo zdrav razum zmagal nad silo in kjer bodo pravilno označeni razlogi vedno več veljali kakor grožnje-
Cha mberla i nov govor je sprejela zbornica z viharnim odobravanjem
Debata
V debati se je namestnik predsednika delavske stranke posl. Greenwood izjavil Srolidamega z izjavami predsednika vlade ter je poudaril: Če bo zbornica še nocoj zaključila s\*ojo sejo. bo to znamenje, da smo z vsemi narodi za najtesnejše sodelovanje, v katerem naj se zgradi skupno obramba.
Zastopnik liberalne opozicije Sinclair je v svojem govoru poudaril, da je vladna izjava o pomoči Poljski prišla o pravem ča.vu. Zato debata ne bo jalova, če bo dokazala vsemu svetu, da je ta zbornica, izvzemši morda nekatere posameznike, popolnoma složna v odobravanju te izjave in politike, ki jo ta izjava predstavlja, in da bo ta zbornica kakor en mož podprla vlado v praktičnem izvajanju te politike. Nova britanska zunanja politika ne stremi za tem, da zagotovi Veliki Britaniji zmago v morebitni bodoči vojni, temveč za tem, da vojno prepreči, najboljt način za preprečen je vojne pa je v tem, ua se že vnaprej napravi jez prot vsakemu možnemu napadu. Zato je najzanesljivejše jamstvo za mir zavest vsega sveta, da se Velika Britanija ne boji nobene možnosti.
Šmcla:r je nato polemiziral z le-ko nedavno izjavo sira Johna Simona, o katerem prav . da je bil »leta in leta zli duh britanske zunanje politike«. Govornik je vprašal, a^i navzočnost sira Johna Simona v sedanji vladi daje Chamberlainovemu kabaretu zadestno homogenost v izvajanju sedanje brtan-ke zunanje politike, ki Ima namen ustvarit, novo medsebojno zaupanje, kritiziral je tudi zadržanje britanske vlide v zadnjih fazah španske državljanske vojne, menil je pa, da so zadnji dogodki rehabilitirali misel o kolektivni varnosti. Na koncu jc posebno poudaril Chamberlainove besede o sodelovanju z raznimi državami ne glede na njihovo notranjo ureditev.
Sredi debate je državni podtajnik za zunanje zadeve Buttler na iniciativo nekega prejšnjega govornika dal nadaljnja pojasnila o sobotni Chamberlainovi garancijski izjavi. Naglasil je, da so bili uradni krogi presenečeni spričo poskusov, da bi se izjava ministrskega predsednika kakorkoli omejila. Angleška vlada s svojo izjavo nikakor ni hotela vplivati na Poljsko in njene odnošaje z Nemčijo. Nedvomno je sicer, da bo poljska vlada angleško odslej stalno informirala o razvoju položaja, a storila bo to kot partnerica pogodbe, ki bo v kratkem sklenjena.
Debate se je udeležil tudi Winston Churchill, ki je izjavil, da v celoti odobrava Chamberlainovo stališče. Tudi on je poudaril, da nihče v Veliki Britaniji
ne misli na kakšno obkolite v Nemčije. Govorim popolnoma v skladu s svojimi prejšnjimi izjavami v tej zbornici, je dejal, če rečem, da damo lahko tudi Nemčiji obljubo, kakršno smo dali Poljski, če to želi. Ne želimo zase nobene obiike varnosti, o kateri ne bi želeli, da jo uživa tudi Nemčija. Nadalje je poudaril, da je ves britanski imperij voljan zavzeti se za svobodo Evrope in za zmago mednarodnega prava. Negotovost, ki je nastala zaradi zadnjih dogodkov v Evropi, vpliva po govornikovem mnenju slabo tudi na gospodarsko življenje.
Končno je po govoru delavskega poslanca Daltona dobil besedo finančni minister John Simon, ki je govoril v imenu vlade. Izjavil je, da je nastala v zgodovini angleške zunanje politike po izjavi predsednika vlade Chamberlaina nova doba. Ugotavliamo. da nas to združuje bolj kakor katerokoli drugo politično
vprašanje. Po tem sklepu ne moremo iti več nazaj. Izjava predsednika vlade predstavlja mnenje vseh članov vlade. Anglija nima namena izvršiti napada na kak del sveta in zato naše novo zunanjepolitično stališče ni naperjeno proti svobodi kake države, pomeni pa, da se bomo postavili v bran proti vsem dominacijam v Evropi. Nemci trdijo, da imajo pravico do življenjskega prostora. Tega jim nihče ne odreka, toda nemški narod ne more svojega življenjskega prostora osnovati na račun življenjskega prostora malih narodov. Na diplomatskem področju je treba izvršiti še mnogo dela, toda kakršnikoli bodo ti diplomatski posli, biti morajo jasni in določni. Tudi v državi sami je veliko poslov še nedokončanih. Mislim, da bo delo za dovršitev teh poslov združilo vso državo. Debata se je končala brez glasovanja.
HaliSaxove izjave
London, 4. aprila, br. V zgornji zbornici, ki je zasedala že dopoldne, je zunanji minister lord Halifax med drugim poudarjal:
Postopanje angleške vlade se je po sobotni izjavi ministrskega predsednika Chamberlaina v spodnji zbornici v nekaterih evropskih krogih označilo tako. kakor da gre za obkolitev Nemčije. Deistvo je, da je zrasla v Evropi močna Nemčija. Ravno tako je dejstvo, da so se v raznih državah pojavile bojazni o njenih nadaljnjih namerah. Nastala je instinktivna reakcija, utemeljena po dejstvih, spričo katerih ni mogoče govoriti, da bi bila ta reakcija povzročena od kake druge sile.
Naša garancijska izjava, je dejal lord Halifax. pomeni novo smer v britanski politiki. Poudariti moram, da smo jo podali le zaradi tega. da bi omogočili obnovo normalnih razmer v Evropi.
V teh skrbi polnih dneh je bila britanska vlada trajno v zelo ozkih stikih s francosko vlado. Ves čas se je mogla ugotoviti enakost naziranja obeh vlad. Britanska vlada je v vsakem primeru mogla računati z iskrenim sodelovanjem francoske vlade.
Lord Halifax je nato orisal okoliščine, v katerih je prišlo do Chamberlainove izjave. Rekel je, da je še konec januarja kazalo, da ne bo nobenega novega pojava, ki bo mogel kaliti zaupanje v Evropi, in da je prišla doba, ko se bo varnost po malem utrdila. Britanska vlada si je prizadevala, da čim več pripomore k temu. Med drugim se lahko sklicuje zlasti na sodelovanje na gospodarskem polju. S tem se da tudi pojasniti nameravani obisk trgovinskega ministra v Berlinu. Sem spadajo tudi sestanki med zastopniki britanske in nemške industrije. Med tem je pa prišla vojaška zasedba Češke in Moravske. Ta dogodek je zbudil veliko bojazen. Lord Halifax je rekel, da pomeni priključitev skoro osem milijonov Čehov v meje Nemčije zatajitev načel, ki jih je dotlej poudarjala nemška vlada. Spričo tega se ni treba čuditi, da tudi nekatere druge države mislijo, da bi mogla biti njihova neodvisnost ogrožena.
Dalje je Halifax dejal, da se nadaljujejo razgovori z nekaterimi vladami, da se izdajo ukrepi za obnovo zaupanja, vendar pa za zdaj še ne more povedati podrobnosti o tem.
Nato je lord Halifax omenil obisk poljskega zunanjega ministra, polkovnika Becka v Veliki Britaniji. Rekel je, da daje ta oUsk priJo. r.ost za kreno proučitev mnogih problemov, ki spada,o v splošno korist. V času ko je britanska vlada proučevala položaj z željo, da bi čim več prispevala k miroljubnemu in rednemu poteku mednarodnih odnosov, so nastale nekatere okoliščine, ki so dopuščale domnevo, da bi se razmerje med Nemčijo in Poljsko utegnilo poslabšati. To ne pomeni, da bi bila britanska vlada verjela glasovom, ki so krožili in ki niso dobili nobenega uradnega potrdila. Kljub temu je pa britanska vlada mislila, da more označiti svoje stališče, še preden se sporazume z drugimi državami, za primer, da pride Poljska v težaven položaj.
Lord Halifax je dalje dejal, da si v Nemčiji razlagajo nastop Velike Britanije kot nekakšno željo po obkolitvi Nemčije. Ni trditve, ki bi bila bolj oddaljena od resnice, kakor ta trditev o obkoljevanju, je izjavil lord Halifax. Minister se je nato dotaknil vprašanja skrbi nekaterih nemških sosed, in dejal, da je njihova skrb nastala iz njihovega iskrenega prepričanja, ker so te države mislile, da so dejansko v nevarnosti. Naša gesta napram Poljski pomeni preobrat v britanski politiki. Za ta preobrat smo se odločili brez kakšnega sovražnega čustva do katerekoli države. Tako smo ravnali samo in edino v upanju, da bomo s tem utrdili mir in stalnost v Evropi.
Po teh izjavah lorda Halifaxa, Id so bile v zbornici sprejete z velikim odobravanjem, sta govorila glavna parlamentarna
zastopnika delavske liberalne stranke Laburist lord Sneli, se je v imenu svoje stranke z odobravanjem in brez vsake rezerve priključil ugotovitvam zunanjega ministra. Pozdravil je spremembo politike, ki je nastala z izjavo, ki jo je v soboto podal ministrski predsednik v spodnji zbornici. Liberalni lord Cre\v je označil sobotno Chamberlainovo izjave za člen v verigi politike, ki ima nalogo, da vrne narodom zaupanje.
Beckovi razgovori v Londonu
London, 4. aprila w. Poljski zunanji minister Beck je prispel v London včeraj ob 17.35. Na kolodvoru sta ga sprejela zunanji minister Halifax in osebje poljskega poslaništva. S kolodvora se je poljski zunanji minister odpeljal v hotel »Claridge«, kjer so zanj pripravili prostore. Poljski poslanik grof Raczinski je sprejel zunanjega ministra Becka že v Dovru.
Ob 11. dopoldne je imel poljski zunanji minister svoj prvi razgovor z zunanjim ministrom lordom Halifaxom, Po razgovoru so mu priredili v zunanjem ministrstvu obed. Beck bo ostal ▼ Angliji do četrtka zvečer. V četrtek popoldne ga bodo odpeljali v Portsmouth, kjer mu bodo razkazali nekaj najnovejših angleških vojnih ladij.
Vprašanje Dardanel zopet v ospredju
Pariz, 4. aprila AA. Minister za zunanje zadeve Bonnet je sprejel včeraj popoldne angleškega, ruskega in turškega poslanika. »Matin« poroča, da je Bonnet razpravljal S turškim poslanikom v prvi vrsti o vprašanju prehoda vojnih ladij skozi Dardanele. »Ordre« trdi, da je bil obisk turškega poslanika v zvezi s položajem v aleksandretskem sandžaku 5n da je turški poslanik sporočil francoski vladi, da bodo turške čete v kratkem zasedle ves sandžak.
Ustoličenje protektor ja Neuratha v Pragi
Berlin, 4. aprila w. Jutri bo prevzel protektor nad Češko in Moravsko v. Neurath svoje uradne posle v Pragi. Prevzem poslov bo javen in slovesen. Neurath bo prispel ob 10. s posebnim vlakom v Prago, vrhovni poveljnik nemške vojske general Brauchitsch pa bo že ob 9. dopoldne pristal z letalom na letališču v Pragi. Prirejena bo velika parada 3. nemškega armadnega zbora, ki ji bodo prisostvovali tudi prezident dr. Hacha, zastopniki češkoslovaške vojske, policije in praški župan. Vsa javna poslopja bodo v proslavo tega dogodka okrašena.
Ker je red in mir na Češkem in Mo-ravskem zopet zagotovljen, je kancelar Hitler kot vrhovni poveljnik nemške vojske odredil, da se večina nemških čet vrne v svoje garnizije. Del čet je že odšel.
Dr. Korošec v Italiji
Beograd, 4. aprila AA. Predsednik senata dr. Anton Korošec je odpotoval danes v južno Italijo, kjer bo prebil velikonočne praznike.
Snažne razmere
Poročilo tujsko prometni h zvez v Ljubljani In Mariboru, SPD in JZSS z dne 4. IV.
Plani ca-Slatna   870  m:   3,   delno oblačno, 15 cm snega, srenec,
Planica-Tamar 950 m: 3.  delno oblačno, 70 cm snega, srenec,
Peč-Petdinjek 1440 m: 3. delno oblačno, 70 cm snega, srenec,
Peca 1654 m: —3, delno oblačno, 80 cm snega, srenec.
Sorzna poročila.
Curlh, 4. aprila. Beograd 10.—, Pariz 11.795, London 20.8525, New York 445.375, Bruselj 75.—•, Milan 23.42. Amsterdam 236.50, Berlin 178.50, Sofija 540.—, Varšava  83.75.   Bukarešta 3.27.
Letalsko sodelovanje Anglije in Francije
Obisk francoskega letalskega ministra v Londonu
PARIZ, 4. aprila. w. Francoski minister za letalstvo Guy la Chambre je popoldne s svojim letalom zaradi viharja moral pristati na zasilnem letališču blizu Londona, kamor se j>e nato odpeljal z avtomobilom. Obenem je odletelo v London tudi drugo letalo z vojaškimi in letalskimi strokovnjaki, med katerimi sta tudi znana kon-strukterja Potez in Bourjou. To letalo je brez ovir srečno pristalo na letaUžCU v Crovdonu.
»Pariš Soir<x poroča, da bo francoski letalski minister La Chambre razpravljal z
zastopniki angleškega letalskega ministrstva o organizaciji produkcije francoske in angleške letalske industrije. Kakor izjavljajo v Londonu, se bo to sodelovanje osnovalo na tej podlagi, da bo angleška letalska industrija izdelovala motorje za francosko m angleško letalstvo, docim bi francoska letalska industrija izdelovala za obe letalstvi trupe letal po angleških tipih. Nadalje nameravajo izdelati tudi naort, po katerem bi izmenjavali potrebne surovine, s katerimi razpolagajo v obeti državah.
Jutri volitve francoske
predsednika republike
Izvoljen bo zopet dosedanji predsednik Lebrun, ki je že pristal na svojo kandidaturo
Pariz, 4. aprila AA. Pristanek Lebruna na ponovno kandidaturo za predsednika republike je napravil na člane parlamenta in senata najboljši vtis. Dasi obstoječe razmere ne olajšujejo nalog predsednika republike, je Lebrun navzlic temu pristal, da na splošno željo Francozov ostane predsednik francoske republike. Tudi zunanjepolitični položaj zahteva stabilnost in kontinuiteto, za kar je ponovna izvolitev Lebruna najboljše jamstvo. Lebrun je pismeno obvestil predsednika senata o svojem pristanku. Smatrajo, da bo večina kandidatov odstopila od kandidature pred osebnostjo Lebruna in se pridružila nacionalni manifestaciji, vezani na njegovo ime. V političnih krogih menijo, da bo Lebrun jutri izvoljen z veliko večino okoli 550 glasov ie pri prvem glasovanju. Socialisti
in komunisti, ki razpolagajo z 245 glasovi, bodo bržkone glasovali za svoja kandidata Cassina in Bedusa.
V zvezi z volit vi j o novega predsednika republike, se je pojavilo vprašanje, ali mora vlada podati ostavko, ker je tradicija, da takoj po izvolitvi novega predsednika odstopi. Većina smatra, da ta formalnost sedaj ne bi bila potrebna, ker ostanejo v veljavi vsi ukrepi dosedanjega predsednika, če bo ponovno izvoljen. Zato bi bilo odveč, da bi Ista oseba podpisovala dvakrat iste ukrepe. Na osnovi tega se zdi, da Daladier v primeru, če bo Lebrun ponovno izvoljen, ne bo podal ostavke svoje vlade, ter bodo tudi vsa pooblastila, ki mu jih je dal parlament, ostala v veljavi do 30. novembra, tako da se o njih ne bo več glasovalo.
Stran 2
>8LOTKKSKI NAROD«,  torek, 4. aprila.
St»v. 77
Vedno večja brezposelnost
Kako bi bilo treba organizirati pomoč brezposelnim
in njihovim rodbinam
Maribor,  3. aprila
V mariborski okolici, kjer sc je po vojni zelo lazvila industrija vseh vrst, opažamo v zadnjih mesecih naras<"anje brezposelnosti. Družinski očetje so se znašli preko noči v obupnem, težkem položaju. Ubogi otroci moledujejo za košček kruha. Učitelji pripovedujejo, kako.bridko je poučevati lačno in nesrečno šolsko mladino. V tem vzdušju so v težki preizkušnji sadovi večletnega vztrajnega narodno kulturnega prosvetnega dela. ki je na tako zmagovit način preoblikovalo zunanje lice in notranjo podobo naše industrializacije mariborske okolice. V obupu človek marsikaj stori. To je treba natančno preteh-' tati in premisliti, pa t>>mo spoznali, da ne more več tako dalje, da je treba ukreniti nekaj, kar naj olajša gorje težko prizadetih delavskih rodbin, kar "naj jim omogoči, da jim je dnevno zajamčen vsaj košček kruha in skodelica toplega mleka.
V zadnjem času so dobri ljudjee sprožili koristno pobudo. Tam, kjer š ni postojank Rdečega križa, se že snujejo. Kjer pa društva RK že obstojajo in delujejo,, pa naj bi se njihcvo delo primerno poglobilo in sistematično stopnjevalo. Misliti je na posebno skupno akcijo, ki naj oskrbi brezposelnim družinskim očetom ter njihovim rodbinam vsaj skromne življenj.-ke potrebščine, ki naj bi bile najnujnejše nadomestilo do z^potne zaposlitve, v s vi-ho uresničenja te zamisli naj bi se organizirale nabiralne akcije, saj je Maribor znan po svojem iskrenem socialnem čustvovanju. Ko bi se finančna sredstva zasigurala. ,pa naj se na podlagi seznama najpotrebnejših m najbednejših organizirala vsakodnevna pomoč in preskrba na način, ki bi bil najenostavnejši in najpripravnejši. Seveda so poklicane tudi prizadete občine, da sodelujejo in da pomagajo s primerni prispevkom.
Kot odmev težkih socialnih in življenskih prilik v industrializiranih predmestjih ter okolici se pojavljajo znamenja, mimo katerih ne moremo brez zaskrbljenosti, brez odločne volje, da pomagamo in da organiziramo učinkovito pomoč. Prav bi bilo, ko bi predstavniki naših človekoljubnih organizacij pripravili konkreten načrt, kako napovedati borbo temu zlu in kako ga uspešno pobijati. Tisti, ki bodo v tipki usodi deležni dokazov odprtega feaca in plemenite tvornosti, pa bodo nedvomno pokazali svojo hvaležnost in bodo spoznali, da utriplje v naši sredini zares bratsko, dobro srce, ki misli nanje. V tem primeru bodo izostali neprijetni kvarni odmevi globoke zagrenienosti, ki navdaja brezposelne družinske očete in njihove trpeče rodbine, čo ni bilo skozi povojna leta tehtnih vzrokov za odpuščanje delavstva, potem bi jih ti:di v sedanji situaciji ne smelo biti.
Celotna, akcija naj bi se postavila morebiti še na širše osnove in naj hi si nosilci takšne akcije za pomoč brezposelnim začrtah širši akcijski program, ki naj bi ne bil omejen le na bližnjo mariborsko okolico. am.paJc ki naj bi zajel vse nase od-l mejno ozemlje, od koder prihajajo v zadnjem času kriki gospodarsko socialne stiske, ki je posledica naj-raznovrstnejsih < kolišč in in vzrokov. Vsa ta socialno gospodarska problematika sega globoko v ! strukturo našega, obmejnega, prebivalstva, saj gre skupno za usodo in otbe tanek 20 do 30.000 delavcev, dninarjev in viničar-jev ob katerih si lahko postavimo vpra-| sanje, kako prav za prav morejo živeti in se vzdrževati v kruti življenjski borbi sodobnosti.
V to si m on-amo živo predočiti, pa bomo marsikaj razumeli, bomo pa tudi pričeli misliti na to, kako čim uspešnejše organizirati pomoč in kako čim požrtvovalnejše sodelovati.
Končno pa so poklicani k sodelovanju tudi merodajni činitelji v Ljubljani in Beo-giadu. Treba je pomisliti, da ni bilo iz-vzemši modernizacije državne cest št. Ilj —Maribor v zadnjih letih nobenih pomembnejših javnih del vzdolž vse naše severne meje. In vendar to nase obmejno prebivalstvo po svojih socialno gospodarskih prilikah nujno potrebuj a zaslužka. Edina sreča jc še silni razvoj tekstilne industrije v Mariboru, ki daje zaslužek tisočim in tisočim revnim prebivalcem bližnje mariborske okolice, pa tudi Dravske doline, Dravskega polja in Slovenskih goric. Značilen primer nam daje na primer Maribor sam, kjer je bilo lani plačanih za koristi bednostnega sklada 6 milijonov dinarjev, pa je prišlo nazaj komaj za milijon dinarjev in nekaj tisočakov več. Tn vendar bi moralo biti ob meji neko blagostanje, kolikor je v naših prilikah mogoče. V vsem obmejnem pasu od Dravograda do Maribora, Gornje Radgone in Murske Sobote ne bi smelo biti pojava brezposelnosti, nezadovoljstva, življenjskega maloduš-ja. Velika javna dela naj bi prinesla obmejnemu sircmRku in trpinu zaslužek, veselje do dela, vrnila naj bi mu vero v življenje. Načrtov ni treba delati, ker jih je itak že precej. Pomislimo le na potrebo novega državnega mosta, zgradil je velike komunikacijske črte, ki naj bi tesneje in čvrste je povezala naše Prekmurje ter druge obmejne predele z Mariborom. Spomnimo se nujno potrebne regulacije Pesnice, ki še do danes ni realizirana, pa tudi dmgih neštetih regulacijskih in m oder-nizacijskih problemov in načrtov, ki so vznikld v povojni dobi.
Zadovoljstvo, kruh in delo so slej ko prej najzanesljivejši temelji spontane narodnostne samoobrambe in nacionalne zavesti.
Društveno življenje na Teznem
Cankarjeva proslava — Ustanovitev Rdečega križa
Tezno, 3. aprila Sokolska igralska družina pripravlja z veliko vnemo uprizoritev štandekerjeve drame : Prevara- , ki bo poslovilna predstava marljivega sokolskega delavca br. Vojka Cotiča. — Na predvečer predstave bo pa poslovilni večer. — V soboto, zvečer je bDa pod okriljem . Vzajemnost v Fe-ličevi dvorani Cankarjeva proslava. Sodelovali sta še Vzajemnost, iz Maribora in Pobrežja. Po uvodnih besedah predsednika g. Vešliga ja ml. je sledil bogat vzpored (11 točk>. Da si delavstvo kljub težkim prilikam želi in tudi potrebuje duševne hrane, je dokazal lep obisk, kar naj bo prirediteljem v nadaljno vzpodbudo. Istočasno sc je vršil v Pulkovi dvorani ustanovni Občni zbor Rdečega križa, katerega je ob lep: udeležbi vseh slojev prebivalstva otvoril in vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Joško ftabeder, ki je pozdravil predsednika sreskega odbora g. <ir. J a« či-
ča, zastopnika občine g. Kovačiča. dele-•gata Rdečega križa Lz Pobrežja in prečital pozdravno pismo župana g. Kaloha iz Studencev. G. dr. Jančič je v lepem govoru orisal namen in delokrog te mednarodne organizacije, številni domačini pa so poudarili potrebo ustanovitve radi prilik, ki jih opažamo dnevno in jim je vzrok beda. Po poročilu tajnika pripravljalnega odbora g. Slane in blagajnika g. Milavca st., so po kratkem odmoru sledile volitve in je bil kot predsednik izvoljen g. šabeder Joško, za podpredsednika g. Kovačič Alojz. Ostali odbor je sestavljen iz zastopnikov vseh slojev prebivalcev in jamči, da bo tudi ta naša človekoljubna organizacija kljub mnogim socialnim in društvenim dajatvam dobro uspevala in vsaj delno ublažila in nudila prvo pomoč tam, kjer zasledujemo  dnevno  največje potrebe.
— L —
Mariborske in okoliške novice
— Nočno lekarniško službo imata tek. teden Albanežejeva lekarna v Frankopa-novi in Konigova na Aleksandrovi cesti.
— Mariborske društvene novice. Klub absolventov trgovske akademije v Mariboru ima svoj občni zbor v torek 18. t. m. ob 20. uri pri Novem svetu. — Tu k. Tou-ring klub ima svoj občni zbor v torek 11. tm. ob 20. pri Orlu.
— Odprta noč in dan so groba vrata ...
V Metelkovi 7 je umrl strojnik pivovarne
Union g. Martin Rodošek, star 75 let. —
V bolnici je preminil zvaničnik drž. žel. Karol Kordež. star 40 let. — V- bolnici je umrl preddelavec drž. žel. Franc Vošnik, star 54 let. žalujočim naše toplo sožalje!
— Potnetiki pod lipo. A. S., magdalen-sko predmestje: Le zapomnite si in si vse točno beležite. Pride čas, ko. . .
— Velikonočna premiera. Dne 9. t. m.
na velikonočno nedeljo bo v tuk. gledališču premiera : Dijaka prosjaka <~ v režiji g. A. Harastoviča in pod dirigentskim vodstvom L. Herzoga.
— Kreditna zadruga državnih uslužbencev je imela svoj občni zbor. cisti dobiček zadruge izkazuje 114.991.80 din. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor s predsednikom dr. Janćicem na čelu.
— Povožen. V Zgornji Polskavi je neznani avtomobilist povozil mlinarja Ivana Pristo\Tiika iz Rit ozn o ja pri Slovenski Bistrici. Pristovnik se zdravi v bolnici.
— 150.000 din škode trpi posestnik Franc Riznian iz Malincev, ki mu je ogenj uničil domačijo.
— Obrdreljen. 17-letni Janez Matjašič iz Hvaletincev pri Sv. Andražu v Slovenskih goricah je po nesrečnem naključju obstrelil 8-letnega Štefana Kocmuta, ki so ga morali prepeljati v bolnico.
— Mariborski eSperantisti so se zbrali v Narodnem domu k rednemu občnemu zboru tukajšnjega Esperantskega društva. Izčrpna poročila o marljivem delovanju so podali predsednica Lichtenwa!lnerjeva, tajnik Prebil, blagajnik Bratož in Šetinc za nadzorni odbor. V imenu članstva se je prof. Rakuša prisrčno zahvalil odboru za vneta prizadevanja. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor s spremembo, da pride mesto dr. Marina v odbor g. GaSperifi.
_ Strahovalci Haloz na varnem. V zadnjem času SO se po Halozah množili pri-lueri tatvin in vlomov. Od vsega začetka
je bilo jasno, da gre za široko razpredeno vlomilsko in tatinsko družbo. Končno se je orožnikom posrečilo, da so zajeli straho-valce naših Haloz, ki so osumljeni, da so sodelovali pri skupno 40 vlomih oziroma tatvinah. Prebivalstvo Haloz si je zelo oddahnilo.
— Razne drobne. Na dvorišču je padel in si zlomil desno nogo 70-letni kotlar Jurij Slogar iz Nove vasi. Zdravi se v bolnici. — Izpod vzglavnika so ukradli Mariji Murkovi iz dr. Rosinove 7 200 din. Policija poizveduje za storilci. — Kaznilniški paznik Martin Križanič, ki stanuje Ob železnici 6, je bil okraden. Pobrali so mu razne predmete in ga oškodovali za 700 din. — Z vrelim mlekom se je opekla dveletna Olga Gašperič, Otrok ima hude opekline po vsem telesu. Prepeljali so ga v bolnico. — S kolesa ej padla 25-letna služkinja Terezija Beno. Nezavestno so jo od-premili v bolnico, kjer so ugotovili težje poškodbe na glavi. — V Studencih je povozil osebni avto 27-letnega tkalca Rudolfa Ar eha iz Pobrežja. Are h se zdravi v bolnici. Za vozačem dotičnega avtomobila poizvedujejo.
— Slovenjebistriške novice. Na ostrem ovinku sta za vozila v cestni jarek s svojim, motornim kolesom 26-letni posestniški sin Franc Šajtegel in 32-letni Anton Potočnik, oba iz Zreč. Obležala sta s težkimi poškodbami na glavi. Prepeljali so ju v bolnico.
— Krvavo žegnanje so imeli v št. Ilju. Fantje so se v veselem razpoloženju sprli in nazadnje krepko spoprijeli. V gneči in tepežu je obležal na tleh ves porezan in poškodovan po glavi in prsih 32-letni vi-ničar Dorninik zunko, ki se zdravi v bolnici. Orožniki razčiščujejo zadevo.
— Iz Hoc. Iz Bezjakove žage so še neznani nočni zlikovci okradli razno jerme-nje, vredno okoli 2000 din. Orožniki so drznim zlikovcem že na sledu.
— Cene na mariborskem trgu. V smislu zadnjega poročila mestnega tržnega nadzorstva so na mariborskem trgu veljavne sledeče tržne cene: Meso, govedina 6 do 12, teletina 8 do 12. svinjsko meso s kostmi 12 do 13, svinjsko meso izluščeno 13 do 14, salo 14 do 15, slanina 12 do 14. Zelenjava: krompir merica po 6.50 do 7, kg 0.75 do 1.25, čebula 3 do 4, časen 6 do 10, kislo zelje 3, kisla repa 2, glavnata
solata 0.50 do 2, dalmatinska kg 10 do 12. endivija 0.50 do 2, dalmatinska 6 do 10. Sadje: jabolka 4 do 9, suhe slive 8 do 12. limone 0.50 do l, pomaranče 0.75 do 3. Žito: (za liter) pšenica 1.75, rž 1.75, ječmen 1.50, koruza 1.25 do 1.50, oves 1 do 1.25. proso 1.50, ajda 1.50, proseno pšeno 3.50 do 4, ajdovo pšeno 3.50 do 4, fižol 2 do 3.50. Mlečni izdelki: smetana 10, surovo maslo 28, čajno maslo 32, kuhano maslo 32, domači sir 10. Perutninski trg: kokoši 22 do 30, par piščancev 25 do 65, gosi 45. purani 35 do 65, race 20 do 22, domači zajci 8 do 25, kozlići 38 do 60. Krma: sladko seno za 100 kg 75 do 85, kislo seno 60 do 65, o tava 70 do 80, pšenična slama 36.
— Upepeljen. Pok. lekarnarja Alojzija S i raka so včeraj popoldne pokopali. Bil je član »Ognja«. Zato so prepeljali njegovo truplo v Gradec, kjer so ga v tamošnjem krematoriju upepelili.
— AH Se ne bo konca? >Nova Pravda* poroča v št. 14. »V eni večjih mariborskih tekstilnih tovarn so na dnevnem redu pritožbe delavstva proti dvema Židoma, ki sta celo inozemca. Mi smo opetovano opozarjali na to. da ne bomo dopustili šikaniranja našega delavstva po tujcih, pa menda nič ne zaleže. Danes zadnjič in z vso odločnostjo povemo, da bomo že v prihodnji številki navedli tovarno in oba prizadeta s poki in-, imenom in zahtevali od pristojne oblasti, da napravi red. Na svoji zemlji se ne pustimo od nikogar šikanirati, pa najsi bo še tak gospod. Kdor pozablja, da uživa pri nas gostoljubje in je naš kruh, ta naj ima do našega delavstva več obzira ali naj gre. odkoder je prišel. Tako mora biti in nič drugače!«
— Ugotovljena identiteta. Policiji se je sedaj posrečilo, da je ugotovila identiteto nesrečne mladenke, ki so jo našli v nedeljo zjutraj mrtvo na tračnicah v železniškem trikotu. Samomorilka je identična s 27-letno služkinjo Marijo Pliberšek. doma iz Sv\c Lovrenca na Pohorju, ki je v zadnjem času stanovala v Maistrovi ulici 14. V Mariboru je služila del j časa pri Vrze-lovih, v zadnjem času pa je opravljala razne postrežbe po hišah. Čakala je namreč na poroko. Imela je v zadnjem času ljubavno razmerje, v katerem pa je oči-vidno doživela bridko in kruto razočaranje, ki jo je pahnilo v obup in ki je vzbudilo v njej misel na prostovoljno smrt. Tej misli je v noči na nedeljo tudi podlegla, ko se je odločila, da položi svoje truplo na železniške tračnice.
— Tezenske novice, V ograjo posestnika g. Kumerca na Ptujski cesti je v noči od sobote na nedeljo zavozil v smeri proti
Mariboru tovorni avto nekega Mariborčana in dobesedno podrl polovico žične ograje na vrt. Posestnik, ki je bil v najboljšem spanju, se je nemalo ustrašil, ko je stekel na cesto in zagledal prizadeto Škodo. V nedeljo je bila škoda ugotovljena in menda ne bo hujših posledic, ker je k sreči tudi Šofer odnesel zdravo kožo.
— NaSa sedanjost ki bodočnost je naslov sledečemu predavanju, ki ga ima v sredo dne 5. t. m. g. Ciril Hočevar v Studencih pri Mariboru. Predavanje se vrši v Sokolskem domu in ga bodo pojasnjevale številne snke in diagrami. Začetek bo ob 19. uri. Vstopnine ni.
— Vlomilci na delu. Drzni vlomilci so se spravili v bufet Edvarda Raka v Velenju in ga popolnoma izropali. Odnesli so pijačo, jestvine, cigarete in druge predmete, da je oškodovan za okrog 10.000 din. — Na P ob rež j u pri Mariboru so vlomilci izropali mesnico mesarja Valentina Smodeja. Odnesli so mu slanino, gnjat in meso v vrednosti 4000 din. Za vlomilce se zanimajo orožniki.
— Tržni dan je v smislu razglasa mestnega tržnega nadzorstva v velikem tednu samo na veliki četrtek.
— Poslušen atentat na v lak. Snoči ob 23.50 je sKćal železniški čuvaj Viktor Bia-nisel, ki službuje na postaji Cirknica. na pkjsnem aparatu čuden ropot. Hotel je zapreti zapornice na progi, a je nenadno opazil in čutil, da žica ne potegne. Takoj je pohitel na progo, kjer je opazil, da je nekdo žico nalašč pretrgal, blizu zapornic pa je ležala čez progo poldrugi meter dolga tračnica, ki jo je čuvaj naglo odstranil. Ze v naslednjem trenutku je pridrvel vlak in bi bila nesreča gotovo neizogibna. Za drznim zločincem poizvedujejo orožniki.
— Mariborski fntoKlub je imel snoči svoj občni zbor. Poročali so funkcionarji Pfeifer. Bertoncelj in Ralca. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen inž. Viktor Vičič, za podpredsednika Vlado Bertoncelj. za tajnika Viktor Pohar, za blagajnika Marjan Ralca vodja tehničnega oddelka pa je I^feifer.
Mariborsko «le**»!išč>
Torek. 4. aprila ob 20. uri: >št. 72c. Red C Veliki teden v marihor. gledališču. Ves
veliki teden bo zaradi priprav za prihodnjo glasbeno premiero samo ena predstava in sicer drevi v torek. Ponovi se v premieri izborno uspela Langerjeva kriminalna drama »St, 72«.
Težave s prodajo
monopolskih izdelkov
V svojem eksistenčnem boju so prepuščeni trafikanti
povsem samim sebi
Ljubljana. 4. aprila
čim se je v Evropi pojavil tobak, že je delal težave raznim državam. Zaradi njegove dobičkanosnosti so mnoge ekržave tobak monopolizirale. — že pri sajenju tobaka mora država zaposliti cel štab finančnih organov za nadzorstvo, ki je potrebno pri sajenju in žetvL Strogo nadzorstvo mora država voditi tudi v tobačnih tovarnah, da ne trpe njene koristi. Če bi države posvečale še toliko pozornost trafikantom, bi se jim pač nikdar ne bilo treba pritoževati, Iva ko životarijo. Sicer je tudi prodaja pod nadzorstvom finančnih organov, ki pa ščitijo, žal, le neposredne državne koristi.
V svojem eksistenčnem boju so trafikanti prepuščeni povsem samim sebi. Nihče jih ne ščiti n. pr. pred spekulanti, ki se pečajo s prodajo kolkov na škodo trafikantov. Boj proti spekulantom je zelo težek, zlasti še, ker je predpisano, da mora tisti, ki naznani spekulanta, javiti tudi pričo. Drugače je, če javiš koga, ki je le osumljen zločina, tedaj oblasti same primejo osumljenca in zadevo preiščejo. Trafikant pa ne more voditi preiskave proti spekulantom.
Trafikanti so prizadeti na več načinov. Nekaterim zelo škodujejo tudi sami tovariši. Dogaja se. da drug drugemu konkurira, ne da bi bil zadovoljen le s prodajo, ki pritiče njegovemu rejonu. Nekateri gostilničarji kupujejo večje količine tobaka v drugih rejonih. Toda najmanj so zaščiteni interesi trafikantov pri prodaji kolkov. Dogaja se. da kolke prodajajo tudi nekateri uradi. Zgodilo se je pa tudi. da so učenci morali nositi v šolo denar na-mestu kolkov ter je ravnatelj sam kupoval kolke.
Mnogi uradi in podjetja, ki porabijo mnogo kolkov, prepuščajo nakupovanje kolkov slugam. Predstojniki se ne zanimajo za to, kje in kako sluge kupujejo kolke in jim najbrže ne pride niti na misel, da bi mogel biti kdo prizadet zaradi tega. Kupci kolkov za urade in podjetja se pogosto obračajo najprej na trafikanta, preden se odločijo za nakup, z vprašanjem: Koliko pa boste dali provizije? — Če trafikant odgovori, da pač ne more in ne sme prodajati kolkov ceneje kakor je določeno, kupec pokaže užaljen obraz in pravi, da se bo obrnil na drugo trafiko, kjer mu bodo radi dali popust kakor vedno ... — Licitacije za večja javna dela so bile lani v Beogiadu. To se nepoučenim ne zdi nič hudega. Toda za udeležbo na takšnih licitacijah so predpisane visoke takse in razumljivo je, da udeleženci kupujejo kolke v Beogradu.
Kako lepo in pravično bi bilo. če bi podjetja kupovala pri vseh trafikantih v svoji okolici, da bi nekateri n~ bili povsem zapostavljeni! Dogaja se pa. da nekateri trafikanti, celo v neposredni bližini
večjih podjetij, ne prodajo nič, ker si podjetja nauavljajo iz neko posebne simpatije svoje potrebščine le pri nekem drugem prodajalcu. V Ljubljani trafikanti hvalijo le eno podjetje, ki je korektno do vseh trafikantov, banko Slavijo, ki pošilja po svoje potrebščine redno k vsem po vrsti, pri nji zavarovanim trafikantom.
Potrebno bi bilo. da bi trafikanti sami med seboj začeli izločati svoje zajedalce, netovariške prodajalce. Trafikanti bi ne smeli imeti nobenega ozira do tovariša, ki dovoljuje posebno provizijo pri prodaji kolkov. Če ne bodo trafikanti sami napravili reda, ga bo pač država, seveda v škodo vseh. Saj je znano, da je bil že izdelan načrt za znižanje provizije od prodaje kolkov na 19r. Najbolj bi bili prizadeti seveda prodajalci, ki prodajajo največ kolkov, zato bi se pa morali tudi ob pravem času spametovati.
Zadnja novost, ki je zopet prizadela trafikante, je prodaja škofijskih kolkov, ki jih zdaj prodajajo škofijski uradi sami. Prizadeti so najbolj trafikanti v okolici župnih uradov. — Zelo škodujejo trafikantom tudi razni prodajalci razglednic, zlasti o božiču in veliki noči. Te karte ponujajo nekateri prodajalci, tudi po hišah, kamor prihajajo nekateri z nečednimi nameni. Ljudje, ki kupujejo znamke pri trafikantih, naj bi bili tudi toliko obzirni do trafik., da bi kupovali tudi pri njih voščilne karte in razglednice. Provizija pri znamkah je tako malenkostna, da trafikant ni poplačan za svoj trud in pogosto se zgodi, da gre ves zaslužek po vodi samo zaradi ene same raztrgane znamke.
Prejšnje čase je trafikant svoj primanjkljaj kril z dobičkom prodaje časopisja. Toda po spremembah tiskovnega zakona mnogi Usti ne gredo več tako v denar kakor nekdaj. Trafikantom pa tudi zelo konkurirajo kol^orterji. Pomisliti je treba tudi, da imajo ponočni kolporterji po 50% provizije, trafikanti pa samo 25%.
Pri vseh križih in težavah ne smemo prezreti tudi številnih prijateljev trafikantov. Teh prijateljev, ki so zelo domači v trafiki, imajo trafikanti mnogo preveč. Ne morejo jim prepovedati, da bi ne uporabljali trafike za brezplačno čitalnico. Nekateri prijatelji si pa tudi izposojajo liste in revije, čeprav bi jih lahko kupovali, a jim jih prav zaradi tega ni treba kupovati. Dogaja se pa tudi zelo pogosto, da •prijateljic »pozabijo doma denar'; trafikant mora vedno kreditirati, navadno mnogo bogatejšim ljudem.
Kdor vsaj nekoliko pozna vse te težave, ki otežkočajo eksistenčni boj trafikantov, pač tudi gleda z razumevanjem na prizadevanje Združenja trafikantov, da bi prodajalcem monopolnih izdelkov, ki toliko koristijo državi s tako slabo plačanim delom, izvojevalo večji kos kruha.
Pibemikove pustolovščine prihajajo na dan
Spominja se samo dokazanih vlomov in tatvin — Nekaj časa se je potepal tudi s cigani
Ljubljana, 4. aprila Bivši natakar France Pibernik, ki je naenkrat postal policijski jetnik, dela za-sliševalnemu uradniku na policiji precej preglavic zaradi svojega slabega spomina. Pibernik se namreč spominja le vlomov in tatvin, ki so mu jih dokazali, do-čim hranijo na kriminalnem oddelku vse polno predmetov, zaplenjenih na Piber-nikovem stanovanju, za katere se pa ne more spomniti, kdaj, kje in kako so prišli v njegove roke. Pibemikove pustolovščine pa prihajajo navzlic njegovi molčečnosti in previdnosti na dan. Tako so se zglasili z dolgim dopisom orožniki
iz Metlike, ki so povedali, da se je Pibernik lani zadnje dni oktobra mudil v Metliki, kjer je tudi prenočeval. V mestu se spočetka nikomur ni zdel sumljiv, v noči na 28. oktobra pa so ga nekateri videli postavati na ulici pred gostilno Pavla Cara. Naslednje jutro se je že zvedelo v mestu, da je bilo ponoči vlomljeno v to gostilno in pa v gostilno Ivana Va-ljavca. V Carevi gostilni je vlomilec pokradel za 1370, v Valjavčevi pa za 1300 din raznih vrednosti, nato pa vse ukradene stvari spravil v kovčeg in odšel na sosedno železniško postajo, odkoder se je odpeljal proti Karlovcu.
je odpeljati nekam na Hrvatsko, kjer bi ukradeno robo razprodal, a se je naenkrat ustrašil orožnika, ki je kontroliral vlak. Pibernik je tedaj brez oklevanja vrgel kovčeg skozi okno in še sam skočil iz drvečega vlaka. Pri tem si je težje poškodoval roko, vendar se mu je posrečilo pobegniti v vavteški gozd, kjer je naletel na skupino ciganov, ki se jim je pridružil in nekaj dni ostal pri njih. Ko pa je nepričakovano spet zagledal orož-niško patrolo, je bos in raztrgan pobegnil od ciganov in se zatekel proti Gorjancem, nato pa na Hrvatsko, odkoder je krenil proti Zidanemu mostu. Dne 2. novembra se je že pojavil v Celju, kjer pa je imel na sebi že novo obleko. Pibernik je nedvomno že med potjo nekje vlomil in ukradel novo obleko. Orožniki iz Petrove in Trbovelj poročajo, da je bilo baš tiste dni v tamkajšnjih krajih -več vlomov in ni izključeno, da jih ima na vesti Pibernik.
Ker se Pibernik v Celju ni počutil najbolj varnega, se je že naslednji dan odpeljal naprej v Maribor, kjer pa tudi ni ostal. Da bi zabrisal za seboj sled. se je z vlakom odpeljal v Zagreb, potem sq je pa kmalu vrnil v Celje. V Celju in okolici je imel več znancev ali znank, pri katerih se je skrival nekaj dni, nato pa odpotoval v Ljubljano, kjer je zagrenil še nekaj vlomov in tatvin. Večkrat pa je Pibernik odhajal tudi n* deželo, kjer se je sestajal s prijateljic....: in najbrž tudi Kradel.
Ob aretaciji v Ljubljani je bil zelo elegantno oblečen. Na sebi je imel novn obleko iz finega rjavkastega blaga, ki pa Ji je iztrgal krojaško znamko. Nosil ie nove čevlje in kratek črn Hubert u s plašč. Med zaplenjenimi predmeti, katerih lastniki še niso znani, je skoro nov rjavo-pikčast ženski plašč z rjavo svileno podlogo, dalje čeden moški suknjič iz rjavega lodna, lep temnoprogast namizni prt, športne hlače, več perila, polhovka, usnjena čepica s kožuhovinasto oblogo, nov mesarski nož. odlomi jene škarje, ki se jih je Pibernik najbrž posluževal pri kakem vlomu, več kosov suhe mesnine in celo zavoj tablet aspirina. Lastniki se naj zglase na kriminalnem oddelku policijo.
Zločinec iz Nemčije
Ljubljana, 4. aprila V mreže ljubljanske policije se je viol nevaren zločinec Hugo Kochendorfer iz Rostocka v Nemčiji, ki je pri nas nastopal zelo samozavestno. Kochendorfer se je že sredi februarja zatekel v ljubljansko bolnico zaradi neznatne poškodbe na nogi, o kateri je pripovedoval, da jo je dobil pri karambolu s svojim avtomobilom nekje na Štajerskem, kamor je prispel iz Nemčije po trgovskih potih. V bolnici je nastopal zelo arogantno, tako da je postal neznosen in da so se pričeli zanj bolj zanimati. Pripovedoval je razne bajke o svojem bogastvu, čeprav je bil tedaj brez vsakih sredstev, obenem se je pa norčeval iz sobolnikov in nastop;.! predrzno ne samo napram strežniškemu osebju, marveč celo napram zdravnikom. Po ozdravljenju jo je skušal brez plačila za oskrbo v bolnici popihati, pa se mu ni posrečilo. Kochendorfer je prišel v policijski zapor, kar mu nikakor ni šlo v glavo. Na policiji je odločno protestiral proti aretaciji, obenem je pa zbujal prav zaradi tega, ker ni mogel pojasniti, kako je prišel v našo državo, čedalje bolj opravičen sum, da ima nekaj na vesti Lagal je, da se je pripeljal v Jugoslavijo z avtomobilom obiskat svojega prijatelja, ni pa mogel povedati, kje ima avtomobil. Na vsa vprašanja je zasliševal-nemu uradniku drzno odgovarjal: »Kaj vas pa to briga?« Pozneje je izpremenil svoj zagovor in odgovoril, da se je pripeljal iz Celovca z vlakom naravnost v Celje, ne da bi prestopil, kar seveda tudi ni mogoče. Nadalje je lagal, da je premožen trgovec, česar mu tudi niso verjeli, nastopal pa je še vedno predrzno, misleč da bo uradnike prestrašil in da lih bodo izpustili. Seveda se je Kochendorfer bridko motil, kajti medtem so naše varnostne oblasti že pismeno povp. tale nemške, kdo je. Izkazalo se je, da je 29-letni Hugo Kochendorfer res doma Iz Rostocka, da pa ni trgovec, marveč mizar. Sledile so pa še druge informaciic. Mož je bil v Hamburgu obsojen zaradi javnega nasilstva in nevarne grožnje na dve leti ječe, obenem pa ga zasledujejo zaradi posilstva, ki ga je zagrešil nekje drugje v Nemčiji. Iz Hamburga je Kochendorfer že v začetku februarja ušel in se ustavil v Gradcu na Stajersk« kjer so ga izsledili in zaprli. Kochendorfer pa je pobegnil tudi iz graških zaporov in pribežal do meje, nato pa se je zatekel v Jugoslavijo, kjer se je čutil varnega. S svojim vedenjem pa je zbudil pozornost oblasti, ki so ga razkrinkale in i ročile danes spet nemškim varnostnim organom.
(pod čtto
V zadnjem času opažamo zanimive pojave, ki jih ni mogoče odobravati. V Maribor je bil premeščen neki kapetan. Pa vsem mestu je iskal stanovanje. Minil je teden, minil je drugi teden, minil je mesec. Toda kapetan stanovanja ni dobil. Povsod je namreč povedal, da ima ženo m dva otroka. To pa nekaterim hišnim posestnikom ni všeč. Zaman je kapetan iskal stanovanje. Končno se je moral OcttočUL Najel si je sobo v hotelu, kjer stanuje sedaj s svojo rodbino.
Žalostni pojavi, žalostna slika iz našega Maribora. Stičnih primerov je v zadnjem času vedno več. Čas bi bil. da preženemo to nečuveno miselnost, ki nas kompromitira pred svetom.
Državnemu uradniku ukradeni prihranki
Ptuj, 3. aprila Davčni uradnik Alojzij Jerman je odšel v družbi svoje soproge na sprehod. Stanovanje na Ljutomerski cesti je pri odhodu zaklenil in ključ shranil na običajno skrivališče. To njegovo odsotnost pa je izkoristil tat, kateremu so morale biti vse razmere v hiši prav dobro poznane. Odnesel je iz Jermanovega stanovanja vse prihranke v znesku 3.600 din. Tat je stanovanje odprl s ključem, katerega je vzel iz skrivališča, denar pa iz omare, kjer je Ml zamotan med perilom. Jerman je tatvino opazili šele naslednji dan in jo takoj