Poštnina plačana v gotovini Lato LXXn., št. 77 a Ljubljana, torek 4. aprila 1939 Cena Din Iv- Iznaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 10G do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inse ratni davek posebej. — »CDovenald Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI8TVO LJUBLJANA, KnaOJeva ulica štev. 5 Telefon: 31-22, 31-23, «1-24, 31-25 in 31-26 Podružnice : MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon St. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351 Anglija bo uzirafala na novi poti Nove izjave angleške vlade v parlamentu — Zunanje politična debata v obeh zbornicah Angleška javnost solidarna z novo zunanjo politiko svoje vlade London. 4. aprila, d. Včeraj sc je pričela v spodnji zbornici, kakor tudi v senatu z velikim zanimanjem pričakovana zunanjepolitična debata, na kateri sta podaLa min. predsednik Ohambcrlain in zunanji minister Halifax nove izjave glede na sedanji razvoj mednarodnih dogodkov. Debato v spodnji zbornici jc otvoril popoldne delavski vodja posl. Greenwood, ki je dejal, da pričakuje parlament od predsednika vlade izjavo, rz katere bo razvidno, da se ustvarja zanesljiv sistem medsebojne zaščite. Ce pokaže ane nato odpeljal z avtomobilom. Obenem je odletelo v London tudi drugo letalo z vojaškimi in letalskimi strokovnjaki, med katerimi sta tudi znana kon-strukterja Potez in Bourjou. To letalo je brez ovir srečno pristalo na letaUžCU v Crovdonu. »Pariš Soir8LOTKKSKI NAROD«, torek, 4. aprila. St»v. 77 Vedno večja brezposelnost Kako bi bilo treba organizirati pomoč brezposelnim in njihovim rodbinam Maribor, 3. aprila V mariborski okolici, kjer sc je po vojni zelo lazvila industrija vseh vrst, opažamo v zadnjih mesecih naras<"anje brezposelnosti. Družinski očetje so se znašli preko noči v obupnem, težkem položaju. Ubogi otroci moledujejo za košček kruha. Učitelji pripovedujejo, kako.bridko je poučevati lačno in nesrečno šolsko mladino. V tem vzdušju so v težki preizkušnji sadovi večletnega vztrajnega narodno kulturnega prosvetnega dela. ki je na tako zmagovit način preoblikovalo zunanje lice in notranjo podobo naše industrializacije mariborske okolice. V obupu človek marsikaj stori. To je treba natančno preteh-' tati in premisliti, pa t>>mo spoznali, da ne more več tako dalje, da je treba ukreniti nekaj, kar naj olajša gorje težko prizadetih delavskih rodbin, kar "naj jim omogoči, da jim je dnevno zajamčen vsaj košček kruha in skodelica toplega mleka. V zadnjem času so dobri ljudjee sprožili koristno pobudo. Tam, kjer š ni postojank Rdečega križa, se že snujejo. Kjer pa društva RK že obstojajo in delujejo,, pa naj bi se njihcvo delo primerno poglobilo in sistematično stopnjevalo. Misliti je na posebno skupno akcijo, ki naj oskrbi brezposelnim družinskim očetom ter njihovim rodbinam vsaj skromne življenj.-ke potrebščine, ki naj bi bile najnujnejše nadomestilo do z^potne zaposlitve, v s vi-ho uresničenja te zamisli naj bi se organizirale nabiralne akcije, saj je Maribor znan po svojem iskrenem socialnem čustvovanju. Ko bi se finančna sredstva zasigurala. ,pa naj se na podlagi seznama najpotrebnejših m najbednejših organizirala vsakodnevna pomoč in preskrba na način, ki bi bil najenostavnejši in najpripravnejši. Seveda so poklicane tudi prizadete občine, da sodelujejo in da pomagajo s primerni prispevkom. Kot odmev težkih socialnih in življenskih prilik v industrializiranih predmestjih ter okolici se pojavljajo znamenja, mimo katerih ne moremo brez zaskrbljenosti, brez odločne volje, da pomagamo in da organiziramo učinkovito pomoč. Prav bi bilo, ko bi predstavniki naših človekoljubnih organizacij pripravili konkreten načrt, kako napovedati borbo temu zlu in kako ga uspešno pobijati. Tisti, ki bodo v tipki usodi deležni dokazov odprtega feaca in plemenite tvornosti, pa bodo nedvomno pokazali svojo hvaležnost in bodo spoznali, da utriplje v naši sredini zares bratsko, dobro srce, ki misli nanje. V tem primeru bodo izostali neprijetni kvarni odmevi globoke zagrenienosti, ki navdaja brezposelne družinske očete in njihove trpeče rodbine, čo ni bilo skozi povojna leta tehtnih vzrokov za odpuščanje delavstva, potem bi jih ti:di v sedanji situaciji ne smelo biti. Celotna, akcija naj bi se postavila morebiti še na širše osnove in naj hi si nosilci takšne akcije za pomoč brezposelnim začrtah širši akcijski program, ki naj bi ne bil omejen le na bližnjo mariborsko okolico. am.paJc ki naj bi zajel vse nase od-l mejno ozemlje, od koder prihajajo v zadnjem času kriki gospodarsko socialne stiske, ki je posledica naj-raznovrstnejsih < kolišč in in vzrokov. Vsa ta socialno gospodarska problematika sega globoko v ! strukturo našega, obmejnega, prebivalstva, saj gre skupno za usodo in otbe tanek 20 do 30.000 delavcev, dninarjev in viničar-jev ob katerih si lahko postavimo vpra-| sanje, kako prav za prav morejo živeti in se vzdrževati v kruti življenjski borbi sodobnosti. V to si m on-amo živo predočiti, pa bomo marsikaj razumeli, bomo pa tudi pričeli misliti na to, kako čim uspešnejše organizirati pomoč in kako čim požrtvovalnejše sodelovati. Končno pa so poklicani k sodelovanju tudi merodajni činitelji v Ljubljani in Beo-giadu. Treba je pomisliti, da ni bilo iz-vzemši modernizacije državne cest št. Ilj —Maribor v zadnjih letih nobenih pomembnejših javnih del vzdolž vse naše severne meje. In vendar to nase obmejno prebivalstvo po svojih socialno gospodarskih prilikah nujno potrebuj a zaslužka. Edina sreča jc še silni razvoj tekstilne industrije v Mariboru, ki daje zaslužek tisočim in tisočim revnim prebivalcem bližnje mariborske okolice, pa tudi Dravske doline, Dravskega polja in Slovenskih goric. Značilen primer nam daje na primer Maribor sam, kjer je bilo lani plačanih za koristi bednostnega sklada 6 milijonov dinarjev, pa je prišlo nazaj komaj za milijon dinarjev in nekaj tisočakov več. Tn vendar bi moralo biti ob meji neko blagostanje, kolikor je v naših prilikah mogoče. V vsem obmejnem pasu od Dravograda do Maribora, Gornje Radgone in Murske Sobote ne bi smelo biti pojava brezposelnosti, nezadovoljstva, življenjskega maloduš-ja. Velika javna dela naj bi prinesla obmejnemu sircmRku in trpinu zaslužek, veselje do dela, vrnila naj bi mu vero v življenje. Načrtov ni treba delati, ker jih je itak že precej. Pomislimo le na potrebo novega državnega mosta, zgradil je velike komunikacijske črte, ki naj bi tesneje in čvrste je povezala naše Prekmurje ter druge obmejne predele z Mariborom. Spomnimo se nujno potrebne regulacije Pesnice, ki še do danes ni realizirana, pa tudi dmgih neštetih regulacijskih in m oder-nizacijskih problemov in načrtov, ki so vznikld v povojni dobi. Zadovoljstvo, kruh in delo so slej ko prej najzanesljivejši temelji spontane narodnostne samoobrambe in nacionalne zavesti. Društveno življenje na Teznem Cankarjeva proslava — Ustanovitev Rdečega križa Tezno, 3. aprila Sokolska igralska družina pripravlja z veliko vnemo uprizoritev štandekerjeve drame : Prevara- , ki bo poslovilna predstava marljivega sokolskega delavca br. Vojka Cotiča. — Na predvečer predstave bo pa poslovilni večer. — V soboto, zvečer je bDa pod okriljem . Vzajemnost v Fe-ličevi dvorani Cankarjeva proslava. Sodelovali sta še Vzajemnost, iz Maribora in Pobrežja. Po uvodnih besedah predsednika g. Vešliga ja ml. je sledil bogat vzpored (11 točk>. Da si delavstvo kljub težkim prilikam želi in tudi potrebuje duševne hrane, je dokazal lep obisk, kar naj bo prirediteljem v nadaljno vzpodbudo. Istočasno sc je vršil v Pulkovi dvorani ustanovni Občni zbor Rdečega križa, katerega je ob lep: udeležbi vseh slojev prebivalstva otvoril in vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Joško ftabeder, ki je pozdravil predsednika sreskega odbora g. Nova Pravda* poroča v št. 14. »V eni večjih mariborskih tekstilnih tovarn so na dnevnem redu pritožbe delavstva proti dvema Židoma, ki sta celo inozemca. Mi smo opetovano opozarjali na to. da ne bomo dopustili šikaniranja našega delavstva po tujcih, pa menda nič ne zaleže. Danes zadnjič in z vso odločnostjo povemo, da bomo že v prihodnji številki navedli tovarno in oba prizadeta s poki in-, imenom in zahtevali od pristojne oblasti, da napravi red. Na svoji zemlji se ne pustimo od nikogar šikanirati, pa najsi bo še tak gospod. Kdor pozablja, da uživa pri nas gostoljubje in je naš kruh, ta naj ima do našega delavstva več obzira ali naj gre. odkoder je prišel. Tako mora biti in nič drugače!« — Ugotovljena identiteta. Policiji se je sedaj posrečilo, da je ugotovila identiteto nesrečne mladenke, ki so jo našli v nedeljo zjutraj mrtvo na tračnicah v železniškem trikotu. Samomorilka je identična s 27-letno služkinjo Marijo Pliberšek. doma iz Sv\c Lovrenca na Pohorju, ki je v zadnjem času stanovala v Maistrovi ulici 14. V Mariboru je služila del j časa pri Vrze-lovih, v zadnjem času pa je opravljala razne postrežbe po hišah. Čakala je namreč na poroko. Imela je v zadnjem času ljubavno razmerje, v katerem pa je oči-vidno doživela bridko in kruto razočaranje, ki jo je pahnilo v obup in ki je vzbudilo v njej misel na prostovoljno smrt. Tej misli je v noči na nedeljo tudi podlegla, ko se je odločila, da položi svoje truplo na železniške tračnice. — Tezenske novice, V ograjo posestnika g. Kumerca na Ptujski cesti je v noči od sobote na nedeljo zavozil v smeri proti Mariboru tovorni avto nekega Mariborčana in dobesedno podrl polovico žične ograje na vrt. Posestnik, ki je bil v najboljšem spanju, se je nemalo ustrašil, ko je stekel na cesto in zagledal prizadeto Škodo. V nedeljo je bila škoda ugotovljena in menda ne bo hujših posledic, ker je k sreči tudi Šofer odnesel zdravo kožo. — NaSa sedanjost ki bodočnost je naslov sledečemu predavanju, ki ga ima v sredo dne 5. t. m. g. Ciril Hočevar v Studencih pri Mariboru. Predavanje se vrši v Sokolskem domu in ga bodo pojasnjevale številne snke in diagrami. Začetek bo ob 19. uri. Vstopnine ni. — Vlomilci na delu. Drzni vlomilci so se spravili v bufet Edvarda Raka v Velenju in ga popolnoma izropali. Odnesli so pijačo, jestvine, cigarete in druge predmete, da je oškodovan za okrog 10.000 din. — Na P ob rež j u pri Mariboru so vlomilci izropali mesnico mesarja Valentina Smodeja. Odnesli so mu slanino, gnjat in meso v vrednosti 4000 din. Za vlomilce se zanimajo orožniki. — Tržni dan je v smislu razglasa mestnega tržnega nadzorstva v velikem tednu samo na veliki četrtek. — Poslušen atentat na v lak. Snoči ob 23.50 je sKćal železniški čuvaj Viktor Bia-nisel, ki službuje na postaji Cirknica. na pkjsnem aparatu čuden ropot. Hotel je zapreti zapornice na progi, a je nenadno opazil in čutil, da žica ne potegne. Takoj je pohitel na progo, kjer je opazil, da je nekdo žico nalašč pretrgal, blizu zapornic pa je ležala čez progo poldrugi meter dolga tračnica, ki jo je čuvaj naglo odstranil. Ze v naslednjem trenutku je pridrvel vlak in bi bila nesreča gotovo neizogibna. Za drznim zločincem poizvedujejo orožniki. — Mariborski fntoKlub je imel snoči svoj občni zbor. Poročali so funkcionarji Pfeifer. Bertoncelj in Ralca. Pri volitvah je bil za predsednika izvoljen inž. Viktor Vičič, za podpredsednika Vlado Bertoncelj. za tajnika Viktor Pohar, za blagajnika Marjan Ralca vodja tehničnega oddelka pa je I^feifer. Mariborsko «le**»!išč> Torek. 4. aprila ob 20. uri: >št. 72c. Red C Veliki teden v marihor. gledališču. Ves veliki teden bo zaradi priprav za prihodnjo glasbeno premiero samo ena predstava in sicer drevi v torek. Ponovi se v premieri izborno uspela Langerjeva kriminalna drama »St, 72«. Težave s prodajo monopolskih izdelkov V svojem eksistenčnem boju so prepuščeni trafikanti povsem samim sebi Ljubljana. 4. aprila čim se je v Evropi pojavil tobak, že je delal težave raznim državam. Zaradi njegove dobičkanosnosti so mnoge ekržave tobak monopolizirale. — že pri sajenju tobaka mora država zaposliti cel štab finančnih organov za nadzorstvo, ki je potrebno pri sajenju in žetvL Strogo nadzorstvo mora država voditi tudi v tobačnih tovarnah, da ne trpe njene koristi. Če bi države posvečale še toliko pozornost trafikantom, bi se jim pač nikdar ne bilo treba pritoževati, Iva ko životarijo. Sicer je tudi prodaja pod nadzorstvom finančnih organov, ki pa ščitijo, žal, le neposredne državne koristi. V svojem eksistenčnem boju so trafikanti prepuščeni povsem samim sebi. Nihče jih ne ščiti n. pr. pred spekulanti, ki se pečajo s prodajo kolkov na škodo trafikantov. Boj proti spekulantom je zelo težek, zlasti še, ker je predpisano, da mora tisti, ki naznani spekulanta, javiti tudi pričo. Drugače je, če javiš koga, ki je le osumljen zločina, tedaj oblasti same primejo osumljenca in zadevo preiščejo. Trafikant pa ne more voditi preiskave proti spekulantom. Trafikanti so prizadeti na več načinov. Nekaterim zelo škodujejo tudi sami tovariši. Dogaja se. da drug drugemu konkurira, ne da bi bil zadovoljen le s prodajo, ki pritiče njegovemu rejonu. Nekateri gostilničarji kupujejo večje količine tobaka v drugih rejonih. Toda najmanj so zaščiteni interesi trafikantov pri prodaji kolkov. Dogaja se. da kolke prodajajo tudi nekateri uradi. Zgodilo se je pa tudi. da so učenci morali nositi v šolo denar na-mestu kolkov ter je ravnatelj sam kupoval kolke. Mnogi uradi in podjetja, ki porabijo mnogo kolkov, prepuščajo nakupovanje kolkov slugam. Predstojniki se ne zanimajo za to, kje in kako sluge kupujejo kolke in jim najbrže ne pride niti na misel, da bi mogel biti kdo prizadet zaradi tega. Kupci kolkov za urade in podjetja se pogosto obračajo najprej na trafikanta, preden se odločijo za nakup, z vprašanjem: Koliko pa boste dali provizije? — Če trafikant odgovori, da pač ne more in ne sme prodajati kolkov ceneje kakor je določeno, kupec pokaže užaljen obraz in pravi, da se bo obrnil na drugo trafiko, kjer mu bodo radi dali popust kakor vedno ... — Licitacije za večja javna dela so bile lani v Beogiadu. To se nepoučenim ne zdi nič hudega. Toda za udeležbo na takšnih licitacijah so predpisane visoke takse in razumljivo je, da udeleženci kupujejo kolke v Beogradu. Kako lepo in pravično bi bilo. če bi podjetja kupovala pri vseh trafikantih v svoji okolici, da bi nekateri n~ bili povsem zapostavljeni! Dogaja se pa. da nekateri trafikanti, celo v neposredni bližini večjih podjetij, ne prodajo nič, ker si podjetja nauavljajo iz neko posebne simpatije svoje potrebščine le pri nekem drugem prodajalcu. V Ljubljani trafikanti hvalijo le eno podjetje, ki je korektno do vseh trafikantov, banko Slavijo, ki pošilja po svoje potrebščine redno k vsem po vrsti, pri nji zavarovanim trafikantom. Potrebno bi bilo. da bi trafikanti sami med seboj začeli izločati svoje zajedalce, netovariške prodajalce. Trafikanti bi ne smeli imeti nobenega ozira do tovariša, ki dovoljuje posebno provizijo pri prodaji kolkov. Če ne bodo trafikanti sami napravili reda, ga bo pač država, seveda v škodo vseh. Saj je znano, da je bil že izdelan načrt za znižanje provizije od prodaje kolkov na 19r. Najbolj bi bili prizadeti seveda prodajalci, ki prodajajo največ kolkov, zato bi se pa morali tudi ob pravem času spametovati. Zadnja novost, ki je zopet prizadela trafikante, je prodaja škofijskih kolkov, ki jih zdaj prodajajo škofijski uradi sami. Prizadeti so najbolj trafikanti v okolici župnih uradov. — Zelo škodujejo trafikantom tudi razni prodajalci razglednic, zlasti o božiču in veliki noči. Te karte ponujajo nekateri prodajalci, tudi po hišah, kamor prihajajo nekateri z nečednimi nameni. Ljudje, ki kupujejo znamke pri trafikantih, naj bi bili tudi toliko obzirni do trafik., da bi kupovali tudi pri njih voščilne karte in razglednice. Provizija pri znamkah je tako malenkostna, da trafikant ni poplačan za svoj trud in pogosto se zgodi, da gre ves zaslužek po vodi samo zaradi ene same raztrgane znamke. Prejšnje čase je trafikant svoj primanjkljaj kril z dobičkom prodaje časopisja. Toda po spremembah tiskovnega zakona mnogi Usti ne gredo več tako v denar kakor nekdaj. Trafikantom pa tudi zelo konkurirajo kol^orterji. Pomisliti je treba tudi, da imajo ponočni kolporterji po 50% provizije, trafikanti pa samo 25%. Pri vseh križih in težavah ne smemo prezreti tudi številnih prijateljev trafikantov. Teh prijateljev, ki so zelo domači v trafiki, imajo trafikanti mnogo preveč. Ne morejo jim prepovedati, da bi ne uporabljali trafike za brezplačno čitalnico. Nekateri prijatelji si pa tudi izposojajo liste in revije, čeprav bi jih lahko kupovali, a jim jih prav zaradi tega ni treba kupovati. Dogaja se pa tudi zelo pogosto, da •prijateljic »pozabijo doma denar'; trafikant mora vedno kreditirati, navadno mnogo bogatejšim ljudem. Kdor vsaj nekoliko pozna vse te težave, ki otežkočajo eksistenčni boj trafikantov, pač tudi gleda z razumevanjem na prizadevanje Združenja trafikantov, da bi prodajalcem monopolnih izdelkov, ki toliko koristijo državi s tako slabo plačanim delom, izvojevalo večji kos kruha. Pibemikove pustolovščine prihajajo na dan Spominja se samo dokazanih vlomov in tatvin — Nekaj časa se je potepal tudi s cigani Ljubljana, 4. aprila Bivši natakar France Pibernik, ki je naenkrat postal policijski jetnik, dela za-sliševalnemu uradniku na policiji precej preglavic zaradi svojega slabega spomina. Pibernik se namreč spominja le vlomov in tatvin, ki so mu jih dokazali, do-čim hranijo na kriminalnem oddelku vse polno predmetov, zaplenjenih na Piber-nikovem stanovanju, za katere se pa ne more spomniti, kdaj, kje in kako so prišli v njegove roke. Pibemikove pustolovščine pa prihajajo navzlic njegovi molčečnosti in previdnosti na dan. Tako so se zglasili z dolgim dopisom orožniki iz Metlike, ki so povedali, da se je Pibernik lani zadnje dni oktobra mudil v Metliki, kjer je tudi prenočeval. V mestu se spočetka nikomur ni zdel sumljiv, v noči na 28. oktobra pa so ga nekateri videli postavati na ulici pred gostilno Pavla Cara. Naslednje jutro se je že zvedelo v mestu, da je bilo ponoči vlomljeno v to gostilno in pa v gostilno Ivana Va-ljavca. V Carevi gostilni je vlomilec pokradel za 1370, v Valjavčevi pa za 1300 din raznih vrednosti, nato pa vse ukradene stvari spravil v kovčeg in odšel na sosedno železniško postajo, odkoder se je odpeljal proti Karlovcu. je odpeljati nekam na Hrvatsko, kjer bi ukradeno robo razprodal, a se je naenkrat ustrašil orožnika, ki je kontroliral vlak. Pibernik je tedaj brez oklevanja vrgel kovčeg skozi okno in še sam skočil iz drvečega vlaka. Pri tem si je težje poškodoval roko, vendar se mu je posrečilo pobegniti v vavteški gozd, kjer je naletel na skupino ciganov, ki se jim je pridružil in nekaj dni ostal pri njih. Ko pa je nepričakovano spet zagledal orož-niško patrolo, je bos in raztrgan pobegnil od ciganov in se zatekel proti Gorjancem, nato pa na Hrvatsko, odkoder je krenil proti Zidanemu mostu. Dne 2. novembra se je že pojavil v Celju, kjer pa je imel na sebi že novo obleko. Pibernik je nedvomno že med potjo nekje vlomil in ukradel novo obleko. Orožniki iz Petrove in Trbovelj poročajo, da je bilo baš tiste dni v tamkajšnjih krajih -več vlomov in ni izključeno, da jih ima na vesti Pibernik. Ker se Pibernik v Celju ni počutil najbolj varnega, se je že naslednji dan odpeljal naprej v Maribor, kjer pa tudi ni ostal. Da bi zabrisal za seboj sled. se je z vlakom odpeljal v Zagreb, potem sq je pa kmalu vrnil v Celje. V Celju in okolici je imel več znancev ali znank, pri katerih se je skrival nekaj dni, nato pa odpotoval v Ljubljano, kjer je zagrenil še nekaj vlomov in tatvin. Večkrat pa je Pibernik odhajal tudi n* deželo, kjer se je sestajal s prijateljic....: in najbrž tudi Kradel. Ob aretaciji v Ljubljani je bil zelo elegantno oblečen. Na sebi je imel novn obleko iz finega rjavkastega blaga, ki pa Ji je iztrgal krojaško znamko. Nosil ie nove čevlje in kratek črn Hubert u s plašč. Med zaplenjenimi predmeti, katerih lastniki še niso znani, je skoro nov rjavo-pikčast ženski plašč z rjavo svileno podlogo, dalje čeden moški suknjič iz rjavega lodna, lep temnoprogast namizni prt, športne hlače, več perila, polhovka, usnjena čepica s kožuhovinasto oblogo, nov mesarski nož. odlomi jene škarje, ki se jih je Pibernik najbrž posluževal pri kakem vlomu, več kosov suhe mesnine in celo zavoj tablet aspirina. Lastniki se naj zglase na kriminalnem oddelku policijo. Zločinec iz Nemčije Ljubljana, 4. aprila V mreže ljubljanske policije se je viol nevaren zločinec Hugo Kochendorfer iz Rostocka v Nemčiji, ki je pri nas nastopal zelo samozavestno. Kochendorfer se je že sredi februarja zatekel v ljubljansko bolnico zaradi neznatne poškodbe na nogi, o kateri je pripovedoval, da jo je dobil pri karambolu s svojim avtomobilom nekje na Štajerskem, kamor je prispel iz Nemčije po trgovskih potih. V bolnici je nastopal zelo arogantno, tako da je postal neznosen in da so se pričeli zanj bolj zanimati. Pripovedoval je razne bajke o svojem bogastvu, čeprav je bil tedaj brez vsakih sredstev, obenem se je pa norčeval iz sobolnikov in nastop;.! predrzno ne samo napram strežniškemu osebju, marveč celo napram zdravnikom. Po ozdravljenju jo je skušal brez plačila za oskrbo v bolnici popihati, pa se mu ni posrečilo. Kochendorfer je prišel v policijski zapor, kar mu nikakor ni šlo v glavo. Na policiji je odločno protestiral proti aretaciji, obenem je pa zbujal prav zaradi tega, ker ni mogel pojasniti, kako je prišel v našo državo, čedalje bolj opravičen sum, da ima nekaj na vesti Lagal je, da se je pripeljal v Jugoslavijo z avtomobilom obiskat svojega prijatelja, ni pa mogel povedati, kje ima avtomobil. Na vsa vprašanja je zasliševal-nemu uradniku drzno odgovarjal: »Kaj vas pa to briga?« Pozneje je izpremenil svoj zagovor in odgovoril, da se je pripeljal iz Celovca z vlakom naravnost v Celje, ne da bi prestopil, kar seveda tudi ni mogoče. Nadalje je lagal, da je premožen trgovec, česar mu tudi niso verjeli, nastopal pa je še vedno predrzno, misleč da bo uradnike prestrašil in da lih bodo izpustili. Seveda se je Kochendorfer bridko motil, kajti medtem so naše varnostne oblasti že pismeno povp. tale nemške, kdo je. Izkazalo se je, da je 29-letni Hugo Kochendorfer res doma Iz Rostocka, da pa ni trgovec, marveč mizar. Sledile so pa še druge informaciic. Mož je bil v Hamburgu obsojen zaradi javnega nasilstva in nevarne grožnje na dve leti ječe, obenem pa ga zasledujejo zaradi posilstva, ki ga je zagrešil nekje drugje v Nemčiji. Iz Hamburga je Kochendorfer že v začetku februarja ušel in se ustavil v Gradcu na Stajersk« kjer so ga izsledili in zaprli. Kochendorfer pa je pobegnil tudi iz graških zaporov in pribežal do meje, nato pa se je zatekel v Jugoslavijo, kjer se je čutil varnega. S svojim vedenjem pa je zbudil pozornost oblasti, ki so ga razkrinkale in i ročile danes spet nemškim varnostnim organom. (pod čtto V zadnjem času opažamo zanimive pojave, ki jih ni mogoče odobravati. V Maribor je bil premeščen neki kapetan. Pa vsem mestu je iskal stanovanje. Minil je teden, minil je drugi teden, minil je mesec. Toda kapetan stanovanja ni dobil. Povsod je namreč povedal, da ima ženo m dva otroka. To pa nekaterim hišnim posestnikom ni všeč. Zaman je kapetan iskal stanovanje. Končno se je moral OcttočUL Najel si je sobo v hotelu, kjer stanuje sedaj s svojo rodbino. Žalostni pojavi, žalostna slika iz našega Maribora. Stičnih primerov je v zadnjem času vedno več. Čas bi bil. da preženemo to nečuveno miselnost, ki nas kompromitira pred svetom. Državnemu uradniku ukradeni prihranki Ptuj, 3. aprila Davčni uradnik Alojzij Jerman je odšel v družbi svoje soproge na sprehod. Stanovanje na Ljutomerski cesti je pri odhodu zaklenil in ključ shranil na običajno skrivališče. To njegovo odsotnost pa je izkoristil tat, kateremu so morale biti vse razmere v hiši prav dobro poznane. Odnesel je iz Jermanovega stanovanja vse prihranke v znesku 3.600 din. Tat je stanovanje odprl s ključem, katerega je vzel iz skrivališča, denar pa iz omare, kjer je Ml zamotan med perilom. Jerman je tatvino opazili šele naslednji dan in jo takoj