Poštnina plačana v gotovinL Leto XV., štev. 271 Ljubljana, sobota 24« novembra 1934 Cena 2.— Din Upravništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 5. — Teieton št 3122, 3123, 3124. 3125. 3126. inseratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St 11. — Teieton St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št 190. Kačunl pn pošt. ček zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241 Pod njegovo častjo Pred tednom dni je beograjsko »Vreme stavilo madžarskemu ministrskemu predsedniku šest vprašanj, tičočih se tesnega sodelovanja nekaterih madžarskih javnih nameščencev z avtorji strahotnega marsejskega zločina. Kakor udarci neusmiljenega kladiva resnice so padala vprašanja na naslov najvišjega vladnega funkcionarja Madžarske in vzbudila nedeljeno pozornost tako v naši javnost i, kakor v mednarodnem svetu. Beograjski list je navajal točne naslove zločincev, ki so tik pred umorom živeli na madžarskih tleh, imenoval skoro ducat madžarskih javnih funkcionarjev, ki so poučevali zločince v njih črnem rokodelstvu, in s prstom pokazal na nekatere »domoljubne« madžarske organizacije. ki so gmotno in moralno podpirale in pripravljale umor našega kralja. Pribil je obenem, da je častni član teh bratovščin sam predsednik madžarske vlade in so »Vremenova« vprašanja potemtakem stavljena na pravi naslov. Gospod Gyula Gombos pa je odgovoril, da bi bilo pod častjo madžarskega ministrskega predsednika odgovarjati na taka vprašanja. Res je, da beograjski list ni organ Društva narodov ali uradni organ kakega mednarodnega sodišča, ki bi mu moral državnik sosedne države odgovarjati, vendar je treba vsekakor ugotoviti, da bi njegova čast v primeru odgovora ne bila toliko prizadeta, kolikor je prizadeta po dejstvu, da je pustil brez odgovora navedbo o častnem članstvu v društvih, ki imajo v programu po. moč pri ubijanju suverenov in državnikov tujih držav. Mož, ki mu je kaj do svojega naroda, svoje držav in neomade-ževane časti obeh, bi v takem primeru prezrl netelitno okoliščino, da vprašanja niso bila postavljena na pergamen-tu m v obliki diplomatske note, in bi smatral, da vprašanja postavlja javnost sosednega naroda, ki je bil kruto in krvavo žaljen. Gospod Gombos bi nedvomno postopal tako, da je v strahovitih ob-dolžitvah odprtega pisma našel samo črko neresnice, ki bi se dala raztegniti za učinkovit uradni demanti. Te možnosti gospod Gombos ni imel, zato se je oholo skril za frazo o dostojanstvu svoje funkcije. ki pa na njo ni pomislil, ko je prevzemal častne diplome društev, katerih zločinski nameni mu niso mogli biti neznani. S takim ravnanjem seveda ni mogoče zavreti postopka, po katerem kriči podli marsejski zločin, in ako se od sosedov onkraj Subotice ne da dobiti odgovor na vprašanje v novinski obliki, ga bodo morali dati na diplomatski akt, vložen pri Društvu narodov in vsebujoč neovrglji-va dognanja preiskovalnih oblasti raznih evropskih držav o dolgo pripravljam ?aroti. Sedmi teden že teče od marsejskega umora in morda se je tu ali tam že vtihotapilo žalostno prepričanje, da bo glede na sedanjo evropsko konstela-ciio nemogoče dognati in stigmatizirati pred vsem svetom vsaj moralne krivce in njih podpornike. Naš narod bi moral brezmočno gledati, kako ne dobi niti moralnega zadoščenja za prizadete bol in žalitev. V tem pogledu je vložena pritožba v znatni meri zmanjšala našo bojazen, da se našemu žaljenemu pravnemu čutu ne bo dalo niti tiste trohice zadoščenja pred svetom, kolikor se je da izbiti na temelju statuta ženevskega društva. Vlada se je zavedala, da je uspeh naše pritožbe odvisen od tega. kako se bo dala razbiti fronta krivcev. Zato figurira v naši obtožnici ket edini neposredni sokrivec marsejskega zločina Madžarska. Naša in svetovna javnost vest?, kaki razlogi so našo vlado prisilili k temu, da je svojo obtožbo osredotočila samo na Budimpešto. Tako se je znašla Madžarska na zatožni klopi in Ženeva ni forum, pred katerim bi mogel gospod Gombos kratko malo izjaviti, da je pod njegovo častjo, odgovarjati na taka vprašanja. V naši vlogi ni nič vprašani, marveč sama konkretna dejstva. Naša vlada ima pri svojem odločnem koraku za seboj strnjeni narod, ki piičakuje, da bo mednarodni ferum dal našemu užaljenemu pravnemu čutu popolno zadoščenje. Diplomatski razgovori v ženevi Ženeva. 23. novembra č. Sovjetski komisar za zunanje zadeve Maksi ni Litvinov je imel snoči ob kasni uri dol™ razgovor z rumunskim zunanjim ministrom Titulescoin. Kakor zafriuiejo dobro poučeni krogi, sla r.e razgovarjala izklicno le o diplomatskem koraku jusoslovenskp vlade pri Društvu narodov iri o političnem položaju, ki je nastal spričo iugoslovenskp not" v Evropi. Vato sla «e sestala češkoslovaški zunanji minister dr in rumunski zunanji mi- nister Titulescu. Tudi onadva sta r>o z,a!r-r 1 i I j b poučenih krosov govorila samo o iu-goslovenskein protestu pri Društvu narodov. Tudi snoči *ta ugotovila da v celoti soglašala z nagonom iugoslovenske vlade. Po svojem sestanku Rta po«etila tajništvo Društva narodov in se sestala z generalnim tajnikom Avenolom ter mu uradno sporočila, da sp v celoti str" skpga zunaniecra ministra Bogoljuba Jevtiča-Izrazila sta obenem željo, da bi vsekakor •=tav:l na inevni red Januarskega zasedanja «veta Društva narodov vprašanje in diskusijo o odgovornosti izvestnib političnih ci-ni^ljpv 7.a marsejski atentat. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123, 3124. 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon 6t. 2440. Celje, Strossmaverjeva ulica št 1. Telefon št 65. Rokopisi se ne vračajo. tarifu. — Oglasi po Resnica mora na dan ? Jugoslovenska nota je naletela na vsestransko odobravanje pri vseh resnično miroljubnih državah - Samo Italija in Madžarska se silno vznemirjata Ženeva, 23. novembra, r. Nota jugoslov enske vlade, podprta z dodatnimi notami Češkoslovaške in Romunije, je napravila v vseh mednarodnih političnih in diplomatskih krogih globok vtis, kakršnega ni bilo doslej za beležiti se ob nobenem apelu na Društvo narodov. Ni nobenega iskrenega prijatelja miru, ki bi ne odobrava! tega koraka in vsi razen onih. ki so sami prizadeti, priznavajo, da je Jugoslavija napravila ta korak v edino mogoči formi m s taktom, ki gre tako visoki mednarodni instituciji, kakršna je Društvo narodov. Ves evropski tisk se bavi s položajem v Ženevi, ki je nastal po izročitvi jugoslovenske note. Razen madžarskih in italijanskih listov vsi odobravajo akcijo Jugoslavije odnosno Male antante ter jo smatrajo za edino pot, po kateri je mogoče mirnim potom razčistiti zaostreno situacijo, ki je nastala po razkritju podrobnosti o podpiranju teroristične organizacije s strani gotovih evropskih držav. Z največjo napetostjo pričakuje sedaj vsa svetovna javnost objavo Jugoslovenske spomenice z dokumentiranimi dokazi, ki bodo stališče jugoslovenske vlade še bolj podprli. .. . ... _. Kakor je bilo pričakovati, se skušajo Madžari na vse načine braniti pred težkimi obtožbami. Zvesto jim sekundirajo zaenkrat samo italijanski listi, docun so avstrijski listi skrajno rezervirani. Madžari pavšalno zavračajo iznesene obtožbe in se navidezno izjavljajo za to, da Društvo narodov čimprej uvede preiskavo, v resnici pa iščejo na vse načine potov in sredstev, da bi se rava o jugoslovenski pritožbi kar najbolj zavlekla, da bi pridobili na času m nash novih zaveznikov. Silen odmev po svetu B e o g r a d, 23. novembra, r. Nota, ki jo je včeraj izročil jugoslovenski minister Društvu narodov v zadevi marsejskega atentata, je naletela v svetovni javnosti na silen odmev. Z izjemo onih, ki se čutijo posredno ah neposredno prizadete, odobrava vsa svetovna javnost korak jugoslovenske vlade, ki bo, kakor pričakujejo v mednarodnih krogih, dovedel do razciscenja sedanjih napetosti in odprl pot bodočemu mednarodnemu zhlizanju in prijateljskemu sožitju med narodi. Francija: Odločno, toda pravično Pariz, 23. novembra AA. »Tajništvo Društva narodov je redkokdaj sprejelo tako jasen in tako d°l°čen dokument, tako plemenit po obliki in tako upravičen po tonu.« S temi besedami začenja svoje poročilo Lu-cien Burgess v »Petit pariSienu« o jug°-sIovenski noti, ki so jo včeraj pOpoldne izročili glavnemu tajništvu Društva narodov. Tako pogumen in tako dostojanstven narod, kakor je jug»slovenSki, nadaljuje g. Burgess, ni m°gel brez besed jti čez velikansko krivic«, ki mu je bila storj«na. V^a Francija, vsa Bumunija in Češkoslovaška, Turčija in Grčija, Sploh vse države, kjer še poznajo javno m«raio, popoln°ma razumejo jugosloVensko stališče. »Petit Parisien« porablja to priložnost tudi za naglasitev solidarnosti držav Male antante, obenem pa poudarja, da bo to važno skupino držav pri debati v svetu DN o politični odgovornosti in o terorizmu moralno popolnoma podprla tudi Francija. »Excelsior« pravi, da tej noti ni potreben komentar. Njen energični ton je m°-goče edinstven v diplomatskih analih. Izredno izdelan®, odločno in kategorično pi-snio, ki so ga včeraj izročili, pomeni odkrito obtožbo proti Madžarski. V tem pismu s0 podrobno in ,ja»no obrazložene obtožbe zoper madžarske oblasti. »Figaro« pravi, da ni mislil, da bo jugoslovenska nota tako energična. List trdi, da je besedilo jugoslovenske note zbudilo na hodnikih ženevskega glavnega tajništva precejšnje vznemirjenje, toda takoj nato dodaja: Toda, kdor noto prečita, m°-ra priti do prepričanja, da ima Beograd popolnoma prav. Havas poroča o vtisu, ki ga je jugoslovenska nota napravila v mednarodnih krogih v ženevi, in pravi: Zdaj s toliko večjo napetostjo pričakujejo spomenico, ki bo čez nekaj dni dopolnila demaršo beograjske vlade v ženevi Redki privilegiranci. ki so imsli priliko ogledati si glavne dokumente, pravijo, da dajejo snoči objavljene note čast zmernosti in hladnokrvnosti Male antante. (lija Angl Jugoslavija sme računati na podporo vse oh* aktivne javnosti London, 23. novembra, p. Angleški listi brez pridržka odobravajo korak jugoslovenske note Društvu narodov in naglašaio, da ie to edina pot za mirno rešitev nastalega spora. »Daily Telegraph« riše med drugim : Jugoslavija je izposlovala s tem ne samo moralno in največjo dolžnost do same sebe, marveč tudi do vse Evrope. Jugoslovenski zunanji minister je napovedal tudi še predložitev obširne spomenice s podrobnimi dokumenti, iz katerih se bo videlo, kakšno podporo so teroristi uživali v posameznih državah. Tedai se ho tudi videlo, kaj pomenijo revizionistične težnje posameznih držav in kakšna nevarnost se skriva za revizionističrio politiko. Prepričani smo, da bo sedaj tudi Italija videla, da nima nobenega smisla ščititi še nadalje Madžare in igrati njihovega zaveznika. Italija se bo morala otresti madžarskega prijateljstva tem prej, ker se to nikakor ne strinja s često nagiašenimi »osnovnimi principi« politike g. Mussolinija. Jugoslavija je lahko prepričana, da io bo v njenem prizadevanju po objektivnem razčiščenju gnusnega marsejskega zločina podpirala vsa objektivna svetovna javnost, ki se zaveda, da mora dobiti Jugoslavija ne le popolno zadoščenje, marveč da se mora napraviti konec zločinskemu mednarodnemu terorizmu in politiki, kj se poslužuje morilcev kot političnega sredstva. češkoslovaška: Smrtni udarec madžarskemu revizionizmu Praga, 23. novembra. i> Celokupna češkoslovaška javnost je sprejela izročitev jugoslovenske note z velikim zadovoljstvom in brez pridržka odobrava, da se je Češkoslovaška v celoti solidarizirala z Jugoslavijo. Listi soglasno ugotavljajo, da bo Češkoslovaška dosledno podpirala v«ak korak, ki ga bo v tej zadevi storila Jugoslavija »Li-dove Noviny« pišejo, da nj dvoma, da bo rodil korak jugoslovenske vlade pozitivne rezultate in da bo kori'-iil vsej Mali antanti, ker bo napravil konec rovarjenju temnih elementov v Evropi. Razprava o jugoslovenski pritožbi bo pokazala vsej Evropi, kje je ono zlo, ki onemogoča mednarodno pomirjenje. Preiskava ki jo bo moralo Izvršiti Društvo narodov, bo zadala smrtni udarec madžarskemu revizionizmu. Evrupa ln ves svet bo sedaj izvedel, kaj je bil pravi cilj teroristov in kakšne namene ie imela pri tem Madžarska sledeč svoji revizio-nistični politiki, ki že leta ln leta razburja Evropo in ogroža evropski mir. Rumuni ja: Naši zavezniki lahko vedno računajo na nas Bukarešta, 23. novembra č. »Indepen-dence Roumaine« objavlja uvodnik, v katerem se bavi s posledicami marsejskega atentata in pritožbe jugoslovenske vlade pri Društvu narodov v zvezi s prestolno besedo Nj. Vel. kralja Karola n. Med drugim piše: »Jasno in odločno stopa Rumunija po poti, ki ji jo narekujejo potrebe naroda in od katere si obeta mirno poravnavo sporov med državami zaradi imperativne potrebe, da se ohrani mir. Po tej poti je Rumunija že mnogo dosegla. Samo v letu 1934 smo dosegli sklenitev pakta Balkanske zveze, tesno prijateljstvo z Bolgarijo in končno obnovo diplomatskih odnošajev z Rusijo, v čemer vidi naša vlada najbolj gobovo poroštvo miru, ki mora danes obstojati med dvema državama kot prirodni učinek političnega prestiža in avtoritete Društva narodov Ta politika miru in zvez pa °l>sega tudi potrebo, da budno pazimo, da je naša vojska vsak trenutek pripravljena izpolniti naše obveznosti, braniti mir pred njegovimi sovražniki. Naši zavezniki morajo vedeti, da lahko v^ak hip računajo na silo Rumnnije. Parlament je z en0dušnim odobravanjem sprejel kraljeve besede. pokazal je, da ne *memo šteditj % žrtvami, ko gre za ohranitev mini. In parlament je bil zveH tolmač čustev in nazorov v"ega našega naroda. Bolgarija: Mednarodnemu terorizmu se mora napraviti konec Sofija, 23. novembra, č. Znani bolgarski državnik Madžarov je v »Miru« objavil uvodnik z naslovom »Jugoslovenska nota Društvu narodov*, v katerem izvaja med drugim: »Opasno bi bilo misliti, da ogabni zločin v Marseilleu, ki je bil izvršen po dolgih pripravah, ne bo dobil mednarodnega značaja Čudno je pri tem le. da so nekatere države pričakovale jugoslovensko pritožbo pri Društvu narodov z izvestno vznemirjenostjo in gotovimi pridržki. Posredovanje Društva narodov pa je garancija za male narode proti samovolji veliki narodov ker bo pravica enega naroda v okviru te ustanove, čeprav ne absolutno, pa vendarle zastopana po 40 ali 50 narodih. Ko ne bi bilo Društva narodov bi se konflikt med sprtimi državam? reševal tako, kakor se je zgodilo leta 1914 po sarajevskem atentatu, ko je prišlo do vojne. Ne poznamo vsebine memoranduma, verujemo pa, da se bo po določeni proceduri Društva narodov preprečil krvav spor. Da-si Društvo narodov čestokrat ni zadovolj -lo niti ene. niti druge stranke, je vendar njegova rešitev boljša, kakor je bila leta 1914, ko »veleoblastno dostojanstvo« Av-stro-Ogrski ni dopustilo, da bi stopila pred razsodišče in zavzela enak položaj kakor mala Srbija, ki pa je posala po svetovni vojn: kot Jugoslavija štiri do petkrat večja. kakor je bila takrat. In kljub temu današnja Jugoslavija zahteva posredovanje, ne orožja, ne surove sile, nego samo zavesti človečanstva in njegove nepristranosti. Zato nas korak jugoslovenskega zunanjega ministra v Ženevi ne more preplašiti, k večjemu le pomiriti. Društvo narodov ne bo dopustilo, da bi se kalil m r, kolikor seveda to zavisi od njegove sile in kom-petence. Društvo narodov pa se tudi ne bo plašilo pokazati resnico, kakršnakoli je, in poskrbeti, da se ta resnica pove nepopače-t*a od strasti in interesov, n da se kaznujejo zločinci, ki jim bo krivda po resnici in pravici dokazana. Društvo narodov bo skušalo napraviti konec političnemu terorju, predvsem pa okolščin', da bi se teror vporabljal kot primerno sredstvo v politični borbi. Nemčija: Vse miroljubne države so na strani Jugoslavije Berlin, 23. novembra, p. Vsi nemški listi soglasno ugotavljajo, da mora preiskava, ki jo bo uvedlo Društvo narodov, nepristransko ugotoviti odgovornost za marsejsk.i zlo- čin. Podčrtavajo solidarnost Male antante, Balkanske zveze in Francije ter izražajo prepričanje, da bo Jugoslavija našla v Ženevi podporo vseh resnično miroljubnih držav. Jugoslovenska nota je sestavljena v zelo odločnem tonu, ki priča, da mora Imeti jugoslovenska vlada še mnogo težje dokaze, kakor pa da.ie naslutiti objavljena nota. Razumljivo ie, da je korak jugoslovenske vlade izzval v gotovih krogih veliko vznemirjeni«, ker bo morala preiskava Društva narodov, če bo zares objektivna, neovržno ugotoviti, da nosijo odgovornost za marsejski zločin vse one države, ki so podpirale teroriste. Švica: Obtožbe proti Madžarski so neovržne. Bern, 23. novembra, p. Švicarski li-ti poudarjajo v svojih komentarji, da bo odločni korak jugoslovenske vlade mnogo doprinesel k razčiščenju političnega ozadja v Evropi. Popolnoma jasno sk'ko o odgovornosti Madžarske si bo mogoče sicer ustvariti šele potem, ko bo objavljena tudi jugoslovenska spomenica z vso dokumentacijo iznešeni-h obtožb, toda že sama nota jugoslovenske vlade priča, da so obtožbe proti Madžarski neovržne. To dokazuje tudi nestvarna reakcija, ki io je jugoslovenska nota izzvala v madžarskih krogih v Ženevi. Društvo narodov je edini forum, ki ie poklican, da razčisti to zadevo, m Madžari se bodo morali temu ukloniti, pa naj si jim bo to všeč ali ne. Madžari protestirajo... Prva blamaža Tybora Eckharta v ženevi — Madžari vse zanikajo, odklanjajo in oporekajo Ženeva 23. novembra, r. Objava jugoslovenske note Društvu narodov je vplivala v krogih madžarske delegacije silno porazno. Nadejali so se vse do zadnjega, da so italijanske intervencije v prilog Madžarski v Parizu in Londonu kaj zalegle in da bodo Jugoslavijo pripravili do tega, da ne bo s prstom pokazala na prave moralne krivce marsejskega zločina. Direktna obtožba Madžarske je zaradi tega vplivala še bolj porazno. Madžarska delegacija je takoj po objavi jugoslovenske note povabila v Ženevi zbrane inozemske novinarje v hotel »Bel-levue« in napovedala, da bo pojasnila svoje stališče do jugoslovenske note. Madžarski delegat Tvbor Eckhart, ki bo glavni zagovornik Madžarske pred Društvom narodov, je prispel še le snoči ob 9. v Ženevo. S kolodvora se je odpeljal takoj v hotel in prečital zbranim novinarjem naslednjo izjavo, ki mu jo je že prej spisala in pripravila madžarska delegacija: »Z zadovoljstvom sprejemam na znanje, da je zadeva gnusnega marsejskega zločina predložena nepristranskemu sodišču narodov. Želimo, da bi se o tem vprašanju nujno razpravljalo. Storili bomo vse, kar je v naši moči, da se ta zadeve, kakor tudi njeno ozadje objektivno razčisti pred Društvom narodov. Toda celo po kevetni-ški kampanji, ki se je tako neutrudljivo vodila proti nam vse zadnje tedne, sem presenečen in ogorčen nad podtikanji, ki jih vsebuje jugoslovenska nota. ki si prizadeva škoditi dobremu imenu Madžarske v svetovni javnosti. Z vsem poudarkom protestiram proti tem klevetam. Jugoslovenska nota po svoji vsebini in po svojem tonu ni nič drugega, kakor nova etapa v naprej pripravljeni politični akciji, naperjeni proti Madžarski. Njen cilj je jasen: prizadevajo si odvrniti pozornost od pravih vzrokov atentata in izpodkopati moralno integriteto Madžarske, ker smatra Jugoslavija razoroženo Madžarsko za lahek plen. Protestiram zelo energično proti tej tendenci, ki jo označujem za mednarodni terorizem.« Učinek Eckhartove izjave pa je b'l ravno nasproten, kakor so pričakovali Madžari. Vsebina izjave in ton. s katerim jo je prečital. so izzvale pri zbranih novinarjih največje ogorčenje in večinoma so zapustili hotel s protestom in brez pozdrava Večji del novinarjev je bil osebno na Madžarskem in so se točno prepričali o pravem spanju stvari ter so zato takoj spoznali vso infamnost te izjave. Posebno ogorčenje pa je izzvala v vseh ženevskih krog h trditev, da je jugoslovenska nota izraz mednarodnega terorizma. V tem vidijo prikrit napad n* Društvo narodov. kateremu skušajo Madžari, zavedajoč se. da jim grozi neizogibna blamaža in obsodba, že v nsprei podtikati neobjektiv-nost in pristranost Zato tudi vsi današnj listi zelo energično reagirajo na to izjavo ter jo označuicjo za izliv blaznega revizio-nizma, ki je zajel madžarske kroge žc tako hudo. da so sploh nesposobni za vsako objektivno presojo položaia V Ženevi so si že danes na jasnem, kakšen bo odgovor Madžarske na jugoslovenske obtožbe Madžar bodo enostavno vse oporekali in zanikali. Toda ta manever jim ne bo uspel, ker je vsa svetovna iavnost prepričana da se je .Tugos'av?fsi odločala za ta korak po dobrem preudarku m v posesti nepobitnih dokazov. Še ena izjava Ženeva, 23. novembra, p. Madžarski delegat Tvbor Eckhart je danes dopoldne ob 11. posetil generalnega tajnika Društva narodov Avenola in se pri njem informiral o noti jugoslovenske vlade. Odhajajoč iz tajništva Društva narodov je v razgovoru z dopisnikom pariškega »Tempsa« med drugim izjavil, da je trdno prepričan, da bo Madžarska sama zahtevala, naj se jugoslovenska pritožba takoj stavi na dnevni red. Dadal je še, da je Madžarska popolnoma desinteresirana na jugoslovenski notranji polit ki. Ko ga je novinar opozoril, da je bila njegova snočnja izjava dokaj drugačna, je Eckhart opravičil to s tem, da je bil zelo razburjen, to pa zlasti zaradi tega, ker jugoslovenska vlada ni takoj predložila tudi napovedanih dokazov. Nedolžni kot j a gnje ta Budimpešta, 23. novembra, g. Ves madžarski tisk objavlja jugoslovensko noto, istočasno pa izjave m nistrskega predsednika Gombosa. Komentar k temu objavlja Pester Llovd«, ki pravi med drugim, da se pričak»ovanja. da bo demarša Jugoslavije bolj miroljubna, niso izpolnila. Madžarska je postala cilj najbolj nevrednih, najbolj nezasuženih in najbolj odurnih napadov, ki so bili kdajkoli v zgodovini naperjeni proti šibki in neoboroženi državi. Brez vsakega drugega orožja z dvignjeno glavo odklanja Madžarska obdoLžitve. svesta si pravičnosti svoje stvari. Približno enako je pisan tudi komentar »Festi Napia«. Zdi se, da so vsi listi zavzeli stališča po enotnih navodilih. Tudi popoldanski tisk se bavi z jugoslo-venskim korakom v Ženevi in objavlja prerirsem številne časopisne glasove iz inozemstva. Madžarski delegat pri Društvu narodov Tibor Eckhart izjavlja v »Magvar Orszagu«. da so napadi jugoslovenske vlade krivični in priporoča madžarski javnosti, naj tudi v bodoče ohrani vso potrebno hladnokrvnost. Opozicija zahteva sklicanje zunanjepolitičnega odbora Budimpešta. 23- novembia. w. Meščanske opozieioiiahie stranke so oklenile zvečer po posvetovanjih v poslanski zbornici, da bodo predlagale, nai se zaradi razprave o jugoslovenski noti Društvu narodov takoj skliče zunanji odbor poslanske zbornice. Oba zastopnika meščanske opozicije v zunanjem odboru, liberalni poslanec Rasai in nadstrankarski poslanec Tvbor Parkas. sta o tem sklepu šp zvečer obvpstila predsednika odbora Valka. Po poslovnem redu madžarskega parlamenta op mora v tem primeru zunanji odbor sestali najkasneje v štirih dneh. Izredno zasedanje sveta DN v decembru ? Ženeva 23. novembra. w. V krogih Društva narodov prevladuje naziranje, da po zgoli formalnih vidlkffi ne more priti na že določeni dnevni red izrednega zasedanja sveta Društva narodov nobeno novo vprašanje. torej tudi ne jugoslovenska pritožba, vendar le mogoče, da bo zaradi tesa že v začetku decembra sklicano nov© Izredno Nadaljevanje na 2. strani! TRI GOSPODARSKE UREDBE Italijani sekundirajo Ves italijanski tisk brani Madžare in si prizadeva speljati preiskavo na stranska pota Tenor italijanskih zahtev pa ie v tem, da se preiskava o pol tičnem terorizmu nikakor ne sme omejit na eno samo državo. Kar se tiče marsejskega atentata samega, naj Društvo narodov upošteva tudi soodgovornost Francije in Jugoslavije. DruStvo narodov naj zlasti preišče tudi sarajevski atentat 'eta 1914.. atentat na Ahmeda Zo-gu leta 1923. na Dunaju, zlasti pa naj razširi svojo preiskavo tudi na vse poizkuse ne atentate na Mussollnija, pri čemer se bo po-kazalo. da so prišli atentatorji iz Francije in da so jih pripravili v Franc ji živeči italijanski be-gunci. Značilno je. da italijanski listi n!t? 7. besedico ne omenjajo umora dr. Doilfussa in raznih terorističnih deiani, k' so- se prpe-tiia v Nemčji in Avitriji. Beograd, novembra. Ministrski svet je na predlog ministra za trgovino in industrijo izdal tri važne uredbe, namreč novo uredbo o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, novo uredbo o zmanjšan.hi režijskih stroškov denarnih zavodov, ki so pod zaščito, in novo uredbo o zmanjšanju režije gospodarskih podjetij. Nova izdaja uredb je bila potrebna, ker so bile te uredbe lani izdane na osnovi čl. 6 podaljšanega zakona o zaščiti kmetov, na čigar osnovi izdane uredbe veljajo ie leto dni. in bi njih veljavnost prenehala 4. decembra t. 1. Osnovne določbe stare uredbe o zaščiti denarnih zavodov in obeh starih uredb o zmanjšanju režijskih stroškov denarnih zavodov jn gospodarskih podjetij so ostale tudi v novih uredbah nespremenjene, vendar so v besedilo novih uredb vnesene nekatere važne spremembe, ki so se izkazale kot potrebne. Uredbo o omejitvi režije gospodarskih podjetij objavimo jutri. Zaščita denarnih zavodov in njihovih upnikov Beograd, 23. novembra. AA. Na današnji svoji je ministrski svet na predlog ministra za trgovino in ndustrijo predpisal uredbo o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov. Glavne razlike me,d staro in novo uredbo o zaščiti denarn;h zavodov in njihovih upn kov so naslednje: Nova uredba se dr/i v glavnem besedila uredbe o zaščiti denarnih zavodov in niihovih upnikov od 22. novembra leta !9J3. Glede na to so ohranjene glavne določbe, ki so označene v členu 1.. namreč, da se lahko denarnim zavodom, ki zaprosijo za zaščito, odobri: a) odgoditev plačil. b) sanacija, c) izvenkonkurzna Ikvida-cija. Kompenzacija starih dolgov s starimi terjatvami amortizira analogno vsota odplačila. Pri izve<1bi sanacije se l»o v rezervnem fondu obvarovalo imetje vlagateljev in upnikov pred nadaljnjimi fogubami ter bo imel zavod možnost, da bo vsote, vnešene v ta posebni rezervni fond, po malem vračal onijn upnikom, ki so ugotovljeni, ne da bi bil pri tem prizadet novou-stvarieni kapital in rezervni fond. Tak0 ustvarjeni novi kapital involvira izvolitev nove uprave, ker določa nova uredba, da more pri izvolitvi upravnega in nadzomesra odbora ostati po poteku mandata same toliko število oseb. kolikor se jih bo dovolilo zavodu. Odredb«' za sanacijo v novi ureReichspost« doda je svojemu poročilu iz Ženeve samo kratko opazko, da je treba počakati še na objavo jugoslovenske spomenice in napovedanih dokumentov, da si bo mozoče ustvariti jasno sliko o krivdi in odgovornosti Madžarske. V avstrijski javnosti ie ta rezerviranost avstrijskega tiska preeei iznenadila. Splošno se je namreč pričakovalo, da bo tudi avstrijski tisk kakor italijanski nastopil v obrambo Madžarske. Lep sestanek JNS v Konjicah Konjice, 22. novembra Nedavno sc jc na povabilo m pod predsedstvom g. notarja Jereba, predsednika sreske organizacije JNS, vršila skupna seja treh občinskih organizacij: konjiške, okoliške in tezanjske. Seja je bila izborno obiskana. Predsednik g. Rado Jereb je poročal o političnem razvoju v zadnjih mesecih. Poudaril je, da so bojevniki, ki so se pojavili tudi v konjiškem srezu, v prvi vrsti naperili svojo ost proti JNS. Upali so, da bodo zbegali volilcc. Sreske organizacije JNS iz naše banovine so zato sklicalc velik sestanek v Ljubljani, kjer »o bdi storjeni znani sklepi. Posledica je bila, da je bil bojevniškim hujskarijam postavljen jez, bojevniška organizacija po zavrnjena v svoj prvotni delokrog. S tem je bil konec bojevništva tudi za konjiški srez. Konjiško sresko organizacijo JNS jc zadela velika izguba z odhodom njenega podpredsednika dr. Mejaka. Bil je vedno naj-agilnejši delavec za stranko in njene ideje. Čeprav je že njegova odhodnica pokazala, kako visoko smo cenili njegovo nesebično delo, mu gre tudi ob tej priliki še posebna zahvala. Predsednik Jereb je dalje omenjal smrt generala Maistra in lepi način, kako so ga počastile konjiške organizacije JNS Opozoril je na sodelovanje stranke pri prireditvi »Gospodarske razstave«, pri gradnji mosta pri Zbelovem in gradnji pohorske ccste Stranka je zainteresirala bansko upravo za regulacijo nekaterih potokov in osuševanje zamočvirjenih travnikov. Nadalje je govoril g. predsednik obširno o nalaganju denarja nedoletnih otrok v Hipotekami banki Agrarna reforma na Win-disch«raetzovem posestvu še ni rešena, vendar je pričakovati obojestranske ugodne rešitve. Pogreba blagopokojnega Viteškega kralja se jc udeležilo iz konjiškega sreza 35 oseb. Za predsednikom, katerega izvajanja so bila sprejeta s splošnim odobravanjem, je podal politično poročilo nar. nosi. g. Gaj-ifek. Pokazal je. kako huda nesreča je zadela nas narod z izgubo Velikega kralja, in opozoril, da sta zdai odgovornost in pomen JNS še mnogo večja. Tudi njegovo poročilo je bilo sprejeto z odbravanjem. V nedeljo ob 9. bo v Konjicah veliko gospodarsko zborovanje na dvorišču deske iole. ob 11. pa bo v \'arodnem domu seja sreske organizacije J S! S ČUVAJMO JUGOSLAVIJO Stara uredba jc to omogočala v neomejeni meri za čas izvajanja uredbe, ako se vloži pravilna prošnja za odgoditev plač 1 in sanacijo v roku leta dni od uvcljavlje-nja uredbe. Odgoditev plačila sc jc mogla po stari uredbi dovoliti za pet let al' za daljši rok, dočim se more po novi uredbi odobriti največ za pet let. ker se more pr-čakovati. da se bodo v tem času razmere denarnih zavodov normalizirale. Odgoditev plačil sc nanaša samo na stare dolgove, ki sc imajo sukcesivno likvidirati ali prenesti na nove obveznosti. Nove obveznosti, na katere se nc nanaša odgod tev plačil. se imajo voditi s posebnimi računi v novih knjigah. Novo poslovanje ima namreč usposobiti denarne zavode za izvrševanje novih funkcij v gospodarskem življenju. Da se denarnim zavodom olajša novo poslovanje, odre'« uredba, da se ma novo poslovanje odobriti denarnim zavodom v določenem postopku. Iz prošenj, ki jih je prejelo ministrstvo za trgovino in industrijo, je razvidno, da je denarnim zavodom težko predpisati, naj vnaprej pred-lože načrte za pokritje dolgov v določenem času. ker sam zavo.d ne more vedeti, koliko bo mogel :ztcr;ati od svojih dolžnikov. Zato nova uredba ne zahteva obveznega predlaganja predhodnih načrtov o odplačevanju, odrejeno pa jc, da mora denarni zavod vsakih 6 mesecev napraviti izkaz v tej dobi izterjanih plačil ter razporediti v 3 mesecih sredstva /a pokritje starih dolgov po odbitku režije, javn h dajatev ter odplačil onim denanvm zavodom n. pr. Narodni banki, katerim so plačila izvzeta od odgoditve. Glede izplačil vlagateljem je prevladalo načelo, da se morajo malim vlagateljem izplačevati večje vsote kakor pa večjim vlagateljem, da se dolžnkom olajša plačevanje njihovih plačil pri zavodih in da se olajša realizacija z novo uredbo dovoljenih kompenzacij. Stara uredba jc nadalje odobravala, da sc stranke smejo posluževati kompenzacij, vendar pa ni določala v kakšnem obsegu, temveč jc b'lo določeno, da se to uredi s posebno uredbo. Ker pa ni bila izdana, ic ostala odločitev izključno v rokah^ zavoda, kar )? dovedlo do razn;h pritožb. Zato dopušča nova uredba, da se more vršiti kompenzacija starih dolgov s starimi, tudi nabavljenimi. terjatvami (knjižicami) do iznosa 50°/o, ako se ostanek 50% plača v gotovini. kar predstavlia kompromis med interes« zavodovih upnikov ter dolžnikov ter zavodov samih. Dolžniki zavoda se ne morejo okoristiti z dopuščeno kompenzacijo, če je zavod dal njihove menicc v rceskont, ako bi v tem primeru moral z gotovim denarjem odkupiti menice. Nova uredba dopušča kompenzacijo tudi za kmete pri plačevanju vseh dolgov aF gotovih anuitet tudi v primeru, ie se kmetje poslužujejo v svojo korist uredbe o zaščiti kmeta. To jc zlasti važno tedaj, kr>v:ii '-, 'f.vt'vn'h noeo'1v a" ->me n«- pristane na ta pogoj na.mr-ščenskega službenega razmerja, lahko odpove, tako upravljajoči uradnik in nameščenec, kakor zavod sa.m. V tem primeru znaša odpovedni rok šest most-ccv, čc j* bila pogodba dogovorjena z odpovednim rc-knm večjim od 6. mesecev, ali ako je bila sklenjena na daljši čas. — 21 če upravljajo vi uradnik ali nam<»ščenec, ki p0 ročilu novih pogojev namestitve, ne izjav! pismeno v roku 8 dni, da ne pr s'.ane aa 'e pogoje, se s-matra^ da je nuttr pristal. — 3) Dogovorjena odpravnina pri zavodu pod zaščito ne juore znašati več od šest mesecev. Za dajatve v naturi upravljajočim uradnikom :'ti nameščencem pa .pripada, vrednost v denarju aH I>a dajatev v natur; za doho 6 mesoeov. — 4) Določbe člena 3 in o«ist 2 teza člena ne posegajo v Dridol>-ljene pokojninske pravice. -— o) Znesek, ki ga upra zijajoči ura»;«iik ali nameščenec terja od zavoda Da rovaš dolžnih prejemkov .za pretekli čas. je zavod doUan :z-p?ačati poleg odpravnine. čl. 5: 1) Upravljajoči uradnik denarnega zavoda, ki se okorišča z mv-lbo o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov, n*' more na račun pokojnine v breme .zavoda na nolien način prejemati več mesečno kakor 6000 Din. člani njegove rodbine pa nc več ko 4000 Din. odnosno 3000 Din na mesec. Del zneska, ki z a upravljajoči uradnik aii nameščenec prejema iz posebnesa nokoininskeca fonroča, da se ta čas prehranjuje v šolarski kuhinji 1175 naj-siromašnejšiih otrok, ki dobe vsak dan toplo kosilo in hlebček kruha. Glede podpor brezposelnim nam sporoča občinska uprava, da nudi občina tudi zdaj enake podpore brezposelnim, kakršnih so bili deležni doslej. Prav tako naj zabeležimo še, da je občina pri plačevanju računov za dobavo kruha v mesecu okto- Ljubljanski Zvon bo nastopil 1. decembra Na novinarskem koncertu nastopi tudi eden najboljših pevskih zborov: »Ljubljanski Zvon«. Društvo je bilo v zadnjem letu reorganizirano. Odkar je njegov dolgoletni zaslužni predsednik g. Zorko P re lovec na bolezenskem dopustu, ga spretno nadomešča mladi Dore Matul, ki je prevzel artistično vodstvo in ki je dolga leta odlično vodil priznani oktet »Ljubljanskega Zvona«, s katerim je društvo pred leti poneslo našo umetno in narodno pesem med brate na Koroškem. »Ljubljanski Zvon« bo nastopil s tremi narodnimi pesmimi, in sicer z Oskarja Deva »Barčico« (primorska), z M. Tomčevo »Med cvetlicami po logu« (belokranjska) in z E. Adamičevo »Ženska mi v goste gre« (idrijska). Tako bo »Ljubljanski Zvon« dostojno izpopolnil pestri program novinarskega koncerta. Proti kašlju samo bru izjavila štirim trboveljskim pekovskim mojstrom, da morajo prevzeti za nekaj tisoč dinarjev tudi pare in drug drobiž, sicer pred novim letom ne prejmejo od občine nobenega denarja. K otvoritvi nove ceste v Kamniško Bistrico Vest, da je cesta v Kamniško Bistrico dograjena, je bila povsod sprejeta z zadovoljstvom, saj se pač vsakdo zaveda njenega pomena za razvoj našega turizma. Planincem bo omogočen lahek dostop do Bistrice, ki bo postala še večje in mnogo bolj uvaževano izhodišče za večje ture po naših planinah, planinski dom v Bistrici pa bo pritegnil še več gostov. Otvoritev bistriške ceste po dograditvi zadnjega dela od Kraljev lovski dvorec v Kamniški Bistrici Gaberja do Kopiš bo r nedeljo s skromno planinsko slovesnostjo, h kateri bo prišlo mnogo odličnih gostov in predstavnikov naše javnosti. Po večini bodo prišli v Kamnik z vlakom ob pol 10. Iz Kamnika bo vozil do Gaberria Kregarjev avtobus. Otvoritev s slavnostnim aktom bo ob pol 12_, nato pa bodo udeleženci krenili po dograjeni cesti v Kamniško Bistrico, kjer se bodo najprej pred kraljevim lovskim dvorcem jx)klcmili spominu blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra, velikega občudovalca m prijatelja Kamniških Alp in bistriške doline. Zaključek slavnostne otvoritve bistriške ceste bo v planinskem domu. Pri ishijasu sledi na kozarec naravne »Franz Josefove« grenčice, popite zjutraj na tešče, brez muje izdatno iztrebljenje črevesa, kar povzroči ugoden občutek olajšanja. Zdravniki-strokovnjaki pripominjajo, da učinkuje »Franz Josefova« voda sigurno in uspešno tudi pri konge-stijah proti jetrom in danki, ter pri krč-nih žilah, hemeroidih, oboleli prostati in mehurnem katarju. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah. in špecerijskih trgovinah. Statistični podatki o jadranskih ribičih Spfit, 23. novembra O delu za ustanovitev zadružne organizacije jadranskih ribičev, ki bi nudila svojim članom poleg gospodarske opore tudi socialno zaščito, je »Jutro« že nekajkrat poročalo. Pri tem delu se posebno udejstvu-je senator g. Ivaniševič in baš v teh dneh se pod njegovim vodstvom vršijo sestanki ribičev. Da so ribiči velika poklicna skupina, ki ji je treba posvečati veliko več pozornosti, kakor je bilo to doslej, ie razvidno tudi iz statistike, ki jo je sedaj izdala direkcija morskega prometa. Statistični podatki 90 zaključeni z lanskim letom in 90 zelo pregledni. Ribiče delijo namreč na tri skupine. V prvi skupini so oni, ki živijo samo od ribolova, v drugi oni, ki imajo tudi nekaj zemljišča in razne druge možnosti zaslužka, dočim tvorijo tretjo skupino športni ribiči. Na področju kapetanije na Sušaku je bilo 540, šibniške kapetanije 790, splitske 830. dubrovniške 366, kotorske kapetanije pa 94 poklicnih ribičev. Ribičev, ki se bavijo tudi z drugimi posli, pa so našteli na Sušaku 991. v Šibeniku 6190. v Splitu 4438, v Dubrovniku 2030, v Kotoru pa 420. Športnih ribičev je bilo na Sušaku 396, v .Šibeniku 650, v Splitu 870, v Dubrovniku S06, v Kotoru pa 82. Statistika je naštela 2620 poklicnih ribičev, ki nimajo prav nobenega drugega zaslužka. Vsi ribiči-pokHcni in drugi so imeli lani 6131 ribiških ladij in čolnov, 151 motornih ladij in tri parnike. KULTURNI PREGLED „§cena dobrih avtorjev" v Pragi Premiera Lipahove veseloigre „Glavni dobitek" Praga, 21. novembra- Umeleeka Beseda stoji na starodavni Mal strani. skrita m^d stolet.g starimi palačami tan za I"yrJ^vim domom. Tuj3e. ki ne pozna teh u!i~ in uličic, jo bo prav težko odkril brez pomoči prijaznega praškega stražarja ali kakega »malostranjaka«. In vendar je tu nekako kulturno središče te najlepše praške četrti Tn se vrše predava-pia. razstave slik. igre in konc?Hi V gledališki dvorani Um."dečke Besede je biia včerai tudi premiera Lipahove veseloigre »Glavni dobitek«. ki jo ie vprizorila »Scena dobrih avtorjw<. Preden or^dem k poročilu o premieri, naj v kratkih obrisih podam delovanje tega dramatičnega društva, o katerem treba, kakor bomo niže videli da izve ves *lovin?ki svet. »Sceno dobrih avtorjev« * ustanovila družba mladih praških inteligentov. večji del uradnikov, ki so čutjji veselie do igra-oia V kratkem času eo pokazali tolikšne zmožnosti da eo ^zbudili pozornost ne samo Male Strani, te.nve? tudi širše praške iav-nosti Igrali so predvsem tuje, največ francoske in angleške igre. dokler se niso posvetni izključno slovanskemu repertoarju. Zgodilo se ie 'to 1. 1332.. na pobudo >Edim stva slovanskih žen«, la organizacija, ki pod vodstvom sv.vje predsednice gespe Smo-larove - Capkovc? že nekai let neumorno deluje za medsebojno zbližani.? slovanskih narodov, zlasti pa za zbližanje slovanskih ženskih društev (gl. članek Pavle Hočevar-jeve v Ženskem svetu J. novembra 1933, str. 243—240), je težko prenašala, da praška gledališča igrajo predvsem tuje. včasih tudi dokai slabe igre, slovanski repertoar pa zanemarjajo. Ker se torei velika praška gledališča niso ozirala na zahteve s^-vansko čutečega občinstva, je naprosila -Sceno dobrih avtorjev«, naj igra slovanske igre. Ta se je rada odzvala in sedaj z -oko v roki z »Edinstvom slovanskih žen« že nekaj let deluje za populariziranje slovanske dramatike med Cehi. Bilo bi nepravično, če ee ne bi ob tej priliki spomniT človeka, bi ie posrednik med »Edinstvom slovanskih žen« in »Sceno dobrih avtorjev«. Človeka, ki stoji v ozadju tega idealnega dela Je to inž. Jaroslav Goli. Malo poznam tako skromnih, obenem pa tako delavnih lj*idi. kot je on; ljudi, ki bi s takim idealizmom in požrtvovalnostjo vršiti nehvalfžno delo na sodelovanju in kulturnem zbližanju med slovan- skimi narodi. Na.,bolj pri srcu eo mu Lužicam in Slovenci. Lužičane ima rad zaradi njihove nesrečne ueode. na Slovence pa ga vežejo osebni spomini. Skoro ves čas svetovne vojne je namreč živel v okolici Ptuja, in dasi je že tako dolgo od tega. vendar še sedaj govori dosti dobro slovenski. On je bil svetovalec >Edinstva slovanskih žen« pri realizirani« načrta s slovanskima igrami, on tudi sestavita slovanski repertoar »Scene dobrih avtorjev« in je torej tudi Lipahov »Glavni dobitek« po njegovi zasluiri vpri-zorjen v Pragi. Prihodnjo sezono namerava uvivtiti v program zopet slovensko delo in potem vsako leto eno. »Scena dobrih avtorjev« igra vsako sezono ciklus slovanskih iger, in sicer približno od oktobra do maja. Vsak tretji torek v mesecu je premiera, potem pa je dotirma igTa na razporedu še štiri do šestkrat. Zanimivo je, katera dela so do sedaj igrali Poudariti moram, da so i7brali predvsem tista dela. o katerih <*o bili prepričani, da i,ih bodo tn, niih igrali tudi ostali češki di-letantski odri. ki bi radi igrali slovanske igre. pa nimajo nikogar, kdor bi F'm v tem oogledu kaj svetoval in iim slovanske igre preskrbel. In prav to nalogo opravlja med drugim »Scena dobrih avtorjeve. T7 ruske dramatike literature so vpri-zorili v Pra^i umrlega A Averčenka »Igro s smrtjo«. Vikt. Al Krvlovn ^Prebrisan«* nad prebrisanci«. največii uspeh pa ie imela drama »Traktor« iz sodobnega ruskega življenja, delo Tlite Pavloviga Za prihodnje sezc«:e nameravaio uvrstiti v progTam so- vjetsko literaturo. Na ta način hočejo premostiti ogromni prepad, ki je danes med rusko in ostalo slovansko kulturo- Iz poljske literature je bila do sedaj na sporedu »Žabica« G. Zapolske (na Češkem prvič uprizorjena). »Bo že kako« Kie-drzinskega in stara, znana komedija Ba-luckega »Težke ribe«. Slovaških iger običajno ne igra »Scena dobrih avtorjev« sama. ampak |x>vabi na gostovanje slovaške igralce h društva »Zivena«, ki igraio slovaška dela v originalu. Tako hočejo Čehi pokazati, da cenijo jezik svojih bratov Slovakov prav tako kot svojega in da ga tudi razumejo. Do sedaj so uprizorili Stodole >Bačovo ženo*, iz Hur bana, ki je dolgo živel med Slovaki v Jugoslaviji. »Žamete«, igro iz življenja naših Slovakov, iz spisov letošnjega šestdesetlet-nika Gr Ta-iovskega »Mater« in Dubca »Sestre«. Mimogrede rečeno: vse te slovaške igre so izredno lepe in pripravne zlasti za podeželske odre. Aii se ne bi našel kdo pri nas ki bi katero prevedel? Pri nas na deželi še vedno igrajo dosti zastarelih in v umetniškem ozira malovrednih nemških iger ki bi se dale nadomestiti e primerno boMšimi slovanskimi Bolgarska dramatika je bila vse do »Scene dobrih avtoriev« na Češkem terra inrognita. Pno bolgarsko iero v Pragi ie uprizorila baš »Sperm dobrih avtorjev«: to }e bila tretja igra na Češkoslovaškem sploh (dve pred njo so terrali v Brnu). Do seda-? so uprizorili že štiri bolgarska dela: »Račenioo«. delo v Pragi živečega največje- ga sodobnega bolgarskega pesnika Kvrila Hristova, ka jo je za praški oder nalašč predelal, »Golemanova« in »Novo pristanišče« St. Kostova in >Ce žena hlače nosi-(Pod čieh 1) St. Savova. Med največje zasluee. ki si jih je pridobila »Scena dobrih avtorjev«, sodi ta, da i« seznanila češko občinstvo z lužiško dramatiko. Prvič za mejami Nemčije je igrala lužiško igro baš »Scena dobrih avtorje-v« in upajmo, da fi je uspelo dokazati slovanskim gledališčem, da je tudi lužiška dramatika vredna pozornosti. Do6edai so uprizorili tri lužriške igre, in sicer eno dol.inolužiško in dve gornjolužiški. Doljni Lužičani imajo vsega skupaj samo tri dramska dela. najboljše je Marijane Domaškoic »Iz življenja ubogih«, ki ga je uprizorila »Scena dobrih avtorjev«. Igrali so dalje gornjelužiško pravljično igro »Gospod in kmet« (podobna vsebina kot v Jiraskovi »Lucernk), delo Julija Kubščana in :Ne sramui "e svjega brata«, ki jo je spisal Feliks Hajna. Poslednja drama je za lužiške razmere zelo tipična in bilo bi lepo in prav. ko bi jo prevedli tudi Slovenci za svoje podeželske odre. Od sr bo hrvatskih del eo uprizorili na Češkem že igrani veeelorigrj >čvor« in »Pliusak« P. Petroviča - Peci je. »Razumemo li se« Petra Preradoviča in »Ameriško iahto v Splitu« Milana Begoviča. ki so jo igrali prvič v Pragi in ki jo ie za letošnjo sezono napovedalo mestno gledališče v Brnu. Prva slovenska iera. ki jo fe uprizorila »Scena dobrih avtorjev«, je imela ore Danes premiera «* Sijajne popevke, opojna muzika, duhoviti dovtipi, smeh in zabava V glavni vlogi ženski Charlie Cha-plin, temperamentna in nadvse priljubljena A N N Y O N D R A Sodelujejo: Adolf Wohlbrilck, Fritz Odemar — Režija: Kari La-mač — Godba: Leo Leux VESELA FILMSKA OPERETA! amenjana nevesta Kot dopolnilo: nova Miki miška ln nov Paramountov tednik ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Danes ob 4., 7.15 in 9.15 zvečer Domače ve«ti ♦ Izredna konferenca zveze poljsko-jug.o-slovenskih lig se je te dni vršila v Varšavi pod predsedstvom narodnega poslanca Dibuskega. Konferenca je proslavila spomin pokojnega jugoslovanskega vladarja, potem pa sprejela naslednji sklep: Vsa poljsko-jugoslovenska združenja bodo i-decembra slavila praznik jugoslovenskega uedinjenja ter ob tej priliki manifestirala poljsko-jugoslovensko bratstvo. Zveza pa bo apelirala na občinske odbore raznih •poljskih mest, naj dajo eni od svojih ulic ime pokojnega jugoslovenskega kralja Aleksandra. Konferenca je bila zelo dobro obiskana, spoimin pokojnega jugoslovenske. ga vladarja pa je bil počaščen z lepimi govori predstavnikov poljske javnosti. ZOBNE PASTE ščetke in toaletno milo po brezkonkurenč-nih cenah v Parfumeriji »VENUS« pred glavno pošto. ♦ Romanje sarajevskih poštarjev na Ciplenac. V četrtek se je napotila iz Sarajeva peš na Oplenac skupina poštnih uslužibencev. Poštarji bod0 morali prehoditi 324 km. da se bodo lahko poklonili spominu kralja-nuičenika na njegovem grobu. Potovali bodo šest dni. Romarji so vzeli b seboj tudi veliko svečo, ki jo bodo pri-•fcsali na kraljevem grobu. KOPAŠ* 'OTOAP»«iT| SA ODPLAČILO! «JoooAecMcijA" ZAGREB, 34 ♦ Jugoslovenska kolonija v Carigradu v spomin kralja Aleksandra. V stari pravoslavni cerkvi na Zlatem rogu v Carigradu so se v nedeljo zbrali v velikem številu člani jugoslovenske kolonije k počastitvi spomina blagopokojnega kralja Aleksandra. žalni svečanosti so prisostvovali poleg članov naše konzularne oblasti tudi •zastopniki turških oblasti ir številni, v Carigradu živeči Grki. Po cerkvenem obredu je bilo več lepih govorov v spomin pokojnega vladarja uedinitelja jugoslovenskega tiaro ia in borca <7.a svetovni mir. DOBRO IN POCENI dobite prvovrstna štajerska vina. mrzla kot gorka jedila v prenovljeni GOSTILNI »PRI AŠKERCU« Aškerčeva cesta štev. 1. Vljudno vabljeni! ^598' Kati Derenda. ♦ Predsednike vseh občin opozarja Odbor za postavitev spomenika viteškemu kralju Aleksandru I. LTei]initelju, da je rok za odgovor na zadnjo poslano okrožni (23. t. m.) podaljšan do 29. t. m. dopoldne, in prosi do takrat za zanesljive odgovore. ♦ Nacionalna ura radia posvečena spominu skladatelja Davorina Jenka. O skladatelju Davorinu Jenku bo drevi ob 20.20 na predvečer 201etnice njegove smrti predaval stolni dekan g. dr. Fran Kimovec. Po predavanju bo oktet Ljubljanskega Zvona zapel nekaj Jenkovih pesmi, radijski orkester pa bo zaigral dve njegovi skladbi. + Naše zastopstvo v Perziji za zaščito naših izseljencev. V začetku decembra se otvori v Teheranu v Perziji na iniciativo ministra za socialno politiko in narodno zdravje g. ar. Novaka zastopstvo naše kraljevine v interesu zaščite naših izseljencev, ki so v Perziji v večjem številu zaposleni pr: gradfoi državnih železnic. ♦ Ljudska umiverza v Zemunu. Kolarče-va ljudska univerza v Beogradu je razširila svoje področje tudi na Zcmun in je bila v četrtek otvoritev rednih predavanj. Snov prvega predavanja je bila: Zemun in Beograd ob koncu 18. in v začetku 19. stoletja. Predavanja, ki se bodo tudi v bodoče vršila v zemunskem Narodnem doinu kralja Aleksandra bodo v prvi vrsti obrav. navala zgodovinske in sodobne zveze med Beogradom in Zemunoin. ♦ Akcija za zgradbo velike moderne bolnišnice za srednjo Dalmacijo. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Siplitu je objavil, da je pripravljen razpoložljiva denarna sredstva posoditi posameznim občinam za izvedibo nujnih javnih del. Delavske ustanove v Splitu so stavile predlog, naj bi se v sporazumu z oblastmi najelo pri okrožnem uradu tudi večje posojilo za zgradbo KRALJA VALČKA Valček, smeh, zabava in petje. Boj med Lannerjem in Straussom za najboljši valček. V glavni vlogi: Renate Miiller In Willy Fritsch ZVOČNI KINO IDEAL Danes ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer V soboto ob 8.. v nedeljo ob 3., 5., 8., v ponedeljek ob 8. uri zvečer duhovita komedija »LJUBIM TE" z Annabella v glavni vlogi, in rusko-poljski film „H I $ A NA MEJI" napeta vsebina, originalni kozaški plesi. Vsakokrat ob 5. in 8. uri, oba filma nove bolnišnice v Splitu. Ta nova bolnišnica bi smžila vsej srednji Dalmaciji, istočasno pa tudi samemu uradu za zavarovanje delavcev, ki mora bolnike pošiljati v Zagreb in ima zaradi tega velike stroške. ♦ Geodetska razstava. Marca 1. 193-5. bo v Zagrebu kongres Združenja geometrov in geodetov. Zagrebška sekcija pripravlja za to priložnost razstavo geodetske delavnosti v naši kraljevini in geodetskih instrumentov starih in najnovejših konstrukcij. Ta razstava bo prva te vrste v državi. ♦ Dva nova groba. V četrtek dopoldne je v ljubljanski splošni bolnišnici nenadno preminil v 61. letu starosti g. Franc V e r v e g a, posestnik od Sv. Križa nad Jesenicami.' Pokojnik je bil na Jesenicah splošno znana osebnost. Pokojnik se je rodil v Zakotu pri Brežicah. Ko je dovršil gospodarske študije, je služboval več let kot oskrbnik na nekem gradu na Čemše. niku. L. 1901. je prišel kot upravitelj posestev KID na Jesenice, dokler se ni v 1. 1922- umaknil na svoje posestvo, ki si ga je uredil tik pod Golico. V teku službovanja pri KID na Jesenicah se je udejstvo-val tudi na gospodarskem poprišču izven službenega razmerja. Bil je več let član občinskega odbora na Koroški Beli, predsednik krajnega šolskega sveta istotam, predsednik Društva nameščencev KID na Jesenicah in v zadnjem času predsednik krajevnega šolskega sveta pri Sv. Križu. Bil je član jeseniškega Sokola, velik prijatelj prirode, zvest in odločen naprednjak in naročnik naprednih listov. — V Gradcu je umrl ugledni ptujski veletrgovec g. Egon Schwab. Pokojnika bodo prepeljal! iz Gradca v Ptuj, kjer bo pogreb danes ob KUPUJTE ker je boljše od ostalega in stane samo Din 12.—. Dnevno sveže gosi, race in jajca dobite pri 9550 Andretto, Poljanska c. 1 Peglezen Aromottn GOSTILNIČARJI! Ce hočete imeti dobre in okusne klobase, poslužite se »Aromatina«. 15. — Pokojnima blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ Beg iz življenja. V nekem gozdu blizu Guštanja so našli obešenega 21Ietncga Franca Uršeja. Mladenič je bil zadnje čase precej obupan in je pripovedoval tovarišem, da bo šel prostovoljno v smrt. Kaj ga je gnalo v obup. ni točno znano, domnevajo pa, da je bila temu vzrok nesrečna ljubezen. • Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in ikrobljeno perilo v najiepio izdelavo. KAVARNA NEBOTIČNIK Dnevno popoldanski in večerni koncert Vsak večer dsncing Igra niča' biljard - karte - šah - domino Velika izbira časopisjv in ilustracij Vino po gostilniških cenah. Iz Llublfane u— Svečanost na Suhem bajerju. Jutrišnjo nedeljo ob 15. bo na vojaškem strelišču na Dolenjski cesti slavnostno odkritje spominske plošče, vzidane v počaščen je spomina na Suhem bajerju pokopanih žrtev avstrijske soldatoske. Molitve opravi g. župnik Barle, šentjakobski pevski zibor •zapoje žalostinke. Govorita v imenu odbora Kalin Kari in za Narodno Odbrano Bmčič Matko. Sodeluje odde'ek vojaštva •7. vojaško godbo. Nacionalno občinstvo naj izkaže čast žrtvam, padlim za n*So svobodo! JUTRI OB 14.30 NA STADIONU PRVENSTVENA TEKMA Ilirija * Železničar (Maribor) Predtekma ob 13.15: Ilirija II : SK Kamnik Vstopnina: 10.—, 8.-- in za mladino 4.— Din u— četniki! V nedeljo, 25. t. m. ob 15. bo odkritje spomenika žrtvam avstrijske vojaške justice na Suhem bajerju. Pozivamo Vas, da se te žalne svečanosti brezpogojno udeležite! [Kavarna ODEON Poljanska cesta štev. 7 Od] I Odprta dnevno od 10.—5. zjutraj. Vsak dan koncert in program. Cene kavarniške. 9574 u— Mladinski odsek Sokola I. Tabor vabi vse starše dece in naraščaja in ostalo članstvo na roditeljski večer, ki l>o drevi v mali dvorani na Taboru točno ob 20. Govorili bodo: dr. Pestotnik Pavel o pomenu vagoje dece in naraščaja v sokolski telovadnici, dr. Blumauer Robert o spoznavanju akutnih obolenj pri otrokih in vodniki posameznih oddelkov o delu in uspehih v telovadnici. Sledili bodo razgovori. želje staršev, želje vodnikov in drugo. Ker so taki večeri velike važnosti za pravilno vzjgojo mladine v telovadnici naj se članstvo tega večera v čim večjem številu udeleži. u— Sokolsko društvo Ljubljana IV vabi vse članstvo k predavanju »O sokolski ideologiji«, ki se bo vršilo danes 24. t. m. ob pol 20. v telovadnici šole na Pru-lah. — Udeležba je strogo obvezna za vse pripadnike društva. Zdravo! Uprava. Moderna loč! Prispela so nova svetila, lestenci, ampule, pende, nočne svetilke in r»7T%e druge praittfon« ®!«fctr. *v«i'k«. VELIKA IZBERA LEPIH DARIL. On» ta vfiltri«. NEOBVEZEN OGLED. Elektroindustrija D. D. LJUBLJANA, Gosposveteka c, 13 Nemci zdravijo sklerozo in njene posledice z jodom, Francozi s koloidnim kremi- kom (silicijem), Angleži z manganom in magnezijem, Homeopati s težkimi kovinami in jodom. Katera metoda je najboljša? Radenska! Ker Radenska je edina naravna voda cele Jugoslavije, v kateri se nahajajo: jod, koloidni kremik, mangan, magnezij in težke kovine. Ako se bližate petdesetemu letu, ali ako ste iz rodbine, katera je nagnjena k sklerozi, morate piti Radensko! u— »Rokovnjače« ponove desetič in zadnjič v Šentjakobskem gledališču danos in jutri zvečer ob 20.15. Sodeluje ves ansambel odra. Ker je odšlo pri zadnji predstavi spet mnogo ljudi brez vstopnic, naj občinstvo kupi vstopnice že prej. u— Greta Garbo kot Mata Hari. Samo še danes ob četrt na 3. in jutri ob 11. dopoldne predvaja ZKD v prostorih Elitnega kino Matice najboljši Greta Garbo in Ramon Novaro film Mata Hari«. Vstopnina je izredno nizka 3.50, 4.50. 5.50 in 6.50 Din. zato ne zamudite prilike. u— Nočejo mu verjeti. Ob priliki policijske racije je bil pred6inočnjim v severnem delu mesta prijet poleg drugih neki brezposelni mizarski pomočnik. Pri njem so našli 23.000 Din gotovine, pozneje pri natančnejši preiskavi pa še dve hranilni knjižici, glaseči se na njegovo ime in z vlogami po 18.000 in 500 Din. France je pri zaslišanju trdil, da si je de. nar prihranil v teku zadnjih 8 let. Na policiji pa mu nočejo prav verjeti. Pridržali so ga v zaporu te uvedli zoper njega preisavo. u— Pes je razmesarll nogo. Posestni-kovo hčer Marijo Trontljevo iz Zg. Kašlja je včeraj zjutraj napadel v Zalog-u, ko je raznašala mleko po hišah velik pes. Mpci-na se je na lepem zaletela vanjo in ji do. SAMO SE DANES!! C E O R C E O' BR I EN slavni cowboy Divjega zapada v sen-zanciji nad senzacijo: Zakon pragozda Bogat dopolnilni program!! Danes ob 4., 7. in 9. uri ZVOČNI KINO DVOR, telef. 27-30 besedno raztrgala desno nogo. Zaradi hudih poškodb so morali 18 letno dekle ne-mudno prepeljati v ljubljansko bolnišnico. u— žrtev mladih sleparjev. Trgovka Ralohova v Suvoborski ulici je sprejela poleti v služibo 23!etnega Stanka, ki je imel nalogo dostavljati strankam naročena jajca. Kmalu po Stankovem vstopu v služ. bo se je zglasil pri Balohovi skladiščnik iz javne bolnišnice, ki je naročil za zavod 300 jajc. Trgovka mu je seveda takoj ustregla in je skladiščinik odtlej naročal jajca kar tolefonično. Skoro sleherni teden je pošiljala trgovka Po 300 do 500 jajc, ki jih je dostavljal Stanko. Zdaj šele se je izkazalo, da je postala Baloliova žrtev dogovorjenih sleparjev. Trgovka je namreč šele zdaj energično tirgirala plačilo za dobavljena jajca v bolnišnici, kjer pa so ji povedali, da v teku poletja sploh niso naročali jajca pri njej. Po prijavi so Stanka takoj aretirali, dočim »skladiščnika* še iščejo. Balchova je včeraj tud: ugotovila, da je njeno skladišče stalno po. KAVARNA „L E O N" danes ln jutri vso noč odprta. Vsak večer igra damska kapela. sečal drzen tat in ji kradel jajca. Tudi to ima na vesti navihani Stanko. Trgovka pravi, da sta jo sleparja oškodovala sku-kaj za okroig 15.000 Din. u— Razstava sarajevskih preprog. Redko kdaj so imeli Ljubljančani toliko priliko ogledati si tako bogato razstavo in zalego orijentalskih preprog, kakor jo imajo te dni, ko razstavlia v Selenburgovi ulici 7. v drugem nadstropju kr. banska tkalnica preprog iz Sarajeva. V treh sobah je tam nakopičeno neverjetno bogastv0 v prekrasnih vzorcih, ki dajejo vsakemu boljšemu domu potrebno odličnost, so v ponos gospodinje in veselje vsakega po-setnika. Pestrost barv, srfiidno, trdno delo vsakega posameznega komada in pa cene ter ugodni pogoji vabijo k nakupu. Pomislite: V stanu ste, da si nabavite prelepo preprogo, čisto po okusu, celo na 24 mesečno odplačevanje brez naMačila! Takim ugodnostim je le težko odoleti, zato, gospa, stopite na razstavo, oglejte si Jo tudi VI gospod, da se prepričate na lastne oči o vseh teh lepotah. Razstava, do katere je vstop seveda breaplačen, traja samo še do 30. t. m. Nobenih bolečin več na nogah odkar nosim SETA vložke. u— Odsek plesne šole na Taboru obvešča cenj. obiskovalce, da se to nedeljo plesna vaja še ne bo vršila Iz Maribora a— Slava 45. pešpolka. Včeraj dopoMne je bila v vojašnici v Melju slava našega domačeea 45. pešpolka v spomin na dan prve osvoboditve Maribora v korist Jugoslavije. Slave se je udeležila vsa vojaška posadka, velik zbor oficirjev, navzočih je bilo tudi mnogo rezervnih častnikov in drugega naroldnp.ga občinstva. Spominski govor je imel namesto poveljnika podpolkovnik Djordje Petrovič, a cerkvene obrede so opravili za katolike vojni kurat. Za-vadlal, za pravoslavne prota Trbojevič, za muslimane pa imam Ahmetaševič. Posetite razstavo ljubljanskih likovnih umetnikov v dvorani Kazine v Mariboru Razstavljajo: Jakopič, Jama. Strnen, Gaspari. A. Zu-panec, Inchiostri, Klemenčič, B. Vavpo-tič. Smrekar, Gorše, Loboda^ Kos, Pirnat in Zaje. a— Krajevna organizacija JNS za IV. okraj vabi vse svoje članstvo na sestanek, ki se bo vršil v torek 27. t m. ob 20. v prostorih gostilne Kosič na oglu Korošče-ve in Vrbanove ulice. Na tem sestanku bo predaval tov. podpredsednik Mačus o raznih aktualnih političnih vprašanjih, častna dolžnost vsakeea člana je. da s<=> t*-ga sestanka sigurno udeleži. a— Otvoritev studenikega *©ko|«rkega gledališča ki si je doslej pridobMo velrk sloves, se je zaradi tragične smrti Viteškega kralja zavlekla za nekaj mesecev. Kljub temu pa dramatski odspk ni počival, trm več so se diletantje pridno pripravljali za nastop. Otvoritev bo drevi in bodo uprizorili Vombergarjevo »Vrnitev^ ki so jo diletanti podrobno naštudirali. Igro pr> novijo jutri popoldne a— Pevsko društvo »Zarja« na Pobcežju je imelo te dni svoj ofočni zfoor, ki ga j*1 vodil predsednik Ciril Jančar. Občneea zibora se je udeležilo častno število članov, ki so z zanimanjem sledili vsem poročilom društvenih funkcionarjev. Iz po. sameznih poročil je bilo razvidno, da »Zarja* uspešno napreduje ter goji z veliko ljubeznijo slovansko pesem. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika Ciril Jančar, ostali odbor Da ie ves nov. Občnega .zbora sta se udeležila tudi tajnik 'Ipavčeve župe g. Mordej in častni član »Zarje« g. Josip Klemenčič. ki sta oba zelo pohvalila »Zarjino« delovanje. Posebno pohvalno je treba omeniti, da je knjižnica pod »Zarjinim« okriljem, ki jo je ustanovila ZKD, že pred leti zopet oživela pod a-gilnim knjižničarjem Piršem in se tudi izpopolnila. Posebna zahvala pa je bila izrečena tudi pevovodji g. Zižeku, ki jc svojo pevce že tako dobro iizveabal, da nastopajo ob vsaki priliki .z lepimi uspehi. a— Obvezno sokolsko predavanje. V ne deljo dopoldne ob 10. bo v mali dvoran'. Narodnega doma sokolsko predavanje, ki je obvezno za vse novo pristopivše člane k sokolski organizaciji vseh mariborskih sokolskih edinic. Predavala bosta župtu tajnik DoX'inovič o organizaciji Sokolstva. dr. Kac pa o vplivu telovadbe na telesni razvoj. a— Huda nezgoda v gramozni Jarrv». Včeraj je v Poševi gramozni jami ob Kamniški cesti zasulo 73 letnega delavca Alojzija Kebriča. Mož ;e kopal pesek, nanj pa se je vsula debela plast in ga pokopala. Z največjo težavo so ponesrečenca potegnili iitpod zasute plasti in ga nezavestnega s hudimi notranjimi poškodbami in odrgninami iia obrazu prepeljali v bolniš- nico !z Celja e— Obrtniki in 1. december. Obrtniki se bodo 1. decembra ob 8. zjutraj korpora-tivn0 udeležili obreda v župni cerkvi, o*) 9. pa bo v spodnjih prostorih Narodnega doma slavnostno .zborovanje, na katerem bo prečitana za vso državo enotna poslanica. — Podružnica DJO v Celju. e— Druga predstava v Mestnem gledališču bo v torek 4. decembra ob 20. in sicer bo ljubljanska drama uprizorila Achar-dovo igro »Migo, dekle iz Monfcparnasa*. Predstava bo za abonma. e— Obrtniško zborovanje. Podružnica Društva jugoslov obrtnikov v Celju bo priredila v nedeljo 9. decembra ob 9. dopoldne obrtniško zborovanje v mali dvora- miero včerai 20. novembra (in ne prej, kakor ie pomotoma javilo »Jutro«). Je to Li-pahova veseloigra '.Glavni dobitek*. Predstava se ie vršila pred nabito polno dvorano gledalcev. med katerimi smo opazili skoro vise slovensko diiaštvo v Pragi in nekaj drugih članov slovenske kolonije. Na-vzočni so bili med drugimi tudi naš rojak univ. prof. Matija Murko, kipar Alojzij Gangl. češki kipar Mrkvička, vsi s sonnnra-nii. docent Heidenreich. znani prijatelj Slovencev J. K Strakalv in vrsta čeških publicistov in kulturnih delavcev. Pred predstavo sta govorila prof. dr A Frinta o stoletnici pesmi »Kte dom ie moj« in »Hej Slovani« in 0. Berkopec o dramatiku Lipahu in veseloigri »Glavni dobitek«. Kakor ie bilo že v »Jutru« omenjeno. j,e igro preložil v češemo prof. M. MvnaHk s pomočjo Josipa Borka. Ker sem nedavno čital veseloigro v izvirniku, sem lahko včeraj dognal, da je prevod zelo svoboden, toda vsekakor izredno posrečen. Videti je, da »a ie delal vešči dramatik in igralec. Kakor sedai vse kaže. izide češki prevod Lipahove veseloigre v tisku. Glavno vlogo prof. Brvaria je ieral režiser in prevajalec s■ 0 Mvnafik. 0 tem igralcu so že ponovno z veliko pohvalo pisali Peški listi, mi samo poudarjamo, da je bil včerai na višku Neoporečna ie bila tudi igra ge. W Korabove kot Matilde. Brvarje-ve žene. Dialogi, ki so zlasti v prvem dejanju ponekod nevarno dolgi, so bili stalno živahni in eo vzbiHali neprestani smeli. Izvrstno ie igrala posebno v drugem in tretjem dejanju Marjeta — g. Madjerova. Dvomim, da bi lahko podala boljšo bra-njevko tudi poklicna igralka. Kocijančiča je predstavljal stari znanec na odru Umelecke Besede g. Koranda, niegovo ženo Agato pa g. Mvslivečkova. Mlada zaljubljenca Branko in Marica — g. Novak ;n c. Ružkova bi bila lahko nekoliko bolj živahna, posebno v zadnjem dejaniu Odličen ie bil bančni ravnatelj g. Beneša. posrečen tip Krištofa je ustvaril g. Lier. Tudi ostali igralci ga. Jung-baurova. g. Smažik. g. Zichovskjr in g No-vy. so igrali dovršeno. Igra je doživela ogromen uspeh. Igralci so bili deležni po vsakem dejanju navdušenega aplavza, ki ie gotovo veljal tudi našemu avtorju Lipahu. kateremu na tem uspehu iskreno čestitamo. Dr. Oton Berkopec. še o prvem slovenskem pre~ vodu češke narodne himne Dodatno k člankom, ki smo jih priobčili te dni, nam je ugledni raziskovalec kulturnih stikov med Jugoelo-veni in Cehoslovaki gosp. univ. prof dr. V. Burian ljubeznivo dal na razpolago svoj prispevek, ki ga bo v če§kem izvirniku priobčila praška »Slovanski revuec. Uredništvo. V ča9u splošnih proslav stoletnice postanka češke narodne himne gotovo ne bo neumestno. da se tudi naša in Širša slovanska javnost seznani z nje prvim slovenskim prevodom. Prevel jo je namreč Andrej Pirnat (1817 do 1888), po rodu iz Loke pri Mengšu, ki je 1. dovršil gimnazijo v Ljubljani in po- tlej odšel študirat na c. kr. rudarsko akademijo v jUiavnico na Slovaškem. Tu ie ostal vse do 1. 1847.. nakar se je vrnil v domovino in bil uradnik zlasti v Celiu. (Toliko pravi o njem Josip Mam v svoiem Je-zičniku XXVIII.. str. 20.) V Stiavnici se je Pirnat, ki je bil že kot študent navdušen rodoljub, seznanil s češko narodno himno. Tam io ie tudi prevel v slovenščino, kakor kaže njegova lastna opimba. ki io je pristavil svojemu prevodu te pesmi v Bleiweisovem ljubljanskem časopisu »Novice« 1845, št. 24, sir. 93 in ki se dobesedno glasi tako-le: »Iz Stavnice na Ogerskim.« < Svojemu prevodu je sicer dal verno po češkem besedilu prevedeni naslov >Kje dom je moj?«, vendar ie takoi pod njim pripomnil z opombo --Svobodno r>oleg češki ga da se ni ravnal točno in verno po češkem besedilu te oesmi. ki ga je. kakor vse kaze. imel pri roki. Iz teksta njegovega prevoda ee to kajpak tudi jasno vidi. mkai njegovo delo prav za prav niti ni prevod, marveč lastna obdelava istega motiva, zlokalizirana in ->r»-pojena s slovansko ideio iz Kollarjeve >S16-vy dcerv«. ki jo ie po vsei verjetnosti tudi dobil do rok t Stiavniei. Ta lokalizar.ijski element se ne pojavlja zgolj v njegovih prvih verzih, marveč takisto v vseh njegovih sedmih kiticah, zlasti pa v refrenu, ki se oonavlia po vsaki ki- tici Naj navedem za primer vsaj začetek in konec prve kitice: Kje dom je moj? Sava teče po ravninah. Drava dere po občinah; Na Slovenskim dom je moj. Več kakor mogoče je. da ie s te strani utegnil vplivati nanj zlasti Movsesov loka-lizirani prevod češke pesmi v hrvaščino iz leta 1839, v katerem ee takisto na tem mestu opevata reki Sava in Kupa; ta prevod ie Pirnat lahko poznal iz Gajeve >Danic?<. to tem bolj. ker je nižio gimnazijo študiral v Karlovcu torej v hrvaškem okolju. Vpliv slovanske ideje iz Kollarjeve sSld-vy dcerv« pa ie Pirnatovi predelavi češke narodne himne mogoče ugotoviti tam. kjrr glorificira in idealizira slovanstvo. zlasti pa svojo slovensko domovino, a to najdeš od druge kitice v vsej njegovi pesmi. Tako n. nr v tehle verzih druge kitice: Nepoznaš - li v zemlri mili Savskih sinov hrabrih v sili? Bister um. dušic krotkost Ste med družini njih lastnost. Tega pa seveda ni mogel črpati iz Movse-eovega dvokrtičnega prevoda, zato utegne biti to vpliv Kollarjevske atmosfere na Slovaškem. Vrh tega ie Pirnat dal v tej svoji prepesnitvi češke n«*mi tudi izraza veenarod-iti slovenski fde»i. ki se ie prav ob tem času rodila med Slovenci pod geslom Slovenije To kaie posebno jasno predzadnja kitica: Kje dom ie moj? Gorotan. Primorje. Krajna, Z njimi štajer — zemlja sjajna ln to je Slovenja mila. Dr. V. Burian. Slovenska SoI>ka Matica napoveduje letos poleg PedasiOškeGa zbornika dr. Valter-ia Bohinca. »Geografijo sodobne Evrope« in dr. Oz v a ld a knjigo »Prirodoslov na in duhoslovna smer Dsiliolociiec- Nemška dela na odrih Jugoslavije. Pod tem naslovom prinaša ,Das deutsche Wort« v najnovejšem zvezku beležko, ki io posnemamo kot kronisti: »Po drugem poročilu južnovzhodnega odseka Nemške akademij« so nemški avtorji najboli zastopani v ljubljanskem Narodnem gledališču. Repertoar za 1. 1934./35. kaže. da se med 23. deli slovanskih avtoriev pripravlja enaist nemških komadov poleg šestih italijanskih, štirih francoskih, dveh angleških ter enega norveškega. rumunskega in madžarskega pisatelja. Repertoarni načrt mariborskega gledališča navaja 14 komadov slovanskih Tn 7 nemških avtorjev, dalje 4 angleške. 3 francoske. 2 madžarska in enega italijanskega. Izpopolnitev teh plodovitnih kultur nih odnosov pomeni nova zbirka »Sudoet-europareihe«. ki io bo ob sodelovaniu Nemške akademiie izdajala založba Langen-Mfiller in ki se bo te dni pričela r neko t>o-vestjo srbskega pesnika Stankoviča.« ni Narodnega doma z dnevnim redom: Vprašanje okrožnih odborov in obrtno-go-spodarske zadeve. Vabljeni so vsi člani. e— Davčni seznam za odmero pridobnine je od včeraj na mestnem poglavarstvu, soba št. 2 na vpogled. Seznam bo razgrnjen osem dni. e— Miklavžev večer v Mestnem gledali- iču bo priredila gledališka uprava 5. decembra ob 18.30. Na sporedu je igra Miklavževo, nastop sv. Miklavža s spremstvom, nagovor in obdaritev otrok. Gleda, liška uprava hoče ob tej priliki obdarovati revne otroke in nabira prispevke v denarju in blagu. e_ pasjj kontumac ukinjen. Ker zadnje tri mesece ni bilo nobenega novega Primera stekline, je oblast z včerajšnjim rfnem popolnoma ukinila pasji kontumac v Celju in celjskem okraju. e_ Kino Union. Danes ob 16.13 in 20.30 evočni velefilm »Mala Dorrit« in zvočni tednik. , , ... e_ zborovanje v zgodnji jutranji uri. Dne 16. t. m ob 2. zjutraj je imelo tukajšnje Uplačišče ženevskega saveza strokovnih nameščencev ugostiteljske obrti v gostilni g. Albina Bergerja zborovanje. Kljub kratkemu obstoju organizacije je bila udeležba zelo velika, saj je bilo navzočih nad trideset članov Sejo je otvoril g. Pavel Nemec plačilni v kavarni Merkur, z žalnim nagovorom v spomin blagopokojne-ga kralja. Dosedanje uplačišče se je proglasilo za samostojno sekcijo v Celju. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g Nemec Pavel. Kot delegat in predsednik sekcije Maribor je bil navzoč g. Pavšer. Obenem s proglasitvijo sekcije sta se tudi osnovala dva pododseka in to: pododsek pomožnega osobja, ki mu predseduje g. Nemec, in posredovalni odsek, ki mu predseduje g Točaj Alojz, večletni natakar v kavami »Evropi«. Pododsek sekcije ima nalogo organizirati nestrokovno pomožno osobje, kakor sobarice, sluge, natakarice in dr. Delokrog sekcije se razširi na vsa večja letovišča, kakor Dobrno, Rcgaško Slatino, Laško, Rimske toplice do Zidanega mosta. Posredovalni odsek posreduje brezplačno glede nastavitve svojih članov. Pisarna je v palači Pokojninskega zavoda, m nadstropje. Vsi kvalificirani člani so tudi starostno zavarovani. Za vsakega je po lOletnem nepretrganem članstvu predvidena letna renta v znesku £000 Din. s čimerse lahko ženevski savez ponaša. Sekcija skrbi tudi za denarno podporo brezposelnim članom in za razne druge ugodnosti. Z Jesenic s— Kino Radio predvaja danes in jutri v nedeljo ob S. zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm sLjubezen z neba«. Dodatka: najnovejši zvočni žurnal in barvana zvočna Sillv-simfonija. Pr hodnji soo-re-d: Revizor iz Petrograda. Iz Tržiča č— K'no pre dva ia danes ob 2015 in jutri v nedeljo ob 15.30. 18.30 in 20.30 izredno lep film »Luana. rajska ptica«. Na željo mnogih, ki še niso imeli prilike videti film pogrebnih svečanosti Nj. Vel. kralja, se predvaja ta film še jutri v nedeljo dopoldne ob pol 10 m 11. po znižani ceni ter pri vseh predstavah v soboto m nedeljo. Iz Trbovelj t— Drsališče na sokolskem telovadišču. Sokolsko društvo urejuje na svojem letnem telovadišču drsališče. Telovadci so ze pridno na delu in upamo, da bo drsališče v najkrajšem času dogctovljeno. Mnogim bo drsališče zelo dobrodošlo, ker se bodo lahko Tazgibali v svežem zraku tudi zve-čer. t— Film pogrebn h svečanosti za blago-pokojnim kraljem Aleksandrom bo predvajal Sokol v sredo in četrtek 28. in 29. t. m. Film bo predvajan popoldne za d?co. rvečer pa m odrasle. Iz Hrastnika h— Kino Sokol predvaja danes in jutri v nedeljo opereto »Valčkov čar« z Marto Fgert, tednik in kulturni film. ★ ARTICE PRI BREŽICAH. Dne 18. t. m. se je poročil v Artičah posestnik g. Jože Kovači č iz znane napredne rodbine Kova-čičeve iz Glogovega broda z gdč. Mirosla-vo Četinovo. Mlademu paru iskreno čestitamo' BLED. Zvočni kino Bled predvaja danes ob 20. in iutri v nedeljo velefilm s slavno Brigito Helm in Willy Fritschem v glavni uiogi »Kadar žena ljubi«. Predigra nov raramountov tedn k in barvasti Svili film. RIBNICA. Zvočni kino Sokol predvaja danes 24. t. m. ob 20. in jutri ob 15.15 in 20. opereto »Pesem o sreči«. Za dodatek nov Foxov tednik. Sokol Priprave za II. vsesokolski zlet v Beogradu leta 1936. V nedeljo 25. t. m. se bo vršila v Ljubljani seja načelništva Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije. Ob tej priliki bo načelništvo Saveza pregledalo in odobrilo proste vaje članov, članic, moškega n ženskega naraščaja za II. vsesokolski ziet Saveza SKJ v Beogradu. — Načelništvo Saveza SKJ. Ljubljanski Sokol priredi v ponedeljek 26. t. m. ob 20. v sejni dvorani v Narodnem domu predavanje o sokolski organizaciji. Predaval bo namestnik staroste br. dr. Fran Kandare. Predavanje je namenjeno predvsem onim bratom in sestram, ki so pristopili tekom letošnjega leta; zanje je udeležba tudi strogo obvezna. Vabljeno pa je tudi ostalo članstvo. $okolska župa Ljubljana ponovno opozarja vse župne edinice na sejo odbora društvenih delegatov, ki bo jutri ob 9. v mali dvorani na Taboru. Udeležba za vse župne edinice častna dolžnost. — Uprava. (Veselite se zfVl{ett;a j JUTRI PREMIERA V JUGOSLAVIJI NAJBOLJŠE FILMSKE OPERETE] ELITNI KINO MATICA Gospodarstvo Vprašanje organizacije našega izvoza lesa Prizadevanje našega lesnega gospodarstva, da bi se pri nas izvoz lesa pametno organizira! in uredil, je ostalo doslej brez uspeha, čeprav že nekaj let razpravljamo o tem problemu Odpor proti ureditvi izvoza izvira predvsem od nekaterih hrvatskih velikih lesno-industrijskih podjetij, ki so v pretežni večini last inozemskega kapitala. Ko je v septembru postalo vprašanje organizacije m kontrole izvoza lesa po znani konferenci v Gradcu aktualno, je moral predlog tozadevne uredbe odpasti baš zaradi odpora iz Zagreba. In vendar je organizacija izvoza v interesu vsega jugoslo-venskega lesnega gospodarstva nujno potrebna. potrebna pa je zlasti v interesu vseh številnih malih in srednjih podjetij, ki jih imamo zlasti v Sloveniji. Nedavno smo čitali članek, ki ga je objavil g. Stevan Grkovič v beograjski »Pravdi«, v katerem se pisec toplo zavzema za ureditev izvoza lesa, »ker se cene našemu lesu na inozemskih tržiščih ne bodo mogle stabilizirati prej, dokler se naši izvozniki ne združijo in dokler s skupnimi ukrepi sami ne dvignejo cene.« Toda protivniki organizacije in kontrole izvoza lesa so očivtdno znova napeli vse sile, da bi preprečili tako ureditev, ki nekaterim velepodjetjem baje ni po volji. Včerajšnji »Jugoslovenski Llovd« je objavil ood naslovom »Slobodan ali dirigovan izvoz drva« daljši članek g. Maksa Maut-nerja, generalnega tajnika Saveza industrije in trgovine gozdnih proizvodov v Zagrebu, ki skuša dokazati, da je dirigiran izvoz lesa v Avstriji navzlic velikim uspehom trgovinske politike bistveno oslabil uspehe lesnega izvoza Pisec članka utemeljuje svoje stališče predvsem s tem. da se je letos avstrijski izvoz mehkega rezanega lesa v prvih osmih mesecih nasproti lanskemu letu po količini dvignil Ie za 10.7 odstotkov, dočim je znašalo istočasno povečanje izvoza iz Jugoslavije in Rumunije 24.1 odnosno 45 6 odst.. kar smatra pisec kot dokaz neuspeha organizacije izvoza v Avstriji. Medtem ko manjše odstotke prirastka v Švedski. Finski in Poliski. kier ie izvoz tudi neoviran, utemeljuje s tem. da se je v teh državah izvoz povečal že lani. Nadalje navaja, da je avstrijski izvoz v Italijo letos navzlic prevoznim ugodnostim in preferenci nazadoval za 3.7 odst., dočim se je naš izvoz v Italijo dvignil za 19 odst., in da je avstrijski izvoz v Francijo prav tako navzlic preferenci letos nazadoval za 34 odst.. dočim je naš izvoz v Francijo padel le za 27 odst. V ostalem navaja tudi, da so mnogi lesni izvozniki v Avstriji nezadovoljni s sedanjo ureditvijo, češ da gre ta ureditev predvsem v korist gozdnemu posestvu. Na izvajanja g. Mautneria smatramo za potrebno ugotoviti naslednje: Številke, ki jih navaja g. Mautner, bi imele polno do-kazilno moč edino tedai, če ne bi na razvoj izvoza v Avstriji, ki služi tu za primer, vplivali nobeni drugi faktorji, kakor samo organizacija izvoza Ker pa nrihaia-io v resnici v poštev še mnogi drugi momenti, ki bistveno vplivajo na avstrijski izvoz odrekamo tem številkam vsako do-kazilno moč. Znano je, da spada Avstrija med države v srednji Evropi, ki imajo nai-višii n;vo cen in med države z visokimi življenskimi stroški. Baš zaradi tega ie produkcija lesa v Avstriji zelo draga. Z organizacijo izvoza in s pridobitvijo raznih ugodnosti (Madžarska) in preferenc (Italija, Francija) pa je Avstriji uspelo ohraniti razmeroma visoke cene za svoj lesni izvoz in s tem tudi primerne dohodke gozdnemu posestvu ter razmeroma visoke delavske mezde Velike uspehe Avstrije v trgovinski politiki, ki jih g. Mautner priznava, pa je Avstriji omogočila baš izvedena organizacija izvoza odnosno smo mi z našim neorganiziranim izvozom mnogo pripomogli k temu, da se je Italija odločila dati Avstriji tako znatne ugodnosti Jugoslavija pa spada v nasprotju z Avstrijo med države z izredno nizkim nivojem cen (v zlatu) in z nizkimi življenjskimi stroški, kar izkoriščajo nekatera vclč-podjetja z inozemskim kapitalom, da plačujejo, zlasti v Bosni, naravnost sramotne mezde gozdnemu in žagarskemu delavstvu. Ce se naš izvoz lesa v Italijo po uvedbi preference za avstrijski les ni docela ustavil, je to dejstvo pripisati prav tej okol-nosti. da so pri nas produkcijski stroški zaradi nizkih mezd in padca cene lesa na panju vedno manjši in da zaradi težavnih denarnih razmer mnogi manjši izvozniki na škodo ostalih ponujajo blago v inozemstvu za vsako ceno, torej tudi z izgubo. Nazadovanje avstrijskega izvoza lesa v Italijo navzlic preferenci pa ima svoj vzrok predvsem v tem. da avstrijskim izvoznikom letos bolj konvenira izvoz v Madžarsko, kjer imajo znatne ugodnosti in nimajo skoro nobene konkurence. Avstrijski izvoz rezanega mehkega lesa v Madžarsko se jc v resnici dv gnil nesproti lanskemu letu za 50"'«. to je za 77.000 m*, dočim je istočasno izvoz v Italijo nazadoval le za 14.000 m*. G. Mautner v svoji statistiki žal ni navedel tudi podatkov o izkupičku, ki ga je dosegla Avstrija pri svojem izvozu lesa v primeri z našo državo. Znano je, da je ureditev izvoza lesa v Avstriji omogočila ta-mošnjemu lesnemu gospodarstvu mnogo ugodnejše cene že tedaj, ko Avstrija ni še uživala preference v Italiji in Franciji sedaj, ko ima to preferenco, pa je razlika še mnogo večja. Brez dvoma je, da bi bi' naš narodno gospodarski interes tudi pri manjši količini izvoza lesa bolje varovan, če bi na\'zlic manjšemu izvozu dosegli večji izkupiček Ponovno smo že poudarili, da pomenijo sedanje izvozne cene za les naravnost zapravljanie narodnega premoženja, ko dajejo les inozemstvu napol zastonj. Jasno je, da gibanje izvoza po količini ne more tvoriti podlage za oceno narodnogospodarskega efekta tega izvoza, če ne upoštevamo tudi izvoznih cen in izkupička. Če bi dajali les inozemstvu zastonj, tedaj je lahko g. Mautner prepričan, da se izvoz po količini ne bi dvignil samo za 45°/o, temveč tudi za 100 ali 200°V KakSne koristi pa nam nudi velik izvoz, če je ta izvoz mogoč le zaradi tega, ker gozdni posestnik ne dobi skoro nič za svoj les in ker plačuje industrija delavstvu vedno nižje mezde, ki se zlasti v Bosni mnogo ne razlikujejo od mezd na Japonskem? Ali ne bi 0 kg) ter dotacija iz proračunskih pr hrankov do 30 milijonov Din. Po novi uredbi so dohodki državnega fonda za javna dela, ki se stekajo od tro-šar ne na cement in od viškov trošarine na bencin in mešanico, točno razdelijo za posamezne namene. Ti dohodki so znašali do konca oktobra t 1- okrog 38 milijonov Din. Sedanja uredba določa v tem pogledu le, da razdeli ministrski svet na predlog ministra za zgradbe dohodke državnega fonda za javna dela med banov ne, potem ko se ugotovi program javnih del. Pri tem se sme do največ 10 odstotkov porabiti za podporo siromašnim osebam, nesposobnim za delo, ki se pošljeta banskim upravam. Po novi uredbi pa se trošarinski dohodki državnega fonda za javna dela razdelijo tako, da dobe banovine 60% za Javna dela na njihovem teritoriju, 10% dobi ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje za podporo delavcem, nesposobnim za deio v posameznih banovinah, 5% pripada posameznim borzam dela za podpore nezaposlenih delavcev. 25% pa ostane rezerviranih za večjia državna in banovin-ska in občinska lavna dela. Kakor je podoba bo izvajanje javnih dd c«: Nar. banka 4250 den.. PAB 208—215, Šečerana Osijek 120 bi., Trboveljska ICO— 105. Beograd. Vojna škoda 331—333 (332V 7®'n invest. 60.50—71. 4% agrarne 40.50 b'., 8® '» Blair 63 bi., 7° o B!a r 52.50—53.50. Nar. banka 4.100-4400. PAB 211—213 (211). Dunaj. D u n a v-Sa va-Jad f a n 12.75, Državne železnice 20 OS. Alpine-Montan. 10.40. — V predborzi: Rušo 10, Šečerana 14. Blagovna triiSča 21 TO. + Chicago, 23. novembra. Začetni tečaji: Pšenica: za dec. 97.6250. za maj 97.50, za ml;,i 91.75; koruza: za dec. 85.50. za nuj 85.75. + Winnipeg. 23. novembra. Začetni tečaji: Pšenica: za december 77-3750, za maj 82-50. za 'ulij 82.8750. -f Ljubljanska borza (23 t- m.) Tendenca za žito je bila mirna Nudi ee (vse za slovensko poeta jo. plačljive v "30 dneh): pšenica (po mlevski tarifi): baška 78 kg po 152 — 155. baška 79 kg po 155 — 157.50; koruza (po navadni tarifi): nova umetno sušena s kvalitetno garancijo r»o H5 do 117; času primerno siha po 107-50 do 110: moka rfeo Liubljana br*»z nrom davka): >0« '230 _ 235: banatska »0i 237.50 do 240; slavonske 227.50 - 230: otrobi: pčenični brez prometnega davka, debeli 135 - 140. drobni 11« _ 115. 4- Novosadska biaeovna borza (23. 1. m.) Tendenca nespremenjena. Promet slab. Pšenica: baška. okolica Novi Sad gornieba-natska 103 — 105: okolica Sombor. južno-banatska 102 — 101: sredniebabka. gornje-baška in sremska 104 — 106: baška potiska 114 — 116: ladja Begej 113 — 115; sla. von. 110—112 Rž: baška 102—104 Ove*: ba-ški. srem. 78—80: slavonski 82—84 Ječmen: baški. sremski. 65 66 105 — 107.50; iari. 67'68 kg 120 _ 122.50. — Koruia: baška in sremska 53 — 55; umetno sušena 60—62; za december-januar 56 _ 58: banatska su §ena 57 — 59. — Moka: baška in banatska (v oklepaiib sremska. slavonska) >Og« in >06. 112.50 - 122.50 (110 - 120): >7« 100 _ 105 (100 _ 105); ,8« 90 - 95 (90 - 95). — Otrobi: bažki. sremski 75 — 76; banatski 74 — 76; baški ladja 79 - 81 - Fiiol: ba£ki. aremski beli 127 50 - 130. + Somhorska blagovna bona (23. t. m.) Tendenra nespremenjena Promet 45 vagonov- Pšenica: baška. okolica Sombor 101 do 103; gorniebaška in banatska 103 do 106: sremska 104 — 105: slavonska 109 do 111: baška in banatska potiska 114 _ 116. Koruaa: baška 59 — 61; za december • januar 52 — 54; eužena. ladia 65 :_ 67. — Fiiol: baški uzančni 127.50 — 132.50. — ŽIVINA. + Mariborski sejem za prašiče. Na včerajšnji sejem so prignali 256 prašičev. Kupčija je b'la slaba, prodanih Je brio 92 glav. Cene so bile n?sledn!e; mladi prašiči 5 do 6 tedensk: so do 70 D n. 7 do 9 tedenski 80 do 90. 3 do 4 mesečni 120 do 150. 5 do 7 mese5n: 200 do 280, 8 do 10 mesečni 350 do 380. enoletni 500 do 560 Din: cena M žive teže je znašala 5 do 6 Din, mrtve težo 7-50 do 9 Dlo. zakaj gtadovatt? preKorr)erna cetietet ne ,'e donite*co. temveč /e Tudi mnoge s roce*ezc hujšonje ko lere oos?;on u 3jo c -eKomerno cebe ost rstočo sne pa de. j, do vab li- Zastopnik Narodrm strokovne zveze se ie razprave pr« podjetju tudi udeležil, zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze pa ne. Res je, da pri mezdnih pogajanjih nisrn* iskali zaslombe pri Jugoslovenski nacionalni stranki, n ti pri narodnem poslancu g. inž. Palierniku. ker po dosedaj veljavnih zakon sk h predpisih omen:enš čin telji niso pooblaščeni za posredovanje med delodajalci in delojemalc. Res pa je, da vse delavstvo pričakuje od omenjenih činiteliev. da bodo v njih pristoiečem delokrogu vse storili, da se zadovolje upravičene zahteve delavstva. V Ljubljani, dne 22. novembra 1934. Savez Metalskih Radnika Jugoslavije, tajništvo za dravsko banovino. REPERTOAR DRAMA. Začetek ob 20. Sobota. 24. ob 15.: Bratje Karamazovi. Dijaška predetava. Izven Cene od 5 do 14 Din. Nedelja, 25. ob 11-: Sne^nilčica. Otroška predstava. Znižane rene od 20 Din navzdol. _ Ob 15.: Gugalnica. Izven- Znižane rene od 20 Din navzdol.. — Ob 30.: Waterloo. Premiera. Izven. OPERA. Začetek ob 20. Sobota. 24.: Izgubljeni valček. Premiera- Izven. Znižane cene. Ned^a 25. ob 15.: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Mignon. Izven Znižane cene. Premiera operete »Izgubljeni valček« (Dvoje src v *U taktu), delo koniDonista Stolza se vrši v soboto 24. tm. Dejanje so vrti okroc izgubljenega valčka in lepe neznanke. ki je dala komponistu inspiracijo zanj- Predstava pod muzikalnim vodstvom A. Neffata in v režiji C. Debevca obeta postati ena izmed onih. ki jih hodi občinstvo z veselieni poslušat spet in spet. 9ENTJ AKOBSKO GLEPALIftOF Začotek ob 20-lfv Sobota, 24 : Rokovn jači. Nedelia. 25.: Rokovnjafi. Posledniič v sezoni. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Zadetek ob '20 Sobota. 24.: Carjevič. Premiera. Otvoritev glasbene sezone. Nedelia, 25 ob 15.: Gugalnica. — Ob 20 : Carjevič. Prva letošnja glasbena premiera bo >Carjevičr. ki ga uprizore drevi. Delo spada med najboljša Leharjeva dela ter bo brez-dvomno dostojno začetku glasbene sezone. Muzikalni pa. t. ki ima mestoma kar operni nefat. je izredno melodioz^n in barvit, vsebina pestra in zabavna. ^Carjevič« bo s čarom svoje muzike — nekatere točke so pravi biseri — brezdvomno takoj osvojil občinstvo. Režira M. Košir; nastopiio Udovi-feva. Barbičeva. Dragutinovičeva. Severje-va. Gorinškova. Godinova Sancin. P- Kovič. Harastovič. Rasberger. Nakret. Gorinšek, Furijan, Ko«ič. Blaž. Verdonik in Standeker. Bloki veljajo. Vremensko poročilo Številke ss označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja 2 stanje barometra. 3 tempe, ratura. 4. relativna vlaga v odstotkih. S smer tn brztns vetra. 6 oblačnoet 1—10. 7 padavine v mm. 8 vrata padavin. — Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo. drage najnižjo temperaturo. 23. novembra Ljubljana 7, 772.1, 0.6, 82. 0, 9, —, —; Ljubljana 13. 770.6. 5.0, 69, NI, 4, —, —; Maribor 7, 770.8. 2.0, 60, NW2, 10, —■, _; Zagreb 7, 771.0. 3.0, 80, NW1 10, --. —• Beograd 7. 269.2. 2.0, 90, NWi, 10. —, ; Sarajevo 7 770.3, 2 0, 80. N*2. 10, —, —; Skoplje 7. 7€7.4. 4.0, 80. NW2. 10. 0.3, dež: Kumtoor 7, 763.7. 10.0. 80. NB5 0, _, _• Split 7- 766.0. 8.0. 50. NE6. 0. — 'Rab 7, 767-2. 8.0. 40. NNE2. 2. Rogaška Slatina 7, —. —1.0. 88, SE2. 7, —. —. Temperatura: Ljubljana 7.8, —1.5; Mar: bor 3.0, 0.0; Zagreb 5.0. 0.0; Beograd 6.0. 0.0; Sarajevo 3.0, 1.0; Skoplje 7.0, 2.0; Kunubor 15.0. 9 0: Split 11.0, 6.0; Rab 7Ji 4.0; Rogaška Slatina 4.0, —2.0. Elektrika je vir življenja Poskusi z amebami — Narava je še vedno edina gospodarica življenja — Trup črva, ki mu zrase nova glava in glava, ki požene drugo glavo Raziskovalec James Philippsohn iz Chica-ga je preser.etj pred nekaj časa svet z novico, da mu je uspelo pridelati umetno beljakovino, ki .ma vse lastnosti žive snovi, iz katere so zgrajena vsa živa bitja. Sporočil je, da je dokončal poskuse, ki jih je delal pred vojno z manjšim uspehom ruski zdravnik Martin Kuckuck. Ta je bil mnenja, da se živa protopiaznn razlikuje od mrtve samo po neznatnem J. -rtričnem naboju. V živi snovi se slabotneje nabiti jo-ni izmenjavajo z močneje nabitimi. Prav s to izjemo, ki jo izzovemo umetno v beljakovini. se da umetna beljakovina spremeniti v živo. In ta umetnost je baje uspela Philippsohnu. Spoznanje, da je elektrika v začetku vsega življenja po tem, kar smo povedali, ni tako novo sprznanje, že prej so to ugotovili z zanimivimi poskusi. Za poskusne živali so pri tem fungirale encstanlčna bitja. amebe, ki se v svojem »oceanu«, kaplji vode, v večnem gladu poganjajo za svojim še neznatnejšim plenom, algami. Tem amebam so torej z umnimi pripravami odtegovali njih električni naboj, nekoliko milivol-tov, in njih gibanje se je ustavilo, njih telesca so otrpnila in razpadla končno v komaj vidna zrnca Toda čim so jim pravočasno vrnili ugrabljeno električno iskrico življenja, so bitjeca spet zaživela. Od nekoliko milivoltov je tedaj odvisno življenje. A od tega spoznanja do umetno izdelane žive stanice je še dolga pet. Čeprav smo se danes v marsičem odvadili dvoma, vendar ni verjetno, da je ta korak uspai chicaškamu raziskovalcu. Današnji učenjak je skoraj vsegamogočen. s povsem naravnimi pripomočki počenja čudeže, ki so jih nekcč pripisovali samo ljudem z nadnaravnimi sposobnostmi. Toda glede iskrice življenja je še vedno odvisen od tega, kar proizvaja narava. V najboljšem primeru je kakor kipar, ki si od narave izposodi mramor. da ustvari v njem v nekem drugem oziru žive podobe njenih bitij ali Dobra misel nadomesti denar Ellsa iz starih časnikov Neki ameriški kolporter je uresničil svoje hrepenenje po lastnem domu na originalen način. Možakar ni imel denarja, zato pa dobro idejo. šest let je zbiral častnike, ki jih ni mogel prodati in ko jih je bilo že za 60.000 kg skupaj, se je lotil zidanja. Prvi poskusi, da bi iz mokrega papirja pod stiskalnico izoblikoval nekakšno opeko, so uspeli nad vse pričakovanje dobro. To ga je opogumilo, da je z njo postavil najprvo temelje in potem je iz ostalega papirja zgradil pravo hišico, pri kateri je samo za okvirje pri vratih in cknih potreboval nekaj lesa. Ni čudno, da so se za originalno zgradbo za- čeli zanimati tudi gradbeni strokovnjaki in ti so ugotovili, da se more papirna stavba v resnici upirati vetru in vsem vremenskim neprilikam, razen tega je papir izvrsten izolirni material zoper mraz in vročino Možu v tej hiši pozimi ni treba toliko kuriti kakor prebivalcem kamenitih Ln ope-kastih vil. Toda njegov uspeh je še večji. Neki milijonar, ki je zvedel za njegovo hišo, mu je zanjo takoj ponudil visoko vsoto, tako da si mož sedaj lahko zgradi veliko in lepo kamenito vilo in postavi vanjo vso opremo, če svojo uresničeno idejo proda. Konjunktura za demanfe Iz Johannisburga poročajo, da je predsedstvo afriške Rudniške družbe, d. d. za zlato in demante, na zadnji letni skupščini ugotovilo, da je nastopila zopet konjunktura za dragotme. V zadnjem času se je povpraševanje po demantih tako povečalo, da je preseglo vsa pričakovanja. Izkušnje zadnjih konjunkturnih ciklov kažejo, da je to simptom za izboljšanje svetovno gospodarskega položaja. Po vsem sodeč, ie kritična najnižja točka svetovne krize premagana in svetovnemu gospodarstvu sc odpirajo obzorja boljše bodočnosti. Ragijski šahovski dvoboj med Anglijo in Avstralijo Ob letošnjih jubilejnih ' svečanostih v Avstraliji se bo vršil tu d šahovski turnir med Angbio m Avstralijo, in sicer bodo ša hi st i igrali po radiju. Angleški mojstri bodo igrali v Londonu, avstralski tcam pa v Mclbourocu. Sv dnevu jn Canberri. Borba bo trajala osem ur. Po preteku tega ča-^a bodo šahisti pozvali /a razsodnka svetovnega šahovskega prvaka dr Aljehina, ki bo izrekel sodbo, kdo je v boljši formi, Anglija ali Avstralija. 400 rudarjev v smrtni nevarnosti Ir Pariza poročajo, da je v premogovniku pri Epinacu (Les Mineš) v centralni Franciji te dni jedva ušlo 4< 0 rudarjev s-gurni smrti. Rudarji so delali v neki jami, ki je vanjo nenadoma jela pritekati voda. Vodne mase so se vdirale tako brzo, da je bila jama v kratkem popolnoma popravljena. Le čudežno naključje je rudarjem omogočilo, da so utekli v sosedno jamo. iz katere so potem bežali na prosto. Gmotna škoda zaradi vode je velikanska. Kri in malokrvnost človek diha prav za prav s krvjo, kajti v tej se dogaja oksidicija. V neutrudnem delu poganja desna stran srca neštete krvne ploščice (v kubičnem milimetru jih je kakšnih 5 mili,onov) v pljuča, kjer se nabije jo s kisikom. Od tod jih gibanje leve srčne strani pošilja do vsega tkiva v telesu, da se tam osvobodijo po potrebi svojega dragocenega tvora m ohranijo ogenj življenja. Takšno neutrudno delo seveda obrablja Rdeča krvna telesca odmrejo po treh, štirih tednih, toda neprestano jih nadomeščajo nova Posebno v kostnem mozgu nastajajo vedno sveža rdeča telesca, ki preidejo potem v obtok. Najživahneje se ta osvežitev krvi dogaja pod vplivom sončne svet lobe na prostem, pred vsem v razredčenem višinskem zraku. To okoliščino je upošteva-nostjo, t. j. premajhnim številom rdečih ti posebno pri osebah, ki trpe za malokrv. krvnih telesc Nič ne more nadomestiti zdravilnega učinka čistega gorskega ali morskega ozračja na malokrvne. posebno na neštevilne ma'okvrne otroke. Poleg tega. jim dobro denejo tudi počitek, bogatejša brana (jajca), meso, jetrne jedi. zelenjava, sadje 1 iri železna te kroglice, po potrebi pa tudi arzen Otroška trupla v kovčku Xewyorška krim nalna polici ja je odkrile strahovit zločin. V nekem skladišču za shranjevanje raznih predmetov so odkrili uslužbenci kosti treh otročkih trupel. Preiskava je dognala, da je bil dotični kovček že pred dvema letoma izročen skladišču v shrambo. Kot lastnica kovčka je bila označena 36 letna uoitelj ca Rubv Clarko-va. ko so kriminalni organi začeli poizvedovali po nji. pa so jim povedali, da je že davno odpotovala neznano kam. Slednjič so jo le iztaknili. Ko so jo začeli zasliševati. pa je dobila takšen ž včni šok. da so jo morali najprej izročiti zdravnikom, ki jo bodo izlečili. stvorov svoje domišljije. Samo na podlagi življenja ,ki ga daje narava, ustvari lahko bitja, ki se zde kakor bitja iz bajk, bitja z več glavami, z več očmi in udi. Takšen čarovnik v živem marmorju je n. pr. Ncbelov nagrajenec Morgan. Ta je odrezal ploskemu črvu (planaria lugubris) glavo tik za očmi Trup je stvoril novo glavo. toda odrezana glava ni stvorila trupa, temveč drugo nazaj obrnjeno glavo. Nastala je torej pošast, ki ji manjkajo razen glave vsi drugi deli telesa In ti nestvori so vse eno živeli še tedne. Na podoben način je Goetsch v M ona kovni iz normalnih črvov izdeloval žive živali s štirimi očmi — par jih je enostavno izrezal drugi živali in jih presadil. A na še bolj čuden način je lepil skupaj dele živali različnih vrst, da so nastajali individiii takšne zunanjosti, kaka ršna je bila tista starogrška šimera z glavo leva, trupom koze in repom ogromnega krkona. Zimska obleka za ameriške delavce Tudi Amerika, ki ima precej nad 10 milijonov brezposelnih, j«1 morala uvesti zimska dela in bo s tem d:ila stotisočem delavcem priložnost zaslužka vsaj v najtršem času, ki je pred \rati. Za te delavce so uvedli tudi posebno obleko: vrhnje čevlje iz gume. ovojke in hlače iz usnja ter jopico iz volne. Tako oblečeni delavci bodo opravljali dela večinoma na proNt^-ni Sladki cmzt V novejšem času so začeli dodajati malti sladkorja, da bi povečali njeno trdnost. Takšni poskusi prav za prav niso nov , kajti že Kitajci so pri gradnji svojega velikega zidu primešavali apnu organske snovj, n. pr. beljaka. danes se lahko prepričamo o tem, kako trden je la zid. Pred letom dni s«") prišli Američan na to. da daje sladkor ometu isto tako nenavadno trdnost Kmalu so jih začeli posnemati Neme. ki so pa s stvarjo še malo poeksperimentirali Ugotovili so da je še boljša od jedilnega ali sirovega sladkorja melasa, torej ostanek pri fabr kaciji sladkorja. Ta ugotovitev je važna. Kajti prvič daje zgradbam res veliko trdnost, drugič pa nam ni treba žalovati za dragocenim živilom, če je njegov manjvredni stranski produkt v te namene boljši. Koliko so vredni nebotičniki ? Tudi v Ameriki ne odmerjajo davkov po donosnosti zgradb — Prazni prostori v visokih stavbah Na vprašanje, koliko veljajo nebotičniki, ve najboljši odgovor ameriška davčna oblast, ki zgradb v svoje davčne odmere ne ceni po njihovi donosnosti, temveč po njihovi stvarni vrednosti. Iz njenega zadnjega poročila posnemamo, da je najdražje poslopje v New Ycr-ku (in na vsem svetu\ sloviti »Empire State Building«, pisarniško poslopje s 102 nadstropjema. Davkarija ga je ocenila na 30 milijonov dolarjev, kar poslopje donaša. pa je daleč pod to vrednostjo, kajti največji del prostorov, ki so bili določeni za oddajo v najem, je prazen Tudi število obiskovalcev, ki imajo za en dolar z njegove vrhnje ploščadi čudovit razgled na Manhattan. se je silno skrčilo. Na drugem mestu stoji nebotičnik neke zavarovalne družbe. »Equitab!e«. Cenili so ga na 29 milijonov dolarjev Nebotičnik Manhattanske banke je na tretjem mestu: 22.25 milijona. Tudi v teh dveh zgradbah je večina prostorov praznih. Lastnici sami potrebujeta namreč razmeroma majhno število prostorov zase, drugo je namenjeno najemnikom. Drugo skupino višje ocenjenih nevvvor-šk:h stavb tvorijo trije svetovno znani hoteli: »\Valdorf - Astori?« (22.5 milijona), »Commod:re« (14 milijonov) in -Pennsyl-vania« (11.75 milijona). Kot najdragocenejše nevvyorško gledališče velja :R.adio City Music Hali«. Njegov ustvaritelj, Ro-ckefeller ml., je hotel s tem ?>mestom svetlobe« uresničiti nekaj takšnega, kar naj bi vse dosedanje postavilo v senco. Toda med gradnjo je prišla kriza in le z največjim trudom je Rockefeller ubranil ogromno podjetje poloma. Velik dobiček je izostal. Nu, davčna oblast ne vprašuje po donosnosti zgradbe, in jo je ocenila 11.5 milijona dolarjev . . . Modernizirana turška imena Naslovi višjega uradniškega plemstva odpravljeni Iz Turčije poročajo, da stopi 1. januarja 1933 v veljavo določba, da morajo Turki nositi imena, oziroma priimke po vzorcu zapadnih hdržav. Age. efendije. beji in paše ter slieii pr lastki višjega uradniškega plemstva morajo izgniti. Pri tvorbi novih priimkov pa se Turki ne bodo več naslanjali na stare arabske vire. temveč bodo posegli v zakladnico staroturškega besedišča. Nova beseda, ki bo s tem pr sla v občevanje. bo nagovorna obl ka »baj«. ki odgovarja približno angleškemu »esquireu-<. Naslov »paša« bo izginil tudi tam. kjer je imel doslej trdovratno veljavo, t. j. pn vojaškh dostojanstvenikih. Namestu njega se bodo imenovali vojaški odličniki z odgovarjajočim činom samo general'. Prvi se bodo tem spremembam podvrgli člani v'ade. ki bodo dali prebivalstvu dober zgled. Tako bo n. pr. finančni minister Jelal Bav opustil svoj dose.da ji priimek in sc ho imenoval Jelal Bav baj, po-pula-ni zunanji minister Tevtik Ruždi hej pa se bo pivi! po privzemu besede »Araz« (srečni) Tevtik Ruždi baj Ara/. Nova polarna zračna vožnja Sredi januarja 1933. izvede sloviti ru^ki letalec Molokov, k- se je tako proslavil pri rešilnih poskusih za posadko »Čeljuskina prvi polet iz Moskve do Dicksonovega otoka. V razgovoru s časnikarji je Molokov izjavil, da gre za podaljšanje že obstoječe polarne zračne službe med Krasno-jarskom in Igarko do Dicksonovega otoka, kjer urejajo že največje polarno zračno pristanišče in centralno brezžično postajo. Doslej ni pozinv še nihče lete! do tega otoka in ni dvoma, da bo treba op-aviti ta poskus v velikem mrazu in snežnih viharjih. Po uspehih tega poleta se bo presojala možnost nadaljnjih polarnih zračnih prog do Amerike. I.eta'o je istega tipa kakor tisto, kn ga je Molokov uporabljal za reševanje »Čeljuskincev« in njegovi motorji so domač izdelek. Molokov meni. da bo vso N 5 verifikac. pravilnika črtajo. Sodniški izpit- se vršijo v Celju 12. decembra, v Mar boru iS. decembra. Klubi naj pravočasno prijavijo kand:date. nijkasnHe R dni pred izpitom. N'a pod'agi sklepn MZSP morajo vsi klubi pri tekmah namestiti pod nap'som »Cilj« tudi napis »Cuvaimo Jugoslavijo«. Ponovno sc opozore vsi klubi, naj kasneje do 4. dccemb^a dortav: jo pod«a-vezu svoje programe. Klubski dtjn ie 13. januarja in morajo nLjubljan-skesa Zvona«). — 21: Radio - orkester. — 21.£>: Cas, poročila, radio - orkester- Nedelja, 25. novembra. IJ ULJ ANA 7: Telovadba (Pustišek Drago). — 7.30: Plošče. — 8: Poročila. — 8.15: Duet: klavir in harmonij ( Ocvirk). — 12: Čas. radio - orkester. — 16: Higienska nejra molznih krav (dr. Kocjan Leon). — 16.30: Pevski koncert okteta »Trboveljskih nameščencev::. vmes plošče. — 20: Nacionalna ura: dr. Franjo Rački. — 20.25: Jedilni list, program za ponedeljek. — 20.30: Schu-mannove duete pojeta gdč. Korenčanova in s. Brandstetter. — 21: Radio - orkester. — 21.30: Cas. poročila, radio * orkester. BEOGRAD 17: Orkester. — 19.20: Klarvir-ske skladbe. — 20.30: Pesmi- — 21: Kvartet. — 21.30: I2ra. — 22.20: Orkester — ZAGREB 17-15: Godalni trio. — 20.10:* Pesmi. — 21.15: Violinske skladbe. — PRAGA 19.20: Vojaška godba. — 20 15: Isrra. — 22.30: Orkester. — BRNO 19.20: Program kakor v Pra^i. — VARŠAVA 20: Orkestralen in pevski koncert. — 21: Lahka in plesna muzika. — DUNAJ 11-20: Simfoničen koncert. — 12.3.r>: Lahka sodba. — 16: Godba na pihala. — 20.20: Dunajske melodije. — 21.50: Klavir. — 23: Ciganska sodba. — BERLIN 20.10: Wagnerjev koncert. — 21.30: Orkester in pesmi. — 22 30: Lahka alasba. — KONIGSBERG 19.45: Glasba in poezija. — 21: >Dek*ica in smrtc — 21.30: Orkester. _ STUTTGART 19.30: Requiem. — 21.30: Orkestralen in pevski koncert. — 22-30: Lahka glasba. ObčiM LjnUj^Mk Ucetni pogrebni »rod Tužnih src naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil naš iskreno ljubljeni brat, stric in svak, gospod Franc Fervegar POSESTNIK NA PLANINI dne 22. novembra po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere. Truplo blagopokojnika se prepelje v Brežice, kjer bo pogreb v nedeljo, dne 25. novembra 1934 ob 4. uri popoldne v rodbinski grob. Sv. maša zaduSnica se bo darovala v sredo, dne 28. novembra 1934 v farni cerkvi v Brežicah. Planina-Brešiee, dne 22. novembra 1934. GLOBOKO ŽALUJOČI: JOŽE, podpolkovnik v p., brat; 2BJMLA roj. VIRANT. svakinja; J02EK, ALFONZ, FRAN"CEK, vnuki. O jHarceile ltnayre» 73 Upornica Roman V tem vidi, da je Jczana prebledela, in se ustraši... -Ni vam dobro ?<. >Snoči sem te najbrže prehladila. Spati nisem mogla, pa sem etala pri odprtem oknu. Noč je bila tako lepa!« >Da, zelo lepa. Jaz sem se izprehajal po nabrežjih... Do vaše hiše sem šel ... A res ste čisto bledi, uboga prijateljica!... Kako mi je žal!.. .< Njegove zveste oči, ki glodajo .Jozano, so tako polne ljubezni in skrbi, da mu njeno srce kar plane naproti. Rada bi ga pomirila___a Noči jo prehiti: ;Slabe volje ste, čutim... Ali vas kaj teži? Povejte... ali je gospa, ki je z varni vred izstopila, morda prijateljica vaše tete?« >Ne, to je žena nekega sviiarnarja, bratranca gospoda Malivoisa. Jn gospod Malivois jc bil šef mojega moža... Prejšnje ča,-e sem učila hčer le gospe igranja na klavir...« >Ali se še videvate z njo?... Mislim, da mi je niste nikoli omenili.« >Po naključju sva se srečali. 'Zc tri leta .ie bilo, kar je nisem bila videla .. ^Seveda sta govorili o starih časih?« s Kakopak .. ^To vas je razžalostilo... Nikar ne lajite... Toliko veselja sem si obetal od najinega svidenja, a kakor hitro sem vas zagledal, me je takoj obšla slutnja, da vam je nekaj drugega na misli in da je lepi trenutek pokvarjen... Izprva se vas nisem upal vprašati. Toda moja skrb je bila močnejša od moje volje, da ostanem tenkočuten ... Saj mc razumete, Jozana, kaj, saj niste hudi?« Prvikrat jo je imenoval kar z imenom: Jozana. In ta zaupni govor se je zdel obema popolnoma samoumeven. >Ne tajim,« je odvrnila Jozana. »Uganili ste... Da, gospa Grancherjeva mi je govorila o tistih daljnih časih, ko sem bila zelo nesrečna ...« In tise, kakor nerad3, jc dodala: >In zelo nespametna .. ^A!« se je zdrznil Noel ... Njegove jasne oči so dobile trd izraz. Zavihal si je hrkr in s tihim glasom poprosil: s Obljubil i ste mi, da mi... kmalu... poveste zgodbo n tistih dneh... Oh, ne zdajle... Spočili sc morate, se privaditi, spraviti svoje življenje... najino življenje... spet v pravi tir... in potem... kak dan... prej ko mogoče... ko Imva mirno sedela drug pri drugem in izmenjavala svoje misli... tedaj mi poveste...« >Da ... Noči!... Vaša rahločutnost mi sega do živega ... Kmalu, da ...« i Bolje ho tako . . zakaj tudi jaz vam imam marsikaj povedati ..« Voz je obstal na Avguštinskem nabrežju... 25 Ali spadata onale dva z bršljanom obrašcena stolpa tam na vrhu k chevreuškemu gradu?« je vprašala Jozana. »Da,« ie odvrnil Noel. Sestopiti morava. Voz naju lahko počaka ob izhodu iz vasi, midva pa zlezeva uaa grič. Pravijo, da jc razgled čudovit... A vi sle menda še šibki...« »Nikakor ne.« »Včeraj in pred včerajšnjim ste bili — in davi na postaji ste bili tako revni videti, da som si kar očital ... Najrajši bi bil preložil najin izlet.. .< >0 ne, Bog ne daj!... Kar sestopiva... Ali zanesljivo veste, da ne bo dežja?« »Trav gotovo ga ne bo! Srečo imava. Bogovi naju ljubijo, in dovolj je, da sva skupaj, pa jc vse v najlepšem redu... Tam, glejte, se prikazuje solnce ... in jasni na med oblaki... Nu, pojdivak Voz jc oddrdral. Bil je dan brez dežja, žareč dan, ki je dišal po prahu, senu in rožah. Komaj jc Jozana napravila nekaj korakov po strmi poti, je bila že vsa medla od vročine. Belo platneno krilo jo je oviralo pri hoji. naj je bilo še tako lahko; tenčična bluza se ji je prilep-I ia la na ramena. Vsak gib ji jc povzročal rahlo omoti' o. Prejšnja dva dni jc morala ležati v po.~tcl.ji, med tem ko je Tourettc — vsa zbegana — skrbela za Claudea, kakor je vedela in znala. Od tega ji je bila ostala neka telesna in duševna medloba, ki jo je delala za trudnost in razburjenje manj odporno, nego je bila drugače. Ali ji je hotel Noči prizanašati? Ali je hotel prepustiti njenemu presodku, da sproži razgovor, ki se ji je zdel prej tako lahak, zdaj jo je pa tolikanj plašil? Kakor da bi se razumelo samo po sebi, je bil ubral ton bratskega tovarištva. Nobenega resnega razgovora, nobene besede o njunem dopisovanju... Naj je bila Jozana še tako hrabra, dokler jc bila daleč od Noela — zdaj, vpričo njega je čutila čudno zmedenost in udržanost — Prepozni pomisleki so jo obhajali. Bili so trenutki, ko se je branila svoje ljubezni in želela, da bi ostalo vse pri sedanjem, strastnem prijateljstvu. C £ N £ MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Um 'l.— davka ia v san oglas tn enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov piaCajo oni, ki Iščejo ftlužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Oin 12.—. Dopisi tn ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.— Vsi ostali oglasi 9e zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 6.— za šitro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Oin 17.— Ponudbam na šifre ne nrflagnite znamk? l^e. če zantevare oo Oglasnega oddelka »Jutra« THS*a 9 _ . . odeovnr naložite L* 151 )t v znamkah. Vse pristojbine za male oglase 1e plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11842. sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljt;bl;ana. 77' Beseda 1 Dio, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Površn>kj tren-chocoatt. osnjttnr, »ink nji& itd. Najboljša naknu. pri Prr*.ier.wi_ Sv. Pr.t.r« eesta 14. 133-t Remington, Opalo-graph in Valvasor naprodaj. Ugodni plačilni {> troji. Naslov v vst-h po-elovajniieah »Jetra«. 3C495-6 Vinske steklenice Vi o litra, Tič.-k*. t«wnrHro n« stroj in f*'tn vešž stenografije. Kontoristinja V je sel o vešča strojeipis-ja :n je sp"sobo.a »a opr«v-'.'»njp pisarniških poelc*v. VpoŠten-ajiO se fl'hso".ve:i.ti (tv» trgovske šole v Ljubljani. ki naj se zgiase pri ravnateljstvu šole v soboto 24. t. m. med 14. jn lo. uro. Obe sinv.Ui s:a i-zven Ljubjjajie. 33543-1 Kontoristinja popolnoma samostojna, izvrstna korespondenca v s.ovattščin!. srbohrvaščini im nenLščimi. dobi takoj s'a'no nameščenj* izven I/nbljan«. — Ponudbe na osios. odde>k »Ju'tra« pod sVelMso trgovsko podiet.je« 33403-1 Čevljarskega pomočnika ra šivana dela sprejme takoj Zamik Alfcmz. Ganeva u!. 9. 33544-,! Beseda 1 Din, davek 2 Din, 7.a šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Naučnika 7a t.rgovimn stniike, koj-i i.made noj-niflin.je 2 razreda prednje šk'jil«, prima se odirab u nauk sa sto.nom i h-anorn bez odevanja. — Predmoftt iinadu kifT.o prvmadu dobro : hrv«-®ki jezik. Ponude na: Branim ir Lat.i.nčii4 — Krasna. 33J07-44 Pedagoginja perfefctna io iinte*Hge.ntna, z znanjem nemščine ifl k'o-virja. išče pp.po-M«:insko za-pot>i.itev. Cea.i. ponmd.be n« ogas. odde-iek »Juira« pod »Perfektna«. 33j46-2 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanie naslova 5 Din. Na'm?njši znesek 17 Din. Avtobus n»««TTW ajs+s edeč en — malo :.ibi;en. 4 cist__7. ma'o uip'> rri.bo benc!™. naprodaj. — Poimpdbe n« og!ot=. oddeJek :• J u, tra - pod : Ek on a liri č on * Beseda 50 para. davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjši znesek 12 Din. Gospodična 7 2?j!etmo pisarniško pral;-f-o. že:i [»remeniti mesto v pisarni. Gre pa t.ud< kot i«'ag»tiuirai oddelek »Jutra« pod šifro »Giter«. 334S5-7 Perzijsko preprogo večjo, kmpim. Bofnmdbe z na-vedbo barve in velikosti na oglasili oddelek »Jutra« pod značko »Preproga«. 33586-7 Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Vložno knjižico Ja/transko-PodiMiavske, era 1<5.000 Din, is 65% kupi »Venue«. pred pošto. 33S3S-16 Kompanionko e točiliro prarrieo. iščem 7a nst-a-novi-teiv žsran/arr.e. 7/gan jekiihaTs.ka priiprava in gotovina na razpVagn. Po-nudbe na og'asmi ^ddeleik »Ja.tra« pod »2ga.n:a-«. Vloeo 'VTecVane, 3il«. 33533-20 Beseda 1 Dtn. davek 2 Din. za šifro ali dalanie naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Trgovsko hišo * prometnem kraju na Gorenjskem ugodno prodam. Naslov z« ponudbo oošlji-te na oglas. odde'"k Jutra v Ljubljani pod »H'5a«. 33:03-20 Hiša z 2 sohama kuhinjo. k>tjo. ve'ifcim vrtom. gospoda nskim p.filop-jem (3 sobel naprodaj po nizki ceni. Naslov v vseh posioralnicah »Jutra«. 33361-20 Vilo ali hišo v ceatru ali centralni periferiji Ljub'ja.ne kupim proti mes^ečnemu odplačilu 4000 Din. Popolno iz.piači-lo v štirih letih! Ponudbe na og'Jut-a« pod šifro »Lep komad«. 33363-13 E3EBB53F H""®*"' Be«eia 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanie naslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Din. Skladišče v centru Ljubi-Jano ali na Dunajski cesti, z majhnim stanovanjem vzamem v najem. Poondibe na og a sni odide!ek »Jutra« pod šifro »Skladišče«. 3350(2-17 Cele orehe in jederca najceneje nudi Sever 5t Ko^mp.. Ljubljana. 33377.« Samo ker je še niso tolkli s SEKIRO Po surovih poskušnjah so prišli do zaključka, da je »G 3« najboljša guma, bi jo jc izdelal GOODYEAIt. Niti ena guma ni dozdaj vzdržala take kazni. Mesece so Good.vear-jevi inženjerji z neprestanimi poskušnjami noč in dan surovo obreme-njavali to gumo — a nova guma „G 3" ni popustila. To j« prva gnma, ki je izdelana, da odgovarja potrebam novih modernih avtomobilov z veliko brzino, naglim tekom in hitrim zaustavljanjem, ki so izrabili preveč naglo VSEH VRST gume. S poskušnjami se je stvarno dokazalo, da daje ta izredna »G 3« guma kockasta šara, z širšim, bolj ploščatim in težjim protektorjem 43% več kilometraže brez polze-nja. OGLEJTE SI ŠE DANES „G 3" GUMO PRI ZASTOPNIKIH GUME Čebul lepi in zdravi, 40 para ra/.p:«šil.a S k e t. S. •nci-Ptuj. 33510-33 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Enosob. stanovanje s kuhinjo za 350 Din odda m začetkom dec-t-mibra i{>:>4 v Svabičevi u-ici 7. Poizve se pri hišnici. » -ontlasted ali other Ireads in 'grindslone' tesis.« I. LOVŠE American Import Co. Ljubljana, Beethovnova nI. 14 Maribor, Aleksandrova 6 telefon 27-28 telefon 23-92 Pozor, zobozdravniki in zobotehniki X« na.;prometTneiši točki v Trbo*! ah oddam stanovanje. n«'iprim-ernejše z« atelje. Lisa^; Ivan, Trbov-K«. 3354S-J1 S tanovanja Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Trisob. stanovanje s kopalnico, iščem — prvenstveno v vK. Ponuidbe na osrnsni odduink »Jutra« pod »Tris-obao«. 33547-al a Be«eda 50 para, davek 2 Din. za šifro ali dajan.it naslova 3 Din Najmanjš< znesek 12 Dio. Separirano sobo išče gospod. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod zuačko »3450«. 33535-23/a Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din Naimanjši znesek 17 Din. V kavarni Viadukt na Smartinski cesti št. 24 vsaJ: večer koncert p-voraz-edne dan: le s pevkami. — jedila poceni. iske kaipe-Pi:a?e in 33519-18 ll,IiWiJifi T> Beseda 1 Din, davek 2 Dio. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Dve sobi prazno m »premrijeno, e r^-pa-ratnim vbf*ioni. oddaan na Frišiovcu štev. 6. 3:5532-53 Opremljeno sobo solnčno. z elektriko m par ketorn odda gospodu Av sec. Polakov« uiica 17 — iližina gorenjeiega kolo vera. 33565-23 Prazno sobo s 1. de<>e.nibrom oddam v Jenkovi uiici štev. KM. S3522-2? Maj*hno sobico s posebnim viiod.om. v vili poleg sv. Krištofa oddam s 1. decembr-nm. Nas>iov v vst-h poslovalnicah »J-.rt-a« Lepo, prazno sobo tudi za prarao oddam. — Naslov v vseh posiova'n»-caJj »Juitra«. 33551-23 1. Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanie naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Obrtni list! Kdor želi pričeti trgorino z mešanim blagom in ne more dobiti obrurejra li«4a radi učne dobe, dobi istega pod ze>'o ugodn:mi pogoji. Dopse na oglas, oddelek »Jut-a« pod značko »Obrtni list«. 33001-30 Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Psa čuvaja močnega samca, sta.rega do enega leta. ki»pim. — Ponudbe pod značfco » .y?.• : . ^ - - ' Marija Sch\vah roj. Ilutter, naznanja tužnim srcem v lastnem ter v imenu svojega sina Heralda Scluvab, njene sinahe Magdalene Schwah roj. Popovic in vseh sorodnikov, da nas je za vedno zapustil naš iskreno ljubljeni soprog, oče in tast, gospod &gon Selitvah veletrgovec v četrtek, dne 21. novembra 1934 zjutraj po težki bolezni previden s tolažili sv. vere. Zemeljski ostanki dragega pokojnika bodo prepeljani iz^ Graza v Ptuj, kjer se vrši pogreb v soboto, dne 24. novembra iz hiše žalosti Slovenski trg št. 1, ob 3. uri popoldne na mestno pokopališče v Ptuju. Sv. maša se bo brala v ponedeljek, dne 26. novembra ob ^48. uri zjutraj v mestni farni ccrkvi v Ptuju. Ptuj. dne 22. novembra 1934. Ureiuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za InseratnJ del je odgovoren AJojz Novak. — Val v LJubljani