Leto LXXL, št. 184 LJubljana, petek 1*. avgusta lojg Cena Din Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemsi nedelje ln praznike. — Tn sera ti do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inse ratni davek posebej. — >Slovenski Narod< velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO LJUBLJANA* Knafljeva atkaa eter. • Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-26 In 81-36 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. 7 — NOVO MES8TO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ntftca 1, telefon st 65; podružnica uprave: Kocenova uL 2, telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. ▼ Ljubljani sL 10.351 Velesile in španski problem: Premirje naj se sklene tudi v Španiji Nova r~1»uda Anglije za reSitev španskega konflikta * Po sklenitvi premirja naj bi ze takoj umaknili tuji prostovoljci, nato pa pričela mirovna pogajanja London, 12. avgusta, br. Zavlačevanje umika tujih prostovoljcev s strani generala Franca je izzvalo v angleških krogih veliko nevoljo. Angleški generalni agent v Burgosu Hodgeson je včeraj po nalogu svoje vlade ponovno interveniral pri burgoški vladi in zahteval odgovor na noto glede umika tujih prostovoljcev iz Španije v smislu angleškega načrta, ki ga je odobril londonski odbor za nevmešavanje. Dočim je vajenci jska vlada takoj dala svoj pristanek, zavlačuje general Franko odgovor odnosno svoj pristanek, tako da je vsa akcija prišla na mrtvo točko. V angleških krogih prevladuje prepričanje, da general Franco nalašč zavlačuje z odgovorom, želeč med tem izvojevati kako odločilnejšo zmago, da bi imel pozneje pri morebitnih pogajanjih lažje stališče. V angleških vladnih krogih se s tako taktiko nikakor ne strinjajo in napovedujejo ostro demaršo v Burgosu, če do sobote ne bo pričakovanega odgovora. Ob enem se vodijo med Anglijo. Francijo in Italijo razgovori o nadaljni ureditvi španskega vprašanja. Francoski odpravnik poslov Blondel je včeraj obiskal italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in odločno zavrnil trditve italijanskega tiska, češ da Francija ni zaprla svoje meje napram Španiji v Pirenejih, da se na tej meji izvaja samo površna kontrola in da namerava Francija mejo napram Španiji v kratkem zopet odpreti. Ker je špansko vprašanje glavna ovira za nadaljevanje pogajanj med Francijo in Italijo, izražajo tako v Rimu kakor v Parizu željo, naj bi se španski problem čimprej likvidiral. To stališče zastopa tudi Anglija. Med omenjenimi tremi velesilami se vodijo sedaj informativni razgovori o tem. ali ne bi kazalo doseči v Španiji najprvo premirje, kar bi zelo olajšalo umik tujih prostovoljcev, ob enem pa omogočilo pogajanja za končno ureditev španskega vprašanja. Danes je že docela jasno, da v bodoči Španiji ne bo vladal ne izrazito republikanski, ne izrazito frankov-ski režim, nego da se bo moralo špansko vprašanje rešiti na podlagi kompromisa s sestavo režima, ki bo predstavljal nekako srednjo pot med sedanjimi ekstremi. Novo pobudo za sklenitev premirja v Španiji je dala angleški diplomaciji sklenitev premirja med Rusijo in Japonsko, ki je stopilo včeraj opoldne v veljavo. Angleška diplomacija bo že prihodnje dni stavila konkretne predloge v tem smislu. V zvezi s tem je včeraj obiskal italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana tudi angleški odpravnik poslov. Angleži še vedno upajo, da bo ta akcija uspela, čeravno prevladuje v Rimu mnenje, da mora v Španiji odločiti orožje in da je zmaga generala Franca izven dvoma. London, 12. avgusta. AA. V londonskih diplomatskih krogih pripisujejo angleški vladi namero, da obema španskima taboroma predlaga premirje, ki naj bi preprečilo težke posledice v Ev*-ropi. Zaradi vedno novih komplikacij v Španiji so te težke posledice vedno bolj možne. Krožijo glasovi, da je bil ruski predlog o arbitraži za določitev man-džursko-ruske meje sugeriran iz Londo- . na zaradi prvih uspehov poslanstva lor- I da Runcimana na Češkoslovaškem. London, 12. avgusta. AA. O včerajšnjem sestanku italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana in angleškega odpravnika poslov v Rimu piše »Times« med drugim, da sta ob tej priliki govorila predvsem o Španiji. Med drugim je angleški odpravnik poslov izjavil, da bo italijanska vlada proučila in se prepričala o resničnosti poročil, o katerih je govoril angleški odpravnik poslov. »Dai-ly Telegraph« in nekateri drugi listi prirjominjajo, da je angleški odpravnik poslov podal grofu Cianu gotova obvestila ne kot mnenje angleške vlade, pač pa kot takšne, ki jih je dobil iz Pariza. Rezerviran optimizem v Londonu London, 12. avgusta. AA. Nekateri jutranji listi se bavijo z današnjo konferenco, ki sta jo imela predsednik vlade Chamberlain in lord Halifax. Listi poudarjajo, da sta ta dva državnika na konferenci govorila o splošnem svetovnem položaju. »Times« pravi, da sta po- sebno razpravljala o položaju, ki je nastal zaradi neprestanega odlašanja z odgovorom, ki bi moral priti od generala Franca. Piše tudi, da sta govorila tudi o poslanstvu lorda Runcimana v Pragi. Angleški merodajni krogi ocenjujejo splošen položaj, kakor piše omenjeni list, z besedami »rezerviran optimizem«. Zahteva Španije v ženevi Pariz, 12. avg. r. Španski zunanji minister Del Vayo je brzojavno pozval tajnika Društva narodov, naj se sprejme na dnevni red prihodnjega zasedanja Društva narodov tudi razprava o zaščiti civilnega prebivalstva pred letalskimi napadi Kakor poročajo iz Ženeve, je tajništvo Društva narodov ugotovilo, da je ta zahteva popolnoma v skladu s statuti Društva narodov in bodo zato na 19 plenarnem zasedanju zares razpravljali o tem vprašanju Poleg tega je še vedno aktualen tudi protest španske republikanske vlade zaradi intervencije tujih velesil v Španiji, o katerem bi morali razpravljati že na zadnjem zasedanju Društva narodov, a so tedaj razpravo odložili. Napad na angleško ladjo London, 12. avgusta, b. V gibraltarskem prelivu je neka Francova ladja ustavila angleški potniški parnik »Llandaff Castle«, ki je bil na poti iz Anglije v Kenijo. Šele na intervencijo holandske križarke »Johan Maurits van Nassau« je mogel angleški parnik nadaljevati svojo pot. Britanski agent sir Robert Hodgeson je prejel od svoje vlade naročilo, naj protestira pri vladi generala Franca zaradi nedeljskega bombardiranja angleškega par-nika »Lake Lugano«. Angleška vlada smatra napad na ta parnik za nameren in zahteva zato povračilo vse škode. O tem, kakor o drugih primerih poškodbe angleških ladij bo odločala posebna komisija, ki je te dni odpotovala v Toulouse. Nemčija utrjuje zapadno mejo Ob meji grade velika podzemska letališča in druge utrdbe Pariz, 12. avgusta h. (Večerna vest) »Pariš Soir« objavi ia obširno poročilo o novih nemških utrdbah na zapadni meji. List poroča, da so Nemci okoli 100 km za mejo ob Renu zgradili velika podzemska letališča, ki naj bi zapirala dohod francoskim letalom preko Nemčije v češkoslovaško. Te dni je bilo otvorjeno veliko letališče na terenih Rena, ki ima prostora za 200 lovskih letal. V najkrajšem času bosta izročeni enakim namenom še dve letališči v Hausrucku in Taunusu? Berlin, 12. avgusta, b. Organizacija lastnikov tovornih avtomobilov za okrožje Brandcnburg-Berlin je snoči pozvala po radiu vse svoje člane, naj se nocoj zberejo na določenem mestu vsi lastniki tovornih avtomobilov nad dve toni. Naprošeni bodo, da stavijo vse svoje avtomobile na razpolago za važna državna dela v Porenju. zlasti za prevoz raznega gradbenega materiala. Delavci, ki jih bodo lastniki odstopili, bodo prejemali za svoje delo polno plačo. Obveznost predaje avtomobilov velja za nekaj mesecev. Avtomobili se zberejo v Frankfurtu, od koder bodo dirigirani na posamezna mesta. C uri h. 12. avg. e. Iz dobro poučenih krogov se doznava, da so nemške oblasti v zadnjem času uvedle nove varnostne mere na zapadnonemški meji. Na vsej levi obali Rena se lahko svobodno gibljejo le tisti, ki imajo tam svoje stalno bivališče, vsi drugi pa morajo imeti posebna dovoljenja. Podobni ukrepi so uvedeni tudi v vojni coni na desnem bregu Rena, v Es-senu in drugih mestih vse do Karlsruhea. Zgradba nemške Maginotove linije je sko-{ raj dovršena in zdaj bodo začeli delati utr-j jevalna dela v drugih kr»1** ^^^^ Turčija in Rusija Protest turške vlade proti japonskemu rovarenju na turških tleli Carigrad, 12. avgusta, b. Tu zaseda že tri dni poseben svet japonskih diplomatov bližnjega vzhoda od Turčije do Egipta pod predsedstvom japonskega poslanika v Ankari, da prouči stališče bližnjega vzhoda nasproti Japonski. List »TJlus« zavzema nasproti tej konferenci kritično stališče in piše: Turčija ni država, v kateri bi se mogle organizirati zunanjepolitične akcije, naperjene proti katerikoli drugi državi. Turčija ne daje v svojih zunanjepolitičnih odnošajih prednosti nobeni državi in je v prijateljskih stikih tudi z Japonsko, vendar pa je potrebno poudariti, da ne more na svojem ozemlju trpeti nobene akcije, naperjene proti Rusiji. Carigrad. 12. avg. e. Snoči je bila tu zaključena konferenca japonskih diplomatskih predstavnikov iz vseh držav Prednje Azije in jugovzhodne Evrope. Konferenca ni bila prijavljena turški vladi in turški tisk je zelo ostro nastopil proti njej. ker se je izvedelo, da so se te konference, ki naj bi obravnavala le gospodarska in trgo- j vinska vprašanja, udeležili tudi vojaški : atašeji iz vseh preje omenjenih držav. List i »Axa« piše: Ne gledamo radi japonskih diplomatov, ki so se zbrali v Carigradu, kajti mi smo prijatelji Rusije, j Turška vlada je poslala poslaništvu v Ankari noto, v kateri pravi, da so nekateri listi prinesli vest, da so se japonski diplomati zbrali v Carigradu in da so na konferenci pretresali politična vprašanja, ki so bila naperjena proti Sovjetski Rusiji. Vlada turške republike ne more verjeti tem vestem, ker Turčija ni primeren kraj za take konference in bil tak sestanek tudi nerazumljiv, ker je turška politika napram Rusiji posebno iskrena. Turška vlada ne more tiho preiti preko tega. da se v njeni državi pripravlja akcija, ki je naperjena proti drugi prijateljski državi. Konferenca je bilo snoči zaključena, a o njej ni bilo izdalo nikako poročilo. Japonsko poslaništvo še ni ndl^oreoriV* ~* ^o-. to turške vlade. Program obiska dr. Mačka v Beogradu Beograd, 12. avg. e. Za bivanje dr. Mačka v Beogradu je sedaj sestavljen definitivni program. Dr. Maček prispe v Beograd v nedeljo 14. avgusta ob 15.19 z zagrebškim brzim vlakom. Z njim pridejo v imenu HSS dr. Avgust Košutič in dr. Juraj Sutej, v imenu bivše SDS Večeslav Vilder, dr. Budisavljevič in Sava Kosano-vič. Za SDS pride še več drugih prvakov. Z železniške postaje bo dr. Maček odšel v zasebno stanovanje, ki je zanj pripravljeno v Beogradu. Istega dne bo konferenca vseh šefov opozicijskih skupin. Konferenca bo v stanovanju Ljube Davidoviča ob 16.30 in bo trajala vse do 20. Po končani konferenci bo dr. Maček odšel na večerjo v stanovanje Miše Trifunoviča. Večerjo, ki se je bodo udeležili vsi šefi združene opozicije, priredi Aca Stanojevič. Dne 15. avgusta bo v stanovanju Joče Jovanoviča širša konferenca predstavnikov bloka narodnega sporazuma. Na tej konferenci bo sodelovalo 30 predstavnikov vseh skupin združene opozicije ter prvaki bivše SDS. Konferenca bo trajala ves dopoldan. ■ Opoldne priredi Joca Jovanovič na svo- | domu obed na čast dr. Mačku, zvečer pa bo v stanovanju dr. Mačka večerja, na kateri bo domačin Ljuba Davidovič. Po zaključeni konferenci v Beogradu, o kateri bo izdan komunike, se dr. Maček vrne 16. avg. ob 9.27 v Zagreb. Stavka na italijanski železnici Beograd, 12. avg. e. Na železniški progi Bar—Virpazar, ki je last neke italijanske družbe, traja stavka že 11 dni. Stavka vse osobje. postajenačelniki, strojevodje, vse delavstvo in tudi nameščenci električne centrale v Baru. Zaradi tega je Bar že 11 dni v temi. Stavka 150 delavcev, in sicer zaradi tega, ker je italijanska družba sklenila, da ukine podporni fond društvene blagajne, v katerega so nameščenci železnice od vsega začetka vplačevali po 2 odstotka svojih prejemkov. Direkcija železniške družbe je odklonila vsa pogajanja z izgovorom, da nameščenci niso imeli povoda za stavko. Vsa pogajanja za mirno poravnavo spora so zaradi tega prekinjena. Prvi uspeh R V sredo se bodo med vlado in Nemci Inozemske Curih, 12. avgusta. Beograd 10.—, Pariz 11.8975, London 21.29, New Tork 436.625, Bruselj 73.675, Milan 22.96, Amsterdam 237.90, Berlin 175.12, Dunaj 33.—, Praga, 12. avg. e. V razvoju politične situacije je prišlo do važnih dogodkov. Doznava se, da je bil dosežen sporazum glede novih pogajanj med predstavniki češkoslovaške vlade in vladnih strank na eni ter Nemcev na drugi strani. Zadnje dni so bile namreč razširjene veste, da bodo henleinovci odklonili vsak nadaljnji stik z vlado in da bodo svoja meritorna pogajanja vodili samo z Runcimanom. Medtem pa se je na sestanku, ki je bil v predsed-ništvu vlade in na katerem so bili poleg ministrskega predsednika dr. Hodže minister notranjih del dr. Cerny, pravosodni minister Derrer in minister prosvete Franke ter predstavniki šestih strank vladne cimana v Pragi konkretna pogajanja koalicije, na drugi strani pa zastopniki su-detskih Nemcev, poslanci Kundt, Petera, Rosche in SebekoviČ, po daljši razpravi dosegel sporazum, da se bodo nocoj nadaljevala pogajanja glede rešitve vseh aktualnih vprašanj. Ta pogajanja bo vodil za čsl. vlado predsednik vlade in odbor šestorica vladnih strank. Določen je bil takoj prvi predmet pogajanja: razprava o reformi politične uprave, in to predvsem vprašanje samouprave in vprašanje avtonomij«. Predstavnik henleinovcev Kundt je zahteval, da se pogajanja prično že v sredo. Smatrajo, da je to prvi konkretni uspeh Runcimana na Češkoslovaškem. Poljska zapušča svet DN Varšava je vedno bolj rezervirana napram ženevski ustanovi Pariz, 12. avg. o .»Ordre« je objavil vest iz zanesljivega vira da je poljska vlada sklenila na prihodu j-em plenarnem zasedanju Društva narodov opustiti svojo stalno kandidaturo za mesto v svetu Društva narodov. Poljaka jeseni tudi ne bo več posla* la sv ore posebne delegacije v Ženevo, nego se bo zadovoljila s tem, da jo bo na zasedanju Društva narodov zastopal njen ženevski generalni konzul, vendar pa to vse že ne pomeni, da namerava izstopiti iz Društva narodov. List beleži, da so pariški politični krogi postali zelo pozorni na Bek. kovo politiko, ki se čim dalje bolj biiaaosf Rim-Berlin. Pari«, 12. avg. AA. Vest, da je Poljska sklenila odpovedati svoje mesto v svetu Društva narodov ter umaknila kandidaturo za obnovitev svojega mandata na prihodnji skupščini sveta DN, je izzvala ▼ francoskih političnih krogih globok vtts. Čeprav ta sklep po mnenju francoskih političnih krogov še ne morejo smatrati za izstop Poljske iz ženevske ustanova, vendar bi mogel pomeniti prvi korak na tal poti. Rasistična akcija v Italiji Rim, 12. avg. o. Rasistična akcija v Italiji se razvija po načrtih, kakor jih je razvil generalni tajnik fašistične stranke in minister Starace v okrožnici, ki je bila pred kratkim dostavljena vsem pokrajinskim zvezam fašistične stranke. Te dni se je zbralo v Rimu ob priliki tečaja za telesno vzgojo srednješolske mladine 3.700 srednješolskih profesorjev. Snoči so imeli ti profesorji poseben sestanek, na katerem so prejeli nova navodila glede rasistične propagande po šolah. Z novim šolskim letom otroci Židov, ki niso italijanski državljani, tudi v srednje sole m bodo vts* sprejeti. Za židovske dijake na italijanskih univerzah bo uveden numerus clau-sus ne glede na to. ali so tujci ali Italijanski državljani. Nova rasistična politika je naletela, kakor znano, na odpor v Vatikanu. Papež J* na to opozoril že v raznih svojih izjavah, sedaj pa je pripravil encikliko, v kateri Je" ex cathedra obsodil sleherno plemensko politiko. Zanimivo je, da enciklika za krat še ni bila objavljena. Upravna reforma v Rumuniji Bukarešta, 12. avg. e. Napovedana reforma upravne administracije bo objavljena v soboto popoldne v okviru svečanosti na kraljevem dvoru in v prisotnosti kralja ter vseh Članov vlade. Kakor se doznava bo po novem zakonu država razdeljena na 10 večjih pokrajin. Dosedanje največje administrativne edinice — županije — bodo ostale samo kot kontrolna telesa brez stvarne kompetence na vodstvo poslov. O priliki objave nove upravne reforme bodo tudi novo imenovani guvernerji položili prisego v roke kralja. Mir v Gran Chacu definitiven New York, 12. avgusta, br. Bolivijska narodna skupščina je danes s 102 glasovi proti 12 odobrila mirovno pogodbo med Bolivijo in Paragvajem glede Gran Chaca. Istočasno je bilo v Paragvaju ljudsko glasovanje, pri katerem se je 90 odstotkov volilcev izreklo za sklenjeno mirovno pogodbo, ki stopi sedaj definitivno v veljavo. S tem je končan več let trajajoč spor med Bolivijo in Paragvajem. Nov rekord v jadralnem poletu Berlin, 12. avg. br. Znani nemški jadralni letalec Hud je danes dosegel nov svetovni rekord. Preletel je z dvosedež-nim jadralnim letalom progo Hamburg— Hanover in nazaj brez pristanka. Proga je bila dolga 260 km, dočim je bil:dosedanji rekord 101 km. Mttssolini o pripravljenosti italijanske vojske Rim, 12. avg. br. V navzočnosti kralja in min. predsednika Mussolinija so bili danes zaključeni italijanski vojaški manevri, čete rimske armade so defilirale pred kraljem. Po defileju je imel Mussolini na zbrano vojaštvo nagovor, v katerem je naglasil, da je Italija za mir, da pa se ne vdaja praznim iluzijam o trajnosti mira. Kdor hoče mir, sc mora pripravljati za vojno. Italija dela to z vsemi silami in je danes bolj kakor kdaj pripravljen«, da uspešno brani svoj mir, ki ji je za nemoten razvoj absolutno potreben. Konferenca baltiški* driav Kovno, 12. avgusta. AA. Po mnenju listov bo sestanek zunanjih ministrov baltiških držav že v septembru in ne v decembru, kakor Je bilo Položaj v Palestini London, 12. avg. w. Ministrski predsednik Chamberlain je imel dopoldne razgovor s kolonialnim ministrom Macdonal-dom, ki mu je poročal o razvoju dogodkov in razgovorih z vrhovnim komisar jem, visokimi vojaškimi funkcionarji in ostalimi odločilnimi činitelji v Palestini. Ker Je kolonialni minister na povratku iz Palestine obiskal tudi Malto In tamkaj proučil razmere, je najbrže tudi o tem poročal Chamberlainu. Boji z mehiškimi vstali Me.vico, 12. avgusta. AA. Poveljnik čet iz San Luisa poroča, da je oddelek zvezne vojske trčil v bližini Ciudada na čete generala Cedille. Zvezne čete so upornike razgnale ter zaplenile velike količine vojnega materiala. Ranjen in ujet je bil tudi osebni prijatelj generala Cedille, ki je bil njegov tajnik, ko je bil Cedilla kmetijski minister. Napad na kaznilnico v Tokio, 12. avg. AA. Okoli 100 komunistov je preteklo noč napadlo kaznilnico v kitajskem okraju Tiencina in osvobodite okoli 200 kaznjencev. Moralo je intervenirati vojaštvo. 10 napadalcev so ubiH in aretirali okoli 80 ljudi. Japonske ponudbe Nemčiji London, 12. avgusta, o. Po informacijah >Dairy Telegrapha« je japonski poslanak v Berlinu Togo včeraj popoldne obiskal Ritobentropa in se z njim raagovarjal o stališču Nemčije glede na položaj ne, Darj-nem vnhodu. Togo Je ▼ imenu vlade ponudil Nemčiji nekdanje kolonije na Daljnem vzhodu, zahteval je za to, da Nemčija aktivno podere Japonce v borbi proti Rusiji. Po informacijah londonskega lista je Ribbentrop na ta odgovoril, da Nemčija kljub vsem simpatijam za Japonsko in kljub prijateljski pogodbi trenutno nikakor ne more skočiti Japonski praktično na Ziherl šesti _____. 12. avg. Ifa evropaaaem prvt stvu v skokih s S m je bil končni tts_ red naslednji: 1. Weiss (Nemčija) 14*4*, 1 Haster (Nemč.) 137.90, 3. TTmlpii (Ancfijst 132.52, 4. Hidvegv (Madžarske) m. 11, a. Andre (Francija) tU.06, 6. Zmerl slavlja) 96.66 točk. V waterposa Je fitev. \&c Prisilne delavnice se boje rte s SJAssSerassl inocrna Jkn napsjo vee-vtam to tatiasm. Pred malim ienatom so cateOi borj pogoste stopio* tren aft ■ki šrnajo na feeti zlo* tujo Jnaovrno. Tudi Hadu T" HF v Staju, po pokJ*aa sotooseV TJttm, ruptt T Dortmunda* pristojen T Tanušne, ta stebefr m Mirne peel m se »družin m »tonurjah kar na debelo. Pa, p m tako, da pride pr«J aH sftea po kakšnem neumnem naključja vea na dan. Taktiko knajo sicer take vk>" rnflstae bande dobro, toda sleherno clove-^bo udejstvovanje je združeno z večjo aH asanJBo srečo in smolo. Taktika je v tem, da se »družijo, po uspelih vlomfij pa. se ločijo. Podjetnejši med njimi ustanove novo vtomilsko celico, manj spretni se pa tadS. pridružijo crrugim tolpam. Na ta i»-efc zabrišejo za seboj sledove. Ako eo za-saoerri in ako njih prejšnji pajdaši drže jezik za zofrml se njBi krivda omeji samo na ponesrečen Tkan, stari greni n0 pride. Jo ne dan. Radodevšč, Drolc m Žužek so bili obtoženi, da so 3. maja skušali vlomiti v grjstimo Kosrja Tomaža v Zgornji žš-Skl RadoSevič sam je bil še obtožen, da je nkradel Vladu Roška r ju v Florrjanski uEci površnik in šal, kar je bilo vredno 600 diru žužek sam je dne 13. maja v Vr_ heh v družbi z nekim Juhartom in z nekim Jeričem vlomil v hišo posestnika Ferda Lasrdka, a je odnesel le bankovec za 100 din, ker Je Lesnik vlomilce ob pra-•^em času prepodil- Isteg-a dne je žužek v družbi obeli pajdašev vlomil v hišo Marka. ca Josipa v Vrheh. Vlomilci so bih" prsoo-cfcm, odnesli so le 25 jajc in nekaj drobiža. Ctotoženci so priznali, da so prežah na prav^žnost za vlom v Ko sijevo gostilno v šiski. Ogledali so sd najprvo gostimtSke prostore. Dne 3. maja so se zbrali na Rožniku M čakali, dokler niso gostilne zaprli. Ra>tin proti Kaninta. Med potjo *> Iti Os* viču sa sAd 1 našli issjo, toda ▼ KsnmStu se Ja banda nmdm rsadošev* m Je aapotfi proti Oerju. Na pott m mu Ja ranm prfcsa-dBa» moiai Js tekati a\1i atuBko pomoč v cefjaki boteismd, kjer se Je prtjavfl pod talni— imenom Kljub temu so ga razkrinkali in aretiran. Glede površnika se Je Radoaevic zagovarjal, da ra ni Tdtradei, tcmrveč dobil od nekega Bosanca. Tatvine površnika mu res nI bilo mogoče dokazati, žužek se je zagO'včinski posel v Ljubljani in okolici. Zagovarjala sta se, da sta iskala dela. Zanikala sta, da bi se potepala brez dela že več mesecev in sta naštevala gospodarje, pri ka-terin sta delala. Vsi trije obtoženci so stari znanci -sodni je. Obsojeni so bili že večkrat v zadnjih letih na kazen strogega zapora in tudi že na robijo. Zaradi tega Sq bili to pot primerno hudo obsojeni. Vsi trije so dobili robijo. Radoševiču so prisodili 1 leto in 4 mesece robije, Drolcu 1 leto in 3 mesece robije, žužku pa 1 leto in 1 mesecev robije. Po § 52 k. z. sta bila Rado-šovič in žužek obsojena tudi na prisilno delo. Po prestani kazni bosta oddana za nedoločen čas v prisilno delavnico, ker sta nagnjena k zločinom in sposobna za d lo. Obsojenci so kazen sprejeli, Rado-ševič in žužek sta se pritožila samo glede odločbe za oddajo v prisilno delavnico. Taki zločinci se najbolj boje prisilne delavnice. Romanja iz svobode v zapor e se tak človek še nekako privadi, prisilnega dela se pa boji kakor vrag križa. Proslava 23 letnice Jugoslavije v Ljubljani V spora/um u z narodnimi organizacijami objavljamo spored proslave 20 letnice obstoja Jugoslavije v Ljubljani: 29. oktobra, na dan 20. obletnice zgodo-*aW nas, .sklopa Narodnega veča v Zagreba s odcepitvi jugoslovenskih pokrajin od a ISJlnsosSnan monarhije in proklamacije sa-pasaftftosfi jtagoslovenskega naroda na tem področje bo kulturno-prosvetna akademija- 30L mtmsmfora, na predvečer 20. obletnice prakšamaci^e narodnega in državnega uedi-rrjenja bo tekrvadna akademija in javna manifestacija. Obe prireditvi ste zamišljeni na najširši podlagi in s sodelovanjem celokupne narodne javnosti m njenih organizacij. Vabimo vse, da brez pridržka sodelujejo psi teh proslavah. V kratkem bomo razposlati vtibila na prvi delovni sestanek. Proslava kraljevega rojstnega dne 6. septembra ▼ sporazsnnu z narodnimi organizacijami objavljamo, da bomo proslavili letošnji kraljev rojstni dan v Ljubljani s skupno manifestacijo ob sodelovanju celokupne narodne javnosti in njenih organizacij. O podrobnostib bomo razpravljali na prvem delovnem sestanku za p*ros4«vo 20 letnice obstoja Jugoslavije v Ljubljani. Meddrašrveni odbor ljubljanskih soicolskrh društev 30 letnica Sokola v žireh A^ffeii Sokol v Žireh proslavi v nedeljo 4. t. m. 30-letnico otvoritve Sokolske ga doma, ki je bila 30. avgusta 1908. Je to prvi in na.jsta.rejS. Sokolski dom v Sloveniji, čse ne celo v Jugoslaviji. Otvori] in njegovem« namenu izročil ga je M tedanji savezrri starosta pokojni brat dr. Iv. Oražen ob navzočnosti velikega števila sokolstva od blizu m dFfcifWu Svojo nalogo je žirovski Sokol izpolnjeval vedno v pomd meri z največjo vnemo in požrtvovalnostjo, iz njegovega doma so izšli od!Rčm bratje telovadci in telovadke, kar bodi v zgled in posnemanje drugim. Žiri so danes važna obmejna točka. In ravno to je dolžnost in zapoved, ki veleva Sokolu, da bodi vesten in buden čuvar meje. In to nalogo žirovski Sokol tudi izpolnjuje po najvišjem povelju nam vsem v ponos in čast. 30-letnico bo žirovski Sokol proslavil z razvitjem naraščajskega prapora. Proslava se prične ob 13.30 s skušnjami, ob 14.30 bo razvitje, nato povorka; po povorki pa javen telovadni nastop. Po telovadnem nastopu bo prosta zabava pred Sokolskim domom in v njem. Vabljena vsa sokolska društva in Sokola naklonjeno občinstvo, da se udeleži te proslave ter podpre tako ži-rovske Sokole. Brat Jakob Poljanšek da. ob takih sokolskih prilikah v dolini 50«£ popusta na svojih avtobusih, kar bodi posebej omenjeno. Naj zadoni ta dan v Žireh pesem: Le naprej brez miru* — Zdravo! — Sokolsko slavje na Laverei. V nedeljo k4. t. m. otvori sokolska četa L#avrica svoje novo letno telo-vadtšče, ki so gfa zgradili požrtvovalna člani s prostovoljnim večernim delom. Dolge mesece so se zbirali navdušeni bratje na telovadiđCu ter delali in gradili, tako da je vse skrbno pripravljeno, za sprejem dragih, gostov. Četa priredi tudi svoj javni telovadni nastop, za katerega se bratje Sokoli z veseljem pripravljajo, da bodo v endeljo pokazali sadove svojega truda. Gotovo je naša prireditev v primeri s prireditvami velikih droStčv majhna, vendar zasluži vso pozornost, saj je naša četa ena naj-agitnejših v naši župi. V naših prerojenih vrstah se zbira z veseljem mladina navdušena za idejć velikega Tvrša in F0g-nc rja. Ta mladina, ki je sokolska In ju-goslovenska, gradi novo boljBo bodočnost Jugoslaviji. Prosimo vso naeaonahio jav_ nost. da na« ta dan t čim vačjem številu pose ti, da nam pnpornore v nadaljnem so-kolskem dsehi. [Nastop bo ob 15, Po nastopu zabava. Sodelovala bo vojaška godba. Zveze z vlaki hx avtobusi ngodne. Ravnajoč na bratski odziv kličemo: Zdravo! Sok. četa Lavriea. Iz Ljutomera — Nova čet>ekw>4m podraimea. Pita rila ee£.«fc»&k:e podružnice pri Maffi l*edtei£ so pearjaoa. Ustanovni občni zbor podružnice bo v nederjo 21. svgnsia s e£r>elajfclrfiQ pre-amampem. a teaterema ae vabijo *m ie ta. dS aepršj*vi)eui čebelarji. - — lomU« pri NederjL Rna rv>> tombol pri Mati l^dett je vsakofei* mMska tombola, e čemer so se pue- 'vei. fci so bili že enfrrat na sokolski TadS xb letoftajo fvdcolslcD tombokk, ki ho 4. sopt^nbra, ae je čela marljivo pw s oad 600 dotriHa v v*ednoBti nad Sil Yt> tomorjori bo voMra ljudska SokoiBka. vf)riaon v r>e*ki K 21. ob 16, im v SofeotekeiBi domu jfciiai >FHno» m ponose Mtrion edefpski so zaaoa. po svojih moogši vfjri, , 7s»*o vta«ia Se eerfaj za vyt'iz«jri%ov j m deeo. mlado aumjuiaat) društvo v dtrigo^ jp auutfano bacalo dom, je pved te« so4xjitA.i strclsiJPi odtidL, W baat Žfitaft ter loolossfislbi od-vođi br. »eo. 'tam je s#edRa pillMK*« Btk:tjačoo za sokotefc in dteeo. Vw»Hih le « je zbrala UMjufcma armada, ter ponorno sktllla " M m jo dbe hannon^ke. Prvo todnboio je dobila & Golenkova, drugo pa s. Trofeova, vs» «stali P& so pteieii tadi lepa dobitke. Kmetijska šola na Grma Novo mesto. 11.___^__ ■i btmoaiiMid kmetdati Mi na Uma pat »oveni meet« ve prične novo šoteteo leto začetkom novembra 103S. dola ima dMa. od« «k'lka: letno m zunako šolo. Ledna šola t«a* jn eno loto. zimska, pa dve zimi po 5 mesecev. To rimo, ki pvvde, ae vifii aamo IL tocaj. Letos se torej s^jrejemapo ooeoed smao v ccMcino Mo. V'si tseenei stanujejo v zahoda fteterna-ta), kjer imajo vso orfrrbo. Sprejmejo ae >*a*rvi, dovolj nadarjeni svaovi kmečMi «*tnrše^, ki bodo To končanom 9oAaaOa osla- Lastnoročno pisane pro*o>o n «Melno tate, Mkovaee z bnomririm koftom n w je poslati ravnateljstva btuiorrioske kmetijske Sofce bb Orma pri Novem mest« cuaprei aajkaaaeje pa do 10. aepiembra U L Prowrji je ntiksotć 1. Joatni k5t 2. <*omovmoo, S. zadnje šolsko epričovaAo. 4. spriceiV4ftk> o nravnosti o on* prosdem, ki ne stopijo v zavod neposredno is kafee dru« ge šote, 5. izjavo staršev odnosno varana fbanovmsfc kolek za dfcj s k za vezeno pteeatf stoofte Šolanja «. JB*r¥fl staršev ali aa vaaovaoec ostal v tak dte m. ki sito aH kako drago ssedstev, da bo njit» posuo ja sa ■Dsosjft podporo *■ >svnib" b^tev, T. uraaoo po-tscKk) obAsa o vetihosti posestva, a dov-easm pvodpsaa ter liafiiiitm in prsaaožeoi* ak2i raoa»wah s*ari§ev (kakor itevfliJao stanje drsasne, posebne ismnere, kotiko rede koal. aovoje živina, paallfev in pod.). Starost aajsjtonj 16 let si ■ajmanj s do? brrm uapeteii dovršem OsVOvna šoli. Pri vstopu v šoao napravijo ačeoal kratek sprejemni izaH S£ ssjvcsasaaa Si računstva, katerega vsa oproščesji absorvenb dveh ali več isvJsdJO* imsTiml n ali kake nižje 9sednie sosa Ukrsti se pteMee njm sdrafr-stveno stanja po šolskem adravnika. Me« sečna isjt ilsiimi snaša od dio 800 do 75 po premožen iskm in drnzmskfh razmerah pros sika ki se plačuje mesečno vnaprej. Prosilci sa bsimMiua'su nižano mesto morajo priložiti pod 7) navedeno občinsko potrdilo o velnVosti posestva m viškri letnih davkov z navedbo druainekjh m ^podarskih raz-mer. Z živilskega trga Ljubljana, 12. avgusta Vsak, ki ima kaj opravka na ljubljanskem živilskem trgu, mora priznati, da je vsaj z« silo urejen, kolikor je pač v danih razmerah mogoče Toda nobenemu ne gre v glavo, zakaj okoliške prodajalke sadja premeščajo rz enega konca trga na drugi konec, kakor za stavo. V zadnjem poldrugem letu so bile premeščene te prodajalke nič manj kakor šest krat z enega prostora na drugega. Ko je prevzel ead/orstvo živilskega trga sedanji nadzornik, so imele okoliške prodajalke sadja svoj prostor že leta m leta ob Jugoslovanski knjigarni, kjer jih ni nihče preganjal. Kmalu po spremembi tržnega nadzorstva pa »o bile premeščene na spodnji konec živilskega trga. Ko so se tam komaj dobro navadile prostora. 90 bile že premeščene ob levi strani trga nasproti bivših mesarskih lop. Od tam so morale iti na zgornji konec živilskega trga. S tega prostora so bile prestavljene zopet na to stran k semenišču. Pred kratkim pa so bile zopet premeščene od semenišča na-nasprotni konec trga h kokošaricam, kjer je najmanj primerno za prodajo sadja, zlasti v poletnem času, ker se od tam nameščenih kokoši širi prav občuten smrad. Prodajalke pravijo, da bi bile zadovoljne z vsakim prostorom, samo da bi jih pustili pri miru, ker komaj se kupovalke navadijo hoditi kupovat sadje na en prostor, pa so zopet prodajalke premeščene bog ve kam na drugi konec trga. Pri zadnji prestavitvi je bilo tarnanja, joka ki prošenj, da se je človeku trgak> srce v prsih. Bilo pa je vse zaman. Odposlanke, ki so šie na tržno nadzorstvo prosit, so zapodili iz pisarne, obenem pa so jim zagrozili, da bodo kaznovane z denarno globo, če bodo izražale nezado vol js rvo. Do pred dobrim letom so imele te prodajalke okoliške obitne liste za prodajo sadja. Nato pa jih je tržno nadzorstvo prisililo zaprositi za obrtno pravico pri mestnem poglavarstvu v Ljubljani kot prodajalke sadja brez lokala. Namestu najemnine a£l lokal plačujejo mestni občini vsak dan gotov anesek za stojnino na trgu, polog tega pa plačajo se vse občinske in druge dokiade, predpisane na podlagi pridob-nine. Zato ne razumemo, kakšen interes naj ima kdo na tem, da se s poštenimi ljubljanskimi davkoplačevalkami tako postopa. Iz Šoštanja _ Povečanje kolodvora. Soštanjski kolodvor je majhna, pritlična zirradta, ki že dokjo ne zadošča več prometu to potrebam. Tako skromen je, da ga opaziš šele. ko butneš vanj. Pri tom pa osebni in tovorni promet radi zdravilišča Topoteica in industrijskih podjetij stalno narašoata in bo treba misliti na izdatno povečanje kolodvora. Pred dnevi so sreer začeli grabiti prizidek, v katerem bo, k tkor čujemo, ča* kalnica. S tem pa kolodvorsko vprašanje še ni rešeno. Nujno bo treba zgraditi peron in ograje okrog kolodvorskega poslopja. — Osebna vest. Učitelj g. Dore Drofenik ie premeščen iz Zavodnje v Ljubno. — Dve nesreči. V Schmauzovi tvornici za izdelovanje lesne volne se je v sredo popoldne ponesrečil vajenec Franc SreboU nik iz Družniirja. S kosi lesa je polnil stroj, ki ga je pri delu zgrabil za roko in mu odtrgal dva prsta na demi roki. Taka dola zahtevajo kvaUricirane moči m ni prav, da jih opravljajo vajene*. Fant se zdravi v bokiici. — BriSnlkov Jože se je v prepiru s svojim očimom zatekel v sosedno Del-obstovo branj arijo. Da bi odprl vnUa >e udaril z roko po šipi. steklo pa mu je prerezalo žite. Tudft on se zdravi v bolnici. Iz Celja —e IssjSSJVSBSjast je uta&al z življenjem. V sredo okrog IS. se je petjal rudar Anton Brodar s kolesom iz Celja proti Tremerjo. Med vožnjo ga je prehitel neto tovorni avtomobil iz Radeč. Brodar se je oprijel avtomobila, in se tako vozil zadaj. Pod cerkvijo v Tremerjo je tovorni avtomobil srečal neki osebni avtomobil. Šofer tovornega avto-mobOa je zmanjšal hitrost. Brodar je spustil avtomobil in Krenil s kolesom rta. sredino ceste. V tem trenutku je švignil mimo osebni avtomobil in treščil s tako silo v Brod ar ja, da mu je zdrobil lobanjo. Bro- darja so prepeljali z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnico, kjer pa je že ob 20. iztfihnil. —c Zagoneten napad s ssjsjslpssjsaa. V Četrtek okrog 14. je šla 43-letoa Ana 9o-aassssi iz Beograda, ki je na letovišču na Dobrni, na sprehod v goad nad dobrnskim zdraviHsrJern. V gozdu jI je utlSei nasproti nezmm mted moški. Ko je sei mirno gospe, je ssjssjgjg, da ima t roki aaaaaa res. Gospa se js v stisku ofcreoOa, v tem pa. je nema-wec pomeril s aazsolKresnm peoti njej in kotel »prožiti. Dvakrat pa ja samokres odpovedal in Me tretjič ae ja sprožil. Krogla je opteusfia gospo po desuciu sencu. Gospa je začela kTicati na pomoč, nakar je napa-daiee, ki jo je bfl hotel najbrž oropati, iaai-n0 t gozdu. Gospo, ki lt sreči al težko no skodovssa. so spravili na njeno stanovanj?. Orožniki so aretirali ve* oseb. Storilca: t>o-do najbrž kmalu ugotovili, ker si je gospa dobro zapomnila njegovo zunanjost. —c V celjski sokilcl je umrla v četrtek 14-letna steklarjeva hčerka Anica Djani-čeva z Brada pri Hamu ob Sotli. I —• 2a svetovanje sarajevske Slavi je, ki bo nastopita, v ponedeljek 15. t. m. ob 16.30 na celjski Gtazrji proti SK Celju, vlada splošno iiiliissnji saj ss obeta Celjanom in ofcotfeanom nveden športni užitek, ker bo nastopila Stavlja v kompletni liginl postavi. Bnajstorkoo SK Celja čaka torej selo trd oreh. —a DHL radarska ista v ON ju sprejema prošnje novih kandidatov za sprejem dO torka 16. t. m. Vpisovanje ta popravni izpiti bodo H* 13. in 14. septembra. Redni podk ae bo pričel 15. septembra. —c Tri nesreče, V Mali Brezi se je v kamnolomu vsuk> kamenje na 13-letnega po- sestialamga lina Start Krt Ma^HovŠka in ma nalomilo desno nogo. Pri Sv. Pongracu pri Grižah je konj brcnil T*8 - letnega hlapca Alojza Bevca m mu zlomil levo nogo. Na eesti v r£ranini je padel 30-ieUii poslovodja Ivan Premrl rz Rogatca s kolesa ln st na-lomil levo roko. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Umrl je na svojem vinogradu pri Vurbergu zadet od kapi v starosti M let g. Ivan Šalamun, želeamski uradnik v Celju. Pogreb bo v soboto 13. t. m. ob 17.30 iz mrtvašnice na mestnem po kopal išču v Celju. Pokojnemu bodi ohranjen lep spomin, svojcem nase iskreno sozalje! Evropsko prvenstvo v plavanju Nadaljevanje tekmovanja za evropsko prvenstvo v plavanju v Wembley stadionu v Londonu, je prineslo zelo zanimive borbe. V olimpijski štafeti 4 X 200 m prosto finale so nastopih Anglija, Francija. Nemčija, Nizozemska in Madžarska. V začetku je vodila Nemčija tesno pred Madžarsko. Nato »e je potisnila v ospredje Francija ter sta zadnji plavač Nemčije Plath in Francoz Nakache plavala skoraj ramo ob rami. V spurtu je bil Nemec boljši in je zmagal s 5 m razlike. Zelo je zaostala Madžarska, ki je morala nastopiti brez Csika Slednji je dobil angino in se je vrnil domov. Končni vrstni red štafete je bil 1. Nemčija. 2. Francija, 3. Anglija, 4. Madžarska. 5. Nizozemska. V skokih s 3 m sta zmagala Nemca Weiss in Haster. V finalu na 200 m prsno ženske je postala evropska prvakinja So-rensen (Danska), dočim je favoritka Waal-berg zasedla šele 3. mesto. V semifinalu na 100 m hrbtno sta vsak v svojem teku zmagala Nemca Schlauch in Miisske. Prvi s časom 1:09.4, drugi 1:12. Sved Bjorn Bcrg ni nastopil, ker se je sledil za 400 m prosto. V waterpolu je Belgija nepričakovano premagala Francijo 3:2, Nizozemska pa letos zelo slabo Anglijo 4:3. Včeraj je bilo najvažnejše srečanje med Nemčijo in Madžarsko. Tekmo je sodil znani Delahav. Madžarska je zasluženo zmagala 2:0 (1:0). Prvi gol je dosegla iz četverca, drugi pa v času, ko je Nemčija imela zaradi izključitve v vodi le 6 igralcev. Izvrstna sta bila vratarja Wenninger in Mezei. Madžari so s tem zmagali v vseh tekmah in si osvojili naslov evropskega prvaka. Drugo mesto je zavzela Nemčija. V ženskih skokih s 3 m je zmagala Angležinja Slade pred Nemko Daumerlang, Angležinjo Flyth in Nemko Heinze. I/.r«. -no zanimanje je vladalo za 400 m prosto finale za moške. Favorit je bil Sved T Borg. Po prvih 100 m je vodil Nemcv Plath 1 m pred Borgom. Po 200 m, ki jih je Plath preplaval v 2:18, je znašal njegov naskok že 2 m. Pri zadnjem obratu ita obrnil istočasno in je Sved v sijajnem sportu zmagal sigurno z naskokom €» m Plath ^ bil popolnoma izčrpan in je le malo manjkalo, da ga ni prehitel Anplež Wairrwri jth. Končni vrstni red: 1 Borg (Švedska) 4:.M 6, 2. Plath (Nemčija) 4:56.2 3, Wainwrifth (Anglija) 4:56.3. 4. Orof (Msdi irska), 5. Talli (Francija), 6 Arendt (Nemcijaj Iz Tokija je prispela vest. da i-1 dozdaj popolnoma neznani dijak. TaroJkacu Ama-no, postavil nov svetovni rekord na 15on m prosto s časom 18:58.8. Dosedanji rekord Je imel slavni Arne Borg (Švedska) s SaaOfB 19:07.2, ki ga je dosegel že 1 1927 na evropskem prvenstvu v Bologni. Tamikacu je obenem zboljšal tudi svetovni rekord na 1000 m z 12:33.8. Dosedanji rrkord le branil njegov rojak Nežami z 12:41 3 ★ — Mednarodne motocikiHtiCno mrke na Liubelj v priredbi vMotokluba "Hir i jo* « be-tajo biti ena najv čjib športnih priredita* v naši državi. Piljavftc se je nad <*0 dirkačev, kar je gotovo rekordno števila, posebno, ker le nad polovica luosjmiCBT, v Evropi splošno znanih rekord rjev, M*>-tcklub Tliriie je ukrenil vso potrobno. da bo vsakomur omogočeno priti na L.jubelj. ugodnih cenah. Prii:\ve v nisarrri Putnika do sob >te popoldne. Politični oe$o%ni% Program slovenske omladine JRZ »Slovenski jug«, organ siudentov JRZ. objavlja govor Stanka Kocipra, delegata slo\'enske<*a dela studentov JRZ. ki ga je imel na skupščini omladine JRZ v Beogradu. G. Kociper je v svojem govoru očrtai stališče in program slovenske omladine JRZ ter je izjavil: Mi Slovenci verujemo v Boga, s čigar pomočjo je naš veliki dr. Janez Ev. Krek ohranil naš narod pod pritiskom avstro-ogrske nadutosti, verujemo v Boga. ker je njegov služabnik dr. Korošec prispeval velik del zvestih Slovencev za zgraditev jo-gostavije* verujemo v Boga. ker nam je dal vlado JRZ in čudežno obvaroval našega predsednika dr. Stojadinoviča pred zločinskimi streli tako zvanih narodnih poslancev, ker je Bogu bilo že dovolj trpljenja našega naroda. Zato tudi fanatično verujemo v uspeh vlade JRZ in fanatično hočemo urediti bodočnost pod režimom JRZ. Gustav le Bon piše, da fanatiki ustvarjajo zgodovino narodov. Tako bo tudi dr. Sto-jadino\nč s svojo omladino ustvari/ veliko zgodovino jugoslovenske države našo veliko bodočnost, a slovenska katoliška omladina je prepričana, da bo pri tem delu imela odlično mesto. S temi besedami sem iznesel, je zaključil g. Kociper, naš politični čredo, da naši bratje vidijo, da smo mi Slovenci strogo državotvorni element. Protižidovski val v Italiji Italijanski listi nadaljujejo s pretižidov-sko kampanjo in stavi j a jo celo vrsto predlogov za izvajanje nove fašistične rasne politike. »Resto del Carlino« predlaga uzakonitev prepovedi ženitev med Italijani In Židi. List dokazuje, da so bili v zakonih z 2idi italijanski zakonski drugi vedno zapostavljeni. Poleg tega so bili otroci iz takih zakonov po ogromni večini židovsko vzgojeni, ali pa vsaj brezverci. »Resto del Car-lino* misli, da bi moral tak zakon pozdraviti tudi »Osservatore Romano«:, ker bi samo zaščitil italijansko družino, ki je danes steber katoliške cerkve. V zvezi s protižidovsko kampanjo pripravljajo v Italiji tudi policijsko štetje vseh v kraljevini naseljenih Židov. Po mišljenju italijanskih listov žni v Italiji kakih 60.000 Židov italijanskih državljanov in ka-feili 50.000 židovskih emigrantov, ki so se naselili v zadnjih desetih letih predvsem v Severni Italiji in po večjih mestih. Listi o obiska dr. Mačka V nedeljo zjutraj odpotuje v spremstvu članov vodstva Kmetsko-demokratske koalicije v Beograd predsednik HSS dr. Maček. V Beogradu bo ostal tri dni in sc sestal s tamošnjimi voditelji beograjske združene opozicije. Govoril bo tudi na zboru zaupnikov vseh skupin združenih v beograjski opoziciji ter Hm tolmačil hrvatske za-ht eve. ga naroda Maksa Schmetinga na tla. (>»is-la je samo slika, ki ustvarja dojeni, kakor da bi dobil Schmding res usodni udarec v ledvice. Pri sceni, k < ie visel Schmehng med vrvmi in od bolečin krilil z rokami, je bil tekst: »Schmeling protestira pri sodniku zaradi udarca na '/Jv/cl." JCofaSaO je bilo vstavljenih v film nekaj pri/orov še izza zadnjega srečan'r med Schmchngom in Louisom. ko je Maka premagat črnega bombarder j a l. 1936. Iz Novega mesta — Ljubosumnost — nevarna stvur. I o □Sjfmtjivo bolezen bi zruii Hudem ra/iotma-ctTi 88*SSfts4 posestnik Jakljt vu- Mute iz Bar* eič. Mož je imel že nokai t*a«*a na *»uiuu svojo nilajk> ženo Marijo, da pri njej fcaikon ni nolnn.i resna ovira, da se ne \ smela oziraAi tudi po drugih moških. Zvesti in skrbni mož jo bil srric\> teotr|mžljivosti konce. Ko iS nekega popoldne ni hotelo biti na spre« — zvedel pa je p> dobrih ljudeh /a /.» r> ea pota, — je Marijo, »večer ko ko Je vrn;ls dobro razpoloženi domov spro'.>! / oerki. Zaprosil M ie. da bo storil njenemu t*»ve sta biH pripravljeni prevzeti dela za 3-3O0.0O0 din, tretje pa za X40O.0OO din. Razlika je s*s-Iflta torej celih 950JM din. In kaj se je zg k*hko naraven m trnke fsae ali svile. Natakne se lahko na vsakopali* co. Človek lahko v gozdu odreže p*ffs*eo palico in natakne na njo dežnik, ki ga nosi v žepu. mora ga seveda prej napamitL _Zagonetna smrt luiieittoe. V gozdu blizu Bjelovara so našli v sredo strahovito razmesarjeno in razgriaeno žensko truplo. Baje gre za bogato kmetico Maro Stičan, ki je nenadoma izs^nlla iz vasi ia je bilo vse iskanje immmm Vsa ka±e, ds Je hOa aroorjpTia. in oropana, iskavo. — Z ukraden* _ nijo. Iz dubrovnSBcega pristaniška Je ukrade! Ivan Žuljevi* Jadrnico Klune StaMcs in se odpeljal z njo na širno morje. Pred tatvino se je založil za mesec dni z vodo ln hrano. Najprej se je odpeljal proti Španiji, za katero se je zelo zanimal. _ Tri nezgode. Včeraj popoldne so bili reševalci klicani na TvršVvo cesto, kjer je neki avtomobilist podrl 531etne?a upokojenega žandarrnjenjskega narednika Ivana SokHča. Sokftc *e je pobil po životu in po rokah. Na C sti dveh cesarjev je padla s kolesa 231etna Šivilja Ljudmila Rahnetova z Brezovice in se pobila po glavi. V Dravi j ah pa je zavozfl s kolesom v kmečki voz delavec Tvan Rod? in se pobil po glavi. _ žrtve steklega P3*- V Brčkem je v sredo stekel pes o grize tnajprej štiri otroke, potem pa še tri odrasle. V mestu je zavladalo silno razburjenje, ker steklega psa niso mogli izslediti. — Tatvine. Iz kabine v mestnem kopališču na Ljubljanici je nekdo ukradel Jo. sipkii Bole denarnico z 250 dm. Jostp Novine je včeraj zaspal na klopi v Tivoliju, n*ed tem* pa s mu je približal tat, ki mu je odnesel par 150 din vrednih Črnih čevljev. Iz mizarske delavnice Mihe Mišve-Ija v Ljubljanski ulici 57 je nekdo ukradel dva nova zračna p1ašča in nekaj drugih delov koles v vrednosti 150 din. Mesarskega vajenca Franca Hočevarja sta ustavila v parku Kralja Petra dva neznanca, ki sta se mu predstavila kot detektiva. Lopova sta vzela H; če varni okrog 100 din in poselsko knjižico. gla=e-čo se na njegovo ime. Rudolfu Stritarju je nekdo izmaknil v vlaku na glavnem kolodvoru črno listnico s 100 din in raznimi legitimacijami. Iz Lfmblf ane _lj Ribji trg. Kakor navadno ob soinu ie bil tudi zadnie dni slab ribolov m mor* ju zato ie tudi rrbii tr? slftf^e založen z morskimi ribami. Rite so ee tudi nekoliko podražile, vendar ne znatno. Palamido so prodaisl? !*> 1« đon k*, tuna po 28, sardeli re Po 14 do 16 din in zobatca po SH din. Tzmed repnih rib ie bilo naprodaj največ ščufr, Tri *o po ifi din rtnvzcror. _ Gob eedalio več. Ker je letos začelo tn.ko ziodai deževali ie tudi gobja sezona boli zgodba J»rokov ali gobanov je na živilskem trgu od dne do dne več naprodai. V začetku so bile gobe precr-i črvive. zdaj ao P« zdrave in gospod m ie uh precej kn-rmi^W> zlasti za vlaganje Danes so bile najlepše mlade gobe po 10 din kg. Gobe bodo zelo rasle, ker so gozdovi postafi primemo vlažni sele po zadniem deževju. ob bo p« deževalo s> neka i Kasn, rodo lem al n ™role ra^ti srobp turli — no rnesrn m v vlažno« stanovanjih. _ Nova kolonija. stssiOvanj^diih hišic Za starim Trnovim onkraj mostu čez Mali graben je že pred K ti nastalo novo naselje. Pri posestnikih v Trnovem, ki so večinoma lastniki travnikov ob Cesti na Rakovo jelšo, so se zglasdH interesenti za stavbne parcele, ki spočetka niso bile drage. Ckflarpiri ao po 1000 in več kvadratnih metrov za par tisočakov ni zgradili lične stanovanjske hiMce, okrog katerih so u redih tudi lepe vrtove, kjer goje zelenjavo. V Trnovem samem i« primanjkuje prostora in se tam vrtovi in njivice čedalje bolj krčijo, zato pa nastaja nov0 >saJa.tarskoz£la. jim je mestna vrtnarija tudi že ustregla, ker so že v torek opokme delavci ne-hah s popravljanjem rastlinjakov. Pri rast; lin jakih ie bilo namreč potrebno odrgntU vse železje. g« potolči fn drago, da se od--strani rja. To delo na železju je pa v opoL dsnski vročini silno mučno, ker je ielezje razbeljeno, od spodaj ia rastlinjaka pa pu* hti neznosna vlažna vročina. Zato so delavci nrioeli s težkim delom res že ob pol 5. zjutraj, toda sedaj je to delo končano in posedje letos iz mestne vrtnarije ne bodo več slišali hrupa pred 7. uro Ti^traj. _lj Kolesa kradejo. Na TvrSrvi cesti je bilo oni dan ukradeno 700 din vredno kolo znamke »Orkan« Mihi Orehku. Kolo znamke >PeugeotTa drž. ženski realni gimnaziji t Ljubljani (Resljeva cesta, v poslopju drž. učiteljske šole) se bo vršJlo vpisovanje učenk v I. razred 1. in 2. septomtra. v II. raered 2. septembra ter v HI in IV. razred 3. septembra vsakokrat od 8. do 12. ure. Vpisovanje učenk z dnarih zavodov v vse razrede bo 5. septembra od S. do 11. ure. Otvoritvena služba boži a bo 10. septembra v > cerkvi Srca Jezusovega ob ftjgl Po ma$i se začne redni potfk. Popravmi izpiti ee bodo vrirfri 24. m 25.. dopol-nilni pa 26. svgmsta. *»©st*»f»i %n ©Štifti £lar* Vodnikove droite! Iz Msiribot JI — Poroke. V zadnjem easu so se v Mariboru poročili: M*ka Ostradka, kl*n«avBd* čar državnih ielessic, Sesijera alka ^ ia ^teiantia Kaasl«r, udevalka, Pokieiie; Fri* derik Cresajavec. tovarniški delavec im Marija Pilipič, šivilja, oba Tezno; Teodor Reber, vrvarski mojster in Klara Požun, oba lezno; Frane Pookaj, toaamiški barva* m FiksjMSM šuber. pssestniika H, asa Tesao; Fraee Babe. ptofcssr Insna Wcasr, zasebnica, oba iz Ptuja; Karel Orherbaaier, žofer in AntonLa Lozinšek, kuharica, iz P^jt: Usji Zobčič. tkalec ki Teodora To-msoBr. h?* asi drž. žel., Kejžarjeva ulica 14; Ern«st Šuman, trgovs.ki pomočnik in Vartfcj&impl. trffevska p«nočm>a, Mknska aii^a 40; Franc Jerent in Martina Kalan. rrTTo srečno! — Krščeni dihurji. Posestniku Ivanu Kokota iz Kicarja je izginilo več piščančkov rz kurnika, iz shrambe pa večja količina masti. Orožniki so krščenim dihurjem že na sledu. — LJsjdjje padajo s koles. 20-letna vini-čar.va Terezija Ogrizkova je padla v Hajdini s kolesa in al strta desno roko. Odpeljat" so jo v bolnico. — PiassajaJHU Saksl se lepo razvija. Ob nedeljskem nastopa je veliko Število Sokolu naklonjenih Dravograjčanov in okoličanov dajalo duška svojemu zadovoljstvu ob prelepem uspehu. — IN>fcsi p*o» postojanke so letos precej dobro zasedene. Sezona je veliko boljša, kakor so prvotno napovedovali. — KaJco je s tem? Na zadnji seji me-stneea s\-eta je mestni svetnik Pp^ejan apeliral na žuoana. na i bi se draginja na našem trgu ublažila. Mestni župan ie govoril, da bo storil vse. kar bo mosroče. da se tej aafjf nstreže Odtlej je steklo no Oravi že precej kaoljk* vode. pa o kakšni pomoči ni duha. ne slnha. VRH ankete ni bilo. — Mariborska oeranka. Veliko ie stalo, malo hasnilo. Kaj je neki to?. . . — Tmfl to bo treb» resiti. Prejeli smo s prošnjo fca obiavo: ^2e več let onazujem promet na Glavnem trgu. Včasih ni človek zsres živlienia varen, ko hoče preko trsra. Sedaj bo. pravico, boljo. No, bomo videli. 2e sedaj pa lahko sklepamo, da ne bo bolje, vsai glede k^esariev ne, dokler ne bo s+?»1 novi most KGSjvetfiS ovira orometu so ^^eTOrii. Td vh ip toliko, da bi se moral kolesarski promet od Tnttenbachove ulice do Kralja Petra ttfTB na eni strani in od Koroške cest^ ^o Kralja Petra trea na dru-J v letnem giedalidčHi Sokola Rade. V primeru slabega vremena aa praznik 15- av. gusta. — MotO_SeJtclja «SK ^ Tmafis seja sokcijskega odbora >Pri isjn i< ob 20. uri. Vsi ia toflnoi Jisjcsinilr Iz Laškega — Csdsa ss so ts ... V Uskom je soda j taiko urejeno, ds se oe^ftjte in tsesksnje rasjdi^aio po noči, dočim imamo oaz dao pravo počitniško vreme. La uiisk.oprocietnih razlogov je to na mestu. Seveda živčno šibkejši tudi s tem niso zadovoljni. V doka* naj omenimo samo on primer. Pri predzadnji riocna nevihti ie udarfla strela v hišo procrovnesra nacrzomtka. Ker strela ni rw*Ha strelovoda na strehi, jo je at rala po radij* sketn vodo v stanovanje. Najprvo je obiefca-la kuhinjo, preobrnivši tam nekaj loncev in druije posode. Potem je švHrnila v pralnico, tam nekoliko pofopoiaia in najdi v spalnico, kjer je vr^la iz postelje nadaor-nikovo svakinjo. Jci so je nemalo začudila, ko se je naenkrat prebudila na tleh. Potem je strela zopet izuiniki. ne da bi bila po* vzročila posebno škodo. Domači sin pa ie spal v »osedni sobi pri vsem tem ropotaniu mimo dalje ter je šele drujjo jutro zvedel, kakšnega siosta so imeli ponoči v h*^i. Koncert praških konservatoristov Maribor, 12. avgusta V Mariboru je bilo veliko zanimanje za snočnji koncert praških konservatoristov, ki se je pretvoril v pravo manifestacijo slovansike pesmi. V nabito polmi dvorani Grajskega kina je 10 članic v narodnih nošah in 13 članov praškega konse rva torija izvajalo pester koncertni spored, ki se je pričel z našo in češkoslovaško himno in ki je bil živahno prepleten s češkimi in našimi narodnimi pesmimi. Med drugimi so zapeli tudi Adamičevo »Kresovale tri de-vojke«. Dirigent Oskar Daman je zelo dober vodja skupine, ki jo odlikujejo globoka glasbena kultura ter sijajno, zrelo podajanje. Bratski pevci so bili silno navdušeno sprejeti in so morali dodati več pesmi. Koncert je bil topla manifestacija za ju-goslovensko-češkoslovaško bratstvo. Manifestacije so se po koncertu nadaljevale po Mariboru in okolici pozno v noč. V kino baru so se pa zbrali med tem predstavniki mariborskih nacionalnih organizacij, ki so skupno s praškimi konservatoristl preživeli nepozaben večer. Pozdravil jih je v imenu jC n)gre dr dr.Lipokt za za Češki klub dr. Koiaf prisrčno mihiarin g. zdravies se je ŠAH ▼ S. kosa iiaeaonaJnega amaterskega nirja je Rajkovič premagal Lesnika, ki jo v oaro Kannosa otvoritvi nepravilno žrtvoval kmeta, aiskn je i*r«l a 14sxtiattčena ka-talonate parttja, I«ra j* bila prekinjen* v debrjsnt poalciji za Šiško. PreseaotQ je RaJbar a amago nad askoštom. V dasaskean ffaanbitu je Rabaor dobil figuro m ae je Si-kosek vdal. subarić in Bayer sta v Tarra-senevi obrambi remizirala, enako Bidič m Cindrič v francoski partijt Rekordno Z3na-ZO je slavD Carev v Rettijevem ot\-oren»J proU Turku. Slednji je napravil tako htPdo napako, da se je moral že v 12. potezi vda-tL Damski gambit med Jookejem m A\i^ rovičem je bil prekinjen, a se bo »on*»I z zmago slednjega, ker ima Oguro več. Herbatm in Spasojevič sta po mirnem damskom gambitu remizirala. lOtar je porasti Pavlovića, ki je aek> slabo igral kraljevi gambit. ... ._ Pri nadaljevanju prekinjeni partij je Mar tinič remiziral z Lešnikom. Turk z Bidi-ćem in Herbatin s Sikoskora. Stanje po 3. kolu: Rajkovič 2%. Carev. Miler, Rabar. šubarič. 2, Avirovič IV; O). Sikošek 1%, Šiška 1 (2). MartirrM. Herbatin 1 (11, Bayer; Lesnik, Pavlovič, Btdič. Cindrič 1. Nalntodemefši gledališki oder Evrope V moskovskem Velikem gledališču delajo z vso vnemo na retam^trukclji odra. ki je bil zadnjič temeljito popravljen m preurejen že sredi preteklega stoletja. Povečano les no streho bodo zamenjaB z mogočnimi kovinastimi oboki z razpet*no 40 m. Obenem bodo razširili oder ter rr*e-hanizirali in izpopolnili vse odrske naprave. Izprememba dekoracij % zahtevala doslej mnogo časa in tako se je delo močno zavleklo. Zdaj bo vse to delo mefcnntei-rano. Za postavitev dekoracij 4n dviganje odrskih delavcev na galerije delajo posebna dvigala. Veliko pozornost so posva-tm novi napravi za umetniške efekte.. - Oder moskovskega. Vefflcega gledaliajia bo imel Po rekoP modernt jai gledališki oder Evrope. 'irfflSJttBfiTOil'nflrffff- SllSf^r.'•* ^'" .'•''l;!'!liIWii:!?!!!!lH!!!K!Hi^!«!!W MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, izjave beseda Din davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. Beseda 60 par davek posebej Najmanjši znesek 8 Din O STROJEPISNI POUK Večerni tečaji, oddelki od 6 do pol 8. m od pol 8. do 9. ure zvečer. Vpisovanje dnevno od 6. do 8. zvečer. Šolnina zelo nizka. Na razpolago 25 najrazličnejših pisalnih strojev. Posebni tečaj za starejše dame in gospode. Christofov učni zavod, Domobranska cesta 15. 1448 Rečem Vam: TA HRANA ZA KOŽO 2 3I0CEL0H JE ČJDOVraf POZOR! Kupujem in prodajam rabljene čevlje. Klavžer, Vošnjakova 4. 1989 M^kulaturni papir P r oda uprava ^Slovenskega Naroda41 Ljubljana, Knafljeva ulica štev« s Moj adravnik mi je dejai. da se B 1 o c e 1. vsebovan v tej posebni hrani za kožo, pridobiva iz skrbno izbra nifa mladih živali. Globoko prodre v kožo m dovaia ji hrano, ki je potrebna, da postane čvrsta, sveža in mlada. Đtocel js tznašel oek glasoviti profesor dunajskega vseučilišča Zdaj je Biocel kombiniran z roimato kreme Tok al on baš v pravem razmerja, de lahko redi kožno tkivo. Uporabljajte to kreme svečer. \ zjuiraj pa uporabljajte oefto kremo Tokalon. V 3 dneh Vam bo pokasala pot, da se redite napak svoje patti in ohlapnih mišic k ca Pri poizkusih, ki jfc je dr. Stej-Bkal napravil rta kliniki dunajskega vseučilišča pri ženah od 56 do 72 tet. so gube teginile v roku šestih tednov. ZAHVALA Vsem, ki so spremili mojo dobro mamo, našo nepozabno Slavko Savnik0V0. roj. Kavčič aa njeni zadnji poti in ji poklonili toliko prelepega cvetja, se prav iskreno zaAvaJJirJefna. Prisrčno pa se zahvaljujemo se če. mestni duhovščini, zastopnikom oblasti, arotokarsfce komore, Narodni čitalnici in gasilcem. Vsi ti dokazi iskrenega sočutja nam bodo v težkih dneh t tolafbu hi sjsebo. V KRANJU, dne 12. avguste 1938. Sin BOGDAN in ostalo sorodstvo. Sten 4 >€tOTIrTSKI ROD«, P** Glasbena akade kotiservatorij in aafMfc, ki S. t. m. ga priobčili v petek Ljafctjana, 12. avgnsta V številki preteklega petka je naš liet ■sinesel mformatrvco članek o postanku Glasbene akademije, ki naj nadomesti današnji Konservatorij. Od droge strani smo prejeli se sledečo dopotekev oziroma pojasnilo. _ Ljubljanski Kotiservatorij je ustanovila Glasbena Matica takoj po prevratu, kar je dokaz, da je bila šole Glasbene Matice tedaj že v takem razvoju, da se je mogla iz nje organski razviti glasbena visoka šola, konservatorij, ker so bili dani vsi pogoji zanjo. Velike so bile žrtve, ki jih je do-prinašala naša Gl. Matica, da je vzdržala zavod na visini, dokler ga ni 1. 1936 prevzela država. Toda skromna so biia sredstva, ki jih je dovolil drž. proračun. Saj so bila spočetka sistemi z i ran a samo tri učna mesta m šele leto kasneje smo dosegli še četrto mesto. Od države nakazana materialna sredstva so bila nezadostna za prostore, učila, glasbila itd. Glasbena Matica je priskočila Konserva toriju na pomoč z vsem svojim učiteljskim osebjem; dala mu je za nizko najemnino na razpolago prostore in brezplačno ves svoj inventar. S podporami in brezobrestnimi posojili je skrbela tudi za študij profesorskega naraščaja v inozemstvu. Z velikimi napori in neprestanimi vsakoletnimi intervencijami je uspelo izboljšati položaj, taiko da šteje zavod danes 15 učnih moči poleg mnogih honorarnih učiteljev. Brez te s težkimi žrtvami dane pomoči bi bil konzervatorij ostal torzo. Res je, da je Glasb. Matica od gojencev Konservatorija pobirala prispevke, toda ne samo za učila in glasbila, kakor je navedeno v petkovem članku, ampak predvsem, da so se profesorjem na Konservatoriju, ki so imeli skromne prejemke po določilih za- kona o drž. uradnikih, ti prejemki zvišati kot dodatek k državni plači. O prizadevanju Glasbene Matice za ustanovitev Glasb, akademije naznestn sedanjega Konservatorija, slično kakor sta bila a šolskim letom 1937/38 8 posebno uredbo m s postavkami v drž. proračunu oži v otvor j en i Glasbena muzička akademija z rangom visoke šole mi Srednja glasbena šola v Beogradu, se je razpravljalo na letošnjem občnem zbora Glasb. Matice ter je zlesti nje predsednik dr. Vladimir Ravnihar v tem pogledu z izčrpnim poročilom podal ves historiat, kako so potekale pogajanja z ministrstvom in kakšne predloge je stavila Glasb. Matica zlasti, da dobi bodoča Glasb, akademija svojo materialno osnovo že v letošnjem proračunu. Pomoč v tem stremljenju je dobila Glasb. Matica v Glasbeni akademiji v Zagrebu, s katero je delovala sporedno in vzajemno. Vse to je treba posebej poudariti, ker informator za petkov članek v »Slov. Narodu«, navajajoč zaslužne činitelje za ustanovitev Glasb, akademije, Glasb. Matice niti ne omenja in jo očividno tendenciozno prezre. Komu na korist? Ali je tako zek> prepričan, da bo mogla tudi Glasb, akademija ostati brez pomoči Glasb. Matice? Ministrstvo je med tem pripravilo Uredbo o umetniških šolah v državi. Tudi v tem stadiju je Glasb. Matica po svojih funkcionarjih posredovala v m.nistrstvu in tudi pri samem g. ministru, da bi bila uredba čim povoljnejša in da bi ljubljanska Glasbena akademija ne po svoji osnovi ne po obsegu ne zaostajala za onima v Beogradu in Zagrebu. To naj bo povedano resnici na ljubo, ne da bi hoteli zmanjšati zaslug tudi drugih činiteljev, ki so se zavzeli za ustanovitev bodoče Glasbene akademije v Ljubljani. Problem kruha v Sloveniji Letno moramo uvoziti okrog 700 vagonov krušnega žita — Kruh je predrag, ker Špekulirajo z žitom Ljubljane, 12. avgusta Kruh se je pocenil, a je še vedno predrag. Sledeče številke in dejstva naj pokažejo, da je »problem kruha« zelo važen problem. Kruh je ogledalo, v katerem se zrcali stopnja kulture in higienske zavesti naroda. V Sloveniji pride povprečno po pol kilograma moke za kuho in 1 kg moke za peko na prebivalca. Na prebivalca pride povprečno pol kg kruha na dan. Prehranjevalni učinek kruha zavisi od količine, vrste moke in načina, kako je pripravljen. Glede priprave kruha vladajo v Sloveniji v posameznih predelih velike razlike, ki so pogojene po socialnih in gospodarskih prilikah. Po vsej Dolenjski in v več-kruh iz same koruzne moke ali pa zmesni jem delu Štajerske prevladuje koruzni kruh. V najbolj siromašnih krajih je koruzni kruh rešitelj prebivalstva pred lakota Takoj je treba prirx>mniti, da uživajo koruzni kruh le v nekaterih pokrajinah v Italiji in na Balkanu. V kulturnih državah tudi izjemoma ne dodajajo koruzo drugi moki za kruh. Ko je bila L 1922. v Franciji letina pšenice izredno slaba, je vladna žitna komisija predlagala 10% dodatek koruzne moke. Proti tej odločitvi je nastopila Akademie de Medicine, češ da koruzna moka po svojih sestavinah ni primerna za kruh- Res ima koruza več masti kot druga žita, nima pa za človeški organizem zelo važne aminokisline. Dejstvo, da se pri nas potrošijo zelo velike količine koruze za kruh in žgance, je dokaz o nizki stopnji naše prehranjevalne kulture. Kakovost kruha, ki ga prebivalstvo uživa, dovoljuje presojo gospodarskega stanja prebivalstva. Dober kruh in zadostne količine kruga dvigajo sposobnost za delo in zagotavljajo daljše življenje, zato lahko govorimo o »problemu kruha«. S tega vidika je kruh najmočnejši činitelj za ustvarjanje kulturnih vrednot na vseh kulturnih področjih. Kruh je v naši državi predrag, ker špekulirajo z žitom. Zadostna količina kruha je pogoj za kolektivno zdravje, brez katerega ni individualnega zdravja. Sleherno socialno-medicinsko delo je iluzorno, ako se opravlja med ljudstvom, ki nima dobrega in zadosti kruha. Nezadostni pridelek in pomanjkanje sredstev za nabavo živil so vzroki nezadostne prehrane našega naroda. Ing. Vinko Sadar je ugotovil, da živeža manj pridelamo kakor ga potrebujemo. Pšenice ostane v Sloveniji za kruh le okrog 500.000 q od lastnega pridelka. Ako porabi vsak prebivalec samo 100 kg pšenice na leto, kar je nizko vzeto, potrebujemo na leto okrog 1,150.000 centov pšenice. Primanjkljaj znaša torej 650.000 q letno. Pravilna je torej trditev, da uvozimo v dravsko banovino okrog 700 vagonov krušnega žita. Za izvoz iz banovine pridejo v pošte v le krompir, fižol in zelje. Krompirja izvozimo lahko 600 vagonov letno. Po statistiki o pridelku pšenice, rži in ječmena primanjkuje žitne moke zlasti v okrajih Ljubljana—okolica, Logatec, Radovljica, Kočevje in Celje, in sicer znaša v teh okrajih primanjkljaj okrog 50 odstotkov, v okrajih Brežice, Gornjigrad, Dravograd, Laško, Slovenjgradec znaša primanjkljaj nad 30°/o, v okrajih Maribor— desni breg, Novo mesto nad 20%. Manjši je primanjkljaj v okrajih Črnomelj, Kamnik, Krško. Potreba krušne moke je krita v okrajih, Kranj, Litija, Maribor 1. br., Ptuj, Šmarje. Večji prebitek najdemo v okrajih Dolnja Lendava in Murska Sobota in tudi v ljutomerskem okraju. Okraj Celje pridela na primer okrog 31.000 q žitaric (pšenice, rži in ječmena), ima pa 61.000 prebivalcev; okraj Kočevje, ki ima 38.000 prebivalcev, pridela samo okrog 15.000 q žitaric; okraj Ljubljana — okolica, ki ima 83.000 prebivalcev, pridela samo 32.000 q žitaric; okraj Logatec, ki ima 28.000 prebivalcev, pridela samo okrog 9000 q žitaric in okraj Radovljica, ki ima 27.000 prebivalcev pridela samo okrog 10 q pšenice, rži in ječmena. Vsi ti okraji ne morejo kriti velikega primanjkljaja s koruzo, ker tudi koruze nimajo na razpolago v večji meri, zato je obstoj prebivalstva tod navezan na trgovino, industrijo in tujski promet. Z večjim pridelkom koruze skušajo kriti primanjkljaj krušne moke okraji Brežice, Črnomelj, Krško, Maribor — desni in levi breg, Novo mesto, Ptuj in Šmarje. V okrajih Radovljica, Šmarje, Gornjigrad, Laško in Litija krijejo primanjka-ljaj žitaric s prebitkom krompirja. A krompir le ni kruh. Pšenica obrodi pri nas zelo slabo, in sicer okrog 9 q na ha. V drugih banovinah obrodi mnogo boljše, razen v vardarski banovini. Enako slabo kot v dravski banovini rodi pšenica samo še v zetski banovini. Rž obrodi v Sloveniji najslabše med vsemi banovinami, in sicer okrog 7 q na ha. Ječmena se pridela v naši banovini okrog 8 q na ha in ski banovini. Isto je s koruzo, obrodi slabše samo še v vardarski in zev V Sloveniji ne pridelamo dovolj žita ni- ti za potrebe kmečkega utebivatotva. Ba- to skoraj polovica prebivalcev Slovenije nima dovolj kruha niti zadosti kruha. V tem je naš krušni problem, ki bi ga ne bilo, ako ne bi v državi \ špekulirali z žitom. Orjaška letala namestu parnikov Napovedale fSh Orjađko sjneriako letalo China CUpper Na kongresu ameriškega združenja za znanstveni napredek v kanadski prestolnici Ottavvi je znani letalski konstrukter, že več let v Ameriki živeči Rus ing. Igor Sikorskv, napovedal, kakšno bo v kratkem letalo za prekooceanski zračni promet. Letalo se bo lahko dvigalo s suhe zemlje in z vode. Letalo bo pa tako hitro, da bo rabilo od Liverpoola v Angliji do Quebecka v Kanadi ali do Indije samo 12 do 15 ur, iz Amerike do Sidneva v Avstraliji pa tri dni. Na zunaj bodo moderna letala podobna zrakoplovom s krili na vrhu cigari podobnega trupa. V njih bo dovolj prostora za vse, udobne kabine za posadko in potnike, prav tako kakor na modernih prekooceanskih parriikih. Važna zborovanja in ime Si-korskega kažeta, da ne gre za običajno fantazijo. Sikorskv sam je konstrukter sedanjih velikih hidroplanov, ki letajo pod imenom »China Clipper« redno med Severno Ameriko in Havajskimi otoki in ki so še nedavno letali med San Franciscom in Šanghajem. Njegov »Clipper S 42«, ki je letal med New Yorkom in Bermudskimi otoki, je sam po sebi čudo moderne tehnike. Na čem gTadi Sikorskv svoje trditve o novih zračnih ladjah? Sloveči konstrukter jih izvaja iz svojih izkušenj v laboratoriju, pa tudi iz prakse z zgrajenimi letali, s katerimi se njegovi računi točno ujemajo. Tako prihaja do zakliučka, da bodo nova letala z nosilnostjo 50 ali 100 ton mnogo boljša od lažjih letaL Za primer mu služi primerjava najmodernejšega letala »Clipper S 42« s starejšim tipom »S - 40«, ki je bil kot prvo letalo te vrste uveden v prekooceanski promet in ki še vedno leta nad Carribskim morjem in v Južno Ameriko. Primerjava obeh hidroplanov nam pokaže, da porabi večje »S - 42« manj pogonskih snovi in olja za mazanje na 1000 km dolgi progi, nego manjše »S - 40«, čeprav ima večje koristnega tovora dvakrat toliko. Na enem zadnjih poletov je imel »S - 42« koristnega, tovora 4180 kg in porabil je 3346 kg gazolina in olja, dočim nese »S - 40« na taki poti samo 1600 kg koristnega tovora ter porabi 3900 kg olja in pogonskih snovi. Če preračunamo to na enoto poti, tovora in pogonskih snovi, dobimo v dobro večjemu letalu razmerje 3.2 : 1. Na podlagi teh ugotovitev je Sikorskv izračunal, da se bo razmerje v korist novega orjaškega letala še zboljšalo. Po njegovem prepričanju ni več daleč čas, ko bodo prevažala letala čez morje po več sto in celo po več tisoč ljudi naenkrat, kakor jih prevažajo zdaj veliki prekooceanski pamiki. Z drugimi besedami bi se to reklo, da ni več daleč čas, ko bo človek premagal čas in razdaljo tako, da niti približno ne bosta več igrala take vloge odnosno ne bosta tako velika ovira človeku, kakor sta zdaj. Hollywoodski finančni diktator Giannini Prvotno je bil bančni sluga, zdaj ima pa v rokah eno največjih bank Skoraj ves svet pozna imena velikih ameriških filmskih producentov, ljudje vedo, kdo je Jesse B. Lasky, Samuel Goldwyn in drugi, malokdo v Evropi pa pozna ime moža, od katerega so odvisni vsi filmski magnati. Ta mogočni mož je 57 letni Američan italijanskega rodu Alberto Giannini On je predsednik Bank of America, od katere je odvisno rojstvo 500 filmov na leto in usoda cele armade ljudi, navezanih na zaslužek pri novih filmih. Ko je prišel Giannini v Ameriko, mu je bilo 15 let in vse njegovo premoženje je znašalo 8 dolarjev. Bil je najprej sluga, potem pa knjigovodja in blagajnik banke v San Franciscu. Pozneje je ustanovil majhno menjalnico in končno je postal ustanovitelj, lastnik in predsednik Bank of Italy and California v Los Angelesu, ko mu še ni bilo 25 let. Banka je bila v začetku skromen lokal s tremi mizami, za katerimi je uradovalo pet uradnikov. S prihodom Carla Laemmlea in Jesse Laskea v Los Angeles je pa doživela banka velik razmah. Oba trgovca s sadjem in sočivjem sta sklenila poskusiti svojo srečo z izdelovanjem filmov. Nista pa imela dovolj denarja, a velike kalifornijske banke niso kazale nobenega veselja investirati denar v tako dvomljive kupčije. Giannini je bil najmanj nezaupljiv. Posodil je Laemmleu in Laškemu najprej malo, potem pa več denarja tako, da sta mogla na ugodno kupljenih zemljiščih v HoHy- vvoodu zgraditi nekaj poslopij in pridobiti za svoje načrte neznanega moža Cecile de Milla. On je postal režiser njunih prvih smešno primitivnih filmov z Divjega zapada. Načrti so se obnesli in Giannini je pri tem zaslužil toliko, da je lahko čez nekaj let pokupil večino delnic East River Bank v New Torku, Kmalu potem je prekoračilo njegovo premoženje prvi mflrjon dolarjev. Prišel je pa nepričakovan preobrat. Giannini se je namreč dal pregovoriti, da je stmnoo jsjsjflssj issa-jm fsjmiu prod mestnem« ^no^ fTiifisa sa latesavo treh filmov. Ves New Vork Je vedoi, da ta večno nasmejani lahkoživec nima niti sto dolarjev in bankirji z Wall S tre e ta so bili prepričani, da je njihov novi kolega Giannini, ki so ga sodno gledali postrani, nenadoma zblaznel. Vsi so mu napovedovali polom. Povsem nepričakovano se je pa zgodilo v prav nasprotno. ze prvi Chaplinov i firm je prinesel lepe dohodke, a pri tretjem ' K Je fgarmmi prepričal, da je napravil z neznanim komikom dobro potezo. S tem so se pričeli njegovi presenetljivi uspehi. Vedno več filmskih producentov je zaupalo usodo svojih načrtov izbornomu instinktu malega Italijana in zdaj v Ameriki ni nobenega filmskega podjetja več. ki bi ne bilo tako ali drugače odvisno od njega. Njegov denar dela prav tako v Para-moontu. kakor v Metro Goldwyn Maver. Warner Brothers, Universalu, United Ar-Osts in drugih. Ko je filmski inženjer Horst pred leti usta novil v Filaderfiji družbo United Color FTrrns Production, da bi trgovsko izkoriščala prvi film v naravnih barvah, je dobila Bank of America 55r; deležev. Od tistega časa izplačuje podjetje vsako leto dividende, toda filmov v pravih naravnih barvah še niso izdelali, ker jih Giannini Se no more rabiti, kajti njegov denar je obenem investiran v družbo Tehnicolor Production. ki se drži mehaničnega Irvingovega barvnega sistema. Ta denar mora biti pa najprej amotiziran in šele potem se bo dalo govoriti o Horstovem patentu z naravnimi barvami. Tudi najvažnejše dovoljenje za izdelovanje plastičnega filma je dobila Bank of America. Toda tudi plastičnih filmov zaenkrat še ne bodo izdelovali, ker se mora najprej amortizirati v navadne neme filme investirani denar. Neprevidne glave v Ameriki mislijo, da je Giannmijeva finančna diktatura največja ovira v razvoju filmske tehnike. Profesorji univerze v Yalu so pa očividno drugačnega mnenja, ker so že pred petimi leti podelili Gianniniju častni doktorat za usluge na znanstvenem polju. Dve lovski Charles Fallot pripoveduje: Marius se je odpeljal nekega dne v Afriko in povedal vsem, da gre na lov na leve. Njegovi starši, prijatelji in znanci so ga spremili in se zelo prisrčno poslovili od njega. Zbogom, Marius, zbogom, junak! — so klicali za njim. Cas je tekel in redno dvakrat na teden je poročal Mariev nečak v kavarni, da je stric ustrelil že več velikih, malih in srednjih levov. Kazalo je, da je Marius prisegel, da bo iztrebil kraje zveri. Naenkrat pa ves teden ni bik) o njem nobene vesti. Cez nekaj dni je prišla samo kratka brzojavka: »Marius umrl, nesreča na lovu.« To je bilo strahu in groze! Vsi prijatelji 30 se zbrali in sklenili prepeljati Marievo truplo v Marseille. Takoj so poslali brzojavko: »Pošiljamo ček. Pošljite takoj Marievo truplo.« Cez tri dni je prispel velik zaboj. Ma-rievi prijatelji so ga previdno odprti in kriknili od presenečenja. Pošiljatelj se je bil zmotil, namestu Marievega trupla je bil položil v zaboj velikega leva. Takoj so poslali v vzhodno Afriko novo brzojavko: >Zgodila se je obžalovanja vredna pomota. Prosili smo, da bi nam poslali truplo mrtvega junaka, pa ste nam poslali leva.« Naslednjega dne je pa prišel odgovor: »Marius je v levjem telesu.« Katkoviden lovec vpraša lovskega čuvaja: — Prosim vas, ali so že prištt vsi lovci iz gozda? — Da. — Zares vsi? — Da.. — In zdravi, brez nesreče ? — Da. — Hvala bogu, torej sem vendarle ustre-lfl srnjaka, — vzdihne lovec olajšano. Selitev prestolnice Pred tremi leti so merodajni gospodje brazilske države Govaz sklenili preseliti prestolnico odnosno opustiti dotedanjo prestolnico Govaz in izbrati novo, ker je mesto pred leti silno trpelo zaradi pomanjkanja pitne vode, V vsem mestu sta bila samo dva skromna vodnjaka, vodovodov pa sploh ne. Tako so morali pitno vodo voziti od daleč v sodih. V susl od aprila do oktobra je bilo vsako leto širno pomanjkanje vode. Iz vodnjakov vode ni bHo mogoče prti, ker je bila preveč apnenčasta. Mesto Govaz je stalo na živi skali, kjer niso mogli napeljati vodovoda, niti kanalizacije brez ogTomnih stroškov. Zato so sklenul prepustiti staro mesto njegovi usodi in izbrati si novo. Odločili so se za najbolj obljuden kraj države, koder vodi glavna ze:ezniška proga. Ta kraj trna ugodno podnebje in reka Meda Fonte, tekoča skozi novo prestohiioo, teče hitro, da se ne delajo močvirja, legla komarjev m malarije, V okolici so veliki gozdovi, kar tudi ugodno vpliva na podnebje. OTORGES OHNET: 24 S ERGEJ PRIMI Romun j — Da, toda gospa Desvarennesova nikoli ne bo dovolila princu vmešavati se v njene trgovske posle. — Kdo ve? — je dejal Herzog, — počakati moramo, kakšna bo pogodba. — Toda, — je vzkliknil Cayrol živo, — jaz bi ne hotel postati sumljiv, da sem zapeljal zeta gospe Desvarermesove v kakršnokoli špekulacijo. — Kdo vam pa pravi to? — je odgovoril Herzog hladno. — Mar iščem delničarje? Saj imam več denarja, nego ga potrebujem; vsak dan odklanjam milijone. — Oh, saj vem, da begajo kapitalisti za varni, — je dejal Cavrol smeje. — In da bi jih speljali na led, se pretvarjate kakor lepa ženska. Toda pojdi va čestitat princu. Ta čas, ko sta govorila Cavrol in Herzog teh nekaj besed, ki so bile zelo važne za Paninovo bodočnost, se je odigral povsem neopaženo drug prizor, strašen v svoji enostavnosti. Mihelina se je bila vrgla z vsem ognjem svoje nežne duše v materino naročje, Sergej je ginjen opazoval ta prizor kot posledico ljubezni mladega dekleta do ko se je naenkrat dotaknila njegove rame ka de Cernav vsa posinela, globoko udrtih oči in krepko stisnjenih usten. Princ se je ob pogledu na njo ustrašil. Brž se je ozrl okrog. Nihče ju ni opazoval. Peter je stal z Marechalom, ki ga je tiho tolažil, kakor tolaži resničen prijatelj prijatelja v težkih urah življenja. Gospa Desvarennesova je pa držala Miheli-no v naročju. Sergej je stopil h gospodični de Cernav. Le-ta ga je še vedno merila s pretečim pogledom. Obšel ga je strah. — Pazite se, — je dejal. — Pred kom? — je odgovorilo mlado dekle z i zp remen j enim glasom, — česa bi se mogla zdaj Še bati? — Kaj hočete? — je vprašal Panin hladno in nestrpno. — Hočem z vami nemudoma govoriti. — Saj vidite, da je to izključeno. — Moram. Cavrol in Herzog sta prihajala k princu. Sergej se je nasmehnil Ivanki in pokimal z glavo, kakor bi hotel reči: da. Mlado dekle se je tiho obrnilo, pričakujoč očividno izpolnitve dane obljube. Cayrol jo je v nežni zaupljivosti prijel za roko. — Kaj ste mu rekli, gospodična, temu srečne mu princu, ki dosega v svojih sanjah postavljeni cilj? Z njim ni treba govoriti, pač pa z menoj, če mu hočete dati malo upanja. Trenutek je ugoden; to je dan zaroke. Saj veste, kako vas ljubim: ne odklanjajte me več, kakor ste delali to doslej. Če njega, drhteča roka. Obrnil se je. Pred njim je stala Ivan- bi hoteli biti dobri, glejte, kako bi bilo to lepo. Obe poroki bi praznovali istega dne, V eni cerkvi, en obred, sijajna svečanost, združili bi se štirje zakonci. Mar vas ta slika nič ne mika? — Saj dobro veste, da je mene težko premotiti in izvabiti, — je odgovorila Ivanka in se prisiljeno nasmehnila. Pristopili sta Mihelina in gospa Desvarennesova. — Glejte, Cavrole, — je dejal Sergej navdušeno, — danes sem srečen; morda se mi bo posrečilo priboriti srečo tudi vam. Ali nri dovolite zastopati vašo zadevo pri gospodični de Cernav? — Od vsega srca! Zgovoren advokat mi je nujno potreben, — je vzdihnil bankir in zmajal melanholično z glavo. — A vi, gospodična, ali hočete prestati preizkušnjo? — je vprašal princ obrnjen k Ivanki- — Vedno sva bila dobra prijatelja, zdaj pa postanem skoraj vaš brat. To mi daje gotove pravice do vašega duha in srca, če se ne motim. Ari smem to pravico uveljaviti? — Smete, gospod, — je odgovorila Ivanka hladno. — Poskus je čisto nov. Kdo ve? Morda se bo posrečil. — Daj bog, — je vzkliknil Cavrol, potem je pa stopil k Paninu rekoč: — Ah, dragi princ, kako sem vam hvaleženJ Vi veste, — je pripomnil tiho, — da sem vam vedno na razpolago, če rabite nekaj tisočakov za nevestin nakit... — No, no, podkupovalec! — se je zasmejal Sergej, toda nekam prisiljeno, — glej, glej, kako razmetava svoj denar. Sami vidite, da ni nepremag- ljiv ta vas denar, če se morate obračati na moje slabe strani. Toda vedite, da hočem delati samo za slavo. In obrnjen h gospe Desvaj-ennesovi, je dejal: — Samo četrt ure, prosim, — Ne brani se preveč, — je zašepetala Mihelina svoji družici na uho in jo nežno poljubila, ona ji pa poljuba ni vrnila. — Pojdi z menoj, — je dejala Mihelina Petru in ga prijela pod roko, — hočem se posvetiti samo tebi, dokler bo Sergej izpovedoval Ivanko. Postanem zopet tvoja sestra kakor nekoč. Če bi vedel, kako rada te imam. Marechal je odprl široka steklena vrata na vrt in salon je napolnil vonj krasne pomladne noči. Vsi so odšli na zeleno trato. Na nebu so migljale tisočere zvezde. Mihelinine in Petrove oči so se dvignile k sinjemu nebosklonu in podzavestno so iskale zvezdo, ki je vodila njuno usodo. Ona se je ozirala v nebo, da bi zvedela, ali bo njeno življenje dolga pesem ljubezni, o kateri je sanjala, on pa, da bi vprašal, da-Ii pride slava, ta neskromna vladarica, ki ji je bil doprinesel toliko žrtev, vsaj potolažit ga za izgubljeno ljubezen. VTI. V salona sta ostala samo Ivanka in Sergej. Maska je bila padla z njunih obrazov. Prisiljeni smehljaj je bil izginil. Gledala sta se s repo kakor nasprotnika pred dvobojem, ki hočeta drug drugemu iz oči prečitati zahrbtne misli, da bi se mogla ogniti smrtnemu udarcu m sama zadati odločilni udarec Urejajo Josip BapsjsB^ — Za »Narodno tiskarno« Fran Jeran — Za upravo ln lnseratni del lista Oton Clnistaf — Vsi v