Ameriška Domovina AMCRICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN tANGUAGG ONLY SLOVCNJAN bervmg Chicago, Milwaukee, Waukegan, Buluth, Joliet, San Francisco, MORNING N6WSPAP6II N - Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg, Denver, indisuriapous, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, all Ohio AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-680X) CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 12, 1979 SOVJETSKA ZVEZA ZANIKA TRDITVE 0 NAVZOČNOSTI SVOJIN VOJAKOV NA KUBI WASHINGTON, D.C. — V ponedeljek je Sovjetska zveza zanikala trditve Carterjeve vlade o navzočnosti redne sovjetske vojaške enote na Kubi. Na konferenci neuvrščenih držav, ki je pretekli teden potekla v Havani, je kubanski voditelj Fidel Castro tudi trdil, da Sovjeti nimajo takšne enote na Kubi. Do ponedeljka so Sovjeti sami uradno molčali o tej zadevi. Uradni sovjetski odgovor ameriškim trditvam je bil objavljen v besedilu uvodnika na prvi strani glavnega časopisa sovjetske komunistične stranke “Pravda”. Ta prostor uporabljajo Sovjeti za najbolj važne uradne izjave. O-pazovalci v Washingtonu in Moskvi so prepričani, da je bil uvodnik v ponedeljkovi “Pravdi” vnaprej skrbno pregledan — morda tudi napisan — v naj višjih sovjetskih političnih krogih. V tej izjavi, ki jo je za tujino posredovala uradna sovjetska tiskovna agencija TASS, Sovjeti trdijo, da so ameriške skrbi pretirane in “brez podlage”. Vsi sovjetski vojaški strokovnjaki na Kubi delujejo le kot svetovalci, nadaljuje izjava. Ameriška vlada sicer prizna, da imajo Sovjeti približno 2000 takih svetovalcev na Kubi, vztraja pa pri trditvi, da so podatki o redni sovjetski vojaški enoti povsem zanesljivi. Državni tajnik za zunanje zadeve Cyrus R. Vance je v ponedeljek imel uraden pogovor s sovjetskim veleposlanikom v Washingtonu, Anatoli-jem F. Dobrininom. Dobrinin se je pravkar vrnil s posvetovanja v Moskvi in je sezna-njem s stališčem svoje vlade glede te zadeve. Veleposlanik, ki zelo dobro obvlada angleščino, ni hotel na vprašanja novinarjev odgovarjati. Vance in drugi ameriški zastopniki tudi niso hoteli kaj dosti javno povedati o poteku razgovora. P r e d s t avnik za tisk v tajništvu za zunanje zadeve je izjavil, da je bil ta sestanek med Vancem in Dobrininom prvi poskus rešiti ta problem. “Brez dvoma bosta imela več takih sestankov,” je rekel. Carterjeva vlada in ameriški diplomati niso pričakovali, da bodo Sovjeti tako odločno in kategorično zanikali trditve o vojaški enoti na Kubi. “Mi ne bi kaj takega javno trdili, če ne bi bili sigurni o točnosti podatkov,” je poudaril uslužbenec v Beli hiši. “Torej ne moremo sprejeti ponedeljkovo sovjetsko izjavo, da teh vojakov na Kubi ni, drugače kot navadno in namerno laž. Kaj imajo v glavah v Kremlju, nimamo pojma.” Stališči obeh vlad sta postali tako različni, menijo opazovalci v Washingtonu, da bo sedaj silno težko najti rešitev, sprejemljivo obema vladama. Ni več vprašanja par tisoč vojakov, trdijo, ampak ponosa obeh držav in njunih voditeljev. Ameriška vlada in predsednik Carter sam sta izjavila, da je sedanje stanje ZDA nerhogoče. Sovjeti so rekli, da omenjenih vojakov na Kubi sploh ni. „ Ižid te krize v odnosih med ZDA in ZSSR ne morejo v Washingtonu p r e d v idevati. Najbolj verjetno pa je, menijo opazovalci, da bodo Sovjeti končno spremenili sestavo te vojaške enote in jo drugače razporedili; Carterjeva uaner pomnosni ; štiri teroriste CHICAGO, 111. — Predsed- j nik Carter se je odločil pomilostiti štiri Puertoričane, ki so bili več kot četrt stoletja zaprti zaradi terorističnih dejanj proti ameriški vladi. Noben od teroristov ni vložil prošnje za pomilostitev in vsi so trdili, da jim ni nič žal svojih dejanj in žrtev, ki so jih ta dejanja terjala. Najbolj znan med teroristi je 65-letni Oscar Collazo, ki je leta 1950 sodeloval pri napadu na vladno rezidenco Blair House v Washingtonu, kjer je začasno živel z družino takratni predsednik Harry S. Truman. Cilj napadalcev je bil Trumana ubiti. To se jim ni posrečilo, ubili so pa stražarja. Collaza so takoj prijeli in je bil zadnjih 29 let v zaporu. Ostali trije teroristi so leta 1954 streljali na člane spodnjega doma Kongresa in pri tem ranili pet kongresnikov. Želja puertoričanskih teroristov je bila doseči neodvisnost za Puerto Rico. To borbo bodo — tako so vsi štirje v ponedeljek obljubili — z vso vnemo nadaljevali. Zanimivo je, da bi ameriški Kongres takoj proglasil neodvisnost Puerto Rica, če bi večina prebivalcev tega o-toka to želeli. Takšne želje pa na Puerto Ricu ni. vlada pa bo sporočila, da je dosegla svoje cilje in je spor rešen. Splošno mnenje v Washingtonu je, da je odkritje sovjetskih vojakov na Kubi povzročilo novo, nezaželeno težavo pri odobritvi SALT II pogodbe. VREME Čez dan pretežno sončno, nato delna pooblačitev. Naj-višja temperatura okoli 83 F. Jutri bo pretežno oblačno in nekaj hladnejše. Najvišja temperatura okoli 77 F. Iz Clevelanda in okolice Resnično krščanstvo pri nas danes in jutri lEfgiija in Irska v skupnem nastopu proti terorju IM | LONDON, Ang. — Ministrska predsednica britanske vlade Margaret Thatcher in ministrski predsednik irske vlade Jack Lynch sta se srečala v sredo in sporazumela o povečanem sodelovanju njunih vlad v skupnem boju proti terorju Irske republikanske vojske. Pogovor med Thatcherjevo in Lynchom je trajal 5 ur. Oba državnika ; sta se udeležila slovesnega pogreba lorda Mountbattena v stolnici Westminstra. Lorda Mountbattena so pretekli teden ubili pripadniki IRA. Zastopniki obeh vlad se bodo sestajali v prihodnjih tednih in obravnavali možne skupne ukrepe proti IRA. Britanska vlada bi namreč rada imela dovoljenje irske ' vlade, teroristom IRA slediti preko meje med Severno Irsko in Irsko republiko. Lynch je že rekel, da bi bilo kaj takega nemogoče za njegovo i vlado in irsko ljudstvo. V sredo pa je izrazil pripravljenost irske vlade pogovarjati | se o drugih za Irsko manj ponižnih skupnih ukrepov. Nobenega dvoma ni, da imajo pripadniki IRA varno zatočišče v Irski republiki kljub te-rnu, da je IRA tam prepove-, dana organizacija. Druga želja britanske vlade je podpisati pogodbo z , Irsko republiko, v kateri bi , bila predvidena možnost izročitve Angliji ljudi, osumljenih terorističnih dejanj v , Severni Irski in Angliji. Neuradni viri v Dublinu menijo, da do take pogodbe ne bo nikoli prišlo. ------o----- Ajatola Talegam je umrl v Iranu TEHERAN, Iran. — V ponedeljek je umrl eden najbolj spoštovanih voditeljev upora Proti šahu Pahlaviju, 69-letrii ■Ajatola Mahmoud Talegani. Zadel ga je srčni infarkt. Med . drugim je bil Talegani načelnik revolucionarnega sveta v Iranu. Splošno znano je bilo, da Se nista Talegani in Ajatola Homeini soglašala o poteku Hvajanja revolucionarmh sprememb v Iranu po strmoglavljenju šaha. Homeini se le pokazal kot izrazit verski lanatik, medtem ko je bil Talegani bolj zmernega zna-^aja. Nepričakovana smrt Ta-loganija bo brez dvoma okrepila vlogo Homeinija v Iranu, ženijo v Teheranu. Posebno T preteklih dveh mesecih so °Pazili precejšnjo porast priljubljenosti Talegani j a med iranskim občinstvom. Prednost Taleganija v očeh ^okaterih iranskih revolucio-harjev je bilo dejstvo, da ni-°li ni bežal v tujino, kot je ° storil Homeini, ampak je 0f;tal v Iranu. Šahove oblasti 'j0 ga aretirale in strašno mu-,e- Po mnenju Taleganije-vih prijateljev mu nikoli ni ^sPelo premagati posledice tega mučenja. i ------°----- Oglašajte v Ameriški °movini! S tem boste i omagali sebi in svojemu 0venskemu listu! Začetek prevažanja šolarjev potekel brez večjih težav CLEVELAND, O. — V ponedeljek se je začelo obvezno prevažanje šolarjev v javnih šolah tega mesta, ki ga je odredil zvezni sodnik Frank J. Battisti. Tudi včeraj ni bilo posebnih težav. Naj večja skrb staršev otrok, učiteljev in šolskega odbora je bila možnost demonstracij ali celo neredov, ki naj bi jih povzročili nasprotniki tkzv. “businga”. Takšnih neredov pa ni bilo. Po podatkih, ki jih je posredoval šolski odbor, se je približno 73% vseh pričakovanih šolarjev res udeležilo šolskega pouka. Povprečna navzočnost šolarjev na prvi dan pouka v šolskem letu je 85%, je povedal novinarjem načelnik clevelandskih javnih šol dr. Peter P. Carlin. Podatki za posamezne šole pa so bili zelo različni. V devetih osnovnih šolah okraja Kennedy je npr. le 41% od pričakovanih belih šolarjev prišlo k pouku, medtem ko je bilo šolarjev črnskega rodu kar 79%. Večkrat v prvih dneh je prišlo do pomote, ko šolski avtobusi niso pravočasno pobirali šolarjev ali so imeli mehanične okvare. Najbolj veseli so bili prevažani otroci sami. Kot kaže, je večina teh šolarjev prevažanje sprejela kot prijetno in nenavadno doživetje. Organizacije, ki obveznemu prevažanju nasprotujejo, so priredili piknik na zahodni strani mesta in povabili tja svoje somišljenike. Zbralo se je okoli 200 ljudi, ki so se kmalu razšli. Glavni zastopnik teh organizacij v Clevelandu, Norbert G. Dennerll je trdil, da so borbo proti pre-vaižanju komaj začeli in da bodo vztrajali do konca. IV. Tisočletna povezanost med državno oblastjo in Cerkvijo je ustvarila v nas globoke reflekse. Kot nekaj samo po sebi umevnega smo sprejemali, da je Cerkev privilegirana, da ji oblast stoji ob strani, da ji daje potrebna sredstva za življenje, da uživa pri ljudeh ugled, ki ga ima vse, kar podpira država. Tega je sedaj konec. Tem bolje. To ni samo negativno. S tem smo dobili neodvisnost (in te neodvisnosti ne smemo prodati!), ki je ne bi imeli, če bi bili denarno ali kakorkoli vezani na državo. Brez dvoma je ta položaj, bolj zahteven, toda manj dvoumen. Vsekakor je to položaj, ki nam je dano v njem živeti. Še več: treba je reči, da ne bi hoteli nazaj. Tu so pogoji za krščansko življenje. Zahtevamo samo to, kar je nakazal Janez Pavel II. 20. oktobra 1978 v svojem prvem govoru diplomatom: “Da bi se mogli kristjani brez posebnih privilegijev, vendar v vsej pravičnosti vzgajati v veri, obhajati verske obrede in imeti kot pošteni državljani enakopraven položaj v družbi.” 6. Ko danes Cerkev nagovarja človeka, lahko potrka na to, kar je v njem najboljšega: na njegovo svobodo, na nj egovo religiozno odločitev. In človek se odloča za dtihov-ne vrednote, brez sleherne materialne, politične ali druge koristi. Cerkev nagovarja človeka v središču, v njegovi vesti, tam kjer se svobodno odloča. Človeka vabi k uresničevanju človeškega in krščanskega ideala; poziva ga k pravičnosti, iskrenosti, k poštenosti, pogumu, ljubezni. K ničemur drugemu. Sredi moralne puščave, ki v njej živimo, sredi vsakdanjega nihilizma, ki se v njem gibljemo, je to za Cerkev izredna milost. Cerkev poziva človeka k treznosti, samostojnosti, k svobodi. Tako je sredi ideološke' monolitnosti edini prostor, kjer Slovenec lahko sliši drugačne besede, besede o drugih stvareh. KOČLJIVI DANES V takem položaju je torej Cerkev na Slovenskem, če profani pogled vidi v njem samo splet zgodovinskih silnic, kristjan odkrije tu božjo roko, ki vodi dogajanje in vse ureja tako, da pripomore k dobremu tistih, ki Boga ljubijo (prim. Rimlj 8, 28). Kako ne bi videli, da je dobro za nas, če smo bolj ubogi, bolj jasno usmerjeni k temu, kar je naše poslanstvo, bolj notranje svobodni? Kakšno naj bo naše stališče do stvarnosti, ki v njej živimo? V zavesti, da smo sestavni del te družbe, v zavesti, da smo sinovi iste zgodovine, ki nas je zgnetla in nas pogojuje, v zavesti slovenske in krščanske odgovornosti se bomo vključili v to stvarnost, bomo v njej zavzeli svoje mesto in odigrali svojo vlogo. Nismo od tega sveta, vendar smo na tem svetu in samo tu lahko uresničimo svoj človeški in krščanski poklic. V tem času in v tem prostoru moramo sprejeti nase odgovornosti, ki nam jih nalagajo domovina, skupnost, družina, poklic. Samo znotraj tega o-kvira lahko služimo Bogu in bližnjemu. Samo tako bomo uresničevali vrednote, ki imajo v sebi prvino večnosti: pravičnost, mir, bratstvo, ljubezen. Zato rečemo, da temu času in tej stvarnosti. Ni po-polna^ kot ni popolna nobena človeška stvar, vendar je sprejemljiva. Zato kristjani ne bomo dajali vtisa, da smo zagledani v preteklost, v preživete sisteme. Kristjani ne pričakujemo vrnitve ničesar, nobene klerikalne Slovenije. Sprejemamo sedanjost in ji skušamo prispevati svoj delež. Da, sprejemamo sedanjost. Vendar ne brez pomislekov, ne brez zadržanosti. In ne brezpogojno. Zastavljajo se nam vprašanja, mimo katerih ni mogoče. Ali smo sprejeti kot kristjani? Ali smo sprejeti brez prozelitskih namenov? Ali ta družba daje zadosti prostora in sonca za normalno rast naše vere? Mnogi komunisti brez dvoma so za to, v praksi pa vedno znova prihaja do veljave drugačna smer. Navedimo nekaj pomislekov. (Dalje) Franc Rode Dr. Kern bolan— Znani rojak dr. Frank J. Kern je v Euclid General bolnici. Zadela ga je možganska kap. Zdravstveno stanje 92-letnega zdravnika je resno in obiski niso dovoljeni. Iščemo raznašalca— Uprava Ameriške Domovine išče raznašalca lista za E. 63 St., Orton Ct., Carl in Bonna Avenue. Uprava tudi išče raznašalca za list za St. Clair Ave., E. 70 St., E. 73 St. in E. 75 St. Oglasite se v upravi AD na 6117 St. Clair Ave. ali pa kličite tel. 431-0628. Balincarski klub Baragovega doma zmagal na tekmovanju— V soboto in nedeljo, 8. in 9. septembra, so se vršile balincarske tekme v Fair-portu, Ohio. Tekmovalo je 32 balincarskih skupin, med katerimi je bil tudi balincarski klub Baragovega doma. Po ostri in napeti borbi je nepričakovano zmagal balincarski klub Baragovega doma. Dobil je prvo nagrado in trofejo. Moštvo kluba sestavljajo sledeči: Jože Dovjak, Ivan Sinecevic, Ivan Cukon in Julib . Sergovic. Čestitamo! Smrt v domovini— Žalostno novico iz domovine je sprejel g. Manin Ko-mochar, da mu je dne 16. julija preminul brat Franc Ko-mochar jz Čateža ob Savi. Tam zapušča družino, dve sestri in dva brata. Lep dar AD— Naročnik John Kozina, Richmond Hts., Ohio je daroval $10 v podporo listu. Hvala lepa! Kosilo in prodaja krofov— Oltarno društvo fare Sv. Vida pripravlja okusno kosilo za nedeljo, 16. septembra, od 11:00 ure predpoldne do 2:00 popoldne. Lepo prosijo, da bi članice in druge faranke darovale domače pecivo. V soboto, 15. septembra bo Oltarno društvo imelo prodajo krofov ob običajnem času. Pridite in se poveselite s prijatelji pri dobrem kosilu. Pričetek šole— Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti v Collinwoodu se prične to soboto, 15. septembra. Ob 9. uri bo vpisovanje, redni pouk pa se prične ob 9.30 v šolskih prostorih. Spominski darovi— Kot šopek cvetja na grob svojemu možu Francetu Vehovcu, je darovala za koroške študente v Mohorjevi hiši $50 žena Slava Vehovec. V isti namen je darovala v spomin pok. možu Jožetu Miklavčiču $30 njegova žena Marica Miklavčič. Prav tako za revne koroške študente v spomin prerano umrlemu Dr. Tomažu Sfiligoju sta darovala $20 Frank in Paula Po-stotnik, Geneva, Ohio. Za koroške študente je še darovala $10 Ivanka Tominc, v spomin Jožici Pavli, ki je umrla v Sloveniji. Za vse darove se v imenu Mohorjeve družbe prav lepo zahvaljuje poverjenik J. Prosen. Žalostna vest— V Celovcu na Koroškem je v bolnici 1. septembra umrla šolska sestra Gonzaga Koben-tar (Jerica). Pokopana je bila 5. septembra v St. Rupertu pri Velikovcu. Vsem, ki so jo poznali, jo priporočamo v molitev. Romanje v Frank— Organizatorji prosijo, da pohitite s prijavami za buse za romanje DSPB Cleveland v Frank, Ohio 23. septembra, da bodo imeli čas naročiti še dodatni bus, ker dosedaj rezervirani so že polni. Prijave sprejemajo: Vinko Rozman (881-2852), Lojze Bajc (486-3515) in Marija Mauser (391-2761). Seja farne šole Marije Vnebovzete— PTA odsek pri farni šoli Marije Vnebovzete ima redno mesečno sejo v četrtek, 13. septembra, ob 7.30 zvečer. Nova ravnateljica šole, s. Donna McKula bo prisotna kot tudi ostalo učiteljstvo. Vsi starši so lepo vabljeni! Važna seja— Podružnica št. 41 SŽZ ima v torek, 18. septembra, zelo važno sejo ob 1. uri popoldne v sobi 2 v Slovenskem delavskem domu na Waterloo. Pred sejo bodo pobirali ases-ment. Velik bazaar— Clevelandska društva Slovenske ženske zveze priredijo v nedeljo, 16. septembra, v Slovenskem domu na Holmes Ave., ob 1.-8. zvečer, velik bazaar. Pridite! ------o------ Umrla je vdova Edija Slovika DETROIT, Mich. — V Sinai bolnišnici v tem mestu je pretekli petek umrla po dolgi in mučni bolezni 64 let stara Antoinette Slovik, vdova pc leta 1945 ustreljenem ameriškem- vojaku Ediju Sloviku. Edi Slovik je bil edini ameriški vojak, ki so ga usmrtili zaradi dezerterstva v drugi svetovni vojni. Drugega takega primera v ameriški zgodovini ne poznajo od časa državljanske vojne do danes. Znano je, da je približno 20,000 ameriških vojakov dezertiralo med drugo svetovno vojno, Edi Slovik pa je bil e-dini, ki je bil za ta zločin kaznovan s smrtjo. Zadnja leta se je ga. Slovik vztrajno borila doseči vse pravice, ki jih po zakonu uživa vdova pokojnega vojaka. Čeprav si je pridobila precej zagovornikov v Kongresu in Carterjevi vladi, ji ni uspelo teh pravic dobiti. Pritožila sa je, da ji ni vlada nikoli uradno sporočila, kaj se je v resnici zgodilo z njenim možem. Zvedela je za zadevo šele leta 1953, ko so bile okoliščine moževe smrti opisane v rtfeki knjigi. Poznejša raziskovanja nekaterih zgodovinarjev in drugih, ki so se zanimali za Slo-vikov primer, so pokazala, da je bilo ravnanje vojaškega sodišča v marsičem sumljivo. Ni bilo nobenega dvoma, da je Slovik res dezertiral. To dejanje je sam priznal. Zakaj je po tako hitrem in edinstvenem postopku prišlo do njegove'usmrtitve, pa niti danes ni povsem jasno. Hmmšm Bohovima » I/ I<- A V— f I< * Ali - 6117 ST. CLAIR AVE. -- 431-0628 — Cleveland, OH 44108 AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0164-68OX) James V. Debevec — Owner, Publisher Dr. Rudolph M. Susel — Editor Published Mon,, Wed., Fri., except holidays and 1st 2 weeks in July NAROČNINA: Združene države: §28.00 na leto-; §14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Kanada in deželo izven Združenih držav: $40.00 na leto; $25.00 za pol leta; $15.00 za 3 mesece Petkova izdaja $15.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; §8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $40.00 per year; $25.00 for 6 months; §15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio ' No. 101 Wed., Sept. 12, 1979 Slovenski zdomski otrok in šola n. , Slovenski izseljenski človek, kadar koli naj je zapustil stari kraj in kjer koli se je v tujem svetu naseli!, je prinesel s seboj in zapustil sledečim rodovom podo-bo otroka in smernice ter metode za njegovo vzgojo, kakor je učil svetniški mož in odlični vzgojitelj mladine, škof Anton Martin Slomšek. V Slomškovi izvrstni vzgojni knjižici “Blaže in Nežica v nedeljski šoli” opisani oris otroka, kakor tudi napotki za njegovo obliko vanje in vzgojo v šoli se bistveno razlikujejo od nauka, ki ga je pozneje učil že zadnjič omenjeni dunajski judovski učenjak S. Freud. Kjer koli po svetu se Freudove teorije uporabljajo za i zhodišče pri formiranju o-troka, bi se proti temu moral pojaviti skupen odpor vseh krščanskih krogov. Žal temu ni tako. Ameriška javna ljudska in višja (High) šola spadata v ta okvir. Cerkve in verske občine, med njimi tudi katoliška Cerkev — molčijo. Slovenski izseljenec in njegov potomec, prežet s Slomškovim vzgojnim duhom, je ostal osamljen, brez moči. Zaradi množice cerkvenih in-verskih skupin in raznih ločin v Ameriki v javnih šolah ni mogoče imeti verskega pouka, niti ne skupne molitve; to zabranjuje zvezna ustava z določbo > ločitvi cerkve od države. Izobraževanje in vzgajanje otroka se razvija brez religioznega fundamenta, vendar zakonito ni usmerjeno proti Bogu, kot je recimo v Sloveniji pod komunizmom. Tam ie ateizem z zako-nam uveden v vse šole (privatne šole so prepovedane) : ot edina baza za vzgojo otroka, dočim je v svobodni \ rcriki javna šola religiozno “nevtralna”, ustanav-Aiije privatnih, tudi verskih, šol je neomejeno. Sklice-r m je režima v stari domovini, češ da tudi ameriške - le ne dovolijo verouka v šolah, je zatorej hinavsko skrivanje noire resnice pri primerjavi obeh šol, ter hoteno zavajanje javnosti. Toda tudi v ameriških šolah je vzgoja brez verske osnove pomanjkljiva, ker ves pouk visi nekako v zraku, zlasti še etične in moralne norme. Otrok in pozneje odrasel človek mora delati dobro in se ogibati zla zaradi ukazov svoje vesti, ki je od Boga, ne pa samo zaradi zakonov in predpisov, ki so od ljudi. To slednje je mnogo premalo za izoblikovanje kremenitega značaja in v resnici dobrega človeka. Tudi mnoei učni predmeti, recimo naravoslovje (zoologija, rastlinstvo ita. k geologija, zgodovina kakor tudi sodobni tehniški predmeti nimajo plodnih korenin, če ne rastejo iz duhovne zemlje, kar se z drugi? besedo pravi: iz religioznosti. človek ie po svoji naravi dualistično bitje, iz duha in telesa. Kdor neguje samo telesni del in s tem le materialno pogojeni svet, ne vzgaia celega človeka. V tem oziru na javnih šolah vse zavisi v končni aplikaciji od — učitelja. Vsepovsod in vse čase drži staro, preizkušeno pravilo: kakršen učitelj, takšna šola. Ne more ga uničiti sedanje prizadevanje vzgoiesloveev. da bi ga pod močnim pritiskom vsemogočnih učiteljskih unij soremeni-h v drugačno pravilo: kakršen učenec, takšna šola. Ka i takega nikakor ne more biti res, saj je in mora biti mojster v šoli učitelj, ne učenec, če naj se šola še •memne šola. ne pa cirkus. Ko zasledujem razvoj zlasti 1 judsko-šolskih zadev, ga ocenjujem z gledišča svoje pedagoške izobrazbe in presojam po svojih učiteli-sidb skušnjah, postajam vedno bolj prepričan, da v A-meriki nekaj ni v redu pri izobrazbi in vzgoji učiteljev .in. učiteljic, ki so v veliki večini). Učiteljski poklic (poklic') ne sme biti enostavno rokodelstvo, ampak puma biti umetnost, ki se ji človek preda z vsem svojim bistvom, umom in srcem. AH je ameriški učitelj artisan ali artist? Vidni znaki meriio na prvo, saj izgleda, cla gre v prvi vrsti za dobro plačo, dolge počitnice in odločilno besedo v vseh vzoo mih vprašanjih. Ali niso pogosti in dolgi štraiki uciteliev, potegujoč se za bolNe plače in večje bonitete, pri tem na povzročuioč cele tedne pntikanie šolarjev po cestah namesto učenja v šolski sobi, dogoji zgo-rr ■ 1 dokazi? Vzgojna funkcija pri izobraževanju in olj j ovaniu mladega bitja ie eden najlepših poklicev, g hiti mora res — poklic. Ne skupek teoretičnega znanja in treniranja, ampak polna mera ljubezni, preda- / AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER r 12, 1979 nos ti in trdne volje more jamčiti, da se bo med učiteljem in šolarji odprl tisti skrivni, nevidni fluid (ki mu pravimo “chemistry”), ki teče iz srca v srce, iz uma v um, iz volje v voljo. Zdi se, da bi bilo treba pri vzgoji učiteljev nekaj spremeniti in' nekaj dodati. Že oni dan smo na tem mestu dognali, da se — pod enakimi pogoji — ena šola, po kvaliteti lahko zelo razlikuje od druge. Posebna skupina učenjakov na londonski univerzi je to dokazala. Različnost je v odločilni meri odvisna od učiteljskega zbora in njegovega principala.^ V medsebojni podpori in tesnem sodelovanju dado šoli blagodejen etos, duh in ozračje velike družine, ki zajame slehernega šolarja, ga nevidno pre-kvaša s svojim fluidom ter učinkuje tudi na sprijene-g'a, upornega učenca. Pretirano sodobno eksperimentiranje z modernimi učnimi načrti in metodami bi kazalo znatno omejiti, mrtva tehniška sredstva zamenjati z živim zgledom učitelja, ki ga učenec lahko spoštuje in mu zaupa, pasiven odnos šolarjev spremeniti v notranjo vež do učitelja, pa se utegne tudi slaba šola postopno spremeniti v dobro. ' Kateri bi bili za bodočnost koristni napotki slovenskim ljudem s šoloobveznimi otroki na podlagi naših razmišljanj, bomo poskusili nakazati enkrat prihodnjič. Za letos je prepozno, razen tega te reči zahtevajo svoj premislek in dovolj časa, da je mogoče v tem važnem vprašanju kaj pametnega ukreniti." L. P. Beseda iz naroda... Drobtinice, sladke in žaltave CLEVELAND, O. — Podeželsko zgodbico, tam iz onkraj morja bom povedal. Če ni resnična, povsem izmišljena tudi ni — le preoblečena je v belo srajčko, da more nedolžna med ljudi v svet. Seveda se je to zgodilo že tam pred 50 leti, ko je bilo podeželje še kolikor toliko zdravo, noč pa je imela svojo zabavo in moč. Urška ni bila več mladenka in ne ravno lepotica. Mati sama pa je imela vanjo polno zaupanje in jo je gledala nedolžno, kakor lilijo na vrtu, fantje pa, kadar je bil pogovor o njej, so med seboj po-mežikovali in se posmehovali. V poletju, že pozno v noč, se Urški ni dalo spati. V svoji podstrešni sobici je pri oknu slonela in gledala zvezdnato nebo. Naivna je bila ta naša Urška in sama je materi takole pravila: “Na oknu sem slonela in naenkrat zagledam sosedovega dolgina, ki je preskočil plot in lomastil k našemu kozolcu. Bila sem jezna in rekla sama sebi; bom videla, kaj bo. Fant pograbi pri kozolcu lestev in korači doli k naši hiši. Bila sem še bolj jezna in sem si mislila: bom videla, kaj bo. Fant postavi lestev pod moje okno, jaz gledam in bila sem nazarensko jezna, pa sem si mislila, bom videla, kaj bo. Po lestvi je začel fant kobacati gori, jaz pa sem bila tako jezna, da me je mraz spreletaval in sem si mislila: bom že videla, kaj bo. Skočim v posteljo, on pa skozi okno v mojo sobo in k meni na posteljo se je zakotalil, — jaz pa sem se začela smejati in se smejala tako zelo, da me je oblila kurja pot. Kaj bom zmerom jezna? Ni lepo in še greh je, jezo kuhati.” Mati prebledi in vzkipi: “Urška, pa vendar ne ...” “O mati, ne, ne — samo smejala sva se.” Čas svojo pot naprej hiti. V desetih mesecih se Urška odebeli, porumeni, obleži in lepega dne otroče zakriči. Kakor da bi bomba padla v sredo kuhinje. Mati skoraj o-karneni. Precej časa je,vzelo, da se je mati prav .zavedla. Odpre vrata, ki f vodijo, na podstrešje in vsa iz 'sebe zakriči: “No, sedaj pa vidiš, kaj bo!” , L ' Sosedovo dekle 'in še druge iz “vasi” se, že od spomladi vsaj enkrat tedensko peljejo doli na St. Clair v Baragov dom. Prav ali neprav, enega sem popil, pa z možaki' malo povasoval. Cela hiša se je tresla, tak dirindaj je bil v dvorani nad nami. “Kaj vendar za zlomka imajo gori nad nami? Je šundra kakor v zverinjaku.” “To so kresovci. Vadijo se za svoj nastop. Je nekako 50 po številu mladih srn in srnjakov, — ni čudno, da se vsa hiša trese. .Bomo že 22. septembra v Slovenskem narodnem domu na St. Clair ju videli, kaj bo,” so mi v domu vedeli povedati. Z mladim Rudijem sva se srečala. “In kam tako hitiš, Rudi?” Imam dosti posla, Janez. Ves Kres bo nastopil s svojim programom. To leto bo malo drugače, kakor je bilo druga leta. Gostje v dvorani bodo ob pogrnjenih mizah, — za 7 dolarjev. Boš videl 15 Kresovih nastopov, se po programu mastil z dobro večerjo, potem boš lahko pa še plesal do prihodnjega dne. Za'tiste pa, ki jim ni za večerjo, bo prostor na balkonu in so vstopnice po tri dolarje. Pridi Janez, boš videl, kako lepo in prijetno bo.” Preoblekel se bom v “ta-mašno” obleko in šel bom v soboto, 22. sept., ob 7h zvečer v Slovenski narodni dom, če bo količkoj cesta razhodna. Vabim prijatelj, tudi tebe, kjerkoli in kakršen koli si. Tam v domu se bomo sprostili, se razveselili in se pomladili, če je še kdo mojih let. Nastop mladih, pa naj bodo v igri, v petju ali plesu, --vedno jih je veselje poslušati . in gledati. Do danes nisem še nobene K r e s o ve prireditve zamudil. Vedno sem se zadovoljen vračal domov — vračali se bomo zadovoljni tudi letos. Vstopnice za večerjo se verjetno še dobijo — kličite teJ. št. 732-8008. Imajo pa jih tudi člani Kresa. J. P. ------o—----- Vinska trgafev na Slovenski pristavi CLEVELAND, O. — Slovenska pristava vabi vso slovensko, javnost na letošnjo tradicionalno ‘Vinsko trgatev’ in.sicer v nedeljo, 16. septembra. Vse i bo preskrbljeno glede jedače in pijače. Sevedči bodo na razpolago različna Ta nedelja naj bo dan, na katerega naj pridejo svatje slovenskega naroda ■ in si napijejo zdravico, ki naj vzdržuje prijateljstvo vseh Slovencev. Za ples in zabavo bo igral orkester. , , Torej na svidenje v nedeljo, 16. septembra, na Slovenski pristavi! Odbornik S. P. Moški zbor Dragotin Keifs gostuje v Clevelandu CLEVELAND, O. — Pevci in pevke dveh clevelandskih pevskih zborov, Jadrana, ki domuje v eollinwoodski naselbini, in Glasbene Matice, katere stan je v St. Clairski naselbini, so pridno na delu, da pripravijo čim bolj uspešno koncertno turo odličnega moškega pevskega zbora, “Dragotin Kette” iz Ilirske Bistrice. Bilo je že objavljeno v A-meriški Domovini, da bodo pevci dospeli v Ameriko, oziroma v Cleveland, danes, 12. septembra. Pripravljalni odbor domačih zborov je sestavil dve koncertni prireditvi, Prva bo v nedeljo, 16. septembra, ob 4. uri popoldne v Slovenskem narodnem domu ha St. Clair Ave., druga pa v soboto, 22.' septembra, ob 7. uri zvečer v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. Ilirski zbor si je pridobil sloves odličnosti s svojimi nastopi širom domovine, kakor po drugih krajih v Evropi. Naši pevci Jadrana in Glasbene Matice, ki so ob priliki bili na obisku v domovini, so se seznanili s temi pevci in navdušili za njih umetnostni nastop na koncertih. Odločili so se, pridobiti jih k nam v goste, da bodo tudi naši rojaki in rojakinje, katerim ni bilo dano obiskati domovine in prisostvovati njih koncertom, imeli priliko poslušati krasno petje. Zadovoljni ste bili naši posetniki z nastopi Okteta iz Ljubljane, Koroškgea okteta, Cerkniških pevcev, Gallusa, primorskih rojakov itd. in ni dvoma, da vam bodo naši pevci iz Ilirske Bistrice vzbudili s svojim petjem prijetne spomine. Obeta se vam lep u~ žitek v krogu prijateljev in znancev, ki bodo prišli iz raznih krajev, da se povesele v družbi pevcev iz domovine. Naj navedem nekaj podatkov o pevskem, zboru “Dragotin Kette” iz Ilirske Bistrice, kar so nam poslali potom rojaka, ki je bil tam na obisku: Pevska tradicija ima svoje začetke na Bistriškem še iz čitalniške dobe v prejšnjem stoletju. Žal je fašistično obdobje med obema vojnama zatrlo organizirano slovensko petje in je šele po drugi svetovni vojni v teh krajih pevska dejavnost ponovno zaživela. Takrat je veljal za enega najbolj popularnih zborov na Primorskem. Začelo se je z mešanim pevskim zborom, ki je s smrtjo dolgoletnega pevovodje Grma prenehal z delovanjem. Moški del zbora je vztrajal in se leta 1969 kot moški pevski zbor “Dragotin Kette”, Ilirska Bistrica, popolnoma na novo osnoval, organiziral in začel s sodobnim sistematičnim in rednim de- | lom. Začela se je vrsta nastopov, tako doma v Ilirski Bistrici in okoliških vaseh, kakor tudi v drugih krajih na Primorskem, širom Slovenije, pa tudi na. področju sosednje Hrvatske v Kastvu in Opati- , ji. Nastopal je na TV Ljubljana in Radio Ljubljana in Koper, televizijske posnetke je predvajala tudi TV Za- 80-LETNKA DRUŠTVA MARIJE SEDEM ŽALOSTI ŠL 50 KSKJ Pittsburgh, Pennsilvanija Kakor obhaja naša Jednota v tem letu 85. obletnico ustanovitve, tako je že več K.S.K.J. društev v tem letu dočakalo 80-letnico in 85-letnico dobe neprestanega društvenega delovanja. Ta mesec, 18. septembra, bo društvo Marije Sedem Žalosti št. 50, K.S.K.d', v Pittsburghu, Pa., dočakalo svojo 80. obletnico ustanovitve. To društvo je bilo ustanovljeno 18. septembr3 1899 v N.S. Pitssburghu, ali Allegheny. Sledečih 32 članov je pred 80 leti ustanovilo društvo Marij6 Sedem Žalosti št. 50: Jurij Mravintz, Mihael Hušič, Joseph Flajnik, John Špehar, Jurij Flajnik L, Mihael Špehar, Mihael Kasun, Frank Špehar, Jurij Runtič, Matija‘Pavlešič, JoD1 Stanko, John Katkič, John Mravintz, Frank Benec, FranK Berkopec, Vincenc Hrebec, Jurij Pavlešič, Matija Perušič, Jurij Flajnik II, John Pavlešič, Mihael Jurnevič, Jurij Mihelčič, Jurij Cvibašek, Nick Malič, Peter Rogina, Matija Krajin, John Bene6; Matija Žalac, Frank Balkovec in Peter Čemas. Ta imena prvih ustanovnih članov društva Marije SedeP Žalosti št. 50 smo navedli, ker je mogoče še kdo potomce? goriimenovanih mož sedaj član društva in bi tako družina biia že 80 let včlanjena pri K.S.K.J. Na ustanovnem sestanku 18. septembra 1899 so navzoč izvolili sledeči prvi odbor društva Marije Sedem Žalosti št. 50; Jurij Mravintz, predsednik; Josip Flajnik, podpredsednik Mihael Hušič, I. tajnik; Jurij Runtič, II. tajnik; Jurij Flajnik I., blagajnik; Jurij Mravintz, zastopnik; Jurij Flajnik II., dzornik in Matija Perušič, Frank Berkopec; John Stanko za' stavonoša., Po starih zapiskih je razvidno, da je bil Jurij Mraviuri glavni pobudnik za ustanovitev društva Marije Sedem Žalost št. 50, ki je bil tudi izvoljen za predsednika prvega odbora. Slovenci so začeli prihajati v Pennsilvanijo zelo zgodaj; Misijonar Andrej Skopec je prišel v Pennsilvanijo že v prV’ polovici devetnajstega stoletja. Andrej Skopec je bil 20 le! župnik v Freyburgu, Pa. in je najbrž on privabil prve Slovenc6 iz okolice njegovega rojstnega kraja. Prvo slovensko bratsko podporno društvo v Pennsilvanijo je bilo sedanje društvo sv. Jožefa št. 21, K.S.K.J., Presto, Pa., # je bilo ustanovljeno 1. februarja 1893, dobra dva tedna zateri je bilo ustanovljeno društvo sv. Jožefa št. 12 K.S.K.J., Fores1 City, Pa., in sicer 18. februarja 1893, torej že pred ustanovitvi]6 K.S.K. Jednote. Obe društvi sta prejeli številko po vrstne111 redu, kakor so se pridružile K.S.K. Jednoti. V prvih desetletjih po ustanovitvi K.S.K. Jednote je bi1 Pittsburgh glede delovanja K.S.K.J. društev na drugem mestu prvi za Jolietom. Takrat je v Pittsburghu delovalo 8 krajevnih K.S.K.J. društev skupno z več kot tisoč člani. Društvo Marije Sedem Žalosti št. 50 vodi v tem letu sl6' deči odbor: Richard Kroteč, predsednik; Rita Piernik, podpredsednic^ . Ann P. Cesnik, tajnica; Albert Suhadolnik, Jr., blagajni^ Robert Lokar, zapisnikar. Nadzorniki: Joseph Hudak, Joseph Lubomski in George Bubash. Reditelj Michael Bahor. Društvo ima seje vsako drugo nedeljo, v mesecu ob 1. lir‘ popoldne v Slovenskem Domu na 57. cesti. 80 let je dolga doba društvenega delovanja. Nešteto ^ dnevov, tednov, mesecev in let so posamezni odborniki in cl^1 žrtvovali za svoje društvo," ki je bilo v prvih letih naseljevanj6 pravo zatočišče Slovencem, ki so se naselili in živeli v teIfl kraju. , Ob 80-letnici ustanovitve društva Marije Sedem Žalosti ^ 50 K.S.K.J. prisrčne čestitke sedanjemu odboru društva ^ vsemu članstvu, obenem pa tudi častno priznanje vsem, ki se v teh dolgih letih trudili, da je društvo dočakalo čaS^0 obletnico 80 let nenehnega delovanja. Jože Melaher greh. Od leta 1970 dalje zbor redno nastopa na vsakoletni prireditvi “Primorska poje” tudi v Trstu in Gorici; letos v Miljah pa je prejel kot eden rednih stalnih zborov, priznanje za dolgoletno in stalno nastopanje na tej prireditvi. Prejel je tudi naj višje kulturno priznanje v občini Ilirska Bistrica “Kettejevo nagrado”, katero je prejel tudi dolgoletni in sedanji zborovodja Grlj Dimitrij. Zbor šteje 25 do 30 članov, med katerimi je sorazmerje med starimi, srednjimi in mladimi pevci enako, tako da se mladi glasovi soročno z zrelimi glasovi zlivajo v ugla šeno celoto. Člani zbora so vseh poklicev, od kmetovalcev do direktorjev in samostojnih obrtnikov. To je torej na kratko nekaj o pevcih, ki bodo med nami v tem in prihodnjem tednu. Pohitite z. nakupom vstopnic, katere dobite pri članih Jadrana in Glasbene Matice! Ne zamudite bogatega pevskega nastopa pevcev iz Ilirske Bistrice v nedeljo, 16. septembra na St. Clair Ave. ali v soboto, 22. septembra, na Waterloo Rd. Po koncertu bo vesela domača zabava, kjer boste lahko, osebno 'pokramljali s pevci. Na svidenje! Joe Dovgan IZ NAŠIH VRSl New York,, N. Y. — D^^f Ameriška Domovina! P°s\ Ijam Vam ček za $50. $28 ^ naročnino in $22 v podp0^ listu, ker smatram, da bi ^ primerna naročnina za list najmanj $50 na leto. Ko sem leta 1950 priše$ 'j New York, je bil angleški ^4 “Daily News” 3 cente, je 2,5 centov! Vso srečo želim uredni^1! izdajatelju in vsem, ki P Domovini delate. Toplo pozdravlja Dr. Zdravko Kala11 * ' Joliet, 111. — Dragi g. 1*^' vec! Ko sem obiskala £ . Lojzko Verbič v Starostu* domu, sem opazila, da P potekla naročnina v j Ker ni več zmožna plače'?3. V66 p.C in časopis tudi ne more brati, Vam ga ni treba { pošiljati. V Domu je že U le ' Lepo Vas prosim, če bi 0 y javili v AD, da bi gdč. ^e. bič rada dobila kakšno , co od njenih bivših uČehc^ in prijateljev, ker ne ^ . več nikamor. Včasih je še *4 napisala za; časopis, sedaj ” ne more. Hvala lepa in pozdrav- L. Seg* ..x" KMEBISKX DOMDVINX, ' SEPTEMBER 12, \ KANADSKA DOMOVINA Iz slovenskega Toronta Škof dr. Alojzij Ambrožič na obisku v svoji rojstni župniji Dore Sluga: The Orchard ^ TORONTO, Ont. — Nova knjiga o poteku revolucije v Sloveniji je izšla v angleščini, ime pisatelja Dore Sluga je pa verjetno psevdonim. Ta knjiga je že bila omenjena v Ameriški Domovini. The Orchard je zelo poenostavljena presoja medvojnih dogodkov na Slovenskem. Ta enostavnost omogoča dispola-riziranje skupin ljudi, ki so se hote ali nehote pri tem u-dejstvovali. Za mladino in tudi za nepristransko sodbo je to velikega pomena, vendar, j e tudi v poenostavljeno-, sti izgubljeno nekaj bistvenosti: Zgodovinska resnica je, da so v dobi 1939-1941 Sovjeti in Nemci kolaborirali, zato so tudi naši komunisti sodelovali v začetku z nacisti in pomagali rušiti jugoslovansko državo. Kraljeva jugoslovanska armada je nudila povprečen odpor, kateri se je zrušil po uporu Hrvatov v Zagrebu v gornjem delu države, drugače oa se je držal in prešel v gverilo. ( Jugoslovanski odpor j^( bil le del strategije, da zamudijo Nemce, preden napadejo Rusijo, da jim. zima prepreči zmago. V tem je bila vojna v Jugoslaviji uspešna. Draža Mihajlovič je bil ofi-cielni zaveznik Anglo-Ameri-kancev v 1941-1944 spomladi, ko so ga zaradi prikupitve Stalinu na podlagi lažnih podatkov SOE (Allied Special Operations Executive), katera je bila vodena od komunistov, zapustili. Po padcu Turjaka so bili plavi, (četniki), ki so padli Nemcem v roke, ne samo ra-zoroženi, temveč tudi interni-1 rani z namenom, da jih pošljejo v Dachau. Šele poraz nemške enote pod Ljubljano je dal Nemcem idejo, da jih oborože v borbi proti komunistom. Beograd je zavzela Sovjetska armada in šele potem u- stoličila Tita. Komunistična vlada , j e prišla v Beograd iz Skopja z vlakom. Knjiga ne omenja ustaške-ga upora proti enotni obrambi, kateri je bistveno omogo-gočil komunistom do uspeha, pravilno pa ocenjuje ogromno pomoč italijanske okupacijske sile komunistom. Vidim pomanjkanje ideološke borbe, ki je bila bistvena pri naši revoluciji: “Z vero v Boga za svobodo” na eni strani in “s sovraštvom proti vsemu, kar ni rdečega” na drugi strani. Knjigo bi na vsak način priporočil slovenski mladini, ker je v angleščini za lažje razumevanje.- Staniša Vlahovič je v reviji “Economist” sporočil nekaj, kar osvetljuje, zakaj so zavezniki opustili Jugoslavijo in jo izročili komunistom. V decembru 1941 je Foreign Office poslala Chdfrchillu Aide-Memoire o povojni dobi v jugovzhodni E v r opi in Balkanu o državah, katere so s-e rodile na podlagi premirja v Versaillesu. V tem dokumentu je Jugoslavija klasificirana kot “expendable’ in njena obnovitev zelo hipotetična. Dokument predvideva, da bo Jugoslavija razpadla na 2 ali 3 dele, katere vsak se bo vezal v novo kombinacijo po vojni. To je bilo napisano, da se opraviči zahtevi Stalina, ki je postal medtem velik njihov zaveznik po tem delu Evrope. Britanija se je torej že leta 1941 odrekla temu delu Evropa v korist prijateljstva s Stalinom, ki je bil bistveno važen za zavezniško zmago. Nasprotno je pa bila Grčija imenovana kot “High' Priority in so Angleži poslali tja tudi svojo vjosko, da si jo zasigurajo v,, letu 1945. Slovani bomo pač morali gledati na svojo pot v svobodo, zato je tipično nesodelovanje med jugoslovanskimi narodi v emigraciji strateška napaka. Črtomir (Opomba urednika: Z nekaterimi trditvami “ Črtami- Dr. Alojzij Ambrožič, pomožni škof v Torontu, Kanada, se je v letošnjem: juliju mudil na Slovenskem Koroškem v Avstriji. V Domu v Tinjah je imel dvojne duhovne vaje za duhovnike in posebej še teološki seminar “Jezusove prispodobe v oznanjevanju’. Ko je vse to opravil, je v sredo, 25. julija, še skočil na Dobrovo pri Ljubljani, kjer se je udeležil pogreba dobrovskega župnika profesorja Antona Modra, ki je zadnjih 28 let pastiroval v škofovi rojstni župniji. Profesor Anton Moder je umrl 23. julija 1979. Sedanji dobrovski župnik Anton Golob je ob tej priložnosti povabil škofa dr. Alojzija Ambrožiča, naj bi v nedeljo, 29. julija, imel dve maši: eno v dobrovski župnijski cerkvi, drugo pa v podružniški cerkvi v Gaberju. V župnijski cerkvi so zbrani verniki napeto prisluhnili škofovi poglobljeni razlagi nedeljskega evangelija o čudežni pomnožitvi kruha. V Gaberju, ki je škofova rojstna vas, so podružnično cerkev za škofovo mašo prav posebej okrasili. V njej za vse zbrane vernike ni bilo prostora, zato so morali mnogi stati zunaj pod obzidjem nedograjenega zvonika, katerega so ravno letos začeli postavljati. Škof je zbranim vernikom govoril o svojem, delu v Torontu, kjer mu je zaupana dušnopastirska skrb za tam naseljene narodnostne skupine, ki jih je v torontski škofiji zelo veliko. Tam so močne skupine Italijanov in Portugalcev, mnogo je se- ra” v zgornjem članku se u-rednik ne strinja. Stališče Antenske Domovine je, da odgovarjajo za svoje članke pisci sami. To, kar urednik napiše tudi podpiše. Vsi naši dopisniki — kot urednik sam — morajo pričakovati, da bo včasih prišlo do zmerne m stvarne kritike o predmetih, ki jih opisujejo.) veda tudi Slovencev, Poljakov, LiIvancev in priseljencev iz Srednje in Južne Amerike. Vsak narod ima svoje lastnosti in svoje posebnosti, katere je treba poznati in upoštevati pri dušnopastir-skem delu. Ambrožičeva družina je bila v vsem Gaberju zelo znana in spoštovana. Niso je pozabili, četudi so odšli od tam pred 34 leti. Po sv. maši je skoraj vsakdo hotel škofu stisniti roko v pozdrav in z njim govoriti, saj ga niso videli že nad trideset let. To je bilo veselo snidenje. Nekdanji škofovi sošolci so ga nagovarjali: “Lojze, ali nas še poznaš, saj smo skupaj hodili v šolo; skupaj uganjali norčije!” Mnogi pa so ga vabili, da bi se vsaj za malo časa ustavili tudi v njih domovih. Za kaj takega pa je seveda škofov obisk v njegovi rojstni vasi bil prekratek. Le za prav kratek čas se je škof lahko zadržal v samostanu Marijinih sester in pri sorodnikih in znancih na Šunjici in v Žirovškem grabnu. Obiskal je tudi župnika Špar bakla pri Sv. Katarini. t#ivši sovaščani škofa dr. Alojzija Ambrožiča so vsekakor občutili izredno pomembnost, da je njihov ožji rojak— pred 30 leti begunec — dosegel škofovsko čast v Ameriki. —-----------—c------ Trda postelja ne lajša bolečin Zakoreninjeno mnenje, da morajo ljudje z bolečinami v hrbtu spati na trdih ležiščih, je zgrešeno. Tako trdi Šved: ski rentgenolog, prof. Karl Wegelius, ki je nekaj let temeljito proučeval, kako vpli- ■ va ležišče na lego hrbtenice. To nalogo je opravil za švedski institut pohištva in za medicinski laboratorij “Wen-ner-Gren” v Stockholmu. Kot so pokazale profesorjeve raziskave, pri katerih si je pomagal z rentgenskimi žarki in lasersko radiografijo, se hrbtenica, kadar spimo na boku, ne ukrivi, če je postelja dovolj mehka, da se vda pod rameni in boki, pa dovolj trda, da vzdrži druge dele telesa. A trda ležišča skrive o-bliko telesa in hrbtenico, ki naj bo obdržala enako obliko, takšno, kot v pokončnem stanju, tudi med spanjem. Po mnenju profesorja We-geliusa na to opozarja tudi dejstvo, da ljudje, ki spe na najbolj trdih ležiščih, spremene lego po 50 do 60-krai. Profesor je opozoril, da do bolečin v ledjih ne pride zaradi mehke postelje, temveč zaradi popuščanja mišičevja, kar je posledica dolgotrajnega sedenja na neudobnih stolih. VESTI iŽioVENIJE Kmalu bo odprta nova avtocesta LJUBLJANA, Slov. — Dela na novem odseku avtomobilske ceste med Vrhniko in ljubljanskim Dolgim mostom bodo končali 15. septembra. Tako bodo cesto zgradili v pogodbenem , roku treh let. Za okoli 11 kilometrov ceste je to dolg rok, vendar so zaradi zahtevnih del na barjanskih tleh morali “potuhtati” tudi marsikaj novega. Domala leto je gradbišče kazalo skoraj nespremenjeno podobo, ker so čakali, da se nasipi dobro “vsedejo”. Ker pa pričakujejo, da se bo cesta v naslednjih dveh letih še posedla, bodo obrabno plast asfalta potegnili šele čez 2 leti. Znana je že tudi cena za vožnjo po celotni avtomobilski cesti med Razdrtim in Ljubljano. Povprečni avtomobili bodo za to pot plačali 35 dinarjev; V Sloveniji so umrli: 21. avgusta: Ljubljana: Frančiška Zabu- kovec, Tinka Ambrožič roj. Debevec, Janez Flajs, Jože Bernik, Franc Gorše; Šentvid pri Stični: Kajar- Karol Kovačič; Ovsiša: Rozalija Zakrajšek; Podutik: Katarina Gosar; Škofja Loka: Janez Rupar; Semič: Vida Zurc; Mrzla luža: Anton Rakar; Maribor: Majda Grmek. Za spremembo - neka j drugega RAJKO “Da zdaj, — ko že na Kranjskem vsak pisari, že spise vsak šušmar daje med ljudi — jaz tudi v trop, ki se poti in trudi, se vrniti — želim, se mi ne- čudi.” (Zelo prosto po Prešernu) I, Po doktorat — na Dunaj Dne 22. julija 1927 je bila “Velika Senatna dvorana Dunajske Univerze natlačeno polna občinstva, ki je prihitelo, da prisostvuje promociji 42 kandidatov doktorjem filozofije (Ph. D.). Ti so stali oziroma: nekatere stale, v dveh vrstah pred podijem, na katerem je imel slavnostni nagovor rektor, univ. prof. dr. Hans Mollisch. Promotor je bil univ. prof. dr. Adolf Wilhelm, strokovnjak za grške starožitnosti (arheologijo) in epigrafiko. Kadarkoli sem či-fal kateto izmed njegovih razprav o grških napisih, vklesanih ha kamnih ali o fragmentih tekstov, mi je od občudovanja za tako učenost LOŽAR šlo skozi kosti in mozeg. Med kandidati sta bila dva Slovenca: eden je bil moja malenkost, drugi pa duhovnik Anton Dolinar. Na moji desni ■je stala lepa črnolasa Poljska Židirija, ki je študirala kemijo. Med občinstvom sta bila tudi moj oče in moja naj starejša sestra Marija, oba že pokojna. Svoje študije sem začel na univerzi v Ljubljani in sicer pri prof. Izidorju Cankarju (umetnostna zgodovina) in prof. Vojeslavu Moletu ter honorarnem predavatelju dr. Josipu Mantuaniju (klasična arheologija). Razen tega sem v Ljubljani poslušal predavanja prof. Franceta Kidriča, Ivana Prijatelja (slovstvena zgodovina) in Franceta Vebra (filozofija) ter se učil češčine pri lektorju dr. Vaclavu Burianu, ruščine pri dr. N i k o 1 aj u Preobraženskem, angleščine pa pri lektorici ■ Fanny Copelandovi. Upanja na službe je bilo _za nas u-metnostne zgodovinarje malo; Stankota Vurnika je po doktoratu Cankar spravil na Etnografski muzej, kjer je Vurnik razvil svoje talente, a prezgodaj umrl. Meni pa je rekel kmalu, naj grem v Gradec, študirat arheologijo k Walter) u Schmidu, ker bo Deželni muzej rabil arheologa. Namesto za Gradec sem se odločil za Dunaj. Profesorji na Dunaju so bili. sami svetovni kalibri: Emil Reisch — antična umetnost, Emanuel Lodwy — izbrana, poglavja iz grške in rimske umetnosti; W. Kubi-tschek — zasuta mesta Kam-panije; Arnold Schober — provincijalna arheologija, Rudolf Egger — zgodovina rimskih provinc in ljudstev ter takih mest kot so bila Ravenna, Aquilea in Salona (predhodnica današnjega Splita). Doktorat sem prejel iz klasične arheologije in umetnostne zgodovine; zadnjo sem poslušal pri prof. Juliusu von Schlosserju, ki je bil poleg Bernarda Berensona in Adolfa Venturija naj večji strokovnjak za italijansko slikarstvo predrenOsančne dobe. Filozofski rigor oz je obsegal Pred-^Sokratične filozofe in sicer na podlagi knjige: H. Diehls, “Fragmente der Vor-sokratiker”, z grškimi in nemškimi teksti, pri prof. Heinrichu Gomperzu, ter filozofija Platona in Aristotela ter njunih šol pri prof. Robertu Reiningerju. Anton Dolinar je v Ljubljani vodil znani pevski zbor “Ljubljana” ter poučeval, glasbo na Dekliškem liceju. Ker pa je zaradi zahtev kvalifikacij rabil Višjo izobrazbo, je šel na Dunaj in spominjam se, da mu je profesor glasbene zgodovine in estetike dal za rigorpz preštudirati Stumpfovo psihologijo tona ali zvoka. Iz Ljubljane sta prišla na njegovo promocijo trgovec Jože Lončar ter J. Demšar, župnik v Izlakah. Dolinar je leta 1945 emigri-ral, se naselil v ZD in se v neki avtomobilski nesreči u-bil. Na Dunaju je tisto leto vladala državljanska vojna, ki so jo vodili socijalno-demokrat-ski krogi ob tihem sodelovanju levičarjev proti režimu kanonika in prelata dr. Ignacija Seipla, ki je bil državni kancler, Njegov osebni kaplan je bil pokojni dr. Rudolf Blueml. Stanoval sem tedaj v zavodu Augustineum, kjer je bil prefekt dr. Theodor Inni-zer, profesor moralne teologije, kasnejši dunajski kardinal. Ko šem mu prinesel plačat rent, sva često govorila o dr. Janezu Ev. Kreku, o dr. A. Korošcu in drugih njegovih znancih in iz . pogovorov ; sem razvidel, da se za nas zanima in da nas ima tudi rad. V za- vodu so stanovali koroški študentje Joško Tischler, Joško Hutter in Jakob Moertl. Jaz sem imel sobo najprej skupno s svojim gimnazija skim sošolcem Zoranom Rantom, ki je študiral strojno inženirstvo na “T e c h n i s che Hochschule”. Po vojni je postal profesor na ljubljanski Tehniki, odkoder je kmalu odšel v Nemčijo in tam umrl. Zelo veliko je pa bilo v Augustineumu “buršov”, to je nemško-nacij onalnih študentov, ki so bili tudi na univerzi za nas Slovane prava muka. ... , Od zavoda sem hodil na u-niverzo peš in sicer skozi krasni park ob Burgtheatru in njemu nasproti ležeči Rathhaus park. Na tem potu sem se leta 1927 večkrat znašel med demonstranti in policijo, ki je streljala nanje s slepimi naboji ali v zrak, toda stvar ni bila šala. Kdor je hodil po ulicah, je lahko videl v kamnitih balustradah in v fasadah hiš luknje, ki so jih povzročili projektili težkih mitraljeze v. Glavni nasprotnik vlade je bil tako zvabi “Rbpublikanischer Sehutzbund”, ki je hotel za vsako silo preprečiti povratek Habsburžanov na Dunajski dvor. 22. avgusta: Ljubljana: Marija Bizjak; Radohova vas: Frančiška Godec roj. Anžlovar; Sr. Jarše: Frančiška Sever roj. Pirnat; Breg pri Litiji: Jožefa Dre-njanevič; Homec: č. g. Karel Babnik, župnik na Homcu; Osp pri Črnem kalu: Albin Vehar; Raka: Franc Vrček. 23. avgusta: Ljubljana: Ivan S ter nad, Franc Renčelj, Marija Korošec roj. Verovšek; Občice: Avgust Samida; Lipe na Barju: Franc Snoj; Planina pod Golico: Oto Smolej; Hrašče: Zdravko Tavčar; Laško: č. g. Franjo Ksaver Korban, nadžupnik v pokoju; Mokronog: Ivanka Šašelj roj. Vrabec. 25. avgusta: Ljubljana: Antonija Vončina, Ana Blejec; Črnuče: Štefan Pečnik; Kranj: Stanko Plut; Prihova: Janez Robnik; Bled: Polda Rozman; Ptuj: Olga Bovhe roj. Dvorski. j 26. avgusta: Ljubljana: Slavko čukelj, Erna Krže; Stepanja vas: Mara Skubic roj. Fric; Pleterje pri Zdolah: Mojca in Dragica Planinc. 27. avgusta: Ljubljana: Karol Pavletič, Julija Tancik, roj. Kolenc, Ignac Matoh, Štefanija V uk-Franko wska; Celje: Antonija Pšeničnik; Koper: Jože Žerjal, Marija Percan; Domžale: Franc Ravnikar. -------o------ Help Wanted Male High school or college student needed for part time work at the American Home, 6117 St. Clair Ave., after school and/or on Saturdays. Apply in person. (X) MALI OGLASI FOR SALE Zidana, (Brick) hiša evropskega stila blizu SNPJ farme na Thwing Rd. Na krasnem lotu, obsegajoč več kot en aker, obgrajen s smrekami. Off Beverly Hills in Euclid. Modern 4 bedroom Aluminum Bungalow. Very clean with finished upstairs & Basement; Very reasonably priced, $59,-900. Must see to appreciate. Close to Richmond Mall, 7 yr. old 3 bedroom Brick Ranch just beautiful with full kitchen & basement, central air and everything. Call CENTURY 21 STRUMBLY REALTY 289-8100 ask for Theresa (101-102) Iščemo zanesljivo slovensko . dvojico za lahka dela na zemljišču, delni čas, v zameno za garažno stanovanje z dvema spalnicama v Pepper Pike-u. Pokličite 431- MALI OGLASI BY OWNER ‘ E. 76 St. Clair area. 5 rooms down and 4 up. $5000. Will finance. 845-2459. _______________________ xo; RICHMOND HTS. 2 LOTS Investment property. Must sell. $5000 each. 951-3225 after 6 p.m. (99-103); CHESTERLAND CAPE cod Beautiful wooded lot. Large slate foyer. Living, dining country kitchen. Garden room. 3 bedrooms, l1/^ baths, rec room, basement, 2 fireplaces, 2 car garage, patio. 1/4 miles from shopping and schools. 9106 Forest Lane. By Owner. S84,500. Call 729-1017. (96-102), For Rent 3 Unfurnished rooms and bath on E. 71 St. off St. Clair. Adults. No pets. Call 361-0989 after 4 p.m. 099-109), ~ FOR SALE BY OW1VER EASTLAKE ranch Aluminum sided. 3 bedrooms, 2^4 baths, finished basement, many extraa. Close to schools. Call 946-02il85. (97-101). HELP WANTED Molders, Laborers, Aluminum Foundry. 391-87010. (X) FOR SALE — BY OWNER Euclid brick bungalow., maintenance free, 3 bedrooms, 2 fireplaces, large rooms, many extras. Call 943-3028. _______________________ (X) Popravilo hiš Za vsa popravila na hKši, zunaj in znotraj, kličite 8811-0683 po 5:30 zvečer. !/________________ (x)' Looking for couple to do light janitorial work at the Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary. Call 732-7880 (X). For Rent 5 rooms up. 6526 Bonna Ave. — 361-0033. (100-101) ~ SUPER CLEAN EUCLII>“ BRICK WITH GARAGE Living room, kitchen, dining area, 3 bedrooms, rec room with wood burning fireplace, screened porch. Private beach. Deep lot. $59,500, 731-4551 (X), SLUŽBO PRT TISKARNI Ameriške Domovine dobi študent višje šole ali kolegija. Delal bi po šoli in ob sobotah. Oglasite se v uradu AD, 6117 St. Clair Avenue. (x): PRODUCTION WORKER Full time position for new production line. Must be willing to work, have good work record and aptitude for working with machinery. Call 431-2779 for appointment. (101-103) BUILDING FOR LEASE Up to 9000 sq. feet, call days 881-1393 0628. (101-103) CX) -----------------—----7# GENERAL OFFICE ! Local merchant has an opening for clerical help. Duties include inventory control, light bookkeeping, typing, etc. Qualified applicant must be an accurate typist 50 to 60 w.p.m. and be effective with detail and figures. We provide a good salary, benefits, profit sharing and excellent opportunity to grow with an expanding company. Call or apply in person. ALSON JEWELERS 2600 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44114 S61-1511 \ ] AMERIŠKA DOMOVINA, SEPTEMBER 12, 1979 rrr ONE FAIRLANE DRIVE JOUET, !L 60424 Smer 1914 .,. ... tht Holy Family Society of the U.S.A..has been dedicated | to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low. non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs are: 1. Schola« ships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. J. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball, ft. Social activities. 7. Sponsor of St. Clare House of Prayer Družba sv. Družine Officers President ———— First Vice-President — Second Vice-President Secretary-------------- Treasurer Becording Secretary First Trustee ..... Second Trustee Third Trustee ... First Judicial -Second Judicial Third Judicial ~ Social Directgr — Spiritual Director Medical Advisor — „ Joseph J. Konrad _ Ronald Zefran __ Anna Jerisha Robert M.' Kochevax Anton J. Smrekar „.. Nancy Osborne Joseph Šinkovec _ Frances Kimak ..„ Anthony Tomazin Mary Riola __ John Kovas Frank Toplak ... Nancy Osborne Rev. Aloysius Madlc, O.F.M. Joseph A. Zalar, M.D. HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. MINUTES OF THE SUPREME BOARD SEMIANNUAL MEETING - JULY 21, 1979 The Society’s Secretary, Robert M. Kochevar, notified > the officers of the Supreme Board of the Holy Family Society, of the semi-annual meeting to be held on Saturday, July 21, 1979 at the Home Office. The Supreme Board members of the Holy Family Society of the U.S.A. met at the Home Office, One Fairlane Drive, Joliet, Illinois at 11:00 a.m. on Saturday, July 21, 1979. President, Joseph J. Konrad, opened the meeting and requested that the First Vice-President, Ronald Zefran, lead the members of the Board in prayer for the living and deceased members of the Holy Family Society. President, Joseph J. Konrad now called the Recording Secretary, Nancy Osborne, to call the Roll Call of Officers. The following officers responded as being present for the semiannual meeting. President, Joseph J. Konrad; First Vice-President, Ronald Zefran; Second Vice-President, Anna Jerisha, Secretary, Robert M. Kochevar; Treasurer, Anton J. Smrekar; Recording Secretary and Social Director, Nancy Osborne; First Trustee, Joseph Šinkovec; Second Trustee, Frances Kimak; Third Trustee, Anthony Tomazin J'r. Ail members of the Supreme Board were mailed a copy of the minutes of the previous Board Meeting which was held on February 24, 1979 for their review and therefore a motion to dispense with the reading of the minutes and also to approve the minutes as presented was made by Anton J. Smrekar. Motion seconded by Frances Kimak. Motion carried. The members of the Supreme Board then signed the minutes of the annual meeting held on February 24, 1979. Our Treasurer, Anton J. Smrekar, was called on by our President for a report and the reading of the Financial Statement of the Holy Family Society for the period ending June 30, 1979. I Members of the Supreme Board of the Holy Family So- t ■ ciety: The following Cash Statements have been prepared from * the general books of the Holy Family Society of the U.S.A. and are presented herewith: HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. I.EDGER ASSETS FOR THE PERIOD JUNE 30, 1979 EXHIBIT I LEDGER ASSETS Petty Cash ................................. 400.00 First National Bank — Misc. Account 111,887.10 First National Bank—Benefit Account -0-First National Bank — i HFS Savings Account ...................... 75,000.00 187,287.10 Bonds .............................................. 3,018,693.00 Stocks — Preferred ................................ 55,959.92 Stocks — Common ................................... 107,025.80 * Certificates of Deposits—^Savings & Loans ............ 930,000.08 Certificates of Deposits — Banks ..................... 900,000.00 Policy Loans ......................................... 106,109.42 6,503.10 5,311,578.42 5,664.75 698,561.43 Nets Due From Agency ..............'.......... TOTAL ............,......... LEDGER LIABILITIES . Illinois State Tax .................... 521.82 Social Security Payable .............. 588.05 Withholding Taxes Payable ........... 1,977.40 Reserve for Checks Written Off ....... i .945.45 Premium Deposit Fund .................. 632.03 TOTAL ...................... Total Net Ledger Assets as of June 30, 1979 .. $5,305,913.67 HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. INCOME FOR THE PERIOD ENDED JUNE 30, 1979 EXHIBIT II INCOME PREMIUM INCOME Life Premiums .................... 259,868.62 Accident and Health Premiums ...... 1,133,848.25 Total Premium Income ........ 1,393,716.87 INVESTMENT INCOME Interest on Bonds ................. 109,785.24 Interest on Policy Loans ............ 2,445.00 Interest on Certificates of Deposits Savings and Loans .............. 117,365.70 Interest on Certificates of Deposits — Banks ......................... 4,263.95 Dividends — Stocks .................. 1,201.26 Profit on Sale of Bonds ................. 7.00 Total Investment Income ...... 235,068.15 Income for Period Ended June 30, 1979 ........ $1,628,785.02 HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U.S.A. EXPENSES FOR THE PERIOD ENDED JUNE 30, 1979 EXHIBIT III EXPENSES Claims — Deaths .................... 46,430.00 Disability Benefits ................. 2,224.41 Cash Surrenders and Endowments ..... 23,857.04 Claims — Health & Accident ........ 626,049.98 Total Paid to Policyholders COMMISSIONS PAID Policy Fees .......................... 6,060.00 Commissions — Life .................. 34,285.02 Commissions — Health and Accident .. 289,749.97 Total Commissions Paid ..... Q-m (104 Qo GENERAL EXPENSES PAID ........... Rent and Utilities .............. 17,826 46 Salaries ...................... 151,288.75 Legal Fees ........................ 3,170.00 Insured Benefit Plans ............. 774,52 Medical Fees .................... 2,932.60 Inspection Reports ............. 1 096.28 Office Maintenance and Supplies .... 9,784.32 Travel ............................ 2,494,51 Postage, Exp. Telephone & Teleg... 6 156 42 Advertising ....................... i’304.35 Printing ....................... 10,906.45- Promotional ....................... 2)163 6Q Office Equipment ................ 5 782 12 Fraternal Activities ...........’ 1.260.00 Donations ....................... 1,515.00 Data Processing Service ....... 34 379 gg Official Publication ............ ’848 00 Dues and Subscriptions .......... 6,279.39 Actuarial & Accounting Fees 10 001 13 ,,,.................- l W3.m Rental of Safety Dep. & P.O. Box .... 60.00 Bank Collection Charges .............. 20 95 Board Meeting & Per Diem 1 743 05 Account ........................],S Total General Expenses Paid -me =nn o« TAXES, LICENSE & FEES PAID ..................... ’ Department of Insurance ........ 4 Social Security Expenses .../........ 9,095.48 Director of Labor ...................... 8o416 Federal Unemployment .............. 562 90 Total Taxes, Licenses and Fees Paid ... 14828 37 Ledger .......... Ledger Assets - Dee^Vg? M78 ’ l................ Increase in Ledger Assets for the Period I:::: f2 8', 9 43 °ur six month report still continues to .show a gain even -hisngh LdfCUl‘ ^ WC ^ the Soc°eTj- ^ ^ d°ing a Very good Ia'° f“r (To Be Continued) Vaclav Benei-Trebizsky: KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN Oče Dobrogost ni niti enkrat rekel: “Pojdite, posekajte svete gaje in pokončajte stoletna drevesa, iz katerih šumenja razlagajo voljo večno živečih bogov.” Niti z besedico se ni nikdar dotaknil domorodnih navad in zato si je povsodi takoj pridobil zaupanje vseh. In letos se je u-deležil tudi velikolepe grmade za mrtve, katere plameni so brezdvomno ožarjali celo bodrsko deželo. To je bila veličastna slavnost. Le eno so mu morali obljubiti: da ne bodo na grobovih plesali, če prinesejo svojim dragim me dice in peciva iz bele moke, da se sami tega ne dotaknejo in da zapoj o pesem, katero jih je naučil: “Počivajte v miru ...” To prekrasno slavnost je motilo le temno ukanje sov in skovikanje skovirjev, katere so baje žreci nalašč se-gnali v ta kraj, da bi prestrašili ljudstvo, češ da duše dedov naenkrat nimajo miru in se morajo vsled grehov svojih propalih vnukov preseliti v nočne ptice. Jitruška je zlasti zvečer silno dolgo klečala pred žrtve-, nikom, na katerem je bil srebrni križ — dar ženinov — zatopljena v najbolj gorečo molitev. Premislova hči jo je v teh dneh, odkar sta se spoznali in skupaj živeli, naučila nobene. Le ti beli cveti na licih se nikakor niso hoteli u-makniti ljubkim stolistkam. Ko so položili Niklotov pepel v glinasto, zelo umetno izdelano posodo, položili k pepelnici meč starega vojvode, zagrebli poleg tega tudi njegovega konja v globoko jamo in nasuli nad slavnim knezom veliko gomilo ter jo zasadili z najpestrejšim cvetjem, — je prišla nekega večera semkaj in se zagledala v stran, kjer leži danska dežela, ne da bi opazila, da že več časa stoji poleg nje čudna človeška postava, zavita od glave do peta v sivo oblačilo. “Gledaš — gledaš v novo domovino — misliš — misliš na ženina?” Jitruška se je pri teh besedah streznila, kakor da se ji je ovila strupena kača okoli bele roke. “Povej mi, kaj s te strani, kamor si se zagledala, najpogosteje prihaja?” Čudna človeška postava je pristopila tesno k starostov! hčerki. “Nevihta...” Jitruška je morala odgovoriti. “Nevihta — nevihta; prav praviš... In od tam pride nevihta tudi za te. In ta nevihta, ki pograbi tebe, uniči vse — popolnoma vse — tudi tvoje življenje.” “In zakaj — ti vlhevec?” Jitruška se je naenkrat ojunačila. V čudni postavi, ki se ji je nenadoma prikazala na Niklotovi gomili, je spoznala enega izmed žrecev, ki so ovijali glave njenih družic z lipovim zelenjem v znamenje obljube, da nočejo poznati moža, dokler ne bo osvobojena domovina. “Ali ni cela naša domovina r prosta sovražnikov?” “Vprašaš zakaj, in na jezik ' ti je prišlo še vprašanje, ki prižene v obraz kri vsakemu, kdor časti stare dede in ljubi 'večne bogove? — če se je domovina oprostila enega, je vstalo deset hujših! — Razumeš: deset hujših! — In zato poslušaj: Obljuba tvoja in vseh tvojih družic velja še vedno; razvezati je ne more nikdo, niti jaz — $11 slišiš? V BLAG SPOMIN ob devetnajsti obletnici, odkar je v Gospodu preminul naš ljubljeni soprog, oče, stari oče in prastari oče CHARLES BENEV0L Izdihnil je svojo plemenito dušo dne 11. sept. 1960. Kako pozabit to gomilo, kjer Tvoje blago spi srce, ki nam je vsem res vdano bilo, vse do zadnjega je dne? Zvesto Te bomo vsi ljubili, in Te nikoli pozabili, pri Bogu zdaj se veseliš, a v srcih naših še živiš! Žalujoči: Mary, soproga Jeanne in Marie, hčere Eugene March, zet, Vn.uk in tri vnukinje pravnuk in pravnukinje Cleveland, Ohio, 12. sept. 1979. KRES PRIREDI PROGRAM Z VEČERJO IN PLESOM 22. SEPTEMBRA 1979 V SLOVENSKEM NARODNEM DOMU NA ST. CLAIR AVENIJI * * * Pričetek ob 7. zvečer z nastopom, za katerega je vstopnina $3, po nastopu bodo servirali večerjo. Vstopnice za večerjo lahko rezervirate pri g. Ivanu Zakrajšku (732-8008), cena $7. Za ples bo igral orkester Veseli Slovenci. (TXXXX^^TZTTTXYXmYTT'TXTYYTTXTTTTTrtxxiTrTy'jrrTTXTIT1^^ mmmu pogreška zavoda i»S3 Enst 82 S' 1701« Lake She*«. *ilv