ijBaia vsak četrtek in Posamezna šle vilic a slane 1-5© din. velja s poštnino vred ali v Mariiam s pošiljanjem pa dom za celo leto 32 D, pol leta 16 D, četrt leta 8 D. Izven Jugoslavije 56 D. Naročnina se pošlje na uprav-nlStvo >Slov. Gospodar-iac ▼ Mariboru, Koroška cesta 5. List se do- pošilja do odpovedi. Naročnina se plačuje v naprej. — Telefon inter-nrban št. 113. SLOVEN Poštnina plačana v gotovini. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo je v MarM).-ru, Koroška cesta št 5. Rokopisi se ne vračajo. Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije. Cene inseratom po de govoru. Za večkratne oglase primeren popotft Nezaprte reklamacije »o poštnine proste. Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.605-, Telefon interurb. št.llS. 30. številka. MARIBOR» dne 9. julija 1925. 59. letnik. Pred R, R. vlado. O pogajanjih med radikalno in Radičevo stranko prihajajo iz Beograda najrazličnejše vesti. Eni pravijo, da so se pogajanja koncem pretečenega tedna šele prav začela, drugi, da so že pri kraju, tretji, da vse skupaj ¡niti ne zasluži imena pogajanj,' ampak da je vse skupaj samo razgovarjanje ali nekaka zavlačevalna prevara radikalnega vodstva itd. O pogajanjih ali razgovorih pišejo listi vseh strank in struj in bo jasno, da se da lahko največ na poročevanje tistih, ki stojijo popolnoma izven vsega tega, pa naj se imenuje pravo pogajanje ali prava mešetarija. Med to stran je treba pred vsem prišteti beograjski dnevnik .»Novosti«, ki ga Izdaja bivši srbski minister in poslanik Joca Jovano-vič, sedaj narodni poslanec zemljoradniške stranke. »Novosti« često navajajo dejstva, ki vzbujajo sum, da je vse skupaj zavlačevanje, ki je sedaj po verifikaciji vseh mandatov še posebno potrebno vodstvu radikalne stranke. Da Pašič ni mož sporazuma, je znana stvar, ne sme se pa tudi pozabiti, da se on tako star in tako bolan še ni umaknil iz vodilnega mesta. Saj ni pustil, da bi si radikalni poslanci vodstvo sami izbrali, ampak je sam kratkomalo imenoval tričlansko vodstvo kluba in stran ke. To vodstvo je koncem pretečenega tedna s tremi ra-dičevci sicer že podpisalo neko objavo o pogajanju, ki pa ne pove drugega kot to, da so se trije zastopniki radikalov in trije zastopniki Hrvatov ob tej in tej uri sestali in izmenjali svoje misli. Važno je tudi to, da vsi trije imenovani radikalni voditelji skupaj ali pa posamezno hodijo k bolanemu Pašiču na dom po navodila. Da so tudi v Zagrebu mnenja in stališča glede pogajanja in sporazumevanja različna, je razumljivo. P. Radič ki še dva druga poslanca, ki vodijo sedaj hrvatsko seljaško stranko ter se pogajajo z radikali, vedno molčjjp, da ne bi imeli radi kakršnihkoli izjav heprilik pozneje enkrat, ko bo vsem jasno, kaj se je izcimilo iz nosa j anj ali razgovorov. Zagrebško časopisje je v glav-nern razdeljeno na dva tabora; eden pričakuje vse najboljše, drugi pa zasleduje ves razvoj ter tudi ne skriva najrazličnejših pomislekov na podlagi dejstev, ki jih tudi nepristranske beograjske »Novosti« omenjajo. Edino samostojni demokrati imajo kot na migljaj isto mnenje v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani, samo da se ta mnenja prav smešno menjujejo. Najprej so Pri bi-devič-Žerjavovi glasniki složno vpili, da o pogajanjih med radikali in radičevci sploh ni govora, ker so radikali del »nacijonalnega« bloka. To so pripovedovali z namigovanjem, da ima v tem bloku Pribičevič glavno besedo. Nekaj časa so trdili, da je vsaka vladna spre- memba nemogoča, potem so pa kar čez noč začeli pripovedovati, da bi radičevoi končno le lahko prišli v sedanjo Pašič-Pribičevičevo vlado, kar pomeni, da bi samostojni demokrati na vsak način ostali na oblasti. Ra dikali, ki že toliko časa pišejo in govorijo o pogajanjih in o sporazumevanju, pa še nikdar niso rabili imena »nacijonaini blok«, ampak so vedno govorili o svoji in o Hrvatski seljaoki stranki. Končno so dali še službeno objavo o pogajanjih in tu se zopet imenujejo zastopniki radikalne stranke in ne zastopniki ali člani »na-cijonalnega bloka.« Spremembe samostojno-demokratskega mišljenja o razvoju dogodkov so prav razumljive. Ko je Pribičevič videl, da ga radikali ne vprašajo za dovoljenje glede razgovdrjanja s Hrvati in da ne bo mogel preprečiti vstopa radičevcev v vlado, je mislil samo na to, kako bi on sam ostal v vladi.' Razni beograjski listi, ki podpirajo Pribičeviča, so pisali najprej, da bi lahko Hrvati prišli kvečjemu na prazna mesta sedanje vlade, danes pa že pišejo, da bi v novi vladi na vsak način ostal sam Pribičevič, dočim bi nekateri njegovi tovariši dobili državna podtajniška mesta mesto ministrstev. Koliko so razumljive želje samostojnih demokratov, v toliko se mora pa svet čuditi, kako se morejo voditelji te politične skupine sami tako smešiti. Vodja te stranke ves čas dokazuje, da hočejo radičevci radikale samo goljufati in da se z Radičem sploh ne da> razgovarjati, ker je vele izdajalec. Sedaj je pa ta isti vodja pripravljen sedeti z »veleizdajalcem« Radičem na vladi, samo da ga ne ma rajo ne radikali in ne radičevci. Zadnja poročila pravijo, da so se radikali in radičevci že tako daleč pobotali, da se že sestavlja RR vlada. Znane lastnosti vodstva radikalov kakor tudi radičevcev odpirajo možnost vseh pomislekov, RR strankarski sporazum bo pa le imel svojo dobro stran, če bo odletela Pribičevičeva nasilna skupina. Shod županov in zaupnikov SLS. za ptujski okraj. Na praznik sv. Petra in Pavla so se zbrali v Ptuju resnični predstavitelji naših kmetijskih in delavskih slojev iz ptujskega okraja. Prišlo je 60 županov in krog 200 najodličnejših zaupnikov; ti so izrazili v svojih sklepih in spomenicah mišljenje in zahteve ljudstva, ki niso važne le za ptujski okraj, temveč za kmetsko ljudstvo vobče. Znani kmetski narodni bojevnik I. Vršič, župan pri Sv. Marku, je vodil zborovanje in poslanec Ivan Vesen- jak je v dveurnem govoru obravnaval državno gospodarstvo, posebej še je govoril o novi carinski tarifi, • prevoznih tarifah, o davkih in monopolih, o gospodarskih potrebah, ptujskega okraja, o ptujski gimnaziji in končno o politični situaciji. Po njegovem izvajanju so bili predlagani in soglasno sprejeti sledeči sklepi: 1. Spomenica na ministrski svet v zadevi carin. Ta se glasi: Na svojem sestanku dne 29. junija 1925 so po referatu poslanca 1. Vesenjaka zastopniki občin in zaupniki organizacij ugotovili sledeče: 1. Nova carinska tarifa obdrži izvozno carino na. glavne poljske pridelke in na živino: konje, govedo, svinje, perutnino itd. in to v takšni meri, da je konkurenca na svetovnih inozemskih tržiščih deloma znatno otež kočena, deloma sploh onemogočena že radi naše izvozne carine same, ne oziraje se na uvozno carino držav, kamor so naši kmetijski proizvodi namenjeni. 2. Uvozna carina na železo, posebej pa na vsakovrstne stroje in kmetijsko orodje, je takšna, da je nabava taistih naravnost onemogočena. S tem se direktno ubija intenzivno, smotreno in relativno ceno obdelovanja zemlja, kar se v naši pretežno poljedelski državi brezpogojno ne bi smelo goditi. 3. Na življenjske vsakdanje potrebščine, kakor posebej na bombaževo in volneno ter platneno blago so predvidene tako visoke carinske postavke, da si jih sira mašnejši državljani in posebej delavci in mali posestniki sploh ne bodo mogli nabavljati. 4. Nova carinska tarifa je v prvi vrsti brezmejno kruto fiskalna, v drugi vrsti hoče neumestno zaščititi na neprimeren način našo življenja zmožno, in celo našo življenja nezmožno industrijo, ubija pa gospodarska eksistenco in onemogočuje napredek kmetijstva ter neizprosno vodi v obuboževanje. Zaradi tega od ljudstva izvoljeni župani in zaupniki proti takšni tarifi najodločnejše protestiramo in zahtevamo: a) Izvozna carina v svrho pospeševanja našega gospodarstva se ukine. b) Uvozna carina na železo, na vsakovrstne poljedelske stroje in kmetijsko orodje in na industrijske, stroje se naj tudi ukine, da se omogoči intenzivno kmet. gospodarstvo. c) Carina na bombaževo, volneno in platneno blago se naj zniža na minimum. V tem smislu je sistematično predelati celo carinsko tarifo in jo tako spraviti v sklad z življenskimi potrebami ogromne večine državljanov. LISTEK. kK*« arrt Zgodbe napoleonskega vojaka. | Francoski spisal Erckmann-Chatrian; preložil Al. B. 15. nadaljevanje. Moralo je biti okrog šeste ure. Sovražnik se je bil polastil vseh hiš in je polnil vrtove, vaško cesto in stran: ske ulice. Jaz sem se tresel mraza po vsem telesu. Čelo sem naslanjal ob kolena ter ibil ves trd in omamljen. Grmenje topov me je zopet zdramilo. Topa na vrtu in nekaj drugih, ki so bili postavljeni više gori v vasi, so streljali ter z vsakim strelom razsvetljevali glavino cesto, po kateri so se gnetli Prusi in Rusi. Streljali so tudi iz vseh oken. A vse to ni bilo nič proti streljanju Francozov tam na griču. In spodaj v dolini je drla sem gori mlada garda v brzofteku v strnjenih kolonah, polkovniki, poveljniki in generali z visoko dvignjenimi sabljami na konjih sredi bajonetov. Vse je bilo zavito v sivo meglo in le trenotno razsvetljevano od ognja osemdesetih topov, katere je dal oesar strniti v eno samo baterijo, da podkrepi naskok. Teh osemdeset topov je delalo strašno bobnenje; in staro poslopje, ab katero sem se naslanjal, se je kljub oddaljenosti treslo do tal od tega. Krogle so na cesti podirale cele vrste Prusov in Rusov kakor kosa travo; zdaj je bila vTsta na njih, da se razmaknejo! Za nami sem slišal odgovarjati sovražno artiljerijo in si mislil: »Moj Bogi Ko bi zdaj le Francozi zmagali, potem bodo vsaj pobrali uiboge ranjence. Prusi in Kozaki bodo mislili samo na svojce in nas vse pustili poginiti.« Na seržanta nisem pazili več. Gledal sem samo, kako ®o pruski topničarji topove nabijali, merili in sprožali. Preklinjal sem jih iz srca ter z veseljem poslušal klice: »Zivio cesar!«, ki so prihajali iz doline. Razločno jih je bilo slišati v premorih med topovskimi salvami. Slednjič so se čez dvajset minut Prusi in Rusi pričeli umikati. V gručah so drli nazaj po cesti, v kateri smo bili mi, da se ustanove na bregu. Klici »Živio cesari« so se čedalje bolj bližali. Topničarji pred nami so se žurili kot zbesneli, a tri ali štiri krogle so padle med nje, razdrobile eno kolo ter jih obsule s prstjo. En top je padel po strani, dva topničarja sta bila ubita, dva druga ranjena. Kar me je nekdo zgraibil za roko — obrnil sem se in ugledal starega seržanta, ki me je gledal, dasi napol mrtev ter se pri tem divje smejal. Skedenjska streha se je sesula, zid se je skrivil in nagnil, a še pazila nisva na to. Videla sva samo poraiz sovražnika in med groznim pokanjem in grmenjem slišala samo vedno bliže prihajajoče klice naših vojakov. Naenkrat je seržant prebledel kot zid in zaklical: »Tukaj je!« In na kolenih se je nagnil naprej, z eno roko se je upiral ob tla, drugo pa dvigal ter kričal na ves glas: »Zivio cesar!« Potem je z obrazom padel na tla ter se ni več ganil. In ko sem se jaz, da bi kaj videl, tudi nagnil naprej, sem ugledal Napoleona, kako je mrzel in miren sredi streljanja dirjal gori po bregu. Klobuk je imel potisnjen na veliko glavo, ogrnjen v siv, odprt plašč in počez čez beli telovnik rdeč trak. Vse se mu je umikalo. Pruski topničarji so pustili pri miru svoje topove ter poskakali čez vrtni zid, ne zmeneč se za kričanje častnikov, ki so jih hoteli zadržati. Videl sem vse te podrobnosti, ki so se s plameneči-mi znamenji vtisnile v moj spomin. Od tistega hipa naprej pa se ne spominjam ničesar več, kajti v trdni nadi na I našo zmago sem izgubil zavest ter ležal kot mrtvec med drugimi mrtveci. XIV. Sredi nočnega miru sem se zopet predramil. Oblaki so šli preko neba in luna je gledala na opustošeno vas, prevmjene topove in nakopičene mrtvece, kakor od po-| četka sveta gleda na žuborečo vodo, klijočo travo in je-j seni na padajoče listje. Človek ni nič v primeri z večno i naravo — to umirajoči bolje ume jo od drugih. , Nisem se mogel ganiti in strašno me je bolelo. Gibati j sem mogel samo desno roko. Vendar se mi je posrečilo, J da sem se dvijgnil ob komolcu. Zdaj sem daleč po ulici naprej videl mrliča vrhu mrliča. Luna je bledo sijala nA-rvje; bili so beli kot sneg. Nekateri so imeli široko odprta usta in oči; drugi so ležali z obrazom na tleh, torbico z« patrcme in telečnjak so imeli na hrbtu in krčevito z rok» držali pušlko. Vse to sem videl grozno razločno, zobje so mi šklepetali od groize in straha . Hotel sem poklicati na pomoč, a čul samo slaboten glas kakoT ihtenje otrokovo. Obupan sem se zopet zgrudil. A slabi klic, ki se je raizlegel po tišini, je polagoma vzbudil druge, ki so prihajali od vseh strani: vsi ranjenci so mislili, da prihaja pomoč, in kdor je mogel, je klical. To klicanje je trajalo nekaj minut, potem pa je zopet vse utihnilo. Slišal sem samo še počasno hrkanje konja, ki je ležal blizu mene za mejo. Hotel je vstati in videl sem, kako je dvignil glavo na dolgem vratu, potem pa 9e je zopet sesedel. Vsled napora se mi je rana zopet? odprla. Znova sem čutil, kako mi je kri curljala pod roko. Zaprl sem oči, čakajoč smrti irn vseh nekdanjih dogodkov iz časov prve mladosti sem se spomnil kot sanj — raznih stvari v vasi, ko me je uboga mati še gugala na rokah ter me uspavala s pevanjem, male sobice, stare postelje, našega psa, ki se je igral z mano ter me valjal po tleh semtertje, očeta, ki je zvečer s sekiro na rami vesel prihajal domov, me jenvai na široke roke ter poljuboval . . . »O uboga mati . . . ubogi oče!« sem si mislil. »Ko bi bila vidva vedela, da sta vzgajala svoje dete s tako ljubeznijo in skrbjo samo zato, da nekoč bedno pogine, samo, daleč proč od vsake pomoči! . . . Kako bi bila žalostna, kako bi preklinjala tiste, ki so ga spravili v tak položaj! . . . Ah, ko bi bila zdaj tukaj! ... ko bi vaju le mogel prositi odpuščanja za trud in skrb, ki sem jo vama delal!« In pri teh mislih so mi solze tekle po licu, žalost mi je dvigala prsi — dolgo sem potihem ihtel. Kmalu so mi prišli na misel tudi Katarina, teta Marjeta in dobri gospod Guldan, in to je bilo grozno! Vse, kar sem si predstavljal, je bilo podobno igri, ki se godi pred vašimi očmi: videl sem njih strmenje in strah, ko so čuli novice o veliki bitki, videl, kako je šla teta Marjeta vsak dan po veliki cesti na pošto, dočim je Katarina v molitvi čakala nanjov videl sem, kako je gospod Gulden J Hran 1 1L Ministru za javne zgradbe je bila odposlana sledeča spomenica: i Gospod minister! ¡Ptujski okraj ima razmeroma veliko omrežje okrajnih «est, ki so na neugodnem terenu ter služijo tudi kot tranzitne ceste drugim okrajem. Vzdrževanje teh cest zahteva ogromne svote in naš «kraj je moral prenapeti svoje finančne zmožnosti. V iekočem letu mora pobirati 500% doklade k državnim iirektnim davkom. To pa je na eni strani vsled gospodarske krize prebivalstvu trajno naložiti nemogoče, po-vrh pa so na drugi strani prispevki kljub temu neza-iostni. Da je prišel okraj v takšno stanje, leži vzrok tudi ▼ dejstvu, da od strani državne uprave za utemeljene svoje vloge in zakonite svoje zahteve ni itašel dovolj »aziunevanja. Omenjamo k temu še dejstvo, da morajo naše politične občine v prvi vrsti za ceste in šole pobirati od 50 1000% občinskih doklad, kakor kaže priloženi izkaz. Na ta način je ljudstvo z dajatvami preobremenjeno in okraju preti ne samo splošen zastoj, temveč naravnost obuboža nje. Da se ohranijo ceste in mostovi vsaj v dosedanjem stanju, je nujno potrebno, da ministrstvo za javne agradbe- a) izplača okraju zaostale dolžne prispevke iz naslova državnih in deželnih prispevkov; b) stavi v svoj proračun za ptujski okraj večje denarne svote; i c) da za nujno potrebna dela pri mostovih dovoli «hkratno izredno podporo v znesku 100.000 din. Iz vsakovrstnih vlog in osebnih posredovanj, pa tudi iz uradnih poročil gradbene direkcije je nujnost in in utemeljenost naših zahtev več kot jasna. Zato računamo, da visoko ministrstvo našim prošnjam in zakonitim zahtevam ugodi. MI. Glede prevoznin na železnicah za blago se zahteva od ministrstva za promet: 1. Da se s 15. septembrom 1923 povišana prevoznina aa prevoz konj, govedi in svinj v znesku 30% ne le zopet odpravi, temveč v novi vozni tarifi zniža pod postav ke, kakor so bile pred 15. septembrom 1923. Ravno tako se mora odpraviti 100%no povišanje j prevoznine za brzovozno blago, ker je to v interesu pro- \ meta s pridelki, kateri se naglo kvarijo, pa tudi ne pre- ! nesejo tako visoke prevoznine. Znižati se mora nadalje tudi prevoznina na prazno posodo, na zaboje in košare ter sličnim predmetom, ki služijo prevozu kmetijskih pridelkov na mestne trge. Za pospeševanje našega izvoza je treba v novih železniških tarifih predvideti posebne ugodnosti za izvozno blago, da se s tem pospešuje izvoz in olajša konkurenca na svetovnih trgih. IV. Ptujska gimnazija. Ker se je raznesla vest, da je posebna komisija pri ministrstvu prosvete med drugimi predložila ukinitev 7. in 8. razreda ptujske gimnazije, so zborovale! na na- j slov ministrstva prosvete podpisali in poslali posebno spomenico, kjer z vso odločnostjo ugovarjajo proti pred logu one komisije ter zahtevajo, da ostane ptujski zavod v «eloti. sam sedel v svoji sobi ter čital v časopisu, da je tretji armadni zbor več trpel nego drugi, kako je glavo pdve-šajoč hodil po sobi gorindol ter pozno in izamišljen sedal k delavni mizi. Moja duša je bila pri njih doma: rekel bi, da je s teto Marjeto čakala na pošti, potrta se je ž njo vračala v vas, videla je Katarino v njenem obupu. Potem je šel neko jutro poštni sel Rödig v bluzi in z malo usnja to torbico v Vier-Winden. Odprl je hišna vrata in teti Marjeti, ki je kar strmela, izročil veliko pisanje. Katarina je stala za njo, bleda kot mrlič — bil je moj mrtvaški list, ki je bil pravkar prišel po pošti. Slišal sem v srce segajoče ihtenje Katarine, ki se je bila zgrudila »a tla, in tožbe tete Marjete, ¡ki so se ji bili razvozljali sivi lasje, kako je kričala> da je ni več pravice na svetu . . . da bi bilo za siromake najboljše, ko bi jih sploh ne bilo na svetu, ker jih je Bog zapustil! . . . Blagi gospod Gulden jo je prišel tolažit. Ko pa je vstopil, je tudi on pričel ihteti. Vsi skupaj so jokali in klicali v nepopisni žalosti: »O ubogi Jože! ubogi Jože!« To mi je trgalo srce. Potem mi je prišlo na misel, da bi trideset do štirideset rodbin na Francoskem, Ruskem in Nemškem dobilo isto poročilo, in da bi včasih utegnilo biti še groznejše, ker je mnogo nesrečnikov, ki so ležali tu na bojišču, imelo še očeta in mater. Vse to se mi je zdelo kot prokletst-vo, kot človeškega rodu silen in obupen klic, ki sega do neba. Zdaj sem se spomnil tudi tistih ubogih pfalzburških žena, ki so za časa velikega umikanja iz Rusije molile v oerkvi, in umel sem, kaj se je takrat godilo v njih dušah! . . . Spomnil sem se, da bo tudi Katarina kmalu hitela tja in da bo leta in leta molila ter se me spominjala . . . In vendar mi je dobro delo, da sem gojil v srcu tako zaupanje do nje ter bil prepričan, da bo ohranila svojo ljubezen do poznih let» me vedno imela pred očmi in da ne bo vzela za moža nikogar drugega. Take so bile moje misli, kajti vedel sem, da sva se ljubila od mladih nog in da me nikdar ne bo mogla pozabiti. Bil j sem tako ginjem, da so mi neprestano solze telde po licih. Proti jutru je pričelo rositi. To enakomerno šumenje j »SLOVENSKI GOSPODAR.« O r— Mala Nadica ve dobro, da razveseli ljubljenega strička najbolj, ako mu prinese omot učinkovitih »TORO prsne karamele.« Od nešteto navdušenih ljudi vedno v vporabi, vplivajo blagodejno na prebavo, proti kašlju, prehlajenju, hri-pavosti, katarju ter se dobijo za samo 3 dinarje, pri vsakem trgovcu ali lekarni. V. V zadevi davkov zahtevajo v smislu predlogov Jugoslovanskega kluba zvišanje eksistenčnega minimuma na 20.000 dinarjev in prvotno lestvico, kakor se je začela svoj čas pri 1200 K. Glede prenosnine odobravajo zahtevo Jugoslovanskega kluba, da se taiste izpremenijo tako, da bodo mala posestva, ki ne morejo sama preživljati rodbine, sploh pre nosnega davka in desetka prosta, večja pa naj plačajo od VA do 3% po vrednosti in vrsti sorodstva. Posebej pa zahtevajo zborovalci znižanje monopol-ske cene na sol. VI. Zborovalci so na stališču, da se mora Pribičevičev predlog o ljudskih šolah z vso odločnostjo pobijati in zahtevajo kot starši in davkoplačevalci slovensko in krščansko vzgojo v šoli. VII. Politjčno poročilo svojega poslanca g. Vesenjaka vzamejo z odobravanjem na znanje ter izrekajo njemu, kakor celemu Jugoslov. klubu svoje zaupanje. Tako so naši župani in zaupniki zopet dokazali, da se ne plašijo ne potov ne stroškov, kadar je treba povzdigniti glas za interese ljudstva. po strehah, na vrtu in ulici je oživljalo tihoto. Mislil sem na Boga, ki od početka vseh časov dela vedno isto, ki mu je moč brez meje in ki odpušča grehe, ker je vsedobroten. Upal sem, da odpusti tudi meni vpričo mojega trpljenja. Ker je močno rosilo, se je nazadnje napolnil mali jarek poleg mene. Zdajinzdaj je bilo slišati, kako se je v vasi podrl zid, sesula se streha. Živali, ki jih je bil preplašil bojni hrup, so se zopet pomirile ter ob zori zopet prišle na dan. V sosednjem hlevu je meketala koza in velik pes se je s povešenim repom plazil okrog ter si ogle doval mrtvece. Ko ga je bil konj zagledal, je pričel silno prhati; morda ga je imel za volka, in pes je pobegnil. Spominjam se vseh teh podrobnosti, ker človek pred smrtjo vse vidi, vse sliši. Skoro, kakor bi si govoril: »Glej in poslušaj . . . kajti kmalu ne boš videl in slišal ničesar več na tem svetu.« Še veliko bolj mi je ostalo v spominu — in tega bi ne pozabil nikdar, če bi tudi dočakal sto let! — da sem v daljavi slišal kakor šum glasov. O, kako sem se zdramil! kako sem vlekel na uho! . . . kako sem se vzravnal na komolcu, da bi zaklical na pomoč. Bila je še noč, vendar je nebo že prepregel bled dnevni svit V daljavi je v dežju, ki je reizal zrak, neka svetloba omahovala po polju ter se ustavila tu in tam, in potem sem videl črne postave, ki so se ustavljale ter se pripagibale. Bile so le sence, a tudi drugi so videli luč, kajti od vseh strani so se oglasili vzdihi, stoki, glasovi, ki so bili tako slabi, da bi jih bil človek imel za ihtenje majhnih otrok, ki kličejo svoje matere. Moj Bog, kaj je življenje? Odkod to, da se nam zdi, kot bi imelo tako veliko veljavo? Zakaj se bolj nego vsega drugega na svetu bojimo izgube te borne sapice, ki nam vendar povzroča toliko solza in trpljenja? Kaj nam je vendar še pripravljeno, da se vsi pretresemo in skoprni-mo, kadar imamo najmanjši vzrok, bati se smrti? Kdo to ve? Tisočletja se ljudje prepirajo zaradi tega, vsi razmišljajo o tem, a nikdar tega ne more razložiti. V svojem kopmenju po življenju sem gledal luč, kakor vtapljajoči se človek gleda na breg . . . krčevito sem $e držal pokonou, da sem z očmi mogel slediti luči in srce mi je trepetalo od upanja. Hotel sem klicati, a niti glasu 9. julija 1928. Kmetijska deta v mesecu juliju. V splošnem in pri živini. V mesecu juliju zajde naša zemlja na takšna pota v planetnem sistemu okrog solnca, ki nas osrečijo z o-bilno mero solnčne toplote — tega največjega daru božanske narave. Najbujnejšo vegetacijo opažamo v toplih in solnčnih krajih, ako imajo ob enem tudi dovol| podnebne vlage, kakor v nekaterih krajih Afrike in Južne Amerike. Poslužimo se torej solnčne toploie in žarkov v najizdatnejši meri ter se ne skrivajmo preveč v senco v solnčnih dneh. Pripravimo škedenj za mlatev in žitnice za shrambo žita. Mlatilnico, ako jo imamo, namažimo s strojnim oljem in pregledajmo posamezne dele, ali so popolnoma v redu, da se izognemo prekinjanju med mlatvo. Ob napornem delu in v hudi vročini ne zavživajmo preveč alkoholnih pijač, ker bi to lahko imelo smrtne posledice vsled solnčarice. Najprikladnejša jedila za delovnega človeka po leti so močnata jedila, sočivje, sadje in zelenjava. Tudi kislo mleko kot hrana v vročem poletnem času je vsega priporočila vredno Kopajmo se v vrc> čih dnevih v potoku, s čemur osvežujemo telo in krepimo zdravje v znalni meri, ne glede na to, kako neprijetno je bivati v bližini človeka, ki si ne umiva potnega obraza in svojih potnih nog. Govede in konj ne gonimo na prehudo vročino ter jih kopajmo, ako imamo za to primerno mesto. Pazimo, da imajo svinje in perutnina zmirom dovolj sveže pitne vode. Zapiranje kokoši v drvarnice je indirektn® trpinčenje živali, ki so ustvarjene za to, da si iščej® hrane (razno golazen) tudi na prostem. Kdor kokošim ne more nuditi gibanja po trati in pašnikih, naj rajši prepusti kurjerejo dragim, ki imajo sredstva in potrebne pripomočke za to gospodarsko panogo. Držanje kokoši med zidov jem v mestih je dedščina svetovne vojne, ko je človek bil primoran stikati neprestano po virih za svojo prehrano, da se je obdržal pri življenju, v današnjih razmerah pa je takšno ravnanje nerentabilno in neumestno. ^ Prehod od materinega mleka na drugo hrano pr« mladih živalih naj se izvrši previdno in počasi, dri preveč ne zmršavijo in v rasti ne zaostanejo. Pomnim . da nežen želodec mlade živali ne more prebaviti surove vlaknaste krme, kakor jo prebavlja želodec starejše živine. Zategadelj je teletom po odstavitvi od mater po~ kladati razen zelene ali suhe krme tudi nekoliko otrobov, pujskom pa lažje prebavljiva krmila, kakor: kuhano zelenje, kuhan krompir in mrkev ter posneto mle ko. Deteljo je dajati pujskom le kot nameček. Topel in gost dež pospešuje rast gob v lesu. Obilna podnebna vlaga v juniju in v juliju je koristna za tra-j vo in gobe, a škodljiva za vinograde in snopje na polj«. Badi tega je nastal pregovor, ki se glasi: Gob če v lesu najde se velilko, vinograd pokaže slabo sliko. In na njivi snopje bode klilo, na Medardovo če je rosilo. V vinograda. Povezujmo poganjke vinske trte, ki so nanovo zxa-stli, da se ne nagibljejo na sosedne trte in ne ovira)® mi ni bik) z ustnic: šumenje padajočih kapljic v drevesih in po strehah je zamorilo vsak glas. In vendar sem ee-tolažil: »Čujejo te ... že gredo!« . . . Zdelo se mi jes, da svetilka prihaja po vrtni stezi in luč na vsak korale postaja večja. Ko pa je nekaj minut omahovala po bojišču, je polagoma izginila v giapi. Brezaavesten sem se zopet zgrudil na tla. XV. Zavedel sem se zopet v velikem, lopi podobnem. S-stebri podprtem skednju. Nekdo mi je dajal piti vina in vode, kar se mi je zdelo jako dobro. Ko sem odprl oči, i sem ugledal starega vojaka s sivimi brki, ki mi je glavo držal pokoncu ter mi k ustnicam pritiskal posodo z-vodo. »Kako je kaj?« je vprašal dobrodušno. »Boljše?« Nehote sem se mu nasmehljal, ko sem se spomnii, da sem še živ., Prsi in levo ramo sem imel trdo povezano. Sicer me je še peklo, a se nisem zmenil za to — saj sem bil živ. Najprej sem pričel ogledovati debele tramove, ki so se križali nad mano, in strešno opeko, skozi katero je n« nekaterih mestih sijala dnevna luč. Cez nekaj minut sem I okrenil glavo in spoznal, da sem ležal v prostornem skednju, v kakršnih tamošnji pivovarci shranjujejo kadi in vozove. Okroginokrog na žimnicah in slamnjakih je ležal® mnogo ranjencev. Nekako v sredi pa je bil štabni zdrav-I nik z dvema pomočnikoma, vsi z zavihanimi rokavi; ravno 1 so na veliki kuhinjski mizi nekomu nogo jemali proč. Ranjenec je ječal. Za njimi je bil cel kup odrezanih nog j in rok — lahko si je misliti, kakšne misli so me obhajale ob tem pogledu. Pet ali lest pešcev je ranjencem streglo s pijačo * vičev in kvpic. Največji vtis pa je delal name šlabni zdraivnik z zavi-; hanimi rokavi, ki je rezal svojo pot, ne zmeneč se za stokanje. Imel je velik nos in udrta lica ter se vsak hip zada-| ral nad svojima pomočnikoma, ki mu nista dovolj hitro podajala nože, pincete, bombaž in platnene krpice, ali pa nista takoj z gobo obrisala krvi. Kljub temu delo ni šlo počasi izpod rok, kajti prej nego v četrt ure so bili odrezali že dve nogi. i — - 9. julija 1925. »SLOVENSKI GOSPODA«.« Sira» 3. drugih opravil v vinogradu. Vez enoletnih mladik vinske trle moremo poenostavili ali celo prihranili, ako odgojujemo trto po Oberlinovem načinu (alzaška vzgoja) ali po zboljšanem oppenheimskem načinu. Pri zadnjem načinu rastejo mladike med dvema paralelno pritrjenima žicama, ki se premakneta navzgor, čim je nastala potreba vezanja, in so se mladike začele obešali čez žico. Škropimo v tretjič, ako obstoja nevarnost, da bi se vsled neugodnega vremena pojavile trtne bolezni, peronospora ali oidij. Na 100 1 vode vzamemo VA kg bakrene galice in raztopino pomešamo z apnom (nevtraliziramo). Apna je zadosti, ko postane rdeči lakmusov papir lahko moder, beli fenolftalein-papir pa kar-minastordeč, ako ga pomočimo v raztopino. Če hočemo škropiti obenem tudi proti oidiju, tedaj pi idenemo raztopini bakrene galice in sicer, ko je že gotova, 2X>—3 kg salojidina na 300 litrov mešanice. Če žveplamo proti oidiju z žveplenim prahom, tedaj storimo dobro, ako pridenemo tudi bakreni prah (zdrobljeno modro galico) kar nadomestuje posebno škropljenje proti peronospori in proti pikcu. Pokončujmo grozdnega sukača, ako se je pojavil v večjih množinah, z raztopino 3 kg maza-vega mila in 134 kg mrčesnega praška na 100 litrov vode. V tem sluča ju škropimo z razpršalnikoni posebne vrste, ki oddaje močen tanek curek na gnezda. Gosenice grozdnega sukača zatirajo prav dobro tudi otroci, ako jih s priostrenimi klinčki pobirajo iz razvetja in jagod. V drugi polovici julija je treba kopati tretjo kop. S tem pospešimo rast lesa v mlajših nasadih, v rodnih vinogradih pa mehčanje in zoritev grozdja. V plitvo zrahljanih in plevela prostih vinogradih ne plesni grozdje tako rado, kakor v zanemarjenih in s travo poraščenih. Nevarnost peronospore je tudi mnogo manjša, če smo opravili drugo in tretjo kop ob lepem vremenu. N' sadonosniku. V mladih sadovnjakih odslranjujmo z ostrini nožem poganjke, ki včasih zelo bohotno rastejo po deblu in iz divjaka pri tleh. To storimo sedaj tem lažje, ker je seno pod drevjem pokošeno ter imamo priliko pregledati mlado drevje od vrha do tal, ne da hi delali škodo po travi. Da moremo odstraniti divje poganjke iz tal, je treba zemljo nekoliko odkopati. Pri tej priliki prerahljamo tudi nekoliko drevesni kolobar, kar je za uspešno rast mladega drevja, kakor smo že omenili pri kmetijskih delih v aprilu, velike važnosti. V drevesnici prikrajšujmo stranske in ojačevalne poganjke po deblu tako, da dobimo na jesen golo deblo s 4—5 vejicami kot nosileljicami bodoče krone. Napačno bi bilo odstraniti te poganjke vse hkrati in poprej, ker bi ostalo drevesce na ta način šibko in rane bi ne mogle dobro zaceliti. Koncem julija je treba misliti na okulacijo. Pregledaj-mo divjake in porežimo vse poganjke, ki so morebiti vzrastli iz debelca do 15 cm višine od zemlje. Drugih poganjkov ne prikrajšujmo, ker bi škodovalo. Z okopa-vanjem ob suhem vremenu dosežemo, da se bodo lupili vsi divjaki, ki jih mislimo meseca avgusta očeslati. — Pobirajmo piškavo sadje sproti in ga pokuhajmo svinjam. Na ta način zatiramo najuspešnejše jabolčnega tončiča, ki spada med največje škodljivce naših sadovnjakov. Na polju in travnikih. Žanjemo zimski ječmen, rž in pšenico. Z žetvijo je začeti, ko se v zrnu ne pokaže več noben sok, ako ga npognemo čez nohet. Če čakamo predolgo, nam mnogo najlepšega zrnja pri spravljanju izpade, pri prezgod nji žetvi pa dobimo manjši pridelek in slabo seme. Iz-mlačeno žito čistimo na rokah, ali pa s posebnimi stroji. S čiščenjem dobimo več vrst žita, prvo in drugo žito in poslednje žito ali zaje. Prvo žito rabimo navadno za seme. drugo za kruh, zadnje pa za kuretino. Za čiščenje žita s strojem nam služi prav dobro navadni čistilni mlin ali vevnik, ki obstoji iz veternice in iz čistilnih sit. čiščenje žita pa seveda odpade, ako smo mlatili s sestavljeno ali parno mlatilnico. Žitne čistilnice s štirimi ali osmimi siti nudi poleg drugih tudi domača tvrdka J. Pučko v Ptuju. Ker se imenovana tvrdka bavi špecijalno z izdelovanjem žitnih čistilnic in nima prevelikih stroškov, jih more prodajati, kakor se je izjavila za približno 30% ceneje od drugih tvrdk. žitno strn je plitvo podorati, da lažje strohni. Zato pa je jesensko brazdo orati tem bolj globoko. Na strnišče je posejati ajdo ali repo. Kdor še v juliju na travniku kosi. ni dober gospodar. ker bo imel slabo živinsko krmo: Pokošene travnike v bližini potokov je dobro precurljati s potočnioo, kar pospeši rast otave, zlasti v sušnih letinah. Namakanje nadomestuje deloma tudi gnojen je. Na vrlu. Sejemo redkev in endivijo. Okopavajmo zel je, kolerabo, ohrovt. karfijol, kumare, buče in drugo zelenjavo. Za kakih 14 do 21 dni je okopavanje ponoviti. Stebelca ¡je osipati do prvega lista, zlasti stebelca dolgonogih rastlin, katerih pri sejanju nismo pokrili z zemljo. Ne režimo zeli od šalote, češnja in čebule, ker služi za u-svajanje redilnih snovi (asamilacijo) in razvoj gomoljev. Čemu tudi segati po zeli teh rastlin, ker so gomolji to, kar rabimo za kuhinjo! Trganje zeli utemeljujejo nekateri vrtnarji s tem, da hočejo doseči bol jšo debeli-tev gomoljev. V to svrho zadostu je že, če zel samo upog nemo na primernem mestu, to je v sredini. Kumare in buče je v primerni dolžini pritrditi z lesenimi klinci na zemljo. Na ta način dosežemo boljšo prehrano rastlin v sušnih letinah. Kumar ne silimo kvišku na kole ali na ogrodja iz lat, razven španske kumare-plezavke, ki ima svojslvo, da more plezati. Izjemoma je to storiti le samo v dežnih letinah in na vlažnih tleh, ko se je bali, navdušilo vsakogar tako zelo, da bo ob koncu radi pri jetnosti nerad zapustil dvorano. Na svidenje! Zdole. Dne 28. junija je vprizorila šolska mladina pod šolskim vodstvom igro »Kristus in Peter.« Otroci so igrali korajžno in dobro. Tudi peli so lepo. LTdeležilo se je prireditve precej ljudi, posebno šoli doraščajoča deca. čudno se nam zdi, da so fantje tako sitnarili krog blagajne, ki je pobirala prostovoljne prispevke za šolske potrebščine, in to zaradi borih par dinarjev, a bi se gotovo ne branili da jati v gostilni brez potrebe za litre vina. ma* SDomlniaite se Dijaške večerje! 3 a m in b a m n ■ a c s « n s s o k « su n a « tn » ta » « * « Stran 4. »SLOVENSKI GOSPODAH.« 9. julija 1925. Tedenske novice. Naročniki, katerim je s 1. julijem potekla naroč* i nina, dobijo v kratkem položnice, da nemudoma plačajo nadaljno naročnino, sicer se jim list takoj ustavi. Spomenica županske zveze za Slov. radi ponavlja- j joče se kršitve občinske avtonomije. Gospod veliki župan! Poslužujoč se svoje v prvi točki oblastveno odobre nih društvenih pravil zajamčene mu pravice si dovolju .je odbor Županske zveze za Slovenijo vsled svojega skle pa v zadnji odbor en'i seji v javnem interesu opozarjati na kvarne posledice, če bo nadzorstvena oblast še nadalje iz nezadostnih razlogov kršila avtonomne pravice občin s tem, da bo razpuščala postavno izvoljene občinske odbore, potem pa brez tehtnega vzroka zavlačevala i nove volitve, ki morajo biti po obstoječih postavnih predpisih občinskega reda razpisane v šestih tednih po j razpustu. Da je vsako prisilno sredstvo že ob sebi kvar- i «o za javno moralo in žali pravni čut ljudstva, o tem ne i »nore biti najmanjšega divoma, posebno ko ljudstvo dobro ve, po kakšnih zakonitih sredstvih sme segati obli ast, predno poseže po zadnjem, to je po razipustu obč. odbora. Ne prihaja nam na um, da bi branili ali morebiti zagovarjali kakoršnekoli nedostatke v uradnem po- j slovan ju občin, če se morda pojavijo t upa lajn. Izvora te mu pa ni iskati v pretvezah, češ, da so slabi občinski odbori. Zaikaj naj bodo torej kaznovani le-ti, če morda neuki občanski funkcijonar napravi kako pomoto, ne da bi se mu moglo dokazati ali sploh predbacivati dolžno ravnanje. Toda razpuščenih je bilo mnogo občinskih odborov, ne da bi se bila mogla očitati, kaj: še dokazati ne županu, še manj pa občinskemu odboru najmanjša krivda o kakem slabem poslovanju v škodo Občini. Zakaj, tega nočemo niti omenjati na tem mestu. Le na eno si dovoljujemo opozarjati. Naši župani in drugi občinski zastopniki so večinoma priprosti ljudje brez posebnih študij. Če torej niso v stanu vzdrževati v občinskih uradih tistega reda, kakoršen se zahteva od javnih in državnih uradov, jim tega pač ni zameriti. 'Pomote se zgodijo in pogreški se delajo lahko povsod. Zato pa potrebujejo občinski funkcij ona rji pouka, večkratnega in stalnega ter dobrohotnega. Le na ta način jih bo mogoče vzgajati, ne pa na tak način, ki krši avtonomijo občin in ubija v ljudstvu zaupanje vanje, ubija pa zaupanje do uprave sploh ¡in ubija vsled tega njegov pravni čut. Rdeli smo, da potrebujejo občinski funkcijonarji pouka. V preteklih letih ga je delila naša Županska zveza na 40 poučnih tečajih z blagohotno po močjo takratne državne Uprave, ki je dala na razpolago svoje uradnike ter prevzela na svoj račun tudi njihove potne stroške. Dovoljujemo si opozarjati, da na svojo prošnjo za predavatelje in kritje stroškov, vložene že v drugi polovici meseca sušca t. 1. še do danes nismo prejeli rešitve. Prosimo Vas, gospod veliki župan, da blagovolite upoštevati v tej spomenici izražene želje. —• V Ljubljani, dne 3. julija 1925. Za odbor: Ivan Stanov-nik, predsednik; Janko Nep. Jeglič, tačasni tajnikov na mestnik. Krajevnim organizacijam SLS naznanjamo, da so poslovile knjige (6), katere so predvidene v »Poslovniku« stran 18—31, že izdane. Nekatere krajevne organi- . racije so jih že naročile; ostale opozarjamo, naj si jih j kmalu naročijo, da pride v naše organizacije SLS vzo- j ren red in enotnost! Poslovne knjige stanejo s poštnino vred 45 dinarjev. Krajevnim organizacijam, ki bodo vposlala članarino, bomo vplačano članarino pri obračunu za poslovne knjige vpoštevali. — Tajništvo SLS v Mariboru. Mariborske novice. Kakor smo že poročali v zadnjem »Gospodarju«, se je v Mariboru osnoval poseben odbor, kojega naloga je, v kolikor mogoče kratkem času na pokopališču na Pobrežju pokopanim medvojnim žrtvam postaviti dostoj en spomenik. Za ta spomenik se bo pobiralo <5b raznih prilikah tudi po deželi, ker hrani t ravno mariborsko pokopališče največ kmetskih fantov ! ter mož, ki so postali smrtna žrtev svetovne vojne. Ob priliki bo pozival tudi naš List podeželane, da žrtvujejo prostovoljne denarne prispevke za postavitev spame- ' nika vojnim žrtvam. — V bolnici graških usmiljenih bratov je umrl po mariborski okolici dobro znani odvetnik dr. Haas. Zastopnikom umrlega Haasa je ime- ; novan g. dr. Pernat, odvetnik v Mariboru. — Za ženske 'članice SLS mesta Maribor in okolice se vrši v nedeljo, dne 12. julija, ob petih popoldne v Mariboru v dvorani 'Zadružne gospodarske banke zborovanje. Predmet bo: j Žensko dedno pravo. Govori minister na razpoloženju ! g. Ivan Vesenjak. Članice SLS, Ženska zveza. Poselska i •zveza itd., so povabljene, da se polnoštevilno shoda u- j deleži jo! Katehetske nagrade. Veliki župan mariborske obla- j sti je izdal naslednji razglas: »Veliki župan vabi vero- j učitelje, dušne pastirje, učitelje na ekskurendnih šolah j in oddelkih za oddaljene otroke in nestalno nameščene učiteljice ženskih ročnih del, naj predložijo vsaj do 20. julija 1925 prijave za nagrade in potnine (vsako na posebni poli) v smislu razglasa bivšega višjega šolskega sveta v »Uradnem listu« št. 8 iz leta 1923 (lavaratinski j škofijski uradni list 1923 III) s to razliko, da navedejo j samo eno razdobje in sicer za čas od 1. aprila do 30. ■ junija 1925. Veroučitelji naj pošljejo prijave naravnost »Računovodstvu delegacije ministrstva financ, odseku mad. — Seno in slama: V sredo, dne 1. julija, so kmetje pripeljali samo 4 vozove sena na trg in so ga prodajali po 60 do 75 din., okoli 11. ure pa po 45 din. za 100 kg; v soboto, dne 4. julija, pa so pripeljali 18 vozov sena in 8 vozov slame. Ta dan pa so bile cene senu 62.50 do 75 din., slami pa 32.50 do 50 din. za 100 kg; slama se je tudi prodajala po 2 do 2.50 din. za snop. Mariborsko sejmsko ¡poročilo. Na svinjski se jni dne 26. junija se je pripeljalo 91 svinj, 1 koza in 2 ovci. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad 75 do 100 din., 7 do 9 tednov stari 125 do 220 din., 3 do 4 mesece 225 do 300 din., 5 do 7 mesecev stari 350 do 450 din., 8 do 10 mesecev stari 625 do 750 din., 1 leto stari 1100 din., 1 kg žive leže 12 do 14.50 din., 1 kg mrtve teže 15 do 17.50 din. Prodalo se je 63 komadov. ŽITNI TRG. Trgovina /. žitom je popolnoma zastala. Domači konzum se vzdržuje kupovanja starega žita, ker pričakuje /■ novo žetvijo znižanja cen, v inozemstvo je pa vsak izvoz nemogoč vsled! naraščanja dinarske vrednosti. Naši pasivni kraji, pred vsem Slovenija, še vedno uvažajo italijansko in ameiikansko moko ter pšenico. Uvoz pa je neznaten, ker se vsled obilice drugih poljskih pridelkov in zelenjave moke le malo porabi. Prodajalci sedaj pridno ponujajo svoje blago, ker so uvideli, da bi samo izgubili, če ga še nadalje drži jo. Cena je radi tega vsem žitnim vrstam precej padla. Zlasti je padla cena pšenici. Amerikanska pšenica se prodaja fran ko Postojna po 3.85 din. za 1 kg in še ceneje. Sremsko in bačko pšenico ponujajo že po 3.20 din., postavljeno na nakladno postajo in proti takojšnjemu plačilu. Za novo pšenico se še ne dela jo trgovski sklepi, ker kupci pričakujejo, da bo postala vsled nevarnosti madžarskega uvoza cenejša. — Enaka, kot s pšenico, je trgovina s koruzo, s lo izjemo, da se je prodalo zadnji čas inajh ne količine v inozem/stvo. Proda ja se v Zagrebu po 2.25 din. za 1 kg. — Trgovina z novim ovsom je precej živahna. Nudijo ga po 2.40 do 2.45 din. za 1 kg. — Enako živahna je trgovina z novim ječmenom. Ječmen za krmo se proda ja po 2.10 do 2.20 din., za pivovarne pa po 2.60 do 2.70 din. za 1 kg. — Moka je poslala cenejša. Prodaja se noilarica po 5.60 do 5.80 din. 1 kg. — Izgledi za novo žetev so izvrstni. Sicer se ne obeta rekorden pridelek, vsekakor bomo pa imeli zelo dobro srednjo žetev. t ■ .k. i i "SfiK-.ii. • - X. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov v inozemstvu. Žalec, ČSR, 2. 7. 1925. Stan je vobče dobro. Dve tretini vseh nasadov je dorastlo do vrha drogov in ima (»bilo krepkih panog, katere že kažejo tudi cvetni nastavek in cvetje. Tudi zaostala tretjina se prav dobro razvija. Uši se ponmožu-jejo in obrambno delo se lam nadaljuje, kjer je to potrebno. Cene od 3550 do 3650 čK za 50 kg. — Ustek, " <:SR„ 30. 6. 1925. Stanje zelo različno. Poleg lepih veliko prav slabih. Ušivost se je nekoliko omejila. Obramb na dela se nadaljujejo. Padavine zelo potrebne. — Raud niče, ČSR., 27. 6. 1925. Vsled padavin je rastlina dospela do vrha drogov. Letina bo neprimeroina manjša od lanske. Rastline so polne uši. katere preganjamo potom škropljenja z tobačnim izvlečkom. Medena rosa se ne širi. Vendar se pa prikazuje rdeči pajek, ki je zelo nevaren. Tobačnega izvlečka se je že toliko porabilo, da ga komaj sproti naročujemo. — Prvi češkoslovaški stro kovnjak g. Theodor Gaube piše dne 25. 6. 1925: Razmere za prodajo hmelju 1925 so zaradi lega prav ugodne, ker si pivovarji zbog visokih cen lani niso mogli nakupovati večjih zalog hmelja. Letina 192") bo po množini le srednja; od vremena je odvisno, ali bo leta množina boljša ali slabša. Golovo je pa, da se bode zaradi po- manjkanja hmelja isti lahko prodajal po prav lepih cenah. — Leta 1920 vpeljana prepoved uvoza hmelja v Anglijo izgubi letos meseca avgusta svojo veljavnost in jo bode nadomestila primerna carina. — »Saazer Ho-pfen- und Brauer-Zeitung.« Vrednost denarji). Ameriški dolar slane 56 do 57 din., francoski frank 2.70 do 2.80 din., italijanska lira 2.11 do 2.14 din., čehoslovaška krona 1.68 do 1.71 din., avstrijski šiling 800 do 812 din., švicarski frank 11.0« do 11.18 din., angleški funt 277 do 280 din. V Zurichu znaša vrednost dinarja 9 centiimov. E 515-25 16 Dražbeni oklic. Dne 22. julija 1925 ob desetih dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba zemljišča vi. štev. 1% k. o. Slov. Bistrita, l. j.: enonadstropne hiše s trgovsko otpravo, z gospodarskim poslopjem in vrtom. Cenil na vrednost 75.000 din., najmanjši ponudek 50.000 din., vrednost trgovske oprave 1200 din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri Veri. Drugače se pa opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski lega sodišča. Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, dne 26. 6. 1925. 810 Dražbeni oklie Dne 5. avgusta 1925, dopoldne ob 9. uri, bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ledinek v Slov. gor., vi. šl. 23, cenilna vrednost 69.329 din. 80 p, vrednosti pritikline 4919 din., najman jši ponudek 49.499 din. 20 p. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je oglasili pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se jih ne moglo več uveljavljati glede nepremičnine v šlodo zdražilelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča. Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. goricah. dne 30. junija 1925. 808 3—1 ZASTAVLJALNICA — GOSPOSKA ULICA 46 Licitecila zastavnih predmetov se vrši dne 15. julija 1925. Prodali se bodo: efekti Ste». 19.582 do 21949 dragocenosti št.25200 do 27966 ki se do 11. julija ne prepišejo ali dvignejo. Dne 13. in 14. julija ostane zavod za vsak strankin promet zaprt. r.i r.-*! M r.i r.i r"» i r"» r/ r. i r/ r^ ■ r ->, U.V kVi^lki i kl! wVl kV IU! kV ! kVk'i MOKA vseh vrst, kakor: pienitna» ajdova, krušna* koruzni sdrob» otrobi vedno v zalogi ter najceneje v trgovini I. LovreniK & drug « Kriiovdh pri lintomerg. MALA OZNANILA. graaEa®BafflBasE0fflEE00ESiaE Somišljeniki inserirajte! BaBBMBEaBBBMIgBfflfiai Dva dijaka iz boljše hiše se sprejmeta na zelo dobro hrano j in sianovanie. — Karol RoSker Jože Tošnjakova ul. 22/1. 791 1 -—----- Viničar, oienjen, se takoj sprej i me na viničarijo grofa Atemsa na Bubenbergo pri Spielfeldu. Vpraša se v trgovini Swaty v Št. Ilju. Oskrbnik, poroSen, se priporo 1 ča za poljedelstvo in živinorejo. Franjo Cehnar, Spičnik 34, pošta Zg. Sv. Knngota. 797 Krepkega in močnega dečka, črez 165 cm visok, od poštenih kmečkih starišev, sprejme takoj večja trgovina z meSanim blagom. Naslov v upravništvu SI Gospodarja. 806 a Vajenca sprejme takoj Franc Mere, kolarski mojster na Bregu pri Ptuju. 804 1 E 133-25 si ¿vias Ekonom, oženj en, z dobrimi spričevali, želi službe za vino-gradno posestvo. Naslov v u-pravništv«. 803 5 Ka stanovanje in hrano se z i prihodnje Šolsko leto sprejme ' deklica poštenih starišev, ki bode v Mariboru obiskovala meščansko šolo. Naslov pove upra-| va lista. 793 Proda le zaradi selitve hiša z vrtom in lepo njivo tik Meljsbe vojašnice, 3 minute od glavne • ga kolodvora, sposobni za vsakega trgovca. Stanovanje 2 sobi in kuhinja, takoj na raipolago. Meljska cesta 42. 788 Posestvo, sposobno za vsakega obrtnika, 5 oralov zemlje, hiša, klet, hlev, vrt, sadonosnik, ho sta, vinska posoda, ključavničarsko orodje zraven ali posebej proda Anton Golobič, Drenovec št. 15, Bizeljsko pri Brežicah. Gostilna brez konkurence v vasi blizu Maribora z okoli 5 oralov prvovrstnih njiv in travnika se takoj proda. Natančneje pove R. Flucher, Zg. Bistrica, p. SI. Bistrica. 793 Kolarska delavnica s sobo in kuhinjo se takoj odda. Martin Medvedec, kovač, Žiče 88, p. Loče pri Poljčanah. 800 Prodam hl&o s 3 sobami, kuhinjo, kletjo, velikim vrtom in veliko ključavničarsko delavnico v Brežicah, pripravno za vsako drago večjo obrt. Naslov v upravništvu. 802 3 Kupiti ali v najem vzeti želim hišo z manjšo trgovino tudi z gostilno. Šijanec, Kriievci pri Ljutomeru. 805 Čevljarska dalavnica aa Pes-| niči pri Mariborn z orodjem in s stroji vred se daje dobremu deželnemu čevljarju proti jamstvu za orodje, v najem. Pojasnila daje Maks Smonig v Pesnici. 80i Trgovina z mešanim blagom se da v najem z blagom in inventarjem vred, eventualno se sprejme tudi družabnik, kateri mora biti vešč samostojno trgovino voditi. Gotovine mora imeti do 100 000 din. Kje, pove upravništvo tega lista. 771 2 Proda se posestvo z mlinom brez konkurence. Ivan Kovač Crešnjevec 1, Slov. Bistrica. Nova dvonadstropna hiša s 4 stanovanji, vodovod, vrt, hlev se proda. A. Murko v Ptuju. ! 755 5—1 Koleselj, posebno lep in mesarski voz z olnatimi osmi se prodata ali zamenjata za vino in ' pijačo. Gostilna Damiš, Studenci pri Mariboru. 809 I-- Jesenove in orekove hlode lepe 1 od 30 cm debelosti naprej brez j grč kupuje proti takojšnemu plačilu franko Maribor lesna : trgovina Albin Paulič, Maribor-Karčevina, Praprotnikova ulica . št. 196. 778 2 Harmonike, prave dunajske v nedoseglivi kakovosti, kakor jih pri nas nikjer ne dobite in sicer polovico ceneje kakor drugod posreduje »Jugopaket« Maribor, kamor se je treba obrniti po cenike ter priložiti 1 Dinar za poštnino. Tudi ust-mena pojasnila daje pisarna v Jezdarski ulici 5. 743 3—1 1 Brusimo britve, škarje nože \ itd. Električna brusarna (v i brivnici Koštomaj) Celje, Prešernova ulica 19. 116 | Mehki okrogli les za žago ku fioje proti takojšnjemu plači-u Matija Obrau, Loška ulica j št. 15. Maribor. 664 6—1' I Nove bioikle 2000 do 2250 i® 2500 D, plašče in zračnice gar nitura 250, 300 in 350 D. pum-pe, dežne plašče 500 in 800 D„ modro galico 1 kg 8.50 D, ra-fijo 15 D. cepilne in žepne nože, fajfe in vse vrste galanterijskega, y------j"'-' vr Wi________________ __ 754 10-1 Pozor! Ravno došlo blago, no ve cene. Platno, barhenti, druk hlačevina, svileni robci, suk-no ild. Dobiva se najceneje pri Trpinu, Glavni trg 17. 49 Prvovrstni angleški in ostrav ski plinski koks na drobno in debelo dobavi po znatno znižanih cenah Mariborska mestna plinarna. 82' Razglas. Na podlagi sodnega edikta se vrši dne 14. julija ob i 1. uri popoldne v Oplotnici sodna dražba 1 konja, 1 krave, 1 svinje, polkritega voza in 2 tovornih vozov, na kar se opozarja interesente. 773 2 Razglas. Na podlagi sodnega edikta se vrši dne 17. julija ob 8. uri zjntraj na licu mesta v Zrečah dražba 60 m* desk, na kar se opozarja interesente. __ 774 2 Razglas. Glasom edikta oki. sodišča v Celju se vrši dne 14. julija ob 10. uri v Lazah št. 16. občina Dramlje, sodna dražba ! manufakturnega blaga in drugih stvari kakor 30 m sivega bar-henta, 25 m ženskega blaga 1 (druka), 2 moških hlač, 2 molkih spodnjih hlač, 15 moških srajc, 60 komadov Franka, 100 špul belega sukanca, 20 kg namiznega olja, 20 kosov mila, 15 štren bele pa vole, 15 štren črne pavole, 15 štren rnjave pa-vole, 800 komadov raznih loncev iz gline, 100 komadov skle-dic, 1 tehtnice, i stelaže 2 predali. 992 Razglas. Občinski urad v Laj-teršbergu bo v soboto, dne le. julija ob 14. uri pri hiši št. 8( ob drž. cesti po prostov, javni dražbi prodajal premičnine obstoječe iz pohištva, obleke, c-butev, perila in gospodarskega orodja. SI 2 Preklic. Janez Leš v Partiaju £r«kliče šaljive besede zoper larijo Pesdiček. 799 XXKXXXXXXK Blagajničarko starejšo moč, hrano in stanovanje v hiši, ta detajlne trgovino išče tvrdka ED. SUPPANZ, PRISTAVI, XXXXXXXXXX Želite knpiti močno, trpežno blago za oblake, se potrudite v slarotnano trgovino Josip-aFarkaš Sv. Jurij ob Sčavaici, kjer »ajdete redno veliko izbiro najnovejših vzorcev po novih znižanih cenah. Pravi barvarski ilrnk in platno, iežite srajce, sate, hlače domačega izdelka. Jam*.eno Sltto bučno olje. Priporočam »e za obilen obitk. Sobarico na deželo sprejme ED. SUPPANZ, PRISTAV«. 3 ' "i i r* j r 11M j r , r « »."i ! k.',! 1 kV k\r C i L j] Ali sem žo obnovil naročnico! - 9. julija 19Só. »SLOVENSKI GOSPODAR« Stran 7. ne boš strgal, ne, imam močno obleko, ker sem kupil sukno v veletrgovini R. STERMECKI v Celju štev. 24 katera razpošilja trpežno sukno m D 60*—, močen ievjot m D 70 —, fini kamgarn m D 90'—. Ilustrovani cenik z ¿rez 1000 slikami se pošlje vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in razne manufaktur-n« robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom o-sebtto kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naročila crez D 50C — poštn. prosto, Trgovci enjros cene. Razpis. Županstvo trga Središče ob Dravi razpisuje ofertno licitacijo za prodajo občinskega mlina in žage, s stiskalnico za olje, stanovanjsko hišo, gospodarskim poslopjem, vrtom in travnikom. Pogoji so na vpogled med uradnimi urami v obč. pisarni. Pismene ponudbe v zaprtih kuvertih z naslovom: »Ponudba za nakup občinskega mlina in žage v Središču ob Dravi« je vložiti najkasneje do vštetega 31. jul. 1925 do 17. ure. Županstvo občine trg Središče ob Dravi, dne 30. junija 1925. 784 3—1 E 111 -24. Dražbeni oklic V sled sklepa z die 28. 5. 1925, opr. štev. S 14-25-12, se bo prodajalo pri Sv. Trojici v Slov. gor. v hiši štev. 31, zne 19., 20. in eventuelno dne 21. julija 1925 dopoldne ob 9. uri na javni dražbi razno manufakturno, špecerijsko, inventurno in drugo blago. K draženju se bo začelo vsakikrat pozivati šele pol ure po zgoraj navedeni uri, med tem časom se pa lahko ogleda navedeno blago. Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II., dne 16. 6. 1925. , 798 E 600 24 Dražbeni oklic. 15 Na podlagi sklepa z dne 10. 10. 192'! S 6-24-56, se odredi v Slov. Bistrizi št. ... na dan 25. julija 1925, dop. ob 9. ari javna sodna dražba v konkurzni sklad »Bistrice«, Prve jugoslovanske lovar ne za gumbe in kovinske predmete, družbe z o. z., v Slov. Bistrici, spadajočih industrijskih izdelkov, kakor galalitnih, bisernih, roženih in kovinastih gumbov ter raznega galanterijskega biaga, cenjenih na 101.855 din. 90 para. Za dražbo so inerodajna določila § 277 in 278 i. z. Cenilni zapisnik je na vpogled med uradnimi urami pri podpisanem sodišču in na dan dražbe. Premičnine, navedene v ccnilnem zapisniku, se lahko vpogledajo v hiši št. ... v Slov. Bistrici. Okrajno sodišče v Slov. Bistrici, oddel. II, dne 26. 6. 1925. 787 ke: o mL a rs? * in opreme za konje za lahko in težko vožnjo, dežne plahte za konje in vozove, svetiljke za kočije, ovratniki, nagobčniki za pse. Dalje velika izbera kovčekov in torbic za potovanje, nahrbtniki, gamaše, gonilni jermeni za mline, žage itd. Popravila se sprejemajo ter točno in solidno izvršijo. -''t* Maribor» Trgovina in zaloga: Sedlar, in lorbar. del.: Aleksandrova c. 13. Slomškov trg štev. 6. W A*-' WS4 b/Ntf. »/Ni t/Vrfr'l&' ikSt *>$ Priporoča se Mana sí. Cirila t Marioorn. Za poljske križe si mnogi želijo Kristusove podobe (korpus). Da ustreže ljudem, jih je oskrb la Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, v,er se dobijo po sledečih cenah: 35 cm veliki po 550 D, 73 cm veliki po 600 D, 80 cm veliki po 700 in 800 D, 90 cm veliki po 800 D, 100 cm veliki po 930 D in po 1280 D, 120 cm veliki 1700 D. Stenski križi z leseno podobo (korpusom) stanejo: Velikost tO cm po 43 in 77 D, 23 cm po 35 In »0 D, 30 cm po 77 in 100 D, 35 cm po 96 in 113 D 40 cm po 140 D. Stenski križi s kovinasto podobo stanejo t raznih velikostih po 4, 11, 18 in 24 D. Stoječi križi i koyinasto podobo stanejo v raznlS veliko-stiii in izpeljavah po 22, 24, 28, SO in 86 D. Izpeljava je zelo okusna in solidna t;r se toplo priporoča, da si vsak, kdor križe potrebuje, kupi v Tisk. sv. Ciril» v Maribora. »vi ÍX/0 K*'»s*1 M , «vt'rtv» rv« »*»: 'Vi.M iv« K/« Ia modra galica garant. 99.4% Ia žveplo dvakrat rafinirano znamka »Ventilator« Ia kolomaz Ia amerik. prašno olje Ia amerikanski bencin Ia amerikanski petrolej in vsake vrste Ia amerikanskih mineralnih olj znamka »Standard« se dobi po najnižji ceni pri tvrdki Avgust Žlahtič, razpečavanje mineralnih in kemikalnih izdelkov Slovenska ulica 2, MARIBOR Slovenska ulica 2, Telefon št. 66. Alfi gospod ? mar nečete končno skrbeti da ne postanete plešasti! In kot nežen soprog in o.če nekaj storiti za pravilna nego las Vaše soproge in otrok? Poizkusite torij LEKARNARJA FELLERJA ELSA-POMADO ZA LASE, preizkušeno sredstvo za nego las katero odstrani prhlaj in zabrani prerano izpadanje in o sive-lost las, stori lase voljne in lesketajoče tako, da i« morejo česati lepe frizure. ZA POIZKUS 2 lončka z zavojnino in poštnino 38 df« narjev, toda le tedaj, ako se denar pošlje vnaprej. Po povzetju stane 10 dinarjev več, torej 45 dinarjev. Narožil» nasloviti na: BUGEN V. FELLER, lekarn**, v Stubici Donji, Elsatrg 341, Hrvatska. ELSA-ŠPIRIT ZA LASE krepi lašišče. ELSA-KATRANOVO-MILO je izvrstno za pranje las. ELSA-MILO ZA BRITJE nudi pri britju največjo ugodnost. ELSA-VODA ZA ZOBE stori zobe bele kot biser. V Ptuju, Pantnska ulita 5,1. n. ! v stari vojašnici za magistratom, v neposredni bližini pošte je otvoril Anton Carli, notar, i svojo notarsko pisarno kot naslednik bivših notarjev __gg. Filafere, Strafelle odnosno dr. Grobelnika. Tam urejuje vsak dan, iz fzemši nedelje in praznike, od 8.—12. ure dopoldne in 2.—5. ure popoldne. «aniaaaaacaaaaaaaaaaa&aifiaaaaaBa laPORTUMIDCEMENT v sodih po 190 kg in 200 kg, in v jut vrečah po 50 kg v vsaki množini po tovarniški ceni priporoča v nakup TOVARNA CEMENTA ZIDANIMOST. ««iRiaSBHiHMHSBilHRIIIRHBiaHIIIBHB Oglej si, predna kupiš, v trgovini K.WorscM liasl. NNTIN MACUN1MM1 Gosposka ni. • stanka: Stofi za moške v dolgosti od 60 cm do 4 m, pro m od 35'— Din. naprej. Volna za ženske v dclgosti 1—5 m, pro meter od 30 — Din. naprej. Cvirnanto blago v dolgosti od 80 cm do 5 m, pro meter od 15-— Din. naprej. Tiskovine (druki) v dolgosti 1—4 m, pro meter od 10'— Din, naprej. Kotoni («ajg') v dolgosti 1—4 m, pro meter od 10— Din. naprej. Cefirji za bluze ia srajce pro meter od 13 — Din, naprej. Batisti za polovico pod dnevno ceno. Bel® platno pro meter od 101— Din. naprej, Rnmeso platno (molinos) pro meter od 8-50 Din. naprej. Rute za glavo od 10 — Din. naprej. Polsvilene rute od 45-— Din naprej, iz čiste svile od 90-— Din. naprej. Izvanredao velika zaloga volnenega blaga za > neveste^in vsakovrstnega stota za moške. ar» r j.tvz»*, 'f« i mfTTlr Z 1. julijem t. 1. opustim svojo trgovino prej A. Sehramke v Ptnju ter vabim vse svoje odjemalce, da mi ostanejo zvesti še nadalje v Maribor«, Gosposka uliea 10 in v Ptuja, F Htckl-jev nasled nik, v bližini mestne cerkve. A Ogled mojega prvovrstnega blaga po najnižjih cenah Vam je vsak dan na razpolago. ■— Ceneje ne kupite nikjer drugod. — Pridite in se boste prepričali! - ! Dobro boste hodili! t Biattnerjevii fevljih! Čevelj tvrdke Suttner je nenaia« ««stljiv« trajnosti, švrstosti, moderen in eleganten, a pri tem poceni! Skrit» no izdelan iz i»* branega dobrega usnja! Ime Suttn« je garancija za do« broto in solidnoat! Tudi polučevlje is sandale, enako ta« di bogato izhiati srajc, naramnic, športnih kap, Vi» nudi bogato ilustrirani cenik, S ! Jtatcmn najdete tudi vsakovrstno jedilno orodje, škarje, l«pae noie, doze za cigarete in tobak, kresila, verižica 1» kritje obeske. Pošljite S dinarja za cenik na II MZi>8ŠILJIL®C§ H. SUTTNER V LJUBLJANI št 992, Slovenija. Pri tej priliki se lahka se lahk» naroče Feller-feva lisa-mila v 6 vrstah: Lilijino-mlečno, gli-rerinsve, beraksovs, katranov« in mil« ca britje. ■i priliranite, ako kupite manufakturno blag« v Cel ju „Pr i solncu Stalno ogromna zaloga vsakovrstnega svežega Vtogk ¡kakor: sukno za moške, volneno za ženske, klačefjfo:* «tiskovino, baržun, barhent, belo platno, rujavo plato« aogavice, pavola, vsakovrstno moško ter že ko pscfihi krisalke, odeje, dežniki, dežni plašči, cefir ia plnE* platno za srajce, klot, čepice in naglavne rut«, fla opustit« m grspriiatil Za obilen obisk sa ta Alojz Drofanifi Slavni trg 9 Calie Glavni trg 9 Postrežba točna I Mera obilna! f Btran 8, .SLOVENSKI GOSPODAR« 9. julija 1925. APNO m Ksforja, Portlandcement t vsaki množini in isnlraf Sldta., Trtvtrz« in vsa druga železnina se kupi ceneje ko! drugod v staroznani veletrgovini z lelaznino in gradivnim naterilalom I. Andraschitz Vodnikov trg Maribor Hodnikov trg ' • 'I" r» r i M V V,'.' v ' > <»»» i ttit K EARNER, ¿r, ÜRÄliER ß VČ»^»*1 s t o n I in poštnine prosto se pošlje takoj krese i cenik z več tisoč slikami. — Pišite ne« mudoma ponj v Prvo gorenjsko razpošiljalno Iwan Sapnik Kranj—Slovenija. Vzorci raznega blaga za obeske se pošljejo na ogled, mkmmmkmm MOSTIIi v izdelovanje zdrave in dobre domače pijače se zopet dobi samo pri edinem izdelovatelju Maks Wolfram, med. drogeri-ja, Maribor, Gosposka ul. 33. Cene ene steklenice za 150 litrov domače pijače z zavojni-no in poštnino 30 D. 758 3—1 wm^wBkmm Kurie oil. o ST «i o s ct> 3 S3 Zaščitni znak. S- Pobi se * lekarnah ln droge-rijah ali naravnost ▼ tovarni in glavnem skladišču M. Hrnjsk, lekarnar Sisak. Priporoča se prvi slovenski zaved VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI Dunajska cesta 17 p* t Dunajska cesta 17 ki je edina te vrste. Podružnice: Celje, Breg 33; Zagreb, Hatzova ulica 12; Sarajevo, Koro-ščeva ulica 15 in Split, Ulica 11. puka. ® E E S S ® ¡MSSESIÊMïll! Velika efektna loterija v Ptuju v korist novih orgelj v cerkvi sv. Petra in Pavla Loterija obsega 250 lepih dobitkov^ v skupni vrednosti 50X00 Din, i,Vrši se 26. julija"1925. lir Ü 't, I Ji S. Šivalni stroj (»Singar«) 3. Kolo (bicikl) i. Cela kravja koža, nstroj. za podplat* S. Polovnjak vina (S hI) I. Namizni servis f. Bala belega platna . i. Prašii B. Kuhinjska garnitura Prvifin glavni dobitek jejteg mlad konj. 16. Blago za moško obleke 11. Blago za žensko obleko 12. žepna ura 13. Vreča moke 14. Klaftra drv 15. Vsi zvezki Jurčičevih tfiš»f (vssaaif} 16. Servis za vino 17. Servis za pivo 18. Zaboj mila itd. itd. i- • — I DeKiüi* naložite nalbolile in nsivsrnslie uri * Spodnieštaierski ljudski posojilnici r.z.zn.z. v Maribora, Stolna ulica št. 6. ki obrestuje hranilne vloge po 87®to W/o oziroma po dogovoru, ■ m ■ B m m B ■ e m m m Srečka stane samo 5 Din. — Dobijo se pri župnem uradu Sv. Peter in Pavel v Ptuju. 2 ..............................m ——......................umwall FEEDO SMOL Tovarniška zaloga — Sv. Jurij ob južni železnici. J 1 Vsakovrstne mlatilnice, — sadili mlini, gepeljni, slamoreznice, plugi, brane itd. Znižane cene! T^ - 1 : i-LM&m I Prvo-1 vrstno ! blagu ! Zahtevajte cenike! Naletita denar la pri Uutisltl posojilnici ¥ €mUm ~ resistrovani zadrugi z neomcieno. zavezo. ===== Cankarjeva ulica 4, poleg davkarij« (poprej pri »Belem volu«) kjer je najbolj varno naložen in a® n a j v i s f s obrestuje. - Eentni in invalidni davek plačaj« posojilnica. >r -.HM ■téfîi 1 Ki Vrhunec fino mehanike. Prvorazredni moderni brzo-pisalni stroj. Večletno iamstvo. Brezkonkurenčni pisalni stroj sedanjosti ie edino ST0EWER-REC0RD IjTTID- Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1. Špecijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih, računskih, razmnoževalnih strojev. Hektografični zvitki, barvni trakovi, ogljeni in povoščeni papir vedno v zalogi. yfcwÄ--»'^ v« k-. &i .il k-i k-. .'. kV '.■« ^ v v i v : v v v ' . i k'i /i k'i k'i k'i k'i k . , . r r i Ki r . n r . i r .1 !< k'i' KA Si k'i, «."i .'i Zadružna gospodarska banka d. d., Podružnica v Mariboru« mmr v lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta^6, pred frančiškansko cerkvijo, HS^ff Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovali je vlog na knjižice in v tek. računu; Pooblaščeni prodafalecf arcck državne razr« loterlfo* t VxM.O'r V" t y r'M ' ▼r'. ¡ r,-.. f. r r ■> t-* ' » V ".V f ' O O1'.'' V 11 l'íiViVi.liikiVi i. l'ülVkVkiii M ^ïl. ki k^:.. ¡'j k V ¿k k j ki k. ki ki ¡MW1MB v v v j/ i/ '.», v m» '.'j'.Ti'."" v x flik Jiîkarnf «, Cirila t Jáaribora, Odgovorni urednik; Jana i Gole«., Izdaja kooiowij »Rtaf, So »podarja«,