Posamezna Številka 10 vinarjev.
StEV. 202.	v Milan, v somi i sepMra m
LCtO ML
s Velja po poŠti: EE9
Za celo leto naprej ., K 26'— u en meseo „ . . „ 2-20 u Nemčijo oeloletno . „ 29'— za ostalo inozemstvo . „ 33'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto napre] . . K 24-— za en meseo „ . . „ 2'—
V	opravi prejeman meseCno „ 1*70
s Sobotna izdaja: ~
za celo leto........ 7'—
za Nemčijo oeloletno . „ 9*— a ostalo Inozemstvo. „ 12-—
V"^—^ Inseratl: Baoatolpna paUtmta (72 nmft: m enkrat . . . . po 18 * za dvakrat .... „ li „ za trikrat .... „ 19, za večkrat primeren popasC
Mi ornim, nlmlujrttt IH:
enostolpna petitvrata po 23 tU.
■ i, Poslano: ■ ^ enostolpna petltvrata po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemii nedelje ln praznike, ob S. url pop.
Bedna letna priloga Vozni red.
oor Uredništvo Je v Kopitarjevi nliol Štev. S/m. Bokoplsl se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne = sprejemajo. - Uredniškega teleiona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi nlloi št 6. — Račun poštne hranllaioe avstrijske št. 24.797, ogrske 2&5U, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega teleiona it 188.
Sedanja vojna je veliko razodetje. Ni odkrila samo gonilnih sil svetovne politike, ki so povzročile toliko krvavega gorja in bridke smrti na bojnih poljanah in doma — kajti z očetom in sinom umrje tudi družina doma, — razodela je dobro in slabo v človeku, odkrila nam je, da zmoremo več nego si mislimo, ako hočemo in ni srce ošabno, ampak še vedno udano in proseče pred edinim »Gospodom vojnih trum«. Pa danes pozor eni stvari.
V tej vojni se je veliko pisalo in govorilo o malih narodih; morda drugje več, kakor tam, kjer bi sc moralo. Zaenkrat je tako, da nam mora biti ljubša samo misel, kakor pa beseda. Pa od časa do časa mora razmahnil peruti in se nesel nad naše pla-tudi beseda na dan, Z zakrivanjem se življenja ne ustavi.
Vojska je prinesla malim narodom presenetljivo priznanje. Poleg najvažnejšega dejstva, da so mali narodi sami kakor od krvave zarje vojne razsvetljeni kar naenkrat zagledali, da imajo sami v sebi veliko večjo vrednost in moč, nego so si prej sami mogli domišljati in drugi hoteli priznati, je takoj v začetku svetovne vojne prišlo kot odgovor na željo malih narodov po priznanju pravic majhnega naroda po svobodnem neoviranem razvoju geslo, »da se gre v tej vojni pravzaprav za svobodo malih narodov«. Vemo, odkje je prišel ta glas — ni iz naših krajev in izrabljen je bil vsled svoje agitatorične sile, — toda beseda je bila dana in pravica malih narodov do življenja priznana.
To je bilo v začetku vojne.
Leto svetovne vojne pa nam je prineslo to, da se je vsa svetovna politika prenesla skoro docela na zemljo malih držav in narodov. Problem Belgije, Poljakov, Ru-sinov, balkanskih narodov so primeri zato. Še danes nerazvozlani problemi, ki ne pustijo Evropi do miru in ne napravijo vojni konca, dokaz, kako so velike države odvisne in navezane na male narode. Sedaj se res velike države borijo za to, katera pridobi male narode na svojo stran. Zakaj in kako?
Na prvo vprašanje odgovor ni težak, težji jc drugi. Izgubljeno vero je težko najti, kupiti se sploh ne da, prisiliti šc manj, mogoče jo je le radovoljno dati in imeti, ako imaš vzroka, da veruješ v poštenje drugega. Rečeno je bilo od strani malih narodov ententi »Al' v tebe vero-
vat* mi moči ni« in vzroka je bilo dovolj za to nezaupanje.
Svet pa se čudi, odkje jemlje Avstrija svoje čudovite zmage in neizčrpljivo moč. Prav je imel tisti, ki je rekel, da je Avstrija močna v različnosti svojih narodnosti. Naj bi na tej zemlji živel en narod z eno krvjo in jezikom, najbrže bi ne bilo države in te čudovite evropske velesile s posebnim imenom.
Veliko se govori o državni ideji Avstrije. Kjer jc že kaka stvar uresničeno dejstvo, tam ne more biti več govora o ideji, ampak samo o izpopolnjenem vzoru, o resničnem življenju. To je čutil pokojni Franc Ferdinand, ki je življenje živel in dal, da to avstrijsko državno idejo uresniči v dejanju. Njegov program je znan, avstrijski narodi, ki so pokojnega prestolonaslednika ljubili, s smrtjo iščejo življenja tej njegovi ideji.
Opozoriti je tudi, kaj je cesarski namestnik rekel na zborovanju čeških mest, general Colard v Galiciji, general Sarko-tič v Bosni, grof Tisza Rumunom in cesarski namestnik tržaškim Slovencem. Prav iz zadnjih dni imamo izjavo nemškega kanclerja Bethmann-Hollwega.
Tudi on je izrekel za bodočnost izredno važne besede o svobodi in avtonomiji malih narodov. Tako je po celi Evropi izgovorjena in dana beseda malim narodom.
Opozoriti smo hoteli samo na nekaj dejstev in končamo s tem, da je tudi največja moralna svetovna velesila, namestnik Kristusov na zemlji dal narodom besedo, »naj mogočniki tega sveta ne pozabijo, da narodi ne umrjejo«.
Pismo slovenskega vojnega Kuraio z italijanskega Dolina.
21. avgusta 1915. Ljubljena mama!
Cesarjev rojstni dan mi je letos prinesel marsikaj zanimivega. Izjemoma Vam nakoliko obširnejše pišem, da ne boste imeli prav čisto prav v Vaši tožbi, češ, da Vam res prav nič ne poročam.
V miren kotiček, kjer »ležimo« in čakamo, da nas pozovejo na delo, dojde telegram: »Feldkurat X. Y. naj nemudoma odpotuje k ..., da ondi opravi božjo službo 18. avgusta.« Priprav ni treba veliko, le nekaj sredstev proti dežju, mrazu, lakoti in žeji, dobro okovano
palico v roke, pa »z Bogom« in »na svidenje«. Tu nas le še oddaljeno grmenje topov spominja na vojsko, a vlak me kmalu privede bližje. Okopov je vedno več, vojakov tudi, grmi že prav blizu, beli oblački tako nedolžno javijo, da semkaj prihajajo vroči pozdravi Italijanov, oklopni vlak se ravno sedaj odpelje na obisk. No, jaz vas bom tudi kmalu zopet srečal, sem si mislil in v drugi smeri nadaljeval svojo pot.
Vzdigamo se polagoma in pridemo med mogočne gore. Kako lepa jc ta narava- Prelazil sem Karpate in se divil nad njih lepoto: v jesenskih večerih, v zimskih nočeh, v mrzlih jutrih so bili tako krasni, pa vendar ni nobene primere s temi Alpami. Veliko mogočnejše so same na sebi in mojemu srcu pri-stopnejše: ljubljene znanke izza mladih let, spomin na nje mi tudi v tujini ni izginil in ne vem, če so to občutile, a ko sem bil na njihovem drugem koncu tam na francoskih Alpah, sem jim naročil toliko podzravov na gorenjska tla, upam, da so to nalogo vestno izvršile, kakor se to spodobi med dobrimi prijatelji.
Konec vožnji! Sedaj pa na noge in »na gore, na gore, na strme vrhe!« Le kratek počitek še. Obiščem g. župnika: »X. Y. vojni kurat.« »Joj! Slovenec?!« »Od nog do glave, sedaj in vekomaj.« »Amen!« Zanimala me je še stara mam-ka, ki sem se pri njej za trenutek odpočil. »Oh vendar no! Jejmene! Pa da bodo gospod šli na te-le gore! Oh vendar no! Pa al' so se sami »meldali«?« »Pravzaprav ne: kar poklicali so me, pa sem moral iti.« »Oh vendar no, pa da nobenega ne izgreše, da se jim nič ne zmede! Našega fanta so tudi vzeli.« »No, potem se pa Avstrija res nima več za bati ...« »Oh, saj si Lah ne upa čez te-le gore, so previsoke,« modruje tako mirno dobra mamica in mi želi, da naj jo gospod« še obiščejo... Bog daj!
Sedaj je pa treba že bolj paziti. Ljudi prav kot mravlja, vozov tudi nekaj, na to pa dolge vrste obloženih konjev in mul. »Explo>siv« in zopet »Explosiv« itd. to jp vse hrana za kanone, no pa za vojake je tudi šc nekaj. Vse mora črez! 18. mora biti dan veselja tudi za želodec. Dobim patruljo, ki bo šla isto pot kot jaz. Tri živalce: ena. nosi seno za se in za tovarišici, druga tobak in cesarja, tretja pa dva sodčka brinjevca. To je že nekaj! Ne spodobi se, da bi s cesarjem
jezdil: odrečem se torej konjičku, ki jer bil meni namenjen in marširam sloves* no ob Nj. Veličanstva . . . podobi.
Marsikaj zanimivega na poti, vsega Vam pa vendar ne smem povedati, čeprav od mene ni ravno lepo, da tako 1« Vašo radovednost dražim. Preskočimo visoki pas, recimo da smo že v dodini. * huda pot je bila in noge se res kar tre-sejo.. pa sem šele na pol poti in povrhu... jo še zabredein! to je smolal torej nazaj do razpotja, tam pa se boljše orientirati in malo potolažiti — treba je imeti usmiljenje z živalcami, s spremljevalci in s — s sabo! Začne deževati, pa to nas ne moti, dokler dežuje vodeni dež, še ni nič, kmalu bo deževalo kaj druzega.. Bober tek... To kar samo teče, čeprav je bolj suho!
Po enournem počitku jo že mahamo korajžno naprej. Ozka dolina ob bistri reki, pravi hčerki planin: v razpokah ob njenih bregovih še leži sneg. Okopi jem si v njeni ledeni vodi nogo in to me znova poživi.
Še kakih pet ur pa bom blizu cilja. Recimo, da sem že tam... samo en pozdrav še čez tole goro: tam zadaj v tej smeri je moja rojstna vas, pa recimo, da sem že tam:ne v rojstni vasi, ne pri Vas, ampak pri cilju.
Oglasim se pri vojaškem župniku: »Bog te živi, draga dušca,« me prijazno ogovori dober Tirolec, me na vsak način hoče pogostiti (posebno gost ravno nisem bil nikdar, sedaj pa še manj!) in komaj se morem posloviti od njega, »Pazite! Dolina je obstreljena! Na gorah, ld jo zapirajo, je sovražnik.« »GrvisB Gott!« »Gluck auf!«
Mahava jo naprej: jaz in pa služabnik; ločiti sem se moral od dohrih živalic. Ponudil sem jim košček sladkorja, pa ti trpini še ne poznajo takih razvad. Revčki!
Italijan me lahko vidi, marširam * odprti dolini in mu gledam v obraz, aH me bo pozdravil? Morebiti je tam gori še kak znanec, ki m© je vezala do nj&-ga vez prijateljstva, ki je imel iste smotre kot jaz: reševati duše, razširjati ljubezen, pa je sedaj primoran nositi orožje in streljati na ljudi! No, ne premiš-ljujmo preveč, rajši naprej! Na cilju sem.
»Gospod general X. Y. javi pokorno svoj prihod.« »Dobrodošli! Lc k mizi. Spali boste slabše kot tam v..., mirno tudi ne bo posebno.« »Hvala le*pa, imam
LISTEK.
Pesem tag:avega grla.
Videl sem oblak — izobličil se jc v dvo-
glavega orla, razmahnil peruti in se nesel nad naše planine;
oči so žarele strele,
njegov glas je bil grom
in je sipal ogorčenja svete besede v nižine:
— Naš dom
ob Adriji sinji, ki Soča ji poje pesmi goriške dežele,, ob Savi, ki Triglav — v telesen ponos naš
' — jo gleda, ob Dravi, ki jo iz davnine pozdravlja naša
beseda, jaz vladam in čujem! Zahrbtno-kovarno
našemu nebu si vtisniti hotel zvezdo pe-
terožarno, da s štiriindvajsetim majem
bi zasvetila tem krajem--
Ob Soči iz verolomnih umazanih rok jo izkljujem
in jo ponesem z navdušenjem svojih armad nad Pad;
tam povem pred polstoletjcm zmagonosno
padlim junakom: Uničen sovražnik je lakom, za oholost, zahrbtnost je kaznovan. Mir vam, nad domovino je nov, velik jasen dan! — —*
Videl sem dvoglavega orla, v žaru ognja
sta mu peruti blesteli in pesem src, ki pod njima so bila, šumeli: čez meje, čez meje,
po lavorike, po nove, po sveže, po slavne trofeje!
Dr. Jos. Lovrenčič.
Brda.
Že pred vojsko so bila Brda znana tudi izven primorskih meja. Niso velika po obsegu, a vendar imajo toliko posebnosti, da se .ic marsikdo seznanil z njimi. Za one, ki sc zanimajo za narodne boje na Goriškem, je bilo poznavanje Brd neobhodno potrebno, ker tvorijo tu od italijanske meje tja do Krasa narodno mejo. Jezikoslovce je posebno to zanimalo, da so brdjanski dijalekti tako bogati na izrazih. Trgovce so pa zanimali lepi, obsežni vinski nasadi po brdjanskih gričih in žlahtno sadje, ki je vmes posejano.
Svetovnoznana pa so Brda šele sedaj, ko se bijejo deloma na njih samih, deloma ob njih najljutejši boji, kar jih pozna zgodovina. Kilo no pozna sedaj one gore Kalvarije pri Gorici, ki jc dobesedno posejana z italijanskimi granatami in šrapneli, in za katero so žrtvovali Italijani že tisoče in tisoče svojih najboljših vojakov? Komu niso znane vasi Štcverjan, Oslavje, Pevma, Podgora in Podsabotin, kjer naši hrabri Dalmatinci že mesece odbijajo ljutc napade sovražnika in napajajo brdjan
sko zemljo s krvjo izdajalcev? Kdo ni še slišal o Sabotinskem hribu, ki je ključ Gorice, a ravno radi tega obstreljevan od Italijanov iz stoterih topov in izgleda liki razorana njiva? Kdo ni še čital o Sv. Gendrci (uradno Kora-da), pod katero leže slavnoznane Plave, kjer je, kakor poroča jo, na vsakem štirjaškem metru zakopan en Italijan? Samo kraji, o katerih govori cel svet, in, ki bodo posebno v zgodovini Slovenije zapisani s krvavimi črkami.
Vsi ti kraji ležijo na meji goriških Brd. Ista se razprostirajo med Sočo, Idrijo in Furlansko nižino. Na severu segajo do Sv. Gendrce (Korade), odkoder se nudi morda najlepši razgled na Goriškem. Cela trnovska planota, vsa Ipavska dolina s pustim Krasom v ozadju tja dol do sinjega morja leže pred očmi. Ob krasnem vremenu je videti celo stolp sv. Marka v Benetkah. Videm in Čedad sta skoraj pod nogami. Radi tega so prihajali Goričani ob nedeljah radi na izlet na Gendrco, posebno ker je bilo dobro preskrbljeno tudi za želodec v Koblarjevi krčmi, ki leži le par korakov pod vrhom.
Brda sestoje iz okroglih gričev, ki so sklenjeni v dolge, mnogotero zavite, ploskaste hrbte. Med njimi se vijejo rečice s svojimi potočki in studenci. Povprečno se dviga jo gorenja Brda 280 metrov nad morjem, dolenja pa 180 metrov (Kožbana 282 metrov, Kojsko 290 metrov, Šmartno 249 metrov, Me-dana 186, Biljana 169, Dol. Cerovo 128 metrov). Najvažnejši hrbet je i\orada,
podaljšek Kanalskega gorovja, ki se končuje na bonemškem Vrhovlju nad Kožbano — to Vrhovlje se večkrat pomotoma imenuje Gluho Vrhovlje — in v Kandiji nad Dolenjami. Proti ravnini končajo Brda s precej visokimi hribi pri Korminu in Ločniku: Korrainska gora (265 m) in ona znana Kalvarija (241 m).
Kakor že omenjeno, tvorijo Brda vrsto nizkih, med seboj zvezanih gričkov. Sama narava je to deželo ustvarila za vinorodni kraj, ker na teh gričkih je jako pripravno in prikladno za vinograde, ker uživajo cel dan gorkoto južnega solnca, ki je tako potrebna, da postane vince prav sladko. Zato so že zgodaj začeli Brčani' graditi vinograde in pridelovali izvrstnega Brčana, ki si je hitro priboril sloves tudi izven domačije.
A ne samo izvrstno vino rodč Brda, amnak tudi žlahtno sadje. Umni Br-čan je znal tudi to izkoristiti in uspeh, je bil velikanski: na cesarskem Dunaju, v poljski Varšavi in v ruski sveti Moskvi je spomladi brčansko sadje prvo, ki razveseli razvajene veliko-mestne želodce.
Da so se pa dvignila Brda tako visoko, kaže, da prebiva tam rod, ki zna dobro izkoristiti prirodne dobrote. K temu pa je treba velike, zelo velike po-
1 Brčani — Brici. Pravilne j ša jc pr va oblika za prebivalce Brd. Primerjaj: Podbrdo = Pod brčani, Brdico ~ Brčani, Brda = Brčani,
sko sv. mašo dobremo ljudstvu, torej
dolžnost me kliče, javim se, neradi me puste. Angeljček varuh, dobro me varuj — pa jo grem. Čez slabih pet minut že zopet nekaj zabuči in tresk... v kopo kozd, ki so se mirno pasle na parobku. 300 korakov ocl mene. Sedaj se bo pa odločilo, si mislim, prihodnja bo rešila vprašanje. Gledam, da imam vedno blizu sebe kako brazdo ali jamo ali ležeče deblo, skalo. Sedaj pa zabrenči kot da bi zabučale orgije, en skok in ležim v blatu malega jarka ter gledam, kje bo počilo. Trideset korakov od mene udari velika granata in v dveh sunkih vrže visok stolp v zrak. Fej te bodi! si mislim in skrijem glavo, vse naokoli leti kamenje z kosci jekla, moram biti še vedno pripravljen. Razume se, da srce utripa v takih osodepolnih trenutkih, vera pa deli čudovit mir. Konec je — ne meni hvala Bogu, ampak tej granati. Po koncu in naprej! Še dvakrat sem ležal in dvakrat tudi vstal neranjen, umazan pa grozno. Sedaj so granate že letele na bližnji levi griček, stopal sem že lahko mirnejše. Prestopim mostiček dobre znanke planinke, še en četrt ure vidim od Italijanov zasedene gore (mi smo jim jih odstopili v začetku pred vojno) potem me pa ovinek zakrije sovražniku in me prestavi v vse drugačno obzorje.
Pozvoni zvonček, orgle zabuče, mila slovenska pesem zadoni! Oh, to je nekaj sladkega! Koliko časa te že nisem slišal, in kako iz srca prihajaš! Ljudje sami so ginjeni, jaz še bolj od njih. Besede, ki jim jih govorim, najdem prav v dnu srca: ubogo ljudstvo joka, vera jim suši solze ter deli tolažbo tudi v tem zanje tako neskončno hudem času. Bog jc naš oče, domovina je tam, pravo imetje je tam, zakladov si lahko naberemo. Kvišku srca! K Jezusu po Mariji. Povabim jih na sv. spoved, popoldne bo blagoslov, po blagoslovu ostanem do večera v cerkvi, kdor želi, naj pride. In res pride jih toliko, da popoldan kmalu preide, tema nastopi in jih še nekaj kleči ter čaka. To je tolažba za duhovnika! Vse opravim, ura je sedem, ob osmih moram že nastopiti pot nazaj. Povelje je povelje! No, jutri bo en drug gospod maševal in obhajal. Z Bogom, draga slovenska vasica: ostaneš mi v spominu bolj zaradi tega veselja, ki si mi ga napravila kot pa zaradi granat, ki so me umazale in pa (da, še tega je manjkalo!) zaradi strele ki je udarila komaj dva koraka od mene v telefonsko žico, ko sem mirno in veselo sedel (sicer že premočen do dobrega!) pri cesarskem kosilu. No, smolo je že treba imeti, srečo pa tudi! Če bi bil kak Edin-son, bi že mesto granat in šrapnelov pošiljali blisk in strelo na sovraga! Zna-biti še pride kaj takega!
O povratku Vam ne pišem več na dolgo. Izbral sem si drugo pot, bolj nevarna je bila, a bilo je vsaj mogoče se voziti. Celo noč smo vozili in skoro celo pot prav blizu sovražnika. Od minute do minute sem pričakoval, da nas zapazi na beli cesti, pa nas ni. Po dnevu pade na to pot na tisoče in tisoče granat. Naši velikani pa tudi odgovarjajo iz svojih trdnjav: kjer bi se zdelo, da ni več duše, preži na sovražnika še iz sto jam sto smrtnih žrel. Tu ne pride skozi!
On ne pride skozi: mi pa pridemo: »Feldruf!« zakliče črna senca . .. »Pas-sieren!« in gremo naprej, ali pravzaprav nazaj (kakor se vzame, to je vse relativno!) proti izhodišču. Še nekaj ur, noč je izginila, s svitom pa nas pokrije gosta megla. Komaj se znajdem v sicer znanem kraju. Obiščem še znance doktorje v lepo urejeni bolnišnici in proti večeru sem že v svojem gnezde-cu ter čakam, da nas nova povelja pokličejo kam drugam. Tu je bila tudi velikanska slavnost: ljudje so se tru-moma udeležili vojaške maše. V celi Avstriji je bilo tako: nikdar nismo bili še tako edini v ljubezni do domovine in do vladarja. To in pa božja pomoč nam je porok zmage. Naj pride in kmalu in popolna in za njo — mir!
Z Bogom, ljuba mama! Sem pisal zadosti? Zopet pozdrav! V miru še kaj več.	Ves Vaš Franc.
Slovenci m ilailjisKem Gojišču.
(Izvirna poročila » Slovencu«,)
Bilo je dne 24. julija. Solnce je že skrivalo svoje obličje za. nizke griče, ko nas pripelje dolgi vlak na postajo. Pot smo takoj nadaljevali peš. Z zahoda doni zamolklo grmenje topov. Megla prahu nam zakriva razpleti. Vidimo samo ob cestah izpraznjene hiše in bogato obložene vinske trte. Srečujemo dolge vrste malih tovornih konjev, za njimi visoke konje z visokimi vozovi. Vse te kolone se pomikajo do bližnje postaje po živež in strelivo. Čez dobro uro hoda — bilo je že skoro temno — ustavili smo se v malem gozdiču ob cesti, kjer smo prenočevali — po dolgem času zopet na slovenski zemlji. Po večdnevni trudapolni vožnji smo bili že vsi zelo utrujeni: Ni nam bilo veliko za večerjo; popadali smo na nahrbtnike in nekaj minut pozneje smo že hr-čali, stiskajo se po dva ali trije skupaj. Na sinjem nebu visi luna in gleda otožno na speče branitelje domovine. Marsikaterega ure življenja so štete . . . Ob pol 12. uri me vzdrami šepetanje naših častnikov, ki so stali ravno za našim grmom. Slišal sem, kako je major P. razlagal, da je v naši bližini postavljen 30.5 cm možnar in da bo ob polnoči oddal prvi pozdrav Italijanom. Hitro zbudim tovariše, naj se pripravijo, ker kaj takega doslej niso slišali, in nam je bilo vsem nekaj novega.
Bum-ju-ju-ju . . . zagrmi in zavri-ska po zraku, zemlja pod nami sc strese. Trenutek je bilo vse tiho, potem pa je sledil smeh in razni dovtipi na račun Italijana. Drugo jutro so nas gospodje častniki povabili, da smo si ogledali velikana, katerega žrelo je ponosno zijalo proti zahodu in skoro neprenehoma pošiljalo vz-ednostne pošiljatve našemu »zaslužnemu zavezniku«.
Zvečer — bila je sobota — odrinemo dalje proti bojni črti. Po več urnem skrivnem tavanju po temnih gozdih in golih pečinah smo dospeli do cerkvice Sv. Martina, ki bo iz te vojne ostala gotovo velikega zgodovinskega pomena. Izvedeli smo, da ostanemo tukaj do drugega večera. Celo noč lije dež kakor iz škafa; na spanje vsled tega še misliti ni. Potuhnemo se po ka-
že nekaj izkušnje iz Galicije in Izza Karpatov, bo že šlo...«
Po tako napornem celodnevnem maršu sem kmalu zaspal pod streho, na slami. Lah je pričel streljati, a to me ni motilo v trdnem spanju.
.Drugi dan je bilo pripraviti oltar, vstvariti ga, ker ni bilo prav ničesar pri roki. Po noči jc bil prišel cesar (v podobi) in to je bilo vse. Iz papirja napravimo zastavice, miza bo sHižila kot oltar, nad oltarjem se bo vdignil lep gotski obok, tvorila ga bosta sani, ki jih postavimo po koncu in pregrnemo s »Zeltbl&tter« (kako se jim reče po kranjsko, res ne vem), z dvema deskama zbi-jerno križ, mesto draguljev se prav lepo blišči osat, vse nedostatke pokrije zelenje. Konec! Izgleda skoraj kot »božji grob«, pa bo vendarle dobro. Čestitamo si med sabo jaz in pa oficirji, ki so pridno pomagali: general je zadovoljen, Jezus bo na tudi zadovoljen, saj je bilo v jaslicah še slabše!
Popoldne odidem še v bližnjo vas pokopal dva padla junaka. Lije kar iz škafa, pa to me ravno dobro varuje pred Lahom. Pokop mi je segel do srca. Cesa,rska zastava krije dve krsti, general je navzoč z nekaj oficirji, oddelek vojakov izkaže zadnje časti. »Bog vama daj večni mir in pokoj! za vaju je konec vojske, konec naporov, mučeniška krona vaju krasi, slavljen bo vaju spomin: večna luč naj vama sveti. Na svidenje nad zvezdami, draga brata. Bog potolaži vajini družini!« In zemlja zopet zakrije dva branitelja domovine. Molimo ginjeni za padla junaka. Pri tej priliki pridem malo v stik z ljud-stom: ovčice so brez pastirja! Kmalu se dogovorimo: jutri slovesna sv. maša tudi za Vas s slovensko pridigo. »Oh, gospod, kako smo je potrebni: od bin-košti sem nismo več slišali nobene!« Otroci gredo raznašat veselo novico, učitelj skliče pevke, cerkvica se zaljša. Jaz se še moram vrniti v svoj »hotel« in sicer oprezno, ker zopet se je zjasnilo in znova grmi. No, nekaj poka ob straneh, odmev spremeni strel v pravi grom vendar hujšega za enkrat ni, le obilne jame v obliki lijakov pričajo, da je tu pokopano že mnogo laškega denarja. Pa tega jim ravno ne zamerimo: teh par kubičnih metrov kamenene zemlje že prodamo za vaše drage granate, tembolj ker nam jo pustite tukaj.
V noči delujejo reflektorji in skušajo prodreti temo: vedo dobro, da je sedaj po potih vse živo. Vsako minuto poči en strel iz puške, v daljših premii*-jih si pa dele odgovore kanoni. Kako bo jutri? Kako se bodo obnašali? »Vede-reano!«
18. avgusta. Mir. Lep dan. O polde-vetih sv. maša. Kratek nagovor, Jezus se daruje Bogu za nas, vsi molimo za ljubljenega vladarja in za njegove armade. Ravno zadnja beseda je, zadnji zlog je bil »—er« in ta »r« se že podaljša, nekaj brenči nad nami naprej in se razooči ob gori, ki nam od druge strani zapira dolinico. Kakor nalašč! Ravno prav! Pa teko točno! Po kratkem presledku zasika druga in se razpoči dosti bližje: visok oblak umazan in pomešan s kamenjen in peskom se vzdigne iz tal. Ali so nas zavohali? Ura je nekaj čez devet: ob desetih sem naznanil sloven-
trpežljivosti, ker ni mogoče izpremeniti nerodovitnega boška v mnogonesoče vinograde kar od danes na jutri, ampak treba je dosti kopati, da se izvrši ta izprememba. Vsak, kdor je bil kdaj v Brdih in je videl tam v plantah one krepke postave, kako so neutrudno delali, se mora zares čuditi vztrajnosti teh ljudi. Ves božji dan bo kopal tam v brajdi in se potil, da mu kar kaplja od obraza, in za hrano si vzame malo kuhinje (kaše) s pogačo. Ako slučajno katerikrat dobi še kozarček vina, tedaj se ne briga ne za solnce, ne za clež, ampak dela brez presledka in vedno ima v mislih oni čas, ko bo rumenela sladka rebula v teh vinjah in bo lahko s ponosom vzkliknil: To je delo mojih rok! Največja čast Brčanu je izkazana tedaj, če ga sosedi pohvalijo: Tvoj vinograd je res najlepši v okolici, lahko si nanj ponosen. In v resnici je lahko ponosen, ker ga je z lastnimi žulji izkopal in zasadil.
Razen z vinorejo in sadjerejo se pečajo Brčani tudi z živinorejo in nazadnje tudi s »kupčijo«. Ta zadnja je posebno last Kozancev. Vsak, ki je kaj potoval oo svetu, se gotovo spominja, da jc videl kje gori na Štajerskem, Koroškem ali Nižje Avstrijskem rdečelič-no dekle, ki mu je ponudilo, ko je zaslišalo, da govori gospod slovensko, v brčansko-kozanskem narečju goriško sadje. In takih deklet gre na petdese-tine vsako leto »po svetu«. Moški pa imajo doma eksportno zalogo, iz koje zalagajo one, ki so šli »po svit na Nirn-: kn«. Mnogo od teh imajo v večjih me-slih stalne trgovine in ne malo se jih
je tam tudi za stalno naselilo. To kup-čevanje nese precej in v pozni jeseni se vrača marsikak Brčan v svojo »Ko-zonu«.
Še z nečim se Brčani pečajo, kar pa je jako koristno početje. Mislim na lupljenje češp. A morda ravno zato, ker je riskantno, je tako priljubljeno. So v Brdih družine, ki so tako navajene na lupljenje, da prav morajo iti vsako leto na Hrvatski ali Štajersko lupit češpe, ker bi nc mogle ostati doma. Nočem morda reči, da to ne prinese dobička, a če je človek preveč strasten, lahko katerikrat nasede. In potem manjka pri tem luplenju češp medsebojnega sodelovanja. Morali bi se namreč vsi združiti v eno zadrugo, ki bi za vse preskrbovala vse potrebno, ona bi kupovala sveže češpe in prodajala naravnost konsumentom preparirane suhe češpe. Pri takem delovanju kot je sedaj, imajo največji dobiček goriški judje-prekupci. Govorilo se je mnogo o tej zadrugi, in upam, da po voiski, ko se bo sploh vse organiziralo, pride tudi to na vrsto.
Orisal sem na kratko življenje Br-čanov, njih pečanje z vinom, sadjem in kupčijo. Večina si je opomogla na ta ali pni način in povsod opažamo blagostanje. Raditega vidimo, da tujci silijo noter. Posebno v zapadnih Brdih je opažati, da kupujejo laški veleposestniki posestva na naših slovenskih tleh. Po vojski bomo morali na vsak način to preprečiti, in ako bi šlo kako posestvo na prodaj, naj ga lx> kupil Slovenec, zasebnik ali pa banka.
Ker bo morda zanimal koga. kratek
pregled zgodovine Brd, naj mi bo dovoljeno tudi o tem nekaj izpregovoriti.
Zc zgodaj je vabila prijetna lega in rodovitna zemlja naselnike v Brda, in da so ljudje tudi ob času Rimljanov tam stanovali, priča nam premnogo rimskega denarja in tudi rimsko ozid-je, ki s^ po Brdih tako pogostoma nahaja (okoli Števerjana). Pozneje so nemški vitezi sezidali mnogo gradov po Brdih (Pevma, Števerjan, Kojsko, Cerovo, Rittersburg v Višnjevku pri Gradnem, Senožeče, Dobrovo, Fojana, Vipolže itd.), na katerih so bivale precej časa plemiške rodbine. K najimenitnejšim teh gradov snada Ločnik, ki je stal nekdaj nad vasjo tega imena — na koncu podgorskega hriba; njega razvaline stoje ravno med našimi in sovražnimi strelskimi jarki. V X. stoletju jc imel skoro gotovo svojega okrožnega grofa. Vsled podelitve iz 1. 1001. je dobil tudi ta kraj grof Verihen, a pozneje (1077) patrijarh Lighard (cesarski podelitvi iz 1. 1193. in 1214.). Župnija loč-niška je obsegala vsa iztočna Brda, morda ves oni del, ki spada sedaj pod goriško sodnijo, in je bila odvisna od rožačkega samostana. L. 1250. se je polastil Ločnika goriški grof in tedaj so se začeli radi njega dolgotrajni prepiri s patrijarhom. Po pogodbi iz 1. 1264. je ostal grad grofom, a zavezati so se morali, da ga ne bodo njih nasledniki nikoli več popravljali, kadar se bo porušil. V vojni med patrijarhom Otobonom in Henrikom III. izroči grof dobro utrjeni ločniški grad 1. 1308. Simonu Vo-grskemu, a njegovi vojaki so bili podkupljeni in odprli so grad nasprotnd-
menju in za drevesa in tako pričakujemo nedelje. Bila je strašna noč, posebno za začetnike, ki še niso slišali krogel žvižgati. Vsi smo pa vedeli, da odrinemo zvečer v pred nami ležečo bojno črto. Pred odhodom še kratko jedrnato povelje: Naša naloga je, do zjutraj s tistega-le hribčka prepoditi sovražnika. Fantje, možje, pokažite, da ste od pešpolka, ki si je že pridobil ne-venljivih zaslug itd. In sedaj previdno naprej!
Na čelu koraka naš res zaslužni g. major P., ki ne pozna nobenega stoj, ne nazaj. Sovražne straže so prav hitro opazile nevarnost in v tem trenutku se je že vsula ploha toče nad naše glave. Ali našo vrste so vstrajale, in ko se je zasvital beli dan, smo bili ob robu gozda vrh hriba. Tako smo za enkrat te krivoprisežnike pošteno premešali. Vi ponedeljek dne 26. julija so topovi na obeh straneh grmeli neprenehoma. Ob 11. uri so nas hoteli z dvema bataljonoma obiti. Toda bistro naše oko je to hitro opazilo. Od Soče proti jugu se pomikajo po ozki dolini njihove vrste. Od Sv. Martina jim pošljemo nasproti en bataljon, drugi je že mimo preža! od Sv. Mihela, a mi jih zagrabimo za desno krilo. Po enournem boju je bila katastrofa za nje velika. Topovi so za hin umolknili, ker smo se zagrabili z bajonetom. Videč, da naši ne odnehajo za las in da se njih lastne vrste hitro manjšajo, sc hočejo rešiti z begom; ali ojoj! Naši se v teku spuste od Sv. Mihela in jim zaprejo pot.
Stvar je bila za nas častne rešena. Srce se nam jc smejalo, ko smo skupaj gonili ujete Lahe, a vedeli smo tudi, kaj nas čaka. Ljut topničarski ogenj. Še enkrat nas jc prišel pogledat, kakor bi prišel po slovo, sovražni letalec. Nekaj minut pozneje so že krog nas, na levo in desno, ruvale grozne pošasti. Gromenje in tuljenje se je nadaljevalo neprenehoma 18 ur. Med to peklensko godbo bi bilo neumestno trditi, da smo bili brez žrtev, a smelo lahko trdim, da na 200 sovražnih granat ni bilo več kakor ena žrtev. Med temi je bil žali-bog tudi moj tovariš trg. pomočnik K. Ležala sva z nekaterimi tovariši v ka-meniti luknji, v nekakem zavetišču proti šrapnelom. Okolu 2. po polnoči zagrmi nekaj težkih granat prav za našim hrbtom. Zemlja se je stresla, debelo kamenje je švrknilo po naši uticL Mislili smo, da se zadnja minuta bliža, poslovili smo se drug od drugega in od celega sveta. Mimogrede mi je švignila misel proti domu, na ljube starše in druge. Priporočimo se natihoma Bogu in stisnemo skupaj kot mali otroci, kadar treska in grmi. A pokanje granat ni hotelo ponehati, žžžž-bum nekaj metrov pred naše ležišče — kup kamenja se usiplje na našo kamenito luknjo. Moj kolega K. skoči pokonci, misleč, da tukaj ni več varno in izgine v temo. Drugo jutro ga najdemo komaj 50 korakov od našega zavetja — padlega za domovino.
Torek 27. julija je bil navidezno prav miren. Mogoče so sc Lahi na kaj prinravljali, a naši seveda kaj takega ne morejo mirno gledati. Ura za uro je potekala brez resnega boja. Mi na planem, a Lahi v gozdu. Kaj, ko bi poizkusili Italijane pognati iz gozda? Bi-
kom, ki so ga razdejali. V XV. stoletju si je pridobila rodovina Rabatta posestva okoli Ločnika, a v XVI. stol. grofi Attems-Petzcnstein (in 1. 1626. tudi sod-* stvo), ki jih imajo šc sedaj. Poslednja rodovina jc pridobila začetkom XIX, stoletja v zameno za Doberdob tudi Vipolže (po zamrtju lastnih plemičev dobil jih 1. 1311. Friderik Herberstein iz Solkana, a 1. 1460. Febo V. della Torre.), V Kojskem (poprej last grofov Stras-soldov, potem Thurnov in od 1. 1630. Coroninov) je bila posebna sodnija od 1792.—1848. Vsa zahodna Brda so spadala pod župnijo Biljano (prenesena iz Medane?) in ž njo vred pod rožački samostan. Bližnji plemiči Fojanski so posedovali tudi grad na Dobrovem, katerega je podelil cesar Maks 1. 1501. Frideriku Colloredo-Walsee, čegar rodovina je kupila tudi Kozarno in zemljišča po bližnjih vaseh.
Kakor povsod so se tudi v Brdih po lagoma porazgubile te plemiške rodo-vine z gradovi vred. Sedaj nahajamo v Brdih samo še štiri gradove in sicer v Kojskem, Števerjanu, ki je last barona Takč, v Vipolžah, ki ga je kupil baron Teuffenbach, in na Dobrovem, ki ga poseduje španski baron — pesnik Bagner. Začasno so vzeli sedaj vse te gradove šiloma v najem Italijani in se šopirijo po njih. V dobrovskem je baje spal sam italijanski kralj Vitorio Ema-nuele.
Jugo Brdjanln.
lo je 2 popoldne. Julijsko solnce nas je pridno ogrevalo. »Pokonci« in »Naprej« je bilo povelje in naše vrste so naskočile gozd. Pričela se je ljuta bitka, grmelo je iz stotine topov in pušk. Lahi so bili na naš napad pripravljeni in v gozdu se je tudi lažje braniti. Že smo jih gnali proti Soči, a zopet smo se morali umakniti; bilo jih je kot mravelj. A naš bataljon je bil že tudi oslabljen in sam. Da smo imeli saj en bataljon pomoči, pa bi se bili Lahi temeljito kopali v Soči. Kakor marsikateri mojih tovarišev sem položil ob tej priliki tudi jaz svojo žrtev na oltar za domovino. Laška granata mi je odtrgala levo nogo. — Naj bi se še kdo spomnil in nam sporočil nadaljno usodo našega bataljona. To so res bojevniki, na katere sme biti Avstrija ponosna!
Urek.
XXX
Z južnega bojišča smo prejeli:
17. avgusta 1915,
Pišemo Vam iz hribov, na katerih je 5e sneg. Ob strojni puški čakamo na Laha že dva meseca, a njega ni in ni. Le s topovi se od daleč pozdravljamo. Italijani so tako prestrašeni, da si še glasno dihati ne upajo, kamo-li da bi si upali blizu. Nam bodo vselej dobrodošli! — Vsem rojakom pošiljajo najlepše pozdrave: Ivan Praznik, narednik; Ferdinand Tanjšek, Anton Vidmar, Matija Šabec, Mihael Urban, Jožef Glavina.
XXX
Prejeli smo naslednje pismo:
Dragi naš prijatelj »Slovenec«! Ko smo te po dolgem času zopet zagledali, smo se te zelo razveselili in sklenili, da ti poročamo, kako se nam je zadnji čas godilo.
Bili smo dva meseca na dobrdobski bojni fronti, in sicer pod Sv. Mihaelom nasproti Gradiški. V Gradiški imajo Italijani posebno dosti topov, s katerimi so obstre-ljavali našo fronto dan za dnevom. Pa nas Slovencev so se te krogle izogibale, kakor bi se nas bale. Ko so Italijani mislili, da so nas z artiljerijskim ognjem pobili in prepodili, tedaj je prišla njihova infanterija. Pustili smo jih, da so prišli čisto blizu, tedaj pa smo začeli iz pušk sipati nanje smrtonosno točo. Postrelili smo vse, če jih je prišlo tudi trikrat toliko, kakor je bilo nas. Kadar so se pa pririnili prav do nas, smo pa nasadili bajonete in jih pognali ka-1 kor zajce iz zelnika. Lah je plah. Mi se nismo premaknili z mesta, čeravno je kar gorelo od granat in šrapnelov — pred nami, za nami in nad nami. Dosti izstrelkov je seveda padlo tudi med nas. Toda Slovenci smo hladnokrvno vztrajali in stali kakor skala. Seveda je bilo nekaj tudi ranjenih, kar ni nič čudnega, saj so iz Gra-diške izstrelili na nas vsak dan na tisoče granat in šrapnelov. Pa reči smem, da na sto strelov niso ubili niti enega Slovenca, tako so se nas izogibale krogle.
Ko smo bili ranjeni, smo prišli najprej v bolnišnico v Čakovcc, čez par dni so nas pa prepeljali v Korneuburg. Tukaj nas je že čakal naš najljubši prijatelj »Slovenec«. Povedal nam je marsikaj iz domovine. In sedaj nas dostikrat obišče in nam prinaša domače novice. Ne morete si misliti, kako se slovenski vojak razveseli, ako dobi v roke slovenski časopis. Zato le pošiljajte po bolnišnicah »Slovenca« in druge naše liste, ker s tem napravite vojakom veliko veselja.
Prisrčne pozdrave pošiljamo uredništvu »Slovenca« in vsem njegovim čita-teljem slovenski ranjenci, ki si v korneu-burški bolnišnici lečimo rane! Upamo, da pridemo še pravočasno nazaj na bojišče, ko bo polenta kuhana ... — Aleš Lušina iz Horjula pri Vrhniki, Janez Plaveč, Dob-liče pri Črnomlju, Anton Friz iz Pr- ' pri Mariboru.
XXX
Andrej Rezman, rodom iz Lem-baha pri Mariboru, piše dne 19. avgusta z italijanskega bojišča svojemu prijatelju v Mariboru:
Včeraj, na dan cesarjevega rojstnega dne, me je zadela naloga, da sem kot četovodja moral s svojo četo iti na rekognos-ciranje. Imel sem 18 mož. Kdor je kdaj že plazil po krnskem gorovju, ta ve, s kakimi težavami je združeno gibanje, ali vsaj količkaj varno premikanje večjih čet na tem skalnatem gorovju. Ob pol štirih zjutraj smo jo mahnili v južnozahodno smer. Plazili smo se čez prepade in strme robove skal in smo končno došli v ozko sotesko, katera je le deloma poraščena z grmovjem. Domnevali smo, da se tam nahaja sovražna predstraža. Nismo se motili. Krog 5. ure smo trčili na sovražnika, ki se je prosto gibal po soteski. Bilo je kake pol stotine berzaljerov, ki imajo široke klobuke s šopom peres. Naša četica je bila slučajno v dobrem kritju. Kaj storiti? Najprvo smo se dodobra oddahnili, potem pa smo se posvetovali, ali bi napadli Italijane ali ne. Naravnost prepovedano nam to ni bilo, dasiravno smo bili mi pravzaprav le poizvedovalna četa. Vprašal sem korporala in moštvo, a vsi
so rekli: »Kakor boš ti odločil, tako pa bo.« Videl sem, kako so fantje komaj čakali, da bi se maščevali nad italijansko nezvestobo. Od berjaljerov smo bili oddaljeni samo kakih 50 do 80 korakov. Preden smo začeli streljati, sem rekel: »Fantje! Mi smo sedaj daleč od naših in če se nam napad ne posreči, veste, kaj nas čaka, Vsaj naj dobro meri in naj ne izgubi glave, če bi nam ne šlo vse gladko,« In že je vzel vsak svojega polentarja na muho. Breznikov Florjan z Velke mi je šepnil: Gospod četovodja, jaz bom s prvim strelom zadel italijanskega stotnika. Imam ga izborno na muhi.« Dal sem povelje za streljanje. Pok rezke salve je po tri- do štirikrat odmeval po skalnatih pečinah; 18 Italijanov, med njimi tudi stotnik, se je smrtno zadetih valjalo po tleh. Salvi je sledila salva in posamezni streli. Italijani so preplašeni tekali po soteski in klicali: »Madona mia, Madona mia!« Nekateri bolj korajžni so se skrili in izza kritij streljali slepo v smeri, odkoder so letele naše kroglje. Ni trajalo četrt ure in cela polstotnija berzaljerov je ležala mrtva in težko ranjena na tleh. Le kakih 10 do 15 italijanskih revežev je zbežalo. Tako so Italijani pokazali svojo »korajžo«. Slovenski fantje pa smo zopet pokazali, da popolnoma zaslužimo, da ponosno rečemo: Slovenski fantje, mi smo mi! Ko smo se veseli nad sijajnim uspehom vračali k naši stotniji, smo videli, kako so od vseh strani in z vseh vrhov prežali v sotesko Italijani, a doli si niso upali. Nekaj krogelj je sfrčalo mimo naših glav, a samo Breznikovemu Florjanu je italijanska svin-čenka odbila desno uho, menda v zahvalo, da jc ustrelil italijanskega stotnika. Cela moja četa je priporočena v odlikovanje. Naši so na desnem krilu ujeli italijanskega sela, ki je nesel poročilo polkovnemu poveljstvu., da »Avstrijci z veliko silo — več bataljonov — prodirajo v sotesko Br ...« A ti »bataljoni« so šteli samo naših osemnajst mož. Toliko se sme verjeti italijanskim poročilom. Pri nas je korajža, kaj ne?
Junaki m Krnu.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
—pt— Krn se je oblekel v večerni plašč. Po soparnem dnevu je nastopil hladen večer. Po rebrih in čereh, nad strelskimi jarki in postojankami, našimi in sovražnimi, so se plazile večerne megle, pomešane z dimom razletelih se šrapnelov in granat. Semtertja so se umikale niže v dol, odevale počasi planine in sedla, zakrivale vasi ob vznožju in se kopičile v dolini nad Sočo, včasih pa so tudi zastajale v posameznih kosmičih in oblačkih ob utrdbah, da je bilo videti, kakor bi se bile zapletle v umeteljno zmedene žične ovire in se ne mogle izmotati.
Dobrodošle so bile prijatelju in sovražniku. Saj v megli ni videti postojank, zato kmalu potihnejo streli na obeh plateh in utrujenemu moštvu se nudi prilika, da si kolikortoliko brezskrbno odpočije po več napornih dneh in nočeh. Lc straž čaka podvojena naloga čuječnosti in napete pozornosti v takem času, zakaj nasprotniku je mogoče, da se neopažen približa v megli nesramno blizu, kamor bi ga ne bilo treba, in ker se ne more gotovo presoditi števila, tudi lahko napravi dosti zmede ali vsaj korenito prežene spanec počitka željnim in potrebnim bojevnikom.
Vendar so bile ta večer megle premalo goste, da bi bile povsem zakrile okolico. Večina pogorja je ostala brez odeje in pogosti žarki sovražnikovih žarnic so dokazovali, da neprijatelj čuječ oprezava, kje bi se dalo priti do živega našim postojankam.
Ali slučajno, ali res pogojen, pa premalo sigurno namerjen na naš jarek, je zdajci prirjul po zraku izbruh sovražne havbice in se zaril z nepopisnim truščem v zemljo baš med sovražnima jarkoma, ki sta si bila na zadetem mestu nenavadno blizu. Za voz kamenja in šiber je pognala po zraku že v zemlji razletela se krogla, da je bilo videti ob ognju, ki ga je vzbudila eksplozija, kakor bi bil nenadoma izpljunil majhen vulkan pogubno vsebino svoje notranjosti.
Strašen je bil učinek tega strela v raz-legli se vedno gosteji temi. Našemu jarku, ki je bil nad sovražnim, razven nekaj sipine ni prizadel škode in tudi ni zahteval človeških žrtev. A v sovražnem je napravil gorje, ki mu vsekakor ni bilo nameravano.
Silna razpoka ga je domala porušila, da je bila mahoma razkrita vsa sovražna posadka, na katero se je zdajci usulo jezero železnih drobcev, čerf, prahu, kamenja, pogube, — stotere smrti, režeče se v hipni strelovi svetlobi.
Obupni klici so se razlegli po rebri, Kar sovražnikov ni bilo ubitih na mestu, je bilo grozovito razmesarjenih ali podsu-tih v sipinah lastnega jarka. Obupno so klicali nesrečniki pomoči, A kdo naj jim pomaga?
Rojaki so jim bili dosti prenizko ali drugače preoddaljeni po drugih jarkih, da bi jim prišli na pomoč; tudi ako bi jim ho-
teli pomagati, skoro ni bilo mogoče, zakaj morali bi do njih preko nezavarovanih reber in to bi pomenilo spričo čuječnosti naših gotovo pogubo.
A kakor da bi jim hotel pregnati še ostali pogum, je zarjul po zraku drug raz-strel in se zaril v zemljo ne daleč od prvega. Res da se le-ta ni razpočil, vendar jc jasno pokazal nevarnost ozemlja in preprečil, da se noben Italijan ni prikazal iz sosednih jarkov in kritij.
V srce segajoče stokanje je bilo našim na ušesa. Vmes so se glasili klici: »O mamma mia, povera mia moglie! Povera piccina, non li vedero piu!« Kdor je razumel, ga je prevzelo. Stisnilo ga je pri srcu usmiljenja, dočim je skoro vse navdajalo zadovoljstvo, da tega, uprav tega poloma niso zakrivili oni, ne hote, ne nehote.
»O Madonna, Christo Dio, misericor-dia!« je zarjul v bolečinah sovražni ranjenec, kateremu se je zaril debel oster kamen v drobovje. Naši so se spogledali.
»Naj se pes obesi,« je zagodrnjal Kli-narjev Janez iz Gorenjega, »hunevet naj bom, če morem meni nič tebi nič poslušati to tarnanje še nadalje! Gospod kadet,« je pristavil glasneje, »prosim pokorno, pustite me tja!«
» Kam? «	i
»Dol k onim; pogledal bi rad, če se more kaj storiti zanje.«
»Kaj hočeš storiti, obvez nimaš, sovražnik strelja, in pomisli, Italijani so, o katerih si se zaklinjal, da ne pustiš živega nobenega, ki ti pride v roke.«
Tako je ugovarjal kadet in Janez se je popraskal za ušesi, da se mu je pridvigo-vala kapa.
»Res je, ali...«
»Misericordia! Ajuto!« je prispelo slabotno klicanje na uho našim.
»Žganja imam, prosim gospod kadet.«
»Pojdi, če hočeš!«
»Gospod kadet, ali tudi jaz?«
»Bogme, pojdi če te je volja!«
»Jaz grem tudi, komandant! Jaz tudi!« so se jeli oglašati drug za drugim.
»Kdor hoče, ali pazljivo! In čim prej nazaj! Jaz telefoniram v tem po oddelek strežnikov.«
Telefon je zabrnel, kadet je ostal sam v jarku, vsa njegova četa pa se je splazila k vzdihujočim sovražnikom.
Kakor v svarilo je zopet zarjul v daljavi strel, a našim ni bilo do njega. Ne-oplašeni so se plazili do posulega se jarka. Daleč proč je udarila krogla,
Prvi se je priplazil do siromakov Kli-narjev Janez. Naletel je na sovražnega čet-nika. Do trebuha je bil podsut, na levem pleči mu je zevala široka rana. A Bog zna, kaj so morali siromaku doma natvezti o grozovitosti naših vojakov; menda se je bal, da ne bi mu porezal ušes in nosa. Ko je spoznal našega vojaka, je z zdravo roko mahoma nastavil si na sence revolver in se hotel ustreliti.
»Poveri noi; ci maltrattera! — O siromaki, mesarili nas bodo!« je zajavkal.
»Kaj se ti sanja?« ga je ozmerjal zato kar po slovensko. »Ali misliš, da smo rab-lji? Na, pij!«
In pritisnil mu je čutaro k ustom. To je pa zopet Italijan dobro razumel tudi po slovensko. In debelo je požrl, hkrati gledal debelo in začuden nepričakovanega Sama-rijana, ki ne samo, da mu ne misli odrezati nosa in ušes, temveč mu nudi še tešila. Ta stvar je pa nekoliko drugačna, kakor so pravili v kasarni doma v Italiji...
»Grazie, mille grazie, signore bene-detto!« se je zahvaljeval Lah in iskal Ja-nezeve roke, da bi jo poljubil.
»Že prav, že prav, le miruj, da te od-kopljem, ne da bi te bolelo preveč,« se je branil fant, svetil si s žepno žarnico in pridno odstranjeval gramoz z lopatico, da mu je pot lil curkoma po licih.
Tudi njegovi tovariši v tem niso pasli lenobe. Vsi so že izpraznili čutare, da so poživili stokajoče ranjence, sedaj so jih ob-vezavali za silo in s čimer so baš mogli in je bilo pri rokah. Kar je bilo mrtvih, so jih položili skupaj. Naj jih pobero pozneje njihovi rojaki, ako si bodo upali do njih in ako jih najdejo.
Ranjence pa so počasi spravili kvišku v svoj jarek. Tam so jim napravili kolikor mogoče udobno počivališče, dokler ne pridejo po nje sanitetni nosilci. Počasi je napredovalo to delo in danilo se je že, ko so odpravili navzgor poslednjega siromaka.
Samo njihov častnik je bil podsut skoro popolnoma, razven tega je bil ranjen na glavi. Ker se ni genil, so ga imeli za mrtvega in pustili so ga.
Treba je bilo gledati, da pridejo na varno, zakaj prihajalo je svetleje in Italijani, ki se niso menili, da so naši na njihovih rojakih obavili človekoljubno delo krščanskega usmiljenja, so že jeli pošiljati jutranje kovinaste pozdrave,
A baš preden se je odplazil poslednji, se je zgenil podsuti oficir in slabotno vz-dihnil:
»Acqua! — Vode!«
V dveh skokih je bil naš planinec v svojem jarku in z dvema drugima tovarišema sc je zagnal nizdolu, da bi odkopali
nesrečnika, ko so ga v naglici poživili z
vodo.
Kakor besni so jeli streljati Italijani na gručo, katero so opazili. Nič prijetno ni bilo pri srcu našim junakom, vendar se niso dali motiti. Kolikor možno prikriti so izkopali častnika, ki se je izkopan okrepil še bolj in se skoro zavedel popolnoma.
Vendar si ga sedaj niso upali spraviti v svoj jarek. Zgradili so mu torej v naglici kritje in se umaknili skokoma v svoj jarek. Dosegli so ga srečno, vzeli v roke puške in — kakor bi bili počivali vso noč, so vršili krvavo domovinsko dolžnost...
Zajuterk pa so bratski delili s svojimi ranjenimi ujetniki, katerim so ponoči nesebično in junaški rešili življenje,
XXX
A sovražno streljanje ni trajalo dolgo. Nebo samo sc je usmililo trpinov brez počitka, ranjencev brez zdravniške pomoči, mrtvecev brez groba in osamelega oficirja v podrtem jarku in odelo vse pogorje krnsko z gosto meglo.
Četa nosilcev, ki se je napotila še ponoči k postojanki, h kateri jo je zval telefon, je mogla ob izkušenem vodstvu domačinov brez nezgode dospeti do našega jarka.
Z zdravnikom na čelu so dovršili delo ljubezni, ki ne dela razlike med prijateljem in sovražnikom. In ko so pridružili ostalim težko ranjenega oficirja, čegar duhoviti obraz je z začudenjem zrl negovanje in skrb, s katero so naši obdali svoje sovražnike, tedaj se ni mogel vzdržati več. Sklonil se je kvišku na nosilnici, dvignil desnico kot v potrdilo in dejal slaboten:
»Voi che foste barbari? O benedetti simili barbari! Dio ve ne rendera merito! — In vi da bi bili barbari? Blagost takim barbarom! Bog vam bode štel dobroto v zasluženje!«
Kakor bi bil porabil v ta vzklik poslednjo moč, je omahnil nazaj in šepetal slaboten:
»Dio ve ne rendera merito! Eroi voi!«
In šepetaje se je onesvestil.
Krdelo z nosilnicami se je napotilo nizdolu. Na čelu je nosil vojak bandero, razvito belo bandero z jasnim rdečim križem, znamenjem usmiljenja, znamenjem, svetim napadalcem in branilcem v najhujšem vojnem metežu ...
Dosti globoko v dol so že bili dospeli. Preko sedel je potegnil rahel vetrič in podil pred seboj meglo, ki se je izgubljala s planin, odevajoča gosto le še vrhove.
Skoro se jc razpodila in prisijalo je solnce. Zlati žarki so se uprli v belo bandero z rdečim križem, ki se je zmagovit blestel proti sovražniku.
Več zaporednih strelov je nameril krivoprisežni Lah nanj ter na gručo pod njegovo zaščito. Škode ni napravil, vzbudil je le ogorčenje svojih rojakov.
»Eroi, voi, e noi barbari,« je šepetal laški oficir v deliriju in mrzlično so mu trepetala ustna, ko je ponavljal:
Mi barbari, a vi junaki!«---
Ali te ni sram, verolomni Lah, ko streljaš na križ, dočim negujejo pod njegovo zaščito tvoje rojake naši — junaki? Ali te nič ne boli obsodba tvojega rodnega brata, ki je umirajoč deležen dobrot nasprotnika, strašnega v boju, velikega v sočutju in usmiljenju?
SlriD Sv. Mihaela oi) Soči.
(Izvirno poročilo »Slovencu«.)
2. septembra 1915.
Kdo bi mislil pred letom in dnem, da postane naša občina, oziroma paš griček takorekoč svetovnoznan! Ne. tega mi preprosti Šentmihelci, oziroma Vrhovci, kakor nas imenujejo dolinci v goriški okolici, nismo mislili! In vendar! Naš griček igra v tej italijansko-avstrijski vojski tako ulogo, kakor so igrali letošnjo zimo strašni slovaški Karpati, ki so bili pogin za rusko vojsko! In kakor vse kaže — in ako nas znamenja nc varajo — bodo občutili nesramni kalabreži na našem griču trde bunke, katerih ne bodo mogli prenesti.
Naša občina je mala, šteje nekaj nad 50 hišnih številk. Seveda smo vsi trdi, kraški Slovenci, in naša zvestoba do vere, cesarja in drage slovenske domovine je tako neomajena, kakor trdi kraški kamen.
Kakor sem že zgoraj omenil, nam pravijo dolinci v goriški gkolici Vrhovci, in to zato, ker stoji naša občina prav na vrhu hriba Sv. Mihaela, našega cerkvenega patrona. Dušnega pastirja nimamo na Vrhu, pač pa opravlja dušno pastirstvo vsakokratni kurat v Gabrijah pri Rubijah. šolo pa imamo lastno. Seveda nimamo samostojnega županstva, ampak smo priklopi j eni opatjeselskemu občinskemu zastopu.
Naš hrib ni visok, Par sto metrov, pa si na vrhu. Iz Rubij potrebuje pešec pol ure. A lep razgled je z našega hriba po celi širni goriški okolici in daleč tja po furlanski ravani onstran
/
avstrijske meje za Korminom.
Ko so počili glasovi o italijanski vojski, smo koj uganili, da bo igral naš griček važno ulogo. Kako pa ne? Saj leži pod nami bistra Soča, onstran Soče pa obširna furlanska ravan. Tu bo sovražnik gotovo najprej skušal svojo srečo.
Prvi streli so počili Naš griček je oživel. Veselo so korakali naši vojaki v strelne jarke in tam čakali in pre-žali na plen. Plen ni izostal. Nesramni Kalabrež se je kmalu naselil na naš griček tam doli iz furlanske ravnine gori. Solncc je žgalo, a naše puške in topovi so žgali in pokončevali italijanske izdajalce. Kalabrež se je razljutil in zaklel, da mora biti v nekaj dneh naš griček njegov. Ploha krogci iz pušk in topov se je usula na naše rojake in na naše domove. Res, domovi naši so pokončani, a pokončani niso naši branilci. Ko so naši domovi goreli vsled italijanskih izstrelkov, so se naši branilci — te dobre in zlate tolminske dušice — maščevali tako trdo in neizprosno, da so se veselja jokali, ko so izdajico popolnoma pobili. Imeli smo Vrhovci strašne ure, a tudi vesele. Ko je plamen uničeval naše drage domove in visoko se dvigal proti nebu in ožarjeval okolico, so prišla iz strelnih jarkov poročila, da je bil sovražnik grozno tepen. Naši domovi so goreli, a mi smo ob ognju vpili »Živio« in »Slava« našim hrabrim vojščakom in našemu cesarju.
Ni nas mnogo ostalo doma, a ti, ki smo ostali, hočemo vstrajati do konca. Biti hočemo priča svetovnemu dogodku, ki se na našem griču odigrava že četrti mesec.
Odkrito izpovem: Spočetka vojske sstno se Vrhovci v resnici bali, da se bo verolomnemu italijanskemu izdajalcu res posrečilo prekoračiti Sočo in tudi naš griček zavzeti, kajti naše vojaške vrste so bile tako redke in šibke, da nas je bilo res strah. Malo je bilo našega vojaštva in tudi topov je bilo j ako malo. Ker pa takrat sovražnik ni prišel preko Soče in tudi našega griča ni zavzel, se mu to sedaj pa ne bo več posrečilo. V tem smo prepričani vsi Vrhovci in tudi vsi oni, ki prebivajo tu naokoli in v celi goriški okolici. To naše vojaštvo vriskaje in prepevaje koraka v strelne jarke! Tako se veselijo in uka-jo kakor bi šli na ženi tov an je. To vemo mi, ki vidimo. In takega našega vojaštva zakleti naš sovražnik ne bo in ne bo premagal! S srcem se bojujejo naši wli Dalmatinci, Bošnjaki in Slovenci! Pa kaj bi se ne! Saj se bojujejo za svojo zemljo.
; Nič ne de, če stane ta boj mnogo irtev, nič ne de, če so naša polja uničena. ,Vse potrpimo, da le sovražnik ne pride k nam. Pod vlado izdajalskega iškarjota nočemo biti goriški Slovenci! Narod morilcev lastnega kralja in naše nedolžne rodbine ne bo vladal lepe slovenske zemlje in tudi ne naše solnč-ne Goriške. To naj si zapomnijo italijanski bogokletneži. In ravno naš griček Sv. Mihaela bo pripomogel, da se nameravana nesramna italijanska tatvina na ozemlju naše monarhije kaznuje po zasluženju. Z nami je Bog in pravica! Pravica na je Bogu ljuba. Kakor so nesramni Italijani papežu ugrabili deželo, tako so hoteli sedaj tudi nam ukrasti najlepše naše južne pokrajine z morjem vred. Verolomnim Italijanom lahko že danes rečemo: »Lasciate ogni speranza . . .!« L.
Rojaki, pomagajte!
Strast in sovraštvo do Avstrije, pože-ljenje in slast po naši lepi slovenski zemlji je verolomnega Laha pognalo v najkrivič-nejši boj proti naši monarhiji. In posledica rodni Furlani, bogati in reveži, so morali morajo ravno nedolžni ljudje največ trpeti: Naši Primorci, bratje Slovenci in domo-rodni Furlani, bogati in reveži, o morali zapustiti dom in bežati v tujino.
Kakor obcestni ropar je Lah planil nenadoma čez mejo in začel pustošiti našo lepo zemljo, domače prebivalce pa, naše slovenske Brice in Gorjane ter Furlane, tiral s seboj kot ujetnike. Razumljivo tedaj, da je bežal vsakdo, ki je imel še čas uiti temu svojemu najhujšemu sovražniku ter zapustil svoj dom, kjer se je rodil, kjer je bival in živel v miru in zadovoljstvu celo svoje življenje. Zapustivši dom in srečo je večina teh nesrečnikov samo s tem, kar je imela na sebi, pribežala k svojim rojakom na Kranjsko, v zavesti, da dobi tukaj ljudstvo, ki mu v njegovi brezmejni nesreči vsaj nekoliko odpomore.
In nikdo se ni varal! Rešili so sicer po večini samo golo življenje, borno in lahno poletno obleko, a utešili so svojo bol, ker dobili so tu na Kranjskem rojake, ki z odprto roko lajšajo njihovo bedo.
A bližajo se hujši časi!
Na Kranjskem in Spodnjem štajerskem nastanjeni begunci so navezani samo
nase in usmiljeno srce svojih bližnjih. Bivanje tekom treh mesecev v tujini je izčrpalo skoro zadnji družini zadnja sredstva, ki jih je morebiti še rešila pri naglem begu. Kdor je prinesel s seboj kaj živeža, ga je že davno porabil. Neredno in pomanjkljivo življenje na tujem zahteva posebno med ubožnejšimi sloji ubežnikov velikih žrtev na zdravju, kar revščino in že itak nesrečno stanje družine še podese-tori.
Najhujše jih pa še čaka!
Navajeni na južno podnebje, kjer začne zima dostikrat šele meseca februarja, a zima brez snega in brez hudega mraza, gledajo ti begunci, posebno oni iz južnejših krajev, s strahom in trepetom v bodočnost, kaj jim prinese tuja zima na tujem. če bi že imeli s seboj vsaj svoja zimska oblačila! A ta so ostala na rodni zem-
lji, kjer bo Lah grel z npmi svoje izdajal-ske nde. Sami so p« tukaj prepuščeni hudi zimi, ledenemu mrazu in milosrčnosti dobrih rojakov.
Zato pomagajtel Pomagajte s pošiljanjem denarnih prispevkov kakor tudi s pošiljanjem zimskih oblačil in obuval!
V srca vseh teh nesrečnih beguncev iz juga si bodete s temi dobrimi deli usmiljenja začrtali neizbrisno sled neskončne hvaležnosti, ki bo trajala še onkraj groba!
Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani.
Eventuelni darovi v denarju ali obleki naj se blagovole pošiljati Posredovalnici za goriške begunce v Ljubljani, Dunajska cesta št. 38, katera bo vse došle milodare v prid nesrečnim beguncem iz juga obelodanila v ljubljanskih časnikih.
Nemške čete uzele trdnjavo Grodno. Velika bitka med Prutom In oolhinj-skim trdnjaoskim trikotom. - Rusi se umaknili za Seret.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 3. septembra 1915. Uradno sc
razglaša:
V vzhodni Galiciji se je umaknil sovražnik povsod na črto ob Seretu. Naše armade zasledujejo. Sovražnik se je postavil zopet v bran na celi bojni črti ob državni meji severno od Zalošč in vzhodno od Brodyja, kakor tudi v prostoru zahodno od Dubna in v volhinskem trdnjavskem trikotu. Naše čete napadajo. Boji se nadaljujejo tudi pri naših četah, ki se bore ob zgornji Jasioldi. Rusi so bili vrženi iz nekaterih utrdb ob robu močvirja.
Namestnik načelnika generalnega štaba; pl. Hofer, fml.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Vzhodno bojišče.
Berlin, 3. septembra. Veliki glavni
stan:
Vojna skupina generalfeldmaršala pl. Hindenburga. Naša kavalerija je včeraj naskočila utrjeno in po pehoti zasedeno obmostje pil Lennewadnu, severozahodno od Frledrichstadta. Ujela je pri tem tri častnike, 350 mož in zaplenila eno strojno puško. Na bojni črti severozahodno ln zahodno od Wilne so poskušali Rusi ustaviti naše prodiranje. Njih sunki so se izjalovili z nenavadno visokimi IzgubamL Jugozahodno od Me-reeza je sovražnik vržen. Med avgustovskim prekopom in reko Swislocz je dosežen Njemen.
Pri Grodnu se je našim naskako-valnim četam s hitrim delovanjem posrečilo priti čez Njemen in po boju med hišami vzeti mesto. Ujetih je 400 Rusov.
Armada generala Gallwitza je zlomila odpor sovražnih zadnjih čet na cesti Alekszyca jugozahodno od Odelsk Swilocza. Vojna skupina je včeraj ujela skupno nad 3000 Rusov in zaplenila en top ter 18 strojnih pušk.
Vojna skupina generalfeldmaršala princa Leopolda Bavarskega. Boj za izhod zasledovalnih čet iz močvirnih ožin severno od Pružanega je v teku.
Vojna skupina generalfeldmaršala p 1. Mackensena.
Med zasledovanjem je pridobljena Ja-siolda pri Sielecu in Bereza - Kartuska in okolica Antopola 30 km vzhodno od Kob-rina. Avstrijske čete prodirajo južno od Buloto—Dubowoja proti vzhodu.
Južnovzhodno bojišče. Armada generala groia Bothmerja se bojujoč bliža odseku Seret.
Najvišje vojno vodstvo.
XXX
Med Ikwo in Prutom se je vnela ve-ika bitka. Na desnem krilu med Črnovi-cami in Czortkowom napada armada Pflanzer Baltin močno utrjen prostor ob jesarabski meji. Postojanke ob Seretu med Czortkowom in Tarnopolom napada grof Bothmer z našima zboroma Hoffman in Szurmay ter enim nenlškim zborom. Severno od tu operira general Bohm Er-moli. Armada feldcajgmojstra Puhalo je s svojim desnim krilom med Plazevvko in Ikwo (dotoka Styra) napadle močne sovražne sile, ki so se postavile v takozvanih
dubniških vrtovih, z ostalimi zbori pa na daljuje zasledovanje proti črti Dubno — Rowno.
Dubniški vrtovi tvorijo močno zveri-ženo, gozdnato, gorato in hribovito ozemlje med mestom Dubno in Styro, ki je za defenzivno vojsko zelo pripravna. Ruska obrambna črta se vleče v polkrogu iz kraja zahodno od Dubna čez Radziwilow do Zalošč, kjer sega ob vzhodnem bregu Sereta do izliva v Dnjester.
Grodno, glavno mesto gubernije, leži na desnem bregu Njemena in ob železniški progi Petrograd—Varšava. Mesto ima 60.000 prebivalcev, med njimi mnogo judov. Znano je po svojem vzgojevališču za častnike, Grodno ima znatno orožno industrijo, njegove tovarne so dobavile velik del ruskih pušk.
Grodno je bila ruska trdnjava prve vrste. Utrjeno je bilo koncem 19. stoletja. Okoli mesta je sedem moderno utrjenih fortov. Trdnjava je tvorila zvezo med utrjeno črto Bobr—Narew—Njemen.
RUSKO URADNO POROČILO.
Dunaj, 3. septembra. (K. u.) Iz vojnega časnikarskega stana: Ruski generalni štab poroča:
Sovražnik je uvedel ponoči na 29. avgust prodiranje iz železniškega odseka Veliki Eikav proti severu. Prodiranje smo ustavili ob reki Misa. Severno zahodno od Friedrichstadta je bil odbit dne 29. t. m. sovražni poizkus, da se prekorači Dvina. Nemci, ki so prekoračili reko, so bili prepodeni z desnega brega. Pri Friedrichstadtu so dne 29. avgusta in v sledeči noči z orkanom podobnim ognjem svoje artiljerije ljuto napadali naše obmostje. Vsi napadi so bili odbiti z velikimi izgubami za sovražnika. Na desnem bregu smo pričeli prodirati; prodiranje se jc dne 30. avgusta uspešno razvijalo.
Na bojni črti med Vilno in Njeme-nom zadržujemo, kakor do zdaj, sovražno prodiranje. Ob zgornjem Bobru smo dne 29. in 30. avgusta v prostoru Sujsk-Sidra zopet odbili nemške napade. Na črti med Grodnom in krajem Gorodjec splošno nič novega. V prostoru Gorodjec smo odbili dne 30. avgusta dva sovražna napada. V prostoru Vladimir-Volinski smo dne 9. avgusta odbili vzhodno od Svinjuhega sovražne napade in smo ujeli 100 sovražnikov.
V Galiciji so po daljšem počitku avstrijske čete izvedle 29. in 30. avgusta celo vrsto odločnih napadov ob celi naši bojni črti. Prodiranje je uvedel ogenj težke in lahke artiljerije. Posebno ljuto je napadal sovražnik severno od Zloczova. V prostorih Pomorzany, Zborov kakor tudi na črti ob reki Stry-pa med železnicami, ki vodijo v Tarnopol—Czortkov, je sovražnik mestoma osemkrat napadel. Napade so naše čete vse odbile.
Sovražnikove izgube, v več odsekih se je moral sovražnik hitro umakniti, so bile ogromne. Vsled naših protinapadov smo dosegli na široki črti znaten uspeh. Sovražniku smo vzeli 30 topov in 24 strojnih pušk in 3000 ujetnikov, med njimi je bila polovica Nemcev.
ZMAGA PRI GOLOGORY.
O predoru pri Gologory v vzhodni Galiciji poročajo vojni poročevalci. Sedanje prodiranje se je pričelo s prediralno bitko pri Gologory dne 27. avgusta. Bojevale so se tu čete požunskega 5. zbora pod podmaršalom Goglia. Ob 8. uri dopoldne je uvedla artiljerija boj. Ujeti ruski častniki poročajo o tem: Strašne bitke pri Gologory se v strahu spominjamo. S strašno natančnostjo so padale kroglje težkih topov v naše strelske jarke in so vse uničile in zasule. Hrabra ruska divi-
zija — v vojski si je pridobila ponosno ime »železna« — ni mogla niti z največjim junaštvom več držati postojanke. Kar ni obležalo na bojišču, je pobegnilo. Več kakor polovica stotnij je padla. Kdo naj kdaj do-žene, kdo da je padel in kdo da je bil zasut!
C. in kr. 5. zbor je že 28. m. m, vkorakal v Zloczow, ki je gorel.
Dan pri Gologory je bil tudi časten dan banatskega pešpolka Baron Laudon št. 29. Polk se je nahajal pred vojsko na Dunaju, vojskoval se je leta 1914 v vzhodni Galiciji ob Sanu, pozneje v Karpatih in se je uspešno udeležil bojev pri Samboru, Grodeku in pri Lvovu. Zdaj se je polk, lri ga sestavljajo Srbi, Švabi, Ogri in Rumun-ci, nad vse odlikoval.
OSVOBODITEV VZHODNE GALICIJE.
Budimpešta, 3. septembra. (Kor, ur.)
Večerni listi poročajo: Od 64.000 Stirija-i ških kilometrov, ki so jih imeli Rusi zase-« dene v Galiciji, jih je zasedenih le še 3000 in nekaj štirijaških kilometrov.
NOVA RUSKA OBRAMBNA ČRTA.
Kodanj. Vojaški sotrudnik »Nove-i ga Vremena« izvaja: Nemške armadel bodo morebiti poizkušale prodirati proti Moskvi ali proti Kijevu ali pa proti Petrogradu in morebiti proti vsem trem krajem, a z ozirom na strategično utrujenost nemških vojakov ni verjetno, da bi dosegli kak kraj, ki jih je navedeL Rusi se nc bodo izpustili v kako bitko, če nc bodo pogoji ugodni. Položaj je ugoden ob desnem bregu roke Vilija, kjer se bodo nemške operacije ob ruskem prodiranju izjalovilo. Krepak odpor pred Vilno bo zelo uspešen Rusom tudi na črti pri Grodnu.
RUSI MISLIJO ZOPET PRODIRATI SPOMLADI.
Lugano. »Corriere della Sera« po roča iz Petrograda: Ruski vojaški krogi dvomijo, da bi odtegnili Nemci večje sile z vzhodnega bojišča, kor ruska armada ni omajana, dasi zdaj niso voljni prodirati. Ruska armada jc še vedno urejena. Nemcem ostane lc še šest tednov, da morejo prodirati proti Petrogradu. Med tem zavzamejo Rusi nove, močne postojanko, iz katerih prič-no spomladi zopet prodirati.
RUSI PEKLI RANJENE AVSTRIJSKE VOJAKE.
Dunaj. (K. u. Iz vojnega časnikarske« ga stana se poroča: Ob vsakem koraku naših čet v Galiciji se izvejo nove grozo-vitosti, ki so jih zakrivali Rusi. Orožništvq je dognalo sledeči strašni dogodek: 7. septembra 1914 se je bil boj pred vasjo Jo^ sefina v okraju Ravaruska. Domačini so pobegnili v sosedno vas. Med begunci se je nahajala tudi rodbina obč. načelnika Antona Kunz, ki je poslal 8. septembra 1914 svojega zeta v Josefino, da poizve, kaj se tam godi. Videl je tole: V Kunzevi hiši je bila razobešena zastava Rdečega križa, ker je ležalo v njej 17 težko ranjenih1 avstrijskih vojakov. Zvečer ob 9. je prišla pred hišo močna ruska patrulja, ki je zažgala slamnato streho. Rusi so se postavili pred vrata in okna z namerjenimi puškami, da ne bi kak ranjen vojak ušel. Gorelo je do 10. ure zvečer. Vsi ranjenci so zgoreli. Občinski načelnik Kuntz se je vrnil 10. septembra v Josefina nazaj. Prišel je neki vojak z našivom številke 127, ki mu je pripovedoval, da so ranjence pekli na povelje svojega poveljnika. Kosti mučenih revežev so nato domačini pokopali.
AVSTRIJSKI GUVERNER NA RUSKEM POLJSKEM.
Dunaj, 3. septembra. (Kor. ur.) C. in kr. generalni major pl. Diller je imenovan za generalnega guvernerja tistih ozemelj na Ruskem Poljskem, ki se nahajajo v naši upravi.
RUSI IZPRRAZNJUJEJO GUBERNIJO VITEBSK.
Kodanj. Vitebski gubernator razglaša, da morajo prebivalci zapustiti svoja bivališča in da se morajo podati v kraje in mesta na vzhodu. Živino in žito morajo vzeti s seboj. V Minsku begunci ne morejo ostati.
PREBIVALSTVO SE VRAČA V RIGO.
Rotterdam. »Times« poročajo iz Rige: Dovoljeno se, da se sme prebivalstvo zopet vračati v Rigo,
RIGA SE MORA POPUSTITL
Rotterdam, 1. septembra. Iz Petro grada se poroča: Bodoča dva tedna bosta za sporazum kritična, Rigo morajo prej ko mogoče Rusi zapustiti, ker se pripravljajo Nemci z morja na ljuto prodiranje.
XXX
NEMČIJI TRENUTNA ZMAGA NE KORISTI.
Stockholm, 3. septembra. Znani švedski politik profesor Kjellen izvaja o položaju: Nemčiji bi trenutna zmaga ne pomagala, če se ne zavaruje proti sedemkrat hujšemu drugemu dnevu. Ker vsi drugi narodi v Evropi iz sebičnih razlogov varajo stvar Evrope, jo mora prevzeti
m 1T6T,
ŠOOVENEC, 1. setrtemBra m&'
Nemčija, in to tembolj, ker je najbolj izpostavljena nevarnosti. Enkrat v zgodovini in morebiti nikdar več se nahaja lastna usoda Nemčije v njenih rokah,
ZALOGE V NOVEM-GEORGIEVSKEM.
Varšava. »Przeglad poranny« poroča: Kakor je izjavil ruski general Bo-bir, se je nahajalo v trdnjavi Novo Georgievsk toliko živeža, da bi bili lahko 100.000 mož poldrugo leto preživeli. Nekoliko prej, preden so pričeli oblegati trdnjavo, so še prignali v mesto 12 tisoč volov in nekaj tisoč krav. Preden so predali trdnjavo, so na poveljnikov ukaz požgali veliko bankovcev.
XXX
GENERAL RUSKI VRHOVNI POVELJNIK RUSKE ARMADE.
Berlin. »Lokalanzeiger« poroča iz Rotterdama: Iz Petrograda se poroča, da je imenovan za vrhovnega poveljnika ruske armade general Ruski. Znano je, da je vodil general Ruski ob izbruhu vojske tretjo rusko armado, ki je operirala v Galiciji. Novi ruski vrhovni poveljnik je v 61, letu in je bil v rusko japonski vojski načelnik štaba druge armade.
IZGUBE RUSKIH ČASTNIKOV.
Basel. Rdeči križ v Genfu poroča, da so objavili Rusi do 15. avgusta sledeče sezname o izgubah častnikov: 43.124 mrtvih, 161.443 ranjenih, 18.605 jih pogrešajo, skupno torej 223.172. Če se računa, da odgovarja izgubi enega častnika izguba 30 mož, so izgubili Rusi do 15. avgusta približno 5 in pol milijona mož.
Berlin. »Vossische Ztg.« poroča iz Petrograda: 1. septembra sta se pričela posvetovati vojaški in mornariški odsek o sredstvih, kako odpraviti pomanjkanje častnikov v armadi. Vojni minister je predložil spomenico, ki izvaja, da je izgubila ruska ai-mada 68 odstotkov častnikov.
STRAŠNE ŠTEVILKE.
Bern. (Kor. ur.) »Berner Tageblatt« razpravlja pod napisom »Strašne številke« o nemškem plenu meseca avgusta. Izvaja: Kako je mogoče ob takih izgubah sanjati, da je ruska armada intaktna in da se še ni nikdar nahajala v tako dobrem stanju, kakor zdaj, je neumljive. Gotovi listi pa to še vedno trde. Vojska je pač ustvarila tako ozračje laži in neresnice, v katero se ne zavija le časopisje, marveč tudi celi narodi, da se le ne vidi resnica. Sledilo
bo pa probujenje in takrat bodo narodi obračunali s tistimi, ki jih toliko časa varajo.	j IZGUBE RUSOV.
Berlin, »Berliner Morgenpost« poroča: V Nemčiji in v Avstriji je bilo koncem avgusta ujetih 1,664.118 Rusov; 55 armad-nih zborov tvori to število.
X X X
POLOŽAJ V VARŠAVI.
Berlin, 2. septembra. (K. u.) Z ozirom na napade »Westminster Gazette« češ, da so v Varšavi Nemci prijeli talnike, izvaja Wolffov urad: 1. Napovedano je bilo, da bodo določili v Varšavi talnike za red in mir, a napoved se glede na mirnost prebivalstva ni izvedla. — 2. Mesto sodi poljska samouprava. — 3. Red vzdržujejo meščani sami. — 4. Vsa gledališča in kino so odprti. Policijska ura je določena ob 12. ponoči. — 5. 5000 poljskih legionašev se je prostovoljno prijavilo, da pristopijo poljskim legijam, ki se nahajajo pod avstrijskim poveljstvom.
XXX
REVOLUCIJSKI POJAVI V RUSIJI.
Kodanj, 3. septembra. (K. u.) »Rječ« poroča: V tavriški palači krožijo vesti, da so stranke desnice izročile ministrstvom spomenico, v kateri se opozarja na potrebo, da se zaključi duma in organizira močna vlada, da se v kali zaduši pojavljajoče se revolucijonarno gibanje.
Rusijo grozi s posefinim mirom.
Stockholm, 3. septembra. Kakor poročajo petrograjske vesti, stoji Rusija v prihodnjih tednih pred kritičnimi dnevi: »Rječ« piše: Angleška nam mora dati kapital ali pa strategično pomoč, sicer bomo sklenili poseben mir, Z zanimanjem pričakujemo, kaj nam odgovori Angleška.«
Atene, 3. septembra. Ruska vlada je obvestila entento, da se bo Rusija odločila za sklep posebnega miru, če se dardanelska akcija v kratkem ne bo končala z uspehom.
»Nieuve Rotterd. Courant« poroča, da se na Ruskem od dneva do dneva množi skupina, ki je naklonjena posebnemu miru z osrednjima državama, če le ti dve zagotovita neoviran nadalj-ni obstoj kraljevine Srbske s severno Albanijo, s čimur bi dobila Srbija pristanišča ob Jadranskem morju. Mace-donija bi se lahko prepustila Bolgariji.
Ipfsfea z Ifalife.
AVSTRIJSKO URADNO POROČILO.
i
Italijansko bojišče.
Dunaj, 3. septembra. Uradno se razglaša:
Tudi včeraj je bilo na jugozahodnem bojišču splošno mirno. V tirolskem obmejnem ozemlju so bili pri Madronski koči manjši boji, ki so se končali s tem, da se je sovražnik umaknil. V prostoru pri Bovcu in na nekaterih drugih mestih primorskega bojišča so se bili boji s topovi in z minami. Naše čete so odbile zvečer ljut napad na južni del tolminskega obmostja. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
XXX
Poročila, ki prihajajo nekaj dni sem z italijanskega bojišča, kažejo, da je akcijska moč Italijanov popustila, čemur se ni čuditi, če se pomisli na ogromne izgube, katere so imeli Italijani v obeh soških bitkah in pri ostalih brezuspešnih napadih, kjer so zelo razsipavali svojo municijo.
Kakor smo že poročali, so Italijani po ovojih izjalovljenih poskusih, da bi prodrli ob Soči, prestavili težišče proti tolminskemu obrnostju, vendar z enakim neuspehom. Pravtako so odpovedali vsi sunki proli tirolskim Dolomitom in koroškemu gorovju. V vrvčih, 10 dnevnih bojih na planoti Laverone so doživeli Italijani nov težak poraz in od tedaj izginja veselje do napadov. Naša sijajna južna straža je ne-omajljiva, železen zid, ob katerem bodo iznova izkrvavele Cadornove čete, če bodo še napadale.
Netočnost laških uradnih poročil.
Dunaj, 3. septembra, (K, u.) Iz vojnega časnikarskega stana se poroča; Poročilo laškega generalnega štaba izvaja 30. avgusta dobesedno: V Karniji je pričel sovražnik po daljšem odmoru zopet ljuto napadati naše postojanke na Malem Palu, a je bil odbit, kakor navadno. V kotlini pri Bovcu se je našim četam že pred nekaterim dnevi posrečilo, da so prodrle do ontran tega važnega kraja.
Napad na Mali Pal je popolnoma izmišljen, Laška pehota je pač 27. avgusta dopoldne otvorila ljut ogenj na lastne postojanke, ki je pa bil prisiljen, da je moral umolkniti. Kraj Bovec, ki ga je bilo civilno prebivalstvo zapustilo, se nahaja prej ko slej vedno en kilometer pred po-
stojankami, ki smo si jih sami izbrali. Zasedba tega kraja po sovražniku ne tvori torej nobenega uspeha z orožjem. To dokazuje, da je bila neka laška baterija prisiljena, da je morala umolkniti, da je naša artiljerija zažgala del Bovca, povzročila je eksplozijo nekega municijskega ali bencinskega skladišča v Podklopcah in da je izgubil sovražnik pred lastnimi postojankami na Mrzlem Vrhu in južno od tam v zadnjih dneh 250 mrličev in vsaj trikrat toliko ranjencev.
Bratstvo Slovencev in Hrvatov v dejanju.
Neki Dalmatinec piše splitskemu »Našemu Jedinstvu« med drugim sledeče:
»Brali smo v cenjenem »N. Jedinstvu« o gostoljubju in ljubezni naših slovenskih bratov. Pisali so vam resnico. So okopi in postojanke, od katerih niso daleč hiše in kolibe slovenskih kmetov. Iz teh hiš nam vsi strežejo. Dajejo nam vodo in hrano, ako jo imajo, nekaterim oddelkom kuhajo sami kosilo in perejo perilo, nc da bi za to svoje delo zahtevali vinarja. Neka slovenska žena mi je odgovorila, ko sem ji pri prestavljanju našega oddelka iz okopa hotel nekaj darovati, da noče, saj ima tudi ona sina v Boki, kateri ji vedno piše o dalmatinskem gostoljubju. Tako so tudi naše matere ljubeznive z njihovimi otroci Tej vrli ženi so nekateri naši vojaki poljubili roko, a ona je položila roke nad njihove glave in jih blagoslovila. Verjemite takih prizorov je veliko, ganljivih do solz V jarkih molijo zvečer naši vojaki. K njim se znajo priplaziti otroci iz bližnje vasice kateri pravijo, da so jih poslali od doma. da z njimi molijo, da se vrnejo zdravi k svojim družinam. Veliko je srce tega naroda, a v nas dvojni ponos, da mu branimo domovino.«
Laško priznanje Hrvatom.
Kakor se vrag boji blagoslovljene vo de, tako se Lahi boje Hrvatov, »Nobeden nas ni tako izmlatil in pretepel, kakor vi,< je rekel neki ujet laški stotnik majorju Tu rudiji, poveljniku Dalmatincev po slavni zmagi pri P. A. Ko sta hotela v tej bitki dva Laha ujeti enega Dalmatinca, je zavpi" drugi: »Drži ga, drži ga, ta velja za stol
Bojne slike s koroške meje.
Kratka stvarna poročila našega generalnega štaba o bojih proti vero-lomnim Lahom seveda ne podajejo nobenih podrobnosti o nadčloveškem de-
u in naporu naših vrlih čet. »Na ko-
oški in tirolski meji samo topniški boji,« se glasi v uradnem poročilu. Toda kakšno delo, koliko telesnega in dušnega napora zahteva tak boj! Ne manjka pa tudi pehotnih napadalnih poizkusov.
To kažejo nedavni boji ob koroških mejnih prelazih. Ob istem času, ko so v bovškem in tolminskem prostoru divjali boji, je poizkusil »vremenski general« Cadorna napad na dva važna prehoda ob koroški meji. Laški izdajalci so se priplazili, prodrli naprej in menili, da so igri dobili, ker od naše strani še ni bil padel noben strel. V mnenju, da so se Avstrijci umaknili, se je vsipalo vedno več alpincev v kotel. Ko jih je bilo že dovolj v pasti, se je vzhodna luknja zaprla in peklenski koncert se je začel. Blazen brzoogenj iz strojnik pušk, pušk in topov se je razlil na nesramne vpadnike. Niti eden ni ušel. 500 mrtvih alpincev je pokrivalo bojišče, in ravno toliko ranjenih in ujetih je stalo Lahe to pustolovstvo.
Za izpremembo je pri Soči eden naših oddelkov napravil izlet k laškim postojankam. Nenadoma so si stali nasproti z alpinsko bojno stražo 50 mož. Iz Galicije vajeni urnemu delu, so se naši vrli vojaki zakadili v Lahe — kratek tepež in ostalih 31 alpincev je pometalo proč orožje in se udalo. Naslednji dan so jih odpravili v notranjost; vsi so bili zadovoljnih in veselih obrazov, tako jim je prijalo ujetništvo. Malo prej so naše vrle alpinske čete z nekega gorskega vrha vzele laškega poročnika opazovalca z moštvom vred in jih odvedle kot ujetnike. Ta'ke »izlete« si privoščijo naše čete skoraj vsak dan. Razpoloženje naših čet je neprimerljivo! Moštvo nekega oklopnega vlaka prireja v vlaku koncerte, ako ima le malo nrostega časa. Harmonika na meh in orglice sta trlavna instrumenta, kar manjka, so »iznašli« vojaki sami. Eden z ustmi izvrstno posnema klarinet, drugi trombo, tretji bombardon itcl. Tudi cimbale in «veliki boben« ne manjkajo. Boben mora nadomeščati navaden lesen zaboj. Pa kaj zato — vse se čisto lepo ujema in glavna stvar pri vsem tem je to, da ne poide dobra volja. Nekega lepega dne je vozil na fronto vojaški vlak. Zadnji voz, odprt, je bil le deloma naložen. Na vzvišenem mestu je sedel godec s hai*moniko in strahovito obdelaval svoj klavir, dočim sta se dva para vrtela v najživahnejši polki! Tako gredo naši fantje — in ti so prihajali iz Galicije! — proti sovražniku. Kdo bi jih premagal? •
Boji na tirolski meji.
Inomost, 3. septembra. K bojem na tirolski meji z ozirom na Cadornova poro čila se od najvišjega poveljstva na Tirolskem uradno poroča: »Postojanka na Monte Mariona se nahaja pravtako ka ker postojanka na Seikoflu v dolini Sex-ten in a Monte Piano v naši posesti. Vsi napadi Italijanov so bili popolnoma odbiti.«
»Težave« ofenzive na Tridentinskem.
Iz Curiha se poroča 2. t. m.: »Corriere della Sera« čuti zopet enkrat potrebo, da živo pojasni težave, ki se stavijo italijanskemu napadu na Tridentinskem. Vsekakor, meni list, je napredek sicer počasen, pa trajen. (?) Italijanska vojska mora izvesti razsežno obleganje gorskih trdnjav, ki jih dobro branijo mobilne čete, katerih moč postoterjajo terenske težkoče, nasproti katerim more doseči uspeh le počasno metodično delo.
Tri desetine laške vojske uničene.
Curih. »Tagesanzeiger« poroča z laškega bojišča: Italijani so doživeli zopet večji poraz. Priznavati so pričeli zdaj tudi laški listi, da so bile v dosedanjih porazih uničenec tri desetine laške armade, ne da bi bili pridobili na prostoru toliko, kolikor bi bilo ob teh izgubah pričakovati.
Laške izgube.
Neki ujet laški vojak je rekel sledeče o laških izgubah: »Naše stotnije so v začetku vojske štele 250 ljudi, a danes jih štejejo komaj 160. Od mojih pet častnikov je ostal živ samo gospod »sottotenente«.
Mornarji potopljene križarke »Amalfi« na bojni črti ob Soči.
Lipsko, L septembra. Rešenci potopljene križarke »Amalfi« so pridelje-ni armadi ob SočL
Laški poveljniki.
Chiasso. (K. u.) General Pecori Gi-rardi, ki je bil poražen večkrat v Libiji in je bil zato upokojen, je imenovan za poveljnika nekega armadnega zbora na bojišču. Polkovnik Oresto Girand je padel v boju na čelu svojega polka.
O umirovljenju generala Ragni
zaradi neuspehov v ofenzivi na Podgoro se izve, da so mu zlomili ofenzivo in s tem pridobili zasluženo penzijo naši Dalmatinci pod poveljstvom gcncralmajorja Schnei-, derja.
Nepopularna vojska.
Lugano, 3. septembra. Listi napove« dujejo, da bo Barzilaj 11. t. m. imel v Neaplju govor o vojski. Vlada namerava poslati poslance v vse dele srednje in južne Italije, da tam predavajo o vojski. Iz tega se vidi, kako malo popularna je pravzaprav vojska v Italiji.
Chiasso, 3. septembra. »Popolo de Italia« poziva vse dobre patrijote naj s samokresi postrele vse notranje sovražnike. Kot take označuje nevtraliste, Nemcem in Turkom prodane socijaliste, posebno socijalistične poslance. Sedaj ni več časa za procese, izdajalce se mora postaviti pred zid in postreliti. »Na kaj še čakajo oblasti, da varujejo čast naroda?« vprašuje »Popolo d' Italia«. »Korist vseh Italijanov zahteva enotno postopanje, sovražniki se morajo iztrebiti.«
Naši ujetniki na otoku Ponza.
Po vesteh »Secola« pošiljajo laške oblasti avstrijske ujetnike na otok Ponza
Cenzuriran potres na Laškem.
Bern. (K. u.) Potres v Avezzanu, o katerem poročajo lyonski listi iz Rima, ki je zahteval veliko človeških žrtev, laška cenzura tako sovraži, da pobeli vsa poročila v listih o njem. Noben list se ne upa poročati o njem.
Protialkoholizem v Italiji.
Na ukaz vlade so zaprli na Laškem 18.000 gostiln.
* X X X
Italija prevaža čete k Dardanelam.
Iz Budimpešte se poroča 1. septembra: Glasom semkaj dospelih naznanil je iz tarentske luke odplulo 117 transportnih ladij z vojaštvom in vojnim materi jalom neznano kam; transport je spremljalo 16 različnih ladijskih enot. V luki se je bila zbrala ogromna ljudska množica. Vrhovni poveljnik mornarice vojvoda Aosta, ki je prisostvoval odhodu brodovja, je imel na odhajajoče čete prisrčen nagovor. Splošno mnenje je, da so se vojne ladje od tu kakor tudi iz Brindisija podale pred Dardanele.
XXX
Izkrcanje čet v Draču,
Lugano, 3. septembra. »Secolo« poroča: V pristanišču Drač nahajajoče se italijanske bojne ladje so dobile povelje, naj izkrcajo mornariške čete, da zasedejo laško poslaništvo in konzulat v Draču.
Protest Italije.
Lugano, 3. septembra. »Sera« poroča: Laški podanik v Nišu je dobil naročilo, naj najostrejše protestira proti vkorakanju srbskih oddelkov v Drač.
XXX Lahi v Tripolisu zigubili Sezzam.
Haag. »Handelsblad« poroča: Lahi so izgubili Sezzam.
Boji no zahodu.
Nemško uradno poročilo.
Berlin, 3. septembra. Veliki glavni stan: Pri Souchezu smo odbili francoski napad z ročnimi granatami. Uspešne razstrelbe na Flandrskem in v Champagni.
Najvišje vojno vodstvo. XXX Francosko poročilo.
Pariz, 1. septembra. Včerajšnje popoldansko uradno poročilo: Naša artiljerija je tekom noči brez posebnih dogodkov nadaljevala svojo trajno ugodno delavnost proti sovražnim strelskim jarkom, staniščem in taborom.
.Včerajšnje večerno poročilo: Precej živahni artiljerijski boji v Belgiji na fronti Het Sas-Steenstraate in v Artois med Neuvillom in Arrasom. Sovražnik je vrgel nekaj velikokaliberskih granat na Arras. Precej ljuta kanonada se jo vršila tudi severno od Woevra. v apre-montskem gozdu in severno od Flireya.
Pariz, 2. septembra. Uradno poročilo v sredo popoldne: Tekom noči nekaj artilerijskih akcij okoli Neuville-St. Vaast in pri Roye ter Auberive-sur-Suippe. V Argonih se je včeraj vršila živahna kanonada, prav tako severno od Fontaine-Hoy-ette in pri Haute-Chevauchee. Noč je bila mirna. V Vogezih je sovražnik napadel po ljutem obstreljevanju naše jarke na Linge-kopfu in Schratzmannle. Mi smo obdržali svoje postojanke. Sredi noči smo odbili nov nemški napad.
Večerno poročilo: Artiljerijski boji severno od Arrasa in pri Roye ter Quen-nevieres. Sovražnik je vrgel nekaj granat v Soissons in Reims. V Argonih so Nemci obstreljevali našo fronto z artiljerijo različnega kalibra, posebno med Houyteia in Fontaine aux Charmes. V Vogezih močna kanonada pri Ban de Saptu in na Com-belkopfu. Sovražni letalci so metali bombe v Luneville, kjer je več žrtev med civilnim prebivalstvom.
BTfaH BA
SLOVENEC, Hnfe I. septembra 1315,
202. Sferv,
£	Joffre}eva ofenziva.
Lugano, 2. septembra. Vojaški kritik polkovnik Barone, ki se je vrnil z obiska na Francoskem, pravi, da se bo pričela odločilna ofenziva Joffreja, vendar nihče ne ve kdaj.
Razno poročila.
OBLETNICA PAPEŽEVANJA SV. OČETA.
Milan, 3. septembra. (K. u.) »Corriere dela Sera« poroča: Obletnico, ko je sveti oče zasedel sveto stolico, se je praznovala v najožjem krogu. Vsi ob takih prilikah običajni obredi so se odgodili na 6. november.
KARDINAL GIBBONS IZROČIL PRED-SEBNIKU ZDRUŽENIH DRŽAV PISMO SV. OČETA O MIRU.
Berlin, 3. septembra. »Reuter« poroča iz Washingtona: Ameriški kardinal Gibbons je izročil predsedniku Wil-sonu pismo sv. očeta o miru. Kardinal je obiskal tudi državnega tajnika Lan-singa.
WILSON ODPOTUJE NA DOPUST.
Genf, 3. septembra. »Herald« poroča iz Newyorka: Predsednik Wilson linstopi svoj dopust dne 10. septembra.
ŠVEDSKA IN ANGLIJA.
Stockholm. »Dagbladet« poroča: Izjalovila so se pogajanja me^ Švedsko in Anglijo glede na prevoz v Rusijo radi pretiranih zahtev, ki so jih stavili angleški delegati.
Primorske novice.
Zmagovito avstrijsko orožje. Laško baterijo 28 cm kalibra, ki je streljala na Miren, so naši vrli topničarji pred tednom uničili. Zadnjo nedeljo 29. t. m. je še padlo 150 laških granat in šrapnelov na Miren brez škode. Od Lahov zadeti most v Mirnu so naši takoj popravili. Naši povsod napredujejo.
Monsignor Pavletič, ki je bil kakor znano, zadet od šrapnela v nogo, je sedaj že toliko okreval, da poseduje lahko izven postelje. Ena rana, ki je bila pod kolenom, se je že zacelila, le druga na peti se še ni ozdravila in ne dopušča monsignorju, da bi nanjo stopil. Upamo pa, da v kratkem času prečastiti toliko okreva, da bo sobo lahko zapustil, kar mu želimo iz celega srca.
Novice iz zasedenih krajev. Te dni je dobil neki Furlan v Gorici dopisnico iz Romansa pri Korminu. Piše mu njegova žena, da je doma in da ji gre dobro, samo težko ji je pri srcu, ker ne ve, kaj je z njim. — Iz Dolenj pri Mirniku je tudi došla dopisnica preko Švice na naslov neke mladenke, ki je uslužbena sedaj v Gorici, v kateri ji domači pišejo, da so tam v Do-lenjah in tudi v okolici vsi ostali doma in da jim gre dobro. Ljudstvo je mirno in se je udalo v usodo, najtežje je jim pač to, da ne morejo pisati svojcem, ki so pri vojakih, V Dolenjah zopet posluje tudi pošta.
Občinski tajnik iz Podgore naznanja beguncem iz goriške okolice, da se nahaja v Devici Mariji v Polju št. 21 pri Ljubljani. Kdor bi kaj želel od njega v občinskih zadevah, naj se obrne na gornji naslov.
— Poročil se je v Mariboru nadporočnik 20 lov. bat. Srečko Grom z gospodično Andreanko Vrtovec iz Tolmina.
Izdaja letnih izpričeval na goriških srednjih šolah. Tržaško namestništvo naznanja, da se je uredil šolski sklep na goriških srednjih šolah z nemškim učnim jezikom z nameštvenim odlokom z dne 3. julija 1915, št. VII.-791. Za letna izpričevala naj se dotični učenci obrnejo na ravnateljstvo posameznih zavodov. Ravnatelj nemške državne realne gimnazije, dr. Gustav Hemetsber-ger, so nahaja v Krieglach na Štajerskem, vodja državne realke, prof I. Zupančič, stanuje v Ljubljani, Kopališka ulica 1.
O delovanju begunskega odbora v
Ljubljani piše »L'eco del Litorale«: Odbor za begunce v Ljubljani sijajno deluje.' To je mogel ugotoviti te dni deželni glavar preč. g. Faidutti, ki je prisostvoval seji, v kateri je podal preč. g. dr. Krek podrobno poročilo o delovanju odbora, ki kaže požrtvovalnega duha oseb, ki sestavljajo to človekoljubno ustanovo. Odborovo pisarno dan na dan oblegajo begunci iz naše dežele, Italijani in Slovenci, ki žele pojasnil in sveta. Dušno skrbstvo med Italijani oskrbujeta preč. don Luigi prof. Fogar in preč. don Giovanni Caneva. Oodbor sedaj proučuje vprašanje šol, opravila in stanovanj za begunce. Slavni kranjski deželni odbor je izjavil svojo pripravljenost, da priskoči begunskemu odboru na pomoč s precejšnjo vsoto denarja in politična oblast je po svojem predstaviteljir ekscelenci bar. Schwar-zu obljubila vso svojo podporo. Tudi slovensko časopisje je naklonjeno našim beguncem. Število beguncev znaša
doslej v Ljubljani in okolici 17.000. Deželni glavar Faidutti se je z občudovanjem izrazil o tukajšnji energični akciji za begunec in njenih sijajnih uspehih. Tudi presv. knezoškof dr. A. Jeglič je poslal duhovščini okrožnico, ki se je prečitala tudi s prižnic, v kateri vernikom toplo priporoča begunce. Deželnemu glavarju Falduttlju se je priporočilo več stvari ter je obljubil, da se bo zanje zavzel pri centralnem odboru in na ministrstvu. Posredoval je na korist beguncem tudi na etapnem poveljstvu in dosegel, da bodo mogli s posredovanjem političnih oblasti dobiti s svojih zapuščenih domov zimsko obleko, odeje in druge za zimo potrebne stvari. Begunci v Postojni se nahajajo ondi le začasno ter jih je že mnogo odšlo na Sp. Avstrijsko.
Nov zapisnik pogrešanih družin iz Primorske priobčimo v ponedeljek.
Dnevne novice.
i Odlikovanja. Red železne krone 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil polkovnik 3. gorskega top. polka Rudolf Vidošič, gen. štab. šef nekega rajonskega poveljstva. Vojaški zaslužni križec 3. vrste z vojno dekoracijo je dobil podpolkovnik zbornega gen. štaba MIlan vitez Blelweis Trsteniški pri 45. dom. inf. div. poveljstvu in nadporočnik 59. pp. Ivan Koprivec. Najvišje pohvalno priznanje so dobili: višji zdravnik 87. pp. dr. Miroslav Scheun; poročnik železniškega pp. Karel Brejnik; poročnik 96. pp. P#eter Kovač. Zlato hrabrostno svetinjo je dobil podlovec 7. lov. bat. Krauland Božidar. Poveljstvo jugoza-padne fronte je podelilo srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste: kadetu Sig-mundu Steiner, četovodji Avgustu Haas in patruljnemu vodji Francu Za-dravec, vsi trije pri 7. lov. bat. Srebrno hrabrostno svetinjo 2. vrste: četovodji Josipu Klakočar in lovcu Albertu Kal-ser, oba pri 7. lov. bat. Bronasto hrabrostno svetinjo: četovodji dr. Josipu "VVojnar, četovodji Valentinu Dovjak, podlovcu Matiji Sohar, patruljnemu vodji Ivanu Fritz in Ivanu Kren, vseh pet pri 7. lov. bat.
—	Srebrno častno svetinjo »Rdečega križa« je podelil nadvojvoda Franc Salva-tor kot pospeševatelju »Rdečega križa« g. Jožefu Potokar, župniku v Tržiču in načelniku podružnice »Rdečega križa« za Tržič in okolico.
-j- Osebne novice s pošte. Poštni ofi-ciant Karel Hribernik je imenovan za poštarja v Starem trgu pri Kočevju; poštna aspirantka Jadviga Keržan je imenovana za poštno oficiantko v Radovljici. Poštni oficiant Josip Frank je dobil mesto poštnega ekspedienta v Črmošnjicah, Poštni oficiant Dominik Defranceschi je premeščen iz Vodnjana v Trst, poštni oficiant Anton Babič pa iz Kranja v Postojno. Nadalje sta premeščeni poštni oficiantki, in sicer: Frančiška Majdič iz Radovljice v Kranj ter Mihaela Hrovat iz Žirov v Boh. Belo. V pokoj je stopil poštar Mihael Bi-žal, poštna oficiantka Adela Koutny je pa začasno umirovljena.
+ Odlikovanje.. Kakor čitamo, podelil je cesar generalmajorju R i h a r d u K e k i viteški križ Leopoldovega reda z vojno dekoracijo v priznanje hrabrosti in izvršenega uspeha proti sovražniku. Ta odlični častnik služil je svojčas v Ljubljani pri domačem pešpolku št. 17, odkoder je bil šel v vojno šolo).
—	Novi ptujski prost. V sredo, dne 1, septembra je bila benedikcija novega prošta in inštalacija nadžupnika ptujskega, mil, g. Martina Jurkoviča.
—	Preskrba v vojni ranjenih želez-nlčarjev. Vsled obilnih darov, katere dajejo železničarji kljub življenjskim težkočam v blagor svojih sostanovni-kov, se je ustanovilo od uprave državnih železnic po inicijativi Nj. ekscelen-ce gospoda železniškega ministra v bližini Dunaja z vsemi modernimi pripomočki opremljeno ozdravilišče za v vojski ranjene železničarje. Namen tega ozdravilišča je pred vsem, železničarje, katerim so bili v vojski udje pohabljeni, kolikor možno dobro zopet ozdraviti, iste po končanem zdravljenju za železniško službo, če mogoče, zopet sposobne pripraviti in jim tako v delu za-sigurati življenjsko zadovoljnost. Da se pa kolikor mogoče mnogim teh obžalovanja vrednih sprejem v to ozdravilišče omogoči, je neobhodno potrebno, da se skrbno o takih ranjencih poizveduje. Vabijo se torej vsi, kateri poznajo v vojski ranjene železničarje, da iste opozore, da se pri bližnjem ravnateljstvu, oziroma uradu državnih železnic javijo. Posebno pa so sorodniki vpoklicanih železničarjev poklicani v to, da iste opozorč, da se v slučaju ranjenja takoj obrnejo na bližnje ravnateljstvo, da isto nosreduje glede sprejema v ozdravilišče. Če se hoče tej od gospoda železniškega ministra barona Forsterja zapričeti akciji zauoto-
viti popolni uspeh, je potrebno sodelovanje vseh, da bodo vsi v vojni ranjeni železničarji te, s posebno požrtvovalnostjo železničarjev samih ustvarjene pomoči deležni.
—	V ruskem ujetništvu in sicer v Go-lovini, gubernija Simbirsk, se nahaja Anton Bedenk, doma iz Črnuč, ki je služil pri 7, lov. bat. Piše, da je bolan in sicer je bolezen največ nakopal pozimi. Ž njim se nahaja v ujetništvu tudi Jožetov Nace iz Savelj,
—	Prepovedano je hoditi na gore civilnim osebam brez legitimacije v okrajih Radovljica, Kranj, Logatec. Po imenovanih prepovedanih krajih je dalje prepovedano kuriti, če ogenj ni zavarovan tako, da ga je popolnoma nemogoče videti, delati dim, razobešati perilo ali postavljati na daleč vidljiva očividna znamenja.
—	Dr, Jožef Scheiner, predsednik so-kolske zveze, ki se je dalje časa mudil na Dunaju, je, kakor poroča »Zeit«, odpotoval sedaj z Dunaja v okolico Tabora. V nekaj tednih se namerava vrniti v Prago.
—	Iz Tržiča. V laškem ujetništvu se nahaja tukajšnji posestnik in mizarski mojster Pretnar. Tudi bivši načelnik Orla Blaž Teyrovsky, o katerem se je splošno govorilo, da je padel v bojih z Lahi, se je zgla-sil iz laškega ujetništva. — Čez leto dni se je javil posestnik Franc Rotar iz ruskega ujetništva v Berezovki na Trans-bajkalu. Bil je lansko leto v avgustu nevarno ranjen, sedaj piše, da je popolnoma zdrav in prosi za denar. Tudi o Janezu Janežič, delavcu v predilnici, se je čez leto dni potom »Rdečega križa« izvedelo, da je bolan v ruskem ujetništvu. Tudi o tem se je trdilo z vso gotovostjo, da je umrl za kolero v Galiciji.
—	V ruskem ujetništvu se nahaja stotnik 17. pešpolka Šuflaj.
Milanske novice.
lj Od začetka vojne je umrlo do včeraj v Ljubljani 840 vojakov.
lj Sv. mašo - zadušnico za pokojno dr. Ano Schiffrerjevo, članico »Slov. kršč. soc, zveze«, bo v ponedeljek ob 7. uri zjutraj pri oo, frančiškanih. Člani in članice naj pridejo v obilnem številu k sv. opravilu. Odbor.
lj Hotel Bellevue na šišenskem hribu je prevzela gospa Marija Novak.
lj Obsojen navijalec cen. Goriški begunec Boštjan Rossit skušal si je na lahek način denar prislužiti. V neki ljubljanski vojni pekarni kupil je 20 komadov kruha a 44 vin., katerega je na glavnem kolodvoru preko Ljubljane vozečim se vojakom prodajal komad po 1 K 40 vin. Neki očividec je napravil temu kaznjivemu početju na ta način konec, da je na to opozoril bližnjega stražnika in mu še neprodani kruh vzel in ga vojakom po dopustni ceni razprodal, Rossita pa je stražnik aretoval. Sodišče ga je včeraj na tri tedne zapora obsodilo.
Gibanje m Balkanu.
SRBSKE PRIPRAVE.
Z Dunaja poročajo 1. septembra: Glasom vesti iz Soluna so zgradili Srbi na progi Skoplje—Djevdjell več ogi-balnih medpostaj, da pospešijo transport vojnega materijala; govori se, da imajo te postaje pred vsem omogočiti hitrejše križanje vlakov za vojaške transporte zaveznikov v Srbijo. V Solun je dospel iz Amerike angleški parnik s približno 1500 Črnogorci, ki se prostovoljno vračajo domov v vojno službo.
Srbija je vpoklicala, kakor poročajo francoski listi, pod orožje moške do 50. leta.
ODSTOP SRBSKEGA VOJNEGA MINISTRA.
Sofija, Srbska »Nova Reč« poroča: Srbski vojni minister namerava odstopiti. Sledil mu bo polkovnik Vasič.
IZ TAJNE SEJE SRBSKE SKUPŠČINE.
Rotterdam. »Nieuwe Rotterdamsche Courant« poroča o tajni seji srbske skupščine: Ko je ministrski predsednik Pasič razlagal, kaj da zahteva sporazum štirih in ko je rabil besedo »zavezniki«, so zaorili viharni pfuj klici v zbornici. Pasič je izjavil med drugim, da mora Srbija čakati, kako se razvijejo vojni dogodki na vzhodnem in na zahodnem bojišču.
SKROMNI SRBI.
Iz Sofije se poroča dne 1. septembra: Srbsko nacionalistično glasilo »Srbska Zastava« piše, da Srbija ne bo odstopila niti koraka svojega ozemlja. Oficijozna »Odjek« in »Pravda« zastopata z zmernejšimi besedami enako neodjenljivo stališče. »Mali Journal« piše, da morata imeti vlada in skupščina pismene garancijo, da Srbija ne dobi samo Bosne in Hercegovine, marveč tudi Srem, Banat, Baško, Hrvaško-Slavonsko, del Ogrske in severno Albanijo. Na noben način pa ni misliti na odstop lastnega ozemlja.
SRBIJA JE ODGOVORILA.
Milan, 3. septembra. »Corriere della Sera« sodi, da srbski odgovor štirispora-zumu tudi v najbolj ugodnem slučaju ne bo odstranil balkanskega zla in da srbskih koncesij Bolgarija ne bo mogla takoj sprejeti, pač pa bodo podlaga za nadaljna pogajanja. «Secolo« pravi, da je srbska vlada da nes izročila uradni odgovor štirispora* zumu. Odgovor Grške bo kmalu sledil.
KRALJ PETER IN KRALJEVIČ ALEKSANDER PROSITA CARJA, NAJ NE SITNARI V SRBIJI.
Dunaj. Srbski »Glasnik« poročaj Kralj Peter in kraljevič Aleksander sta pisala carju, naj glede na težaven položaj Srbije ne zahteva od kraljevine novih žrtev.
GRŠKA IN SRBIJA,
Luzern. Atenski dopisnik lista »Corriere della Sera« poroča, da je obiskal Ve-nizelos srbskega poslanika in mu izjavil* da Grška smatra še vedno za popolnoma veljavno zvezino pogodbo s Srbijo in da se Grška ob slučaju bolgarskega napada postavi takoj na srbsko stran. Neko rimsko pismo »Corriere della Sera« obžaluje^ da bi tudi ugoden odgovor Srbije ne zadovoljil vsled pogojev, ki jih stavi Srbija.
Atene. Grška vlada je izjavila srbski, da pritrjuje sklepom Srbije glede na odstop ozemelj Bolgariji. Ne sme se pa iz strategičnih razlogov odstopiti ozemlje pri Dojranu in pri Gevgeliju in ostati mora pri Bitolju zveza med Grško in Srbijo.
RAZPOLOŽENJE V BOLGARIJI.
»Vossische Ztg.« poročajo iz Sofijo dne 28. avgusta:
Dne 30. avgusta se začno v celi Bolgariji običajni dlvizijski manevrL Žito je spravljeno in zimska krma za, živino — izvzemši turščico — je pod streho, ozimina posejana. Vprašanje o izvozu žita bo v najkrajšem času postalo nujno. Izvozne težave se omilijo v tistem trenutku, ko dospe Bolgarija v popolno posest železnice v Dedeagač. Vendar ostanejo pogledi obrnjeni še proti donavski poti, katere otvoritev se želi. Dokončanje poljskih del oprošča armado poljedelcev za druge naloge.
Značilno za razpoloženje v deželi je dejstvo, da se je nedavno ustanovilo nemško-bolgarsko kulturno društvo, ki je včeraj prvič stopilo v javnost priredivši koncertni večer. Glavna opora društvu na bolgarski strani so bivši in sedanji dijaki z nemških visokib šol.
Sofija, 3. septembra. Opozicija je postala značilno mirna. Med tem ko pridi-gujejo uradni krogi in tudi Radoslavov popolno nevtralnost Bolgarije, se opaža proti sklicanju sobranja splošen odpor. Ljudstvo smatra razgovore politikov za popolnoma odveč. Bolgarija ve, da je Grška odklonila ponudbe štirisporazuma, tu« di srbske koncesije so malenkostne.
Prijatelji Avstrije in Nemčije pričakujejo vpada zaveznikov v Srbijo kot znamenje za skupen nastop. Na drugi strani pa prevladuje mnenje, da bo štirisporazum paraliziral grško nevtralnost z zasedenjem Soluna.
PRITISK ŠTIRISPORAZUMA V SOFIJI,
Sofija, 3. septembra. Zastopniki en-« tente z veliko silo pritiskajo, da bi preprečili, da Bolgarija ne podpiše turško-bol-garskega dogovora. Poslaniki entente po-vdarjajo, da bi podpis dogovora, kršil nevtralnost Bolgarije.
RUSKI POSLANIK V SOFIJI ODPOKLICAN.
Stockholm. Petrograjsko »Večerno Vreme« poroča: Ruski poslanik v Sofiji* Savinski, bo odpoklican. Sledil mu bo Gulkjevič, prejšnji načelnik prednje ori-entskega oddelka ruskega zunanjega ministrstva, O Savinskem izvaja list, da je obožalo njegovo delovanje v Sofiji hazartU no kvartanje, popivanje z zloglasnimi Žen« skami in vožnja v avtomobilih. Savinsld se radi svoje popolne nesposobnosti odi pokliče. List obžaluje, ker se to ni zgOK dilo že prej.
SPREMENJENA TAKTIKA ŠTIRISPO* RAZUMA V SOFIJI.
»Berliner Tageblatt« poroča iz Soffld 1. t. m.: Spričo položaja na bojiščih, ki jei za četverosporazum neugoden in v oči* gled trmoglavosti Srbije in Grške se zdi, da nameravajo ententini diplomati v Sofiji zaenkrat ustaviti svoje korake. Njihova naloga je, z vsemi sredstvi preprečiti, da bi Bolgarija ne krenila na stran centralnih velesil, ker bi se bilo potem bati, da bi se tudi druge nevtralne balkanske države ne izjavile proti entenlj. V bližnji bodočnosti bodo imeli koraki entente le to svrho, da Bolgarija ohrani svojo proglašeno nevtralnost. V vladnih krogih so mnenja, da bo četverosporazum svoja prizadevanja v Nišu in Atenah nadaljeval, in šele potem, če bi se ti dve državi na ta ali drug način izjavili pripravljenima, da zadovoljita bolgarske zahteve, bi prišel ugodni trenotek za novo diplomatično akcijo pri bolgarski vladir -
SLOVENEC, <Tne I. septembra 1915.
202. Štev.
Ir Rima se pa poroča 1. septembra:
»Idea Nazionale« izjavlja k obnašanju Bolgarije, da se vojaški pomen malih balkanskih držav ne sme precenjevati. Čet-verosporazum se mora zanesti sam nase. Vojno velikih narodov morajo veliki narodi tudi odločiti.
PODPREDSEDNIK BOLGARSKEGA SOBRANJA ČASTITAL NEMŠKEMU CESARJU OB PADCU BRESTA LITOVSKEGA.
»Az Est« poroča iz Sofije: Podpredsednik'bolgarske zbornice, dr. Momči-lov, je po padcu Bresta Litovskega brzojavno častital nemškemu cesarju in izjavil, da Bolgarija po pravici zaupa pravicoljubnosti cesarja. Na to brzojavko je nemški cesar 1. septembra odgovoril v toplih besedah.
RUSKO BRODOVJE V BOLGARSKIH VODAH.
Bukarešt, 3. septembra. »Univerzulu« se poroča iz Konštance, da poročajo tja došle zanesljive vesti, da je dobilo rusko črnomorsko brodovje povelje, da naj odpluje v bolgarsko vodovje. V Odesi zbirajo čete in v luki stoje prevozni parniki, napolnjeni z vojaštvom pripravljeni za odhod.
SLABA LAŠKA MUNICIJA ZA RUMU-NIJO.
Bukarešt, 3. septembra. »Scara« piše: Po izbruhu vojske je Rumunija naročila v Italiji veliko municije, ki se je pa izkazala kot popolnoma nevpo-rabna.
PREPOVEDAN PREVOZ MUNICIJE SKOZI RUMUNIJO.
Amsterdam, 3. septembra. Reuter poroča: V izjavi, ki jo je podala Rumunija, ker ni pustila prevoza municije za Turčijo, povdarja rumunska vlada, da mora ohraniti najstrožjo nevtralnost, posebno še radi izbruha vojske med Italijo in Turčijo, ker obstojajo med Rumunijo in Italijo prijateljski odnošaji,
SPORAZUM NOČE RUMUNIJI POSOJATI.
Berolin. »Daily News« poroča iz Aten: Rumunska pogajanja v Parizu o najetju posojila so se izjalovila, ker Rumunija noče pokoriti se političnim pogojem sporazuma.
Kardinal Vaszary umrl.
Balaton-Fiired, 2. septembra. (Kor. u.) Bivši knez primas na Ogrskem, kardinal Klavdij Vaszary je umrl danes opoldne v 84. letu.
X XX
Franc Klavdij Vaszary je bil rojen 12. februarja 1832 v Keszthelyju. Oče je bil krznar. Vstopil je leta 1847. v benediktinski red, kjer je študiral teologijo. Posvečen je bil za duhovnika leta 1855. Od leta 1861. do leta 1885. je deloval kot gimnazijski ravnatelj, leta 1885. je bil imenovan za višjega opata v Martinsber-gu, leta 1891, je bil imenovan za nadškofa v Ostrogonu in za ogrskega kneza prima-sa. Kardinal je postal leta 1893,
Kje ]e angleško brodovje?
»Voss. Zeitung« poroča iz Curiha: Dopisnik »N. Ziir. Ztg.« piše iz Cappeta:
Najvažnejši del angleškega brodovja, domače brodovje, se mudi v bližini britanskih otokov. Prvo brodovje bojnih križark pod poveljstvom viceadmirala Beatty s številnimi podrejenimi enotami ima nalogo stražiti v Severnem morju od Kanala do norveške obale. Nadzorovati mora trgovinsko plovbo, preprečevati prevažanje zabranjenega blaga in odpravljati sumljive ladje, ki se v gotovih okoliščinah tudi potope, v angleške luke, v prvi vrsti pa mora odvrniti vsak napad nemških ladij na angleško obalo.
Glavno brodovje z velikimi bojnimi ladjami je pa v severnih obrežnih vodah Škotske, vedno pripravljeno, da na prvo znamenje prihiti na pomoč. Njegova naloga je tudi polaganje min v sovražnih vodah. Sovražno izkrcanje se ne smatra kot popolnoma izključeno, ker grade krog Londona strelske jarke. To je previdnostna odredba kakor druga brambna dela na vseh točkah obale, ki še niso bile utrjene in bi se mogle izkrcati čete. Admiraliteta hoče uspešnost brodovja še povečati, ker išče novih rekrutov, da zviša število mornariškega moštva od 250.000 na 300.000.
Iz Berlina se poroča 1. t. m.: Dva strojnika ameriškega parnika »Leelanow«, katerega je potopil nemški podmorski čoln, Charles Wumenberg in Walter Heil-bronn, sta po svojem prihodu v London poročala o svojem doživljaju zastopniku »Newyorker Staatszeitung« in med drugim izjavila, da sta videla, kje se skriva večji del angleškega brodovja pred nemškimi podmorskimi čolni. Ko sta se peljala iz Aberdeena v Liverpool, sta se na mostu, ki vodi čez Firth of Forth, ozrla navzdol
in bojda videla V svoje začudenje nič manj nego 36 velikih oklopnih ladij in veliko število križark, torpedovk in drugih vojnih ladij.
DOSEDANJE IZGUBE ANGLEŠKE MORNARICE.
»Kolnische Zeitung« objavlja sestavo vseh dosedanjih angleških izgub na morju in izvaja:
Ker je štela angleška trgovska mornarica 1913. leta 11.328 ladij z nad stoton-sko vsebino, znaša izguba sedaj najmanj 4-45%. Če se pa vzame razpoložljiva vsebina registerskih ton, je izpad še znatnejši. L. 1913, je razpolagala Anglija z 21,045.049 tonami skupne prostorne vsebine; izguba 1,053.128 ton znaša 5% celega prostora. Povprečno je tedaj izgubljena vsaka 20, ladja angleške trgovske mornarice.
Mila v vojski.
VELIKANSKE IZGUBE ZAVEZNIKOV PRI DARDANELAH.
Atene, 3. septembra. Listi priobčujejo o bojih pri Dardanelah dne 28. in 29. avgusta celo vrsto brzojavk iz Soluna, ki si v podrobnostih deloma nasprotujejo, soglašajo pa v eni točki, da imajo Angleži strašne izgube. Posebno je veliko število ubitih častnikov. Med njimi se nahaja bivši prvi pobočnik maršala Frencha, podpolkovnik Bellock. Pretežna večina časopisja nastopa sedaj odločno za ohranitev nevtralnosti.
ŠTIRI TURŠKE LADJE TORPEDIRA-NE.
Rotterdam. »Agence Havas« poroča iz Pariza: V Dardanelah so bile poleg turškega transportnega parnika, ki ga je 22. avgusta potopil nek letalec, torpedirane še štiri turške ladje.
KAVKAŠKO BOJNO POROČILO
ruskega štaba z dne 30. m. m. zvečer slove:
28. avgusta se na celi fronti ni zgodilo nič bistvenega. Vršili so se le majhni spopadi prednjih straž. Glasom prejetih poročil smo tekom zadnjih bojev do 22. avgusta ujeli 84 častnikov in 5129 askarijev. Razen tega je naša konjenica tekom našega zasledovanja Turkov na progi od Dutaka in Kopa posekala nad 2000 askarijev in uplenila 12 topov, 6 strojnih pušk, orožja in municije, 2 transporta živil, 200 voz, med njimi 2 s pionirskim orodjem in razstrelili, nad 100 tovornih živali, kamel in mul, nad 1000 glav živine, 2 tabora s šotori, polkovni urad in mnogo listin.
Vojni položaj sporama štirih.
Berlin. »Lokalanzeigerjev« dopisnik v Rosendaalu poroča iz Havra: Častniški krogi pričakujejo, da maršal French kmalu odstopi. Angleži zdaj sami, priznavajo, da Frenchova metoda ni uspela. Zdaj žele, da bi prodirali v velikem slogu, dasi so se prej skozi mesece upirali ofenzivi. V Angliji so glede na vojsko vedno bolj utrujeni. O posebnem miru z Rusijo so izjavili častniki: Kaj nam koristi danes Rusija? Nič! Skozi Dardanele zavezniku ne moremo pomagati, Rusi imajo zato pravico, da opuste brezuspešen boj. Posledice njih porazov bomo itak čutili mi. Končno bi nas poseben mir Rusije oprostil mrtvega uteža in bi bil najboljši izgovor, da se opuste operacije na Dardanelah in da se zbero vse razpoložljive sile na zahodnem bojišču.
Osrednji svel za dobavo motnih krmil za živino.
Dunaj, 3. septembra 1915, Danes je kmetijski minister otvoril prvo sejo osrednjega sveta za dobavo močnih krmil za živino.
Zastopniki planinskih dežel zedinili smo se ter zahtevali, da se otrobi pa tudi druga močna krmila kakor oljnate priše in dr. pravično vsem deželam razdele, in prodrli smo s svojo zahtevo.
Upam, da bomo v kratkem dobili otrobov odkazanih, kar nam gre na Kranjskem in tudi za druge dežele. Pri tej priliki za-morem sporočiti, in to veljaj kot odgovor vsem mnogim, ki so me s pismi in osebno povpraševali, kdaj dobimo tudi mi moke, da je vojnožitni prometni urad že odposlal v mline, in sicer sledečim mlinom in sledeče množine žita: na Kranjskem: mlin Hauptmann 1000 kvintalov; Iv. Kuraltu v Domžalah 1000 kvintalov; J. Knez, Ljubljana, 2000 kvintalov; Fr, Majdič, Jarše, 2000 kvintalov; Jos. Okorn, Duplica, 1000 kvintalov; Obč. konsumno društvo v Idriji 400 kvintalov; A, Poljane, Radeče, 500 kvintalov; P. Sedej, Javornik, 1500 kvintalov', Gospodarska Zveza 17.000 kvintalov; Vinko Majdič, Kranj, 16.700 kvintalov.
Iz tega žita pridobljena moka se bo po načelstvu urada za Kranjsko v sporazumu z deželno vlado porazdelila na okraje in tako je upati, da bo naše ljudstvo vendar že prišlo do moke po primerni ceni.
Fr. Povše. predsednik kmetijske družbe.
Poziv!	I
Kolesarji, pozorl Z nova se obrača i klic na vse kolesarje vojvodinc Kranj- j ske, da svoje kolesarske, doslej športu namenjene zmožnosti posvete po mnogih sovražnikih ogroženi domovini in vstopijo v c. in kr. prostovoljski kolesarski bataljon. Ne obotavljajte sc, pogumno in hrabro hočemo braniti našo drago deželo in jo varovati pred hinavskim sovražnikom! S svojim prostovoljnim vstopom boste dokazali, kako draga nam vsem je dežela, naša domovina.
Dan prijave je ponedeljek 6. septembra ob 9. uri dopoldne na Vodnikovem trgu pred Mestnim domom.
Sprejete bodo le one osebe, ki ali še ne spadajo pod črnovojniško dolžnost ali pa so bile kot take sipoznane za nesposobne za službo na fronti.
Mladoletni morajo imeti pismeno dovoljenje očeta ali varuha za prostovoljni vstop.
Kolesa in opremo preskrbi erar.
V ostalem veljajo iste določbe, kakor za prostovoljne strelce.
Morebitne kasnejše prijave je pismeno poslati naravnost c. in kr. prostovoljskemu kolesarskemu bataljonu Gradec v Gradcu (k. u. k. frsv. Rdf. Baon. Graz).
Ljubljana, dne 4. septembra 1915.
C. in kr. prostovoljski kolesarski bataljon Gradec.
IV. c. kr. avstrijska razredna loterija.
Žrebanje 4. razreda se vrši že 9. in 10. septembra t. 1. Srečke za ta razred se dobijo še pri poslovnici c. kr. avstrijske razredne loterije Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Celovcu, Celju in Splitu. P; t. reflektante opozarjamo na njen današnji inserat.
lj Trgovina zopet otvorjena. Lastnika tvrdke Ciuha & Jesih Pod Trančo si uso-jata p. n. občinstvu javiti, da je trgovina z o p e t odprta ter se p. n. odjemalcem za mnogobrojni obisk priporočata.
Chrlstofov učni in vzgojevalnl zavod vpisuje ves september 1915 vsak dan od 12. do 3. ure pop. v Sodni ul. St. 1. Najbolje obiskovan od vis. c. kr. dež. vlade za Kranjsko na znanje vzeti zasebni učni zavod. Gojenke in gojenci tega zavoda pridejo najhitreje k dobremu kruhu.	1718
Dardanele
in f$®5par!
velenktualni posnetki — danes in jutri v »Kino Central« v deželn. gledališču.
Stran 7.
Gorski čeVlii
(goiserski) rujavi. najboljši izdelek, skoro popolnoma novi, št. 38, pripravni tudi za dame in cepin (Eis-pickel) srednje težo se poceni proda. Trnovska ul. 7. I. nadstropje. 1743
V
vseh vrst in vsako množino
kupuje po najvišjih cenah
J. GROBELNIK, i
Ljubljana, Mestni trg štev. 22.
ovčjo, oprano in neoprano, kupim vsako množino po najvišji ceni proti takojšnemu plačilu, ter plačam vožnjo sani. Večjo množino pošljem potnika osebno prevzeti.
Veletrgovina R. STERMECKI, Celje štev. 20, štajersko.	1681
Zahvala. ™
Podpisana se tem potom zahvaljujem Kranjski deželni podružnici „Ni-žjeavstr. deželne življetiske in rentne zavarovalnice" v Ljubljani za točno in ktilantno izplačilo zavarovane vsote K 2000.— za katero je bil moj mož pri tej zavarovalnici komaj pol ci piij^ o leto zavarovan.
Priporočam ta kulantni zavod naj-topleje vsakemu, ki se hoče zavarovati.
V Spod. Šiški, 4. septembra 1915.
Ivanka Albreht s. r.
Prodam 20 krasnih, močnih
hrastovih sodov
v velikosti od 10 do 12 hI po 10 vinar jev "liter. — Sodi so popolnoma novi, ali pa prav malo rabljeni in prepojeni z vinskim cvetom. Cenj. ponudbe na: Vekoslav Zaje, posoj. tajnik, Trnovo, Notranjsko.	174E
„Kino Central"
v deželnem gledališču.
Povri
Sobota
4.
"T morM
• roanan-
Pon36- mnmm tična
sirarna.
t roparja
Slikovit! prizori! Napeto Due učinkoviti uesdoipL tnafograficno vojno poročil
m
U VI. 917/15-3.
1742
V imenu Njegovega Veličanstva cesarja!
C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, odd. VI. je o obtožbi opravitelja državnega pravdništva zoper Marijano Tomšič, 51 let staro, v Srednjih Ga-meljnih rojeno, v Šmartno pristojno, kat., vdovo, posestnico v Tacnu Stev. 20, nekaznovano, zavoljo prestopka draženja po § 14. t. 1., ces. naredbe z dne 7. avgusta 1915 drž. zak., štev. 228, v navzočnosti opravitelja državnega pravdništva c. kr. av-skultanta dr. Pavlina in proste obtoženke gornje, po danes dognani glavni razpravi po predlogu ob-tožitelja, da se vporabi zakon, razsodilo tako: Marija Tomšič, posestnica v Tacnu št. 20, je kriva, da je 13. avgusta 1915 na trgu v Spodnji Šiški prodajala 6 do 7 krompirjev v skupni teži 60 dkg za 10 b, torej izrabljajo izredne razmere povzročene z vojnim stanjem za neobhodno potrebne reči očitno čezmerne cene zahtevala; zakrivila je s tem prestopek draženja po § 14. ces. naredbe z dne 7. avgusta 1915, drž. zak., štev. 228, in po tem §-u, z porabo § 266. k. z. obsoja v 6 (šest) dni zapora in 20 (dvajset) kron globe, v slučaju neizterljivosti te globe v nadaljna dva dni zapora in po § 389. k. p. r. v stroške kazenskega postopanja in izvršitve kazni.
Ljubljana, 27. avgusta 1915.
Išče se za takoj ali za pozneje
zračno stanovanje
obstoječe iz 2 ali 1 sobe s kuhinjo in pritiklinami v mestu ali v bližini mesta. Ponudbe pod „čisto stanovanje" na upravništvo tega lista pod št. 1735.
se sprejmejo takoj pri tvrdki
HUMMiiaJoloHauLi).
Spreten
1737
brivski DOmOČIlik
iiiiiiiiiiiiiiniiitiimiiuiii jw wKa AVflllll se pod jako ugodnimi pogoji takoj sprejme pri
0. FETTICH FRHHKHEIM.
Kupi se vsako množino praznih
vreč za moko.
Tozadevne ponudbe pošljejo naj se na naslov Rudolf Kokalj, Ljubljana, pošt. 1733	predal št. 149.
Petošolec
(gimnazijec)
išče inštrukcije. Naslov pove upravništvo lista pod štev. 1734.
1ZELEZNAT0 VINOSKINO flehmrja PICCOLI-je
»Ljubljani lWpl&tm\oVrviM,i\enoiTO Vrv	osAa
Vsebuje navedena množino železa,
Kot
ker Je pri aličnl/t tinl/i malokdaj
IT l steklenica 2 kroni.
Ceniki zastonj in franko.
želi vstopiti
v večjo špecerijsko trgovino deklica, stara 15 let, ki je dovršila 8 razr. meščan, šole. Naslov pove uprava »Slov.« pod št. 1739,
Usojam se cenjenim naročnikom in odjemalcem vljudno naznaniti, da sem se vrnil od vojakov ter zopet izvršujem
ključavničarsko obrt.
Priporočam se z velespoštovanjem 1747	IV. Zorko, Glince št, 220.
l&Gcfi*
srednje starosti, pridna, zvesta in poštena, želi službo kot hišna v župnišču takoj ali pa pozneje. Naslov pove uprava pod št. 17 3 6.	1736
nad 5 oral zemlje, večinoma vkup ležeče, s hišo in pritiklino, v jako prometnem kraju nad Ljubljano sc proda radi starosti in bolezni — ali zamenja za nadstropno
hišo z obširnim vrtom in kako njivo _
odnosno prepusti se kakemu redu ali zavodu proti zmerni uslugi. Ponudbe na upravništvo „Slovenca" pod »Starost in bolezen št. 1732«.	1732
Kupujem
za destilacijo žganja po najvišji ceni. Gabrijel Eržen, Zapužo pri Lescah Gorenjsko.	1674
tudi lanske, kupuje v poljubnih množinah E. pl. Emperger & Co., Gradec. 1707
KUPIMO
2 močna osla za vprego sred. starosti
PRODAMO
4 krave mlekarlce, 2 breji kravi, 2 kravi s teleti	1728
Vnovcevalnica za živino, Ljubljana, Dunajska c. 29.
Vojaščino prost
1724
magister,
magistra
ali nediplomirani starejši asistent farmacije
zmožen hrvaščine in nemščine, se išče za trajno ali le kot namestovalec za lekarno v Stubici. Ponudbe če mogoče s sliko, prepisi spričeval in zahtevo plače pri prostem, ne-meblovanem stanovanju na E. V. Feller, Zagreb, Jurjevska ulica 31. A.
Akordonti
z dobrimi spričevali, z in tudi brez od-nosne partije delavcev, dobijo dela na zgradbi železnice Knin-Pribudič.
Ponudbe na	1721
Gradbeno podjetništvo Jalmaspoj", Knin, Dalmacija.
Svojim cenjenim odjemalcem naznanjam, da bom prodajal na trgu za posodo
6.—18. septembra
porcelansko in emajlirano kuhinjsko posodo iz Karlovih varov in drugo luksuriozno blago	po najnižjih cenah.
1729	Za obilni obisk se priporoča	BClISS« 1
imimiotmiih^
Zaloga pohištva in tapetniškega blaga.
.wwvwww
Mizarstvo.
AWW,WW
Popolna spalna oprava 30 2 osebi ugotovljena 13 tu-ah ino3emsksga oreha ali hrasta 3 marmorjem in ogledalom
350h
Zaloga otroških
vozičkov.
Cene konkurenčne.
jjlago solidno.
\AAAAAAA/WV\.
v\AAAA/AMAA/
J.. Pogačnik Ljubljana, Marija Jere^ve cesta 13-t8.
.........................milim................................................................................mi...................................................
Glavno zastopstvo
prvovrstnih naprav za avtogeno	|
varjenje se odda izurjenim, kav-	1
cije zmožnim gospodom ali tehni-	|
škim trgovcem.'— Ponudbe pod:	1
| „Schweissanlagen 4092" na Gregrovo anončno pisarno, Praga, Jindrichova ul.19.il .......................................................................................................................................................................................
Zvišanje cen premoga
radi vojnih razmer!
„Zadruga premogotržcev" v Ljubljani naznanja v imenu svojih udov, naj se blagovoli vzeti v obče na znanje, da so se cene premogu vseh vrst in znamk zvišale in sicer le od tis ih pošiljatev, ki so postavljene iz drugih kolodvorov na dolenjski kolodvor, tor se le resnično plačana 0	voznina in stroški od K 40-— za 10.000 kg vračuni.	§
Zadruga trgovcev s premogom in drugimi kurljivimi tvarinami v Ljubljani.
r

I
■
Otvoritveno naznanilo
—
o. ^
Slavnemu občinstvu se uljudno naznanja, da se z jutrajšnjim dnem otvorl zopet obče znana in priljubljena restavracija in kavarna
Jellevue" u Spod. iw
(last gosp. Al. Zajca).
Točila se bodo priznano dobra ln pristna vina, sveže pivo ln prvovrstna kava. — Mrzla in gorka jedila vedno na razpolago.
J

Za mnogobrojen obisk se priporoča flOflfljfl NOVflKOVfl
1744
a. <4
Neznosne nadloge uši — rešijo vojaka zanesljivo in trajno
Sadnikar jeve vrečice
katere imajo 10 prednosti:
1.	Niso nosilcu škodljive. 6. So na leta trpežne. \
2.	Učinkujejo zanesljivo. 7.	Ne skvari jih mokrot*.
3.	So brez duha.	8.	So poceni.
4.	So snažne.	9.	Zabranijonovenalezbe
5.	So priročne.	10.	Pošiljajo se v pismih.
Sedanja veda dolži edino uši kot prenašalce pegastega legarja. Kdor se ubrani uši, je varen pred to kugo. — Vrečice prodaja: Cvančara, drogerija, Ljubljana; J. R. Hočevar, lekarna, Vrhnika; J. Koschier („Pri orlu"), Kamnik.
J
PozorI Vse Mago Pozorl
kakor tudi čevlje, dokler kaj v zalogi, brez zvišanja po stari ceni. Tudi zalogo nagrobnih vencev s trakovi in napisi.
Prosim, prepričajte se!	1574
Uljudno so priporoča tvrdka
K. WIDMAYER, pri »Solncu«, za vodo.
iz najboljših rastlin pripravljen čaj, ki ga z uspehom uporabljajo
kot domaČe sredstva zoper živčne bolezni
Ta čaj pomiri živce, lajša bolečine, od-stranja krče, tvori kri, podeljuje sladko spanje, pospešuje telesno moč in prebavo. Ganglional-čaj ne vsebuje nikakih omam-ljivih snovi.
Ca L
e
o
M JULIJ BITTflER $
Edino pristen se dobi pri c. kr. dvor. in nadvojvod, komornem založniku
lekarnar, 645 RlilCHENAU,-N. A
Cena škatljici z vpor. navodilom K 3'—. Kjer ga ne dobite v lekarni, naroČite ga proti vposlatvi K o-— franko po pošti, po povzetju 35 vin. več!
Euplm v vsaki množini mikano in nemikano.
»	H®
po najvišji ceni. — Ponudbe na: Ivan N. Adamič vrvarna, Ljubljana, Sv. Petra cesta š . 31. 145,
se sprejme pri okrajnem zastopu v Kozjem po potrebi k ruskim ujetnikom. Ponudbe z navedbo znanja jezikov, zahtevo plače in časa nastopa službe se morajo poslati na deželno krajevno gradbeno vodstvo za gradbo okrajne ceste Lesično—Prevorje—Sv. Urban, pošta Polzela, 1746	Spod. Štaj.
"L■'■ -v J:'';-?,'^: ■■	-- 'u,^:
sar* sveže ^m
kupuje vsako množino in po najboljših cenah
1638	veležganjarna sadja
M. Rosner & Co. Ljubljana.
Ia/nto/n Boe I
^ barvarija in kemična pralnica 'r—
] Ljubljana,Seienburgovaul.6 j
"Dela se Izvršujejo tudi na Slincah št 46. J^lizke cene 1 Točna in solidna postrežba '
Obstoj tvrdke že čez 50 let.
5 vinarjev
stane dopisu, a, potom katere izvolite zahtevati moj glavni cenik s 4000 slikami, obsegajoč bogato izbero pripruv-nih predmetov za vsakdanjo rabo in darila; cenik se pošlje vsakomu zastonj in poštnine prosto.
tovarna ur JAN. KONRAD
dvorni založnik, Brttx št. 1223 (Češko)
■ iimit ni UMU
j Prva
j c. ln kr.
I Pristne nikeln. žepne ure po 4 20 K, 6-— K. f j V srebru 8-40 K, 9 50 K. Nikeln budikn 2 90K, [ j ure s kukavico 7 85 K, ure z nihalom 9'— K. \ [ Pošilja se po povzetju. — Neugajajoče se za- j j 1278	menja ali denar nazaj.
SLOVENEC, ttrw> I. sepfemEra 1915.
Stran 9.
t»1
Ali ste že ponovili naročnino?
Originalne Mayfarthove
postavno varovane
„HERKULES"
vinske ln sadne stiskalnice prvovrstni izdelek. Hydraul. vinske in sadne stiskalnice nedosegljive! Mlini za grozdi e in sadje,
Naprave za pridelovanje mošta
P H. MAYFARTH & Co.
Tovarna poljedelskih strojev.
__DUNAJ, II, TABORSTRASSE Nr. 71.
Cenik št. 620 zastonj. SDeciialn0 izdelovanje stiskalnic in aparatov za pridelovanje vina. Zastopniki se sprejmejo.	'__._
MARIJA SATTNER
Ljubljana, Dunajska cesta 17, II. stop., II. nadstr. (Hledljatova hiša)
se priporoča prečastiti duhovščini za
Kranjska deželna podružnica v Ljubljani
n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice
sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezgodna In jamstvena zavarovanja.
Javen zavod.	Absolutna varnost.	Nizke premije.
Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zav^rova^ko^cem
Stanle9qara'ncijskih'fondov'ko'ncem leta 1914. . . ... • • • • • • • • • £ ^'IC^^.JJ V letu 1914 se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička . . K. 432.232 66
Kdor namerava skleniti življensko zavarovanje, veljavno za BOpia ZauafDoaMlE, S se v testno korist obrne do gori imenovane podružnice. - Prospekti zaston in '	poštnine proseo.
MET Sposobni zastopniki se sprejmejo pod najugodnejšimi pogoji.
Marije Terezije cesta št. 12.
Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvah pluvijale,
obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, pri-prosto in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi
~ ~ in
ter izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame.	^
Dunajska cesla šl. 38 v hiši Zadružne Zveze
Nasproii ..Bavarskemu dvoru" v Uližini milnice

Hranilnica kmečkih občin sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek pla- JJL ^ U M	fpreiema
čuje iz svojega.-	2 O i kot g0t<LV d+enar
V lož ne knjižice	" '	' ffl ter se obrestova-
drugih denarn. za-	nje ne prekmC' "
Hraniln. kmečkih občin v Ljubljani je pupilarno varen zavod, v katerega nalagajo c.kr. sodišča denar mladoletnih. Njeno poslovanje je pod nadzorstvom posebnega komisarja kot zastopnika c.kr. dež. vlade v Ljubljani. Posojila daje na zemljišča, občinam in korporacijam na amortizacijo.
' Si
Kron
Ustanovljeno 1. 1893
mmmmmm
m
Ustanovljeno 1.1893. v
4 po 10000= 40000 r« 8 po 5000= 40000 S" g 2000= 32000 4F 1000= 35000 |< 800= 32000 600= 324« >0 200=518000
16 po
35 po
40 po 54 po 2590 po
( K 41	i i M
	
1 1 K 2	2 t; B'—|
	
	r-j
	
f 1 j k!	|
2750 dobitkov K 919400
Srečke za ti razreši priporoča
poslovnica c. kr. avstr. razredne loterije
anska kreditna ba
v Ljubljani.
mene podružnice v Celovcu, Celju in Splitu
es tu
N BJ
s/5 «5 b«
3C
(D
ssr
te es
fc<ts»»
ra ca a>
oa
EM TO
£3.

ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice
1712
m
S
K
p
i m m
v Ljubljani
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
sprejema in obrestuje hranilne vloge po
Rentni davek plačuje iz svojega, cascs« Zunanjim vlagateljem so za peši-
Sadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7v2, 15 ali 22v2 let; pa tudi izven odsekov proti poljubnim dogovorjenim odplačilom. Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali poroštvu. Prospekti na razpolago.
Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 kron. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 s 17.406 deleži, ki rapre-zentujejo jamstvene glavnice za 6,788.340 kron.
Načelstvo:
Predsednik: Andrej Kalan, prelat in stol. kanonik v Ljubljani. I. podpredsednik:	H podpredsednik:
Ivan Snšnlk, stolni kanonik v Ljubljani. Karo) Pollak ml., tovarnar v Ljubljani.
Olani- Fran Borštnik, c. kr, profesor v pokoju v Ljubljani; Ignacij Zaplotnlk, katehot v Ljubljani: Ivan Dolenc, c. kr. prolesor v Ljubljani; dr. Jožef Gruden stolni kanonik v Ljubljani; Anton Koblar, dekan v Kranju; dr. Jakob Mohorič, odvetniški kandidat v Ljubljani; dr. Fran Papež, odvetnik v Ljubljani; B. Remec ravnatelj trg šole v Ljubljani; Anton Sušnlk, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani; dr. Viljem Sclmeitzer, odvetnik v Ljubljani; dr. Aleš Ušeničnik, profesor bogoslovja v Ljubljani; Fran Verbic, c. kr. gimnazijski profesor v Ljubljani.
Nadzorstvo:
Predsednik- Anton KržiC, c. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. — Ulani: Anton Čadež, katehet v Ljubljani; Ivan Mlakar, profesor; v Ljubljani; K. Gruber, c kr. lin, rac. oflcijal v Ljubljani; Avguštin Zaje, o. kr. rač. revident in posestnik v Ljubljani.
■n
m m-
SV? Sg KV
U
m
m
Ustanovljeno v letu 1842.
Brata Eberl
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Crkoslikarija
Slikarja, pohištvena in stavbena pleskarja
LiuMjanfl, Miklošičevo cesla
Nasproti hotela Union Telefon 154. Telefon 154.
Firnež iz pristnega lanenega olja.
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-ljlve (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
sobne slikarje.
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d. _____ Predmete in potrebščine
Lake angleške za kočije, lake ■ za žgalno in briljantno za pohištvo in druge predmete ■	slikanje.
1132
Delavnica za črkoslikarska, likarska in pleskarska dela
Igriška ulica 6, Gradišče.
Stran 10.
Kupi se lahka napolpokrita
očiia
&
še dobro ohranjena, za samca, kakor tudi lahke	sani. "TfiBJg — Ponudbe
pod št. 1722 na upravo tega lista.
SLOVENEC, 'Črte S. &eptfemBra WI8L
Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože,
tekom 3 dni s korenino, brez bolečin ue odpravi
Ria-Balsam.
Cena lončku z jamstvenim pismom K 1-—, 3 lončki K 2-50, 6 lončkov K 1-50. — KE1VIENY, Kaschan (Kassa) L, poštni predal 12/82 Odrsko. 1507
se sprejme v večjo trgovino na deželi. Ozira se le na zanesljivo v mešani stroki dobro izurjeno moč z dobrimi referencami. Plača po dogovoru, vstop s 15. oktobrom, eventualno tudi poprej. Ponudbe sprejema J. Rudmann, trgovec, Krška vas pri Brežicah ob Savi.	1711
			
			
Izborno se je obneslo za vojake v vojski in »ploh za vsakega kot najboljie
bol oblažajoče mazanje
pri prehlajenju, rpnmatizmu, gibtn, lnfluencl, prsni, vratni in bolesti t hrbtu
Dr. Eichter-ja
Sidro-Liniment.
eapslol oompos.
Nadomestilo
Sidro-Pain-Expeller.
Steklenica kron. —'M, 1-40, s —.
Dobiva se T lekarnah ali direktno
v Dr. Richter-Ja lekarni .Pri zlatem levu", Vraga, I., Elizabetna cesta 6.
Dnevno raapoillJuUe.
Pno hranisho podjetje za umetno steklarstvo in sliHanje na steklo
Avsnsto Asnola
Dacalska cesta štev. 13 pri Jinovca"
se priporoča slav. cerkvenim predstojništvom kakor p. n. občinstvu za solidno izvršitev vsakovrstnoga umetnega steklarstva in slikanja na steklo, za steklarstvo v liguialni in navadni crnamentiki, stavbno ter porfalno steklarstvo — Zaloga steklenega in porcela-stega blaga vsake vrste, svetilk, zrcal, okvirov za podobe itd. — Narisi in proračuni na zahtevo zastonj.— Spričevala mnogo dovršenih del na razpolago.	74
0R6EVA
aDlERmEMPI
Sift
so pa res
|pecijalna Irgovina s kolesi in deli
202. štet.
Odlikovan n* luitnl v HadoHlrt leta 1904 a {utm diplomo in ivcttajo L vntc.
BRINJEVEC
najlincjSe vrste, posebno priporočljiv proti kuf-nim boleznim, se dobi pri Gabrijelo Eržen, Za-puže poŠta Begunj« pri Lescah, Kranjsko.
Za pristnost se jamči Cene zmerne.
8167
11 litrov zdrave domače
osvežujočo, dobra ln žejo gaseče ai 1» vsak sam priredi a malimi strelki V logi so snovi »a ananas, jabolfinlk, gr*. nadlne, mallnoveo, poprova mata, mi< ikateleo, pomerončnlk, Olieča peri o, vlšnjeveo. Ta pijača so lahko poleti za-vživa hladna, pozimi pa vroča znesto m-ma in žganja. Skaziti so na more. Snovi z natančnim navodilom stanejo K 4*60 franko po povzetju. Na 6 takih poroij dodam eno povrhu. Za gospodarstva, tovarne, delavnice itd. nepreconljive vrednosti, ker delavce ta pijača osveil in ne npijani, vsled česar ne »gube nič na svoji delazmožnosti.
Jan Grolich, droserija .Pri angelu', Brno 643. Morava.
1351
HflRijt Terezije Cesw ŠLm
'NOWSVET"rasproti KOLIZEJ/t
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. 6, pritličje, v lastni hiši nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki temveč
želi Ha
ter jih obrestuje po ]0 brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 K čistih obresti i-75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem junija 1915 čez 23 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohran. položnice brezplačno na razpolago.
• •
| Ceniki iranko,
amonij
vseh vrst za ura« društva, trgovce i
graver in izdelova' kavčuk - štaaibilijt
, SelsnDuroova al. št
553 Ceniki frai
Zaloge v Ljubljani: A. Šafabon in Mihael ^astner.
Hatelstvo.
Ljubljana.
lovska ulica št. 5.
PredtlskarSJa najnovejših vzorcev za vezene obleke Inbloze.
Brzojavke: Prometbanka Ljubljana.
Telefon št. <1.
C. kr. up pri v
Snloina prometna banka podružnica Ljubljana, prej J. C. Maver
a na Slnmln _ll(t»n,,!i«..4nej i n _„ j_____i. ■>-__■ m__«.._ .__ _	.	r _ •	*
Centrala na Dunaju.- Ustanovljena 1864. -30 podružnic. Uogal Marijin	trg - So. Petra cesta. Delniški kapital ln reserve 65.000.000 kron
v. „ f	V3eh ^nkovnih transakcij, n. pr.: Prevzemanje denarnih vlog na	.......-	uu.uuu.uuu muu.
hranilne knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter na konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obrekovanjem. _ Denar se lahko dviga vsak dan brez odpovedi. - Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. - Shranjevanje in upravljanje (depotl) vrednostnih papirjev in posojila nanje.	15
Najkulantnejše izvrževanje borznih naročU na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. - Izplačevanje kuponov in izžrebanih vrednostnih papirjev. - Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. - Najemodaja varnih predalov samoshrambe (safos) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih papirjev, listin, dragotin itd. pod lastnim zaklepom stranice. — urezpiačna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese za vsa žrebanja
Uatmena In nlsmena noiasniln ln „„.„.« ' "	r—-----''	"	- ^rczpmcna revizija izžrebanih vrednostnih papirjev. — Promese
Ustmena pismena polnila ln nasve« o vseh v banano .troko .padajočih transakcijah veekdai brezplačno. S,an|g dennrn.h v,o, na hranilne knjižico dn* 31. julija 1915 K »5,944.552
31. decembra 1912 na kn]ižice in tekočI račnn K 236,633-922_.
Izdaja konzorcii »Slovencac,
ffi»k: > Katoliške Tiskarne«.
Odgovorni urednik.: Jožei Goetinčnr. državni no&lanae.