i«fj« Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob potu enajstih dopoldne. — Naročnina < dostavljanjem na dom ali po pošti K 1*50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18'—, polletna K 9-—, četrtletna K 4-50. — Za ino-tcmstvo K 30-—■ — Naslov; Upravništvo »Zarje* i Ljubljani, Selenburgova ulica St. 6, 11. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan In od 6.-7. zvečer. ________________________________
H
Uredništvo « Ljubljani sprejema vse urednlšk rokopise, ki jih ne vrača. — Upravništvo sprejema naročnino in Ins rate. — Netrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena Inseratom: Enostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana In razglasi 30 vin. —-Naslov: Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6,11., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. In »d ‘/26.—‘/27. zv.— Reklamacije poštnine proste
Posamezna številka O vinarjev.
Stev. 162.
V Ljubljani, v soboto dne 16. decembra 1911.
Leto L
Habt Acht! Rechts schaut!
Ženialne šahove poteze drja. Šušteršiča, slavljene v »Slovencu" več kakor leto dni kot kvintesenca vse politične modrosti preteklosti, sedanjosti in bodočnosti, so se končale z brez-primernim fiaskom. V državnem zboru je prijadrala klerikalna ladja, izpremiujajoča svojo smer vsakih 24 ur, na peščino. Tako se podi klerikalni stranki kakor Rusalki, ko poje »Zdaj vila nisem, žena ne“' Vladna stranka ni, opo-zicionalna pa tudi ne — in zdaj mora poizkušati življenje dvoživke, pa prihaja vedno o nepravem časa v vodo in o nepravem Ča9u na
suho.	.
Ni dvoma, da je šlo vse stremljenje klerikalne stranke za toplim prostorčkom v StUrgkh-ovi vladni večini in »Slovenec" je že tako sladko preludiral novi politiki, da je bila vsaka retirada videti skoraj nemogoča. V Avstriji ni bilo lista, ki bi bil prepeval grofu Sttirgkhu take slavospeve kakor »Slovenec-. Ali naenkrat je prišlo drugače; dr. Šušteršič se je vrnil od Sttirgkha in po njegovem poročilu se je sprožil predlog, da naj gre hrvaško-slovenski klub v najostrejšo opozicijo, potem pa je nastopil Šušteršič sam v zbornici s svojim gromovitim govorom in »nove politike" je bil konec. Od tega časa so naši klerikalbi »v opoziciji", kar jih pa ne moti, da bi ne dovoljevali. Sttirgkhu proračunskega provizorija, da bi ne odobravali naredeb po § 14 in da ne bi storili vsega, kar je vladi prijetno in koristno.
čuden položaj je to vsakakor, še slabši kakor položaj znanega modrijana, ki bi rad sedel na dveh stoleh. Klerikalci so že za eno fazo dalje, ker sta se jim že oba stola izmek-nila. Ali to ne veseli ne Šušteršiča, ne njegove zveste garde, ki se je naveličala sicer ne pretrdega opozicijskega kruha pod Bienerthom, pa bi na vsak način že rada postala deležna potic, ki se peko v Sttirgthovi peči.
Prva metoda, po kateri so klerikalci hoteli priti v Sttirgkhova nebesa, je bila grožnja. Zato je Šušteršič zatrobil svojo radikalno govoranco v zbornico. Ali takrat je bila grofova kupčija z mladočehi že brfto napeljana, da ni bil odvisen od Šušteršiča. Ta poteza se toraj
ni obnesla.
Klerikalci so potem začeli kazati, da znajo tudi drugače. Glasovali so za vse, kar je vlada želela. Pri tem pa so še vedno ostajali v opo-ciji; to se pravi: Njih vdane službe so ostale brez plačila. Lepo to sicer ni od Sttirgkha, ali tako ie pač, kakor je.
Zdaj so našli novo taktiko. Bolje rečeno : Vrnili so se k najstarejši taktiki, ki so jo poznali Slovenci, k taktiki takozvanega patriotič-nega lojalizma, ki pa v preteklosti ni bil nič druzega kakor prirojen hlapčevski nagon, se daj pa je jezuitska politična matematika. Klerikalci vstajajo kot varuhi in reševalci Avstrije.
Od vseh poz, v katerih smo že videli naše črnuharje, je ta najbolj zoprna. Da gre za grdo hinavščino, ni treba naglašati. Gospodje so lahko veliki nazadnjaki; ali med njimi jih ni mnogo, ki so prišli v predmarčni dobi na svet, še manj pa je takih, ki bi bili vzgojeni v Metternichovih časih. V naših dneh žive, z nami so zrastli, v enakem miljeju so se igrali in se učili in krokali; lahko se naši in njihovi nazori razhajajo o vlogi naroda in o njegovem položaju med drugimi narodi; ali v tisto la-kajstvo, s katerim zdaj demonstrativno paradirajo, ne veruje živ krst. Bilo bi pomilovanja vredno, če bi bilo pristno, ker je hinavsko, je pa ostudno.
Na Kranjskem je bila nekdaj »konservativna" stranka; v njej so igrali| »Slovenci" a la Hohenwart glavne vloge, klerikalci, sinovi starejše dobe, pa so v njej služili za posredovalce med visoko gospodo in ljudstvom, za agitatorje in priganjače, ter za voditelje nižje stopnje. Ali tudi med duhovščino se je mlajša generacija • odvrnila od starih tradicij, ker si tudi tisti študentje, ki so bili namenjeni za semenišče, niso mogli kar zamašiti ust in nosov, da bi ne dihali tistega zraka, ki veje zdaj na zemlji. Tudi mlajša generacija duhovniških učiteljev se razlikuje od nekdanjih ; tisti, ki so imeli med njimi najbistrejše oči, so spoznali, da se morajo njihovi učenci kolikor toliko akomodi-rati živi sedanjosti, ker bi drugače morali izgubiti stik z ljudstvom in njegovo zaupanje.
Tako je prišlo, da se je klerikalna stranka reorganizirala in ko se je iz te katoliško narodne prelevila v slovensko ljudsko, je slo-
vesno izjavila, da nima nič opraviti z nekdanjo konservativno stranko. Hotela je veljati za demokratično.
Razume se, da je klerikalna demokracija absurdna, nemogoča reč. Ali da je imela^ resen namen otresti prah preteklosti, se ji že lahko verjame. Klerikalna je hotela pač ostati, čeprav je to tajila. Sicer pa se je res v marsičem razlikovala od nekdanje aristokratsko konservativne koterije. Dasi so jo tam, kjer je kazala demokratično lice, vodili egoistični nameni, je bilo tisto lice vendar demokratično in da se je moglo tako kazati, so bila tudi dejanja tupatam nekoliko demokratična. Tako je bilo, ko je sodelovala v boju za državnozborsko volilno pravico, kljub temu, da je dr. Šušteršič tudi pri tem najbolj pazil na strankino korist; tako se je kazala tudi nekaj časa po septembrskih dneh.
Ali stranka, ki nima demokratične podlage, ne more ostati dosledno demokratična, zlasti ne, če se v njej bore nasprotne smeri, med katerimi je najbolj egoistična najmočnejša. In kmalu je klerikalna stranka zabredla v tisto strujo, v kateri'je zdaj že do nosu. Ce bi šlo za načela, bi se lahko reklo, daje zopet prav tam, kjer je bila nekdaj konservativna stranka; ali ta vendar ne bi bila lahko rabila takih sredstev, kakršnih se zdaj zopet poslužuje klerikalizem.
V državnem zboru nastopajo klerikalni govorniki deloma kakor oficirji generalnega štaba, deloma pa kakor policaji. Patent imajo na avstrijsko domovinstvo, in komentirajo ga čisto po frajtarsko; kdor pa se ne zbudi vsako jutro s ppsmico „0, du mein Oster-reich", ga denuncirajo.
Tu ne gre za slučajne pojave, ki bi jih provocirali momentani dogodki, temveč za sistem, ki zahaja vanj vsa klerikalna politika. Bili smo doma priče neštetih ostudnih denun-ciacij v klerikalnem časopisju; po znanih vzorih seje hotela fabricirati prava veleizdajniška zarota; potem so se pričeli govori dr. Šušteršiča o »marinističnih interesih Jugoslovanov"! V delegacijah je klerikalni vodja kritiziral »prenizki znesek marinističnih zahtev". In zdaj trobijo klerikalci dannadan svojo »patriotično" pesem v odsekih in v zbornici, zdaj vstaja enkrat Korošec, enkrat Šušteršič in vsak čas ponavljajo, kakšna nevarnost da nam ba-^ preti od Italije, zahtevajo trdnjave, orjejo militaristično njivo, preludirajo novim marini-stičnim zahtevam, se vsiljujejo prestolonasledniku za advokate in ubirajo »avstrijske" strune v najbolj detektivskem smislu.
Ta taktika je v prvi vrsti nepoštena. Paragrafe, ki varujejo nedotakljivost članov cesarskega doma, izrabljajo klerikalci — zase. Z lojalnostjo na jeziku vodijo najnelojalnejši boj, ker ga vodijo na tleh, kamor se jim ne more slediti, ker ga vodijo z orožjem, ki^ ni bilo skovano zanje. Njihova navidezna lojalnost je prosta špekulacija, ki prosi, da bi jo opazili in honorirali tisti, ki pač ne potrebujejo njihovega odvetništvai. Opravljati posle, za katere ima zakon državnega pravdnika, ni lojalno, ampak špicelsko, to se pravi negentle-
raansko.	,
Ali ne glede na to izziva sedanja klerikalna politika najostrejši protest, ker je sicer lahko koristna posameznih ordenov željnih oseb. splošno pa pogubna. Nikdar niso Slovenci pretrpeli toliko škode, kolikor v tistih časih, ko so vsled podobne politike svojih voditeljev povsod veljali za narod rojenih žan-darjev in veterancev. Roka, ki so jo poljubo-vali, jih je tepla prav zato, ker so jo polju-vali; sosedje so jih sovražili, ker so, spoznavali same detektivske lastnosti, lastni sinovi, ki so imeli nekoliko svobodnejšo dušo, so jim pa uhajali, ker jim je bila atmosfera stražarnice neznosna.
Na tak glas hoče klerikalna politika zopet spraviti Slovence. Ali moti se. Tudi pri nas je samostojno mislečih več kakor pred petindvajsetimi leti. In zdaj ne bodo več uhajali iz naroda, če Šušteršiči in Korošci komandirajo svoj »Rechts schaut 1“ Ostali bodo tam, kjer so, pa bodo v svojem narodu vodili boj zoper hinavščino, zoper pohlapčevanje, zoper vso ostudno klerikalno demagogijo.
NOVICE.
* Za gledališkim zastorom skriti pb-licisti. V Sarajevu so imeli socialni demo-
kratje shod proti kurialni volilni pravici in konfesionalnim kurijam. Shod je vladni zastopnik razpustil. Seveda so zborovalci protestirali. Tedaj pa se je zgodilo nepričakovano. Shod je bil v gledališki dvorani društvenega doma in nenadoma se je dvignil gledališki zastor, na odru so zagledali strmeči zborovalci policiste, ki so poskakali preko ograje v dvorano in »pomagali" izprazniti dvorano. Vsekako bosanski vladni mogotci dobro razumejo režijo!
* Božične počitnice na srednjih in trgovskih šolah. Naučni minister Hušsarek je odredil, da bo 23. december na srednjih in trgovskih šolah pouka prošt dan. Deželni šolski sveti so pooblaščeni, da store isto v svojih okrožjih za ljudske šole.
* Ljubezenska tragedija v šolski sobi.
V Šombatsagu se je zaljubil učitelj Aleksander Bakfo v učiteljico Avroro Kozma. Večkrat je snubil deklipo, a ga je vedno odklonila. Pred kratkim je prišel Bokba v šolsko sobo, kjer je Kozma ravno razlagala zemljepis. Zmeden je stopil k njeni mizi in zapisal na listek, ali hoče biti njegova žena. Ko je učiteljica odmajala z glavo, je potegnil revolver in se ustrelil dvakrat v senci. V sobi je nastala silna panika, učiteljica se je onesvestila. Učitelj je za poškodbami umrl.
* Gledališče Je pogorelo.£V Vidmu na Furlanskem je pričelo goreti gledališče, čeprav je bila požarna bramba takoj na mestu, je požar gledališče v kratkem upepelil. Škode je za
200.000 kron.
* Napad na vlak. Na železniški progi Varšbva-Dunaj na Ruskem Poljskem je drzna roparska tolpa napadla vlak. Za postajo Rogon so z avtomatično zavoro ustavili vlak. Okolo 18 mladih ljudi je udrlo v vagone in so zapretili, da vsakega ustrele z revolverjem, ki bi se jim uprl. Oropali so poštni voz, vzeli so esemnajst kaset z zlatom in bankovci v znesku
20.000 rubljev in izginili v temno noč. Napad ni trajal dalje kakor četrt ure.
* Veselje tega sveta v moskovskem samostann. Peterburški listi sporočajo zanimiva odkritja o posvetnih zabavah v moskovskem odrešenikovem samostanu. 66 moskovskih gostilničarjev je naperilo tožbo proti samostanskemu priorju in menihom, ker so jim bili zapeljali žene in hčere. Vsako noč so obhajali veseli menihi v samostanu razkošne orgije, h katerim so vabili pod pretvezo verskih vaj moskovske zakonske ženice in dekleta. Gostilničarji označujejo v svoji obtožnici samostan za tolerančno hišo in so pripravljeni dokazati razuzdano življenje priorjevo in njegovih menihov.
* Ekssuitauovl upniki. Odstavljeni turški sultan Abdul Hamid je prodal v Parizu svoje dragocenosti za 6 980.202 franka in že se oglašajo njegovi upniki. Lastnik carigrajskega kinematografa zahteva 500.000 frankov odškodnine, ker je izgubil svoje premoženje ob izbruhu mladoturške revolucije. Vsekako zelo dvomljiva previca I Pariški damski krojači ga terjajo za 10.000 frankov, ker so napravili njegovim haremskim damam obleke, ki doslej še niso plačane.
* Skrivnosten umor. V prazni zasebni pisarni velike novijorške trgovine so našli v četrte^; zogljenelo truplo dragotinarja Izidorja Vogla. Vogel je bil naznanjen že pred par dnevi, da je odpotoval, in sorodniki so mislili, da je izvršil samomor. Razne sumljive okoliščine pa govore z večjo verjetnostjo za umor. Sorodniki in znanci so z gotovostjo izjavili, da je imel Vogel pri sebi diamante v vrednosti 75.000 kron, ko je izginil. u teh diamantov niso našli. Da so našli Vogla1 v tuji pisarni, si razjasnjujejo ua ta način, da so ga morilci izvabili tjekaj pod pretvezo nakupa dragotin in ga nato umorili. Po legi trupla sodijo, da so morilci, ki sta bila najmanj dva, sežgali truplo v peči. Najbrže pa jih je nekaj motilo pri njih opravilu ali pa je bila peč premajhna. Samo noge in spodnji del telesa so bili sežgani. Prijeli so dve osebi, ki ju sumijo umora; pri , njiju so dobili okrvavljen nož in majhen diamant, ki je bilo oboje dragotinar-jeva last.
Pfeteliko zavžlvanje alkohola se po
pravici označuje kot zelo pogosten vzrok nastalih bolesti pri prebavljanju. Poskusi na medicinski kliniki kralj, univerze v Budimpešti so podali, da so pijanci, ki so vsled dolgotrajnih želodčnih bolezni že popolnoma izgubili slast do jedi, isto zopet dosegli po vsakodnevni upo-
rabi naravne Franc Jožef ove grenčice že po presenetljivo kratkem času.
Tržaška deželna konferenca.
(Dalje.)
lrst, 15. decembra.
O 7. točki dnevnega reda poroča so-drug Ferfolja. Najprej prečita svojo resolucijo, katero smo objavili takoj po konferenci in potem nadaljuje:
Prvi del resolucije pritrjuje sodrugu dr. Puecherju, ki pravi, da živita v Trstu dva naroda, ki imata oba pravico do obstanka in vsled tudi dolžnost, da se sporazumeta. Sporazum je potreben predvsem glede na sporna kulturna vprašanja ;i“de na naše šolstvo. Imeli smo in imamo še proti našim kulturnim potre, am v Trstu veliko predsodkov, katere izrabljajo naši narodnjaki zelo srečno. To se je najbolje poznalo na naši politični organizaciji. Največji vzrok tega je bilo dejstvo, da se mi soc. demokratje nismo znali postaviti na pravo pot v našem m-rodnem vprašanju. To vprašanje so naši politični nasprotniki okupirali in je vsled tega postalo za rtas jako kočljivo. Naša dolžnost je, da se z narodnim vprašanjem pečamo pozitivno. Tudi ne bi imel nič proti temu, če bi se, kakor pravi sodr. Puecher, približali na*:~- šolskim družbam, da tam pozitivno delamo in jih modifici amo v naprednem duhu. Italijanska meščanska večina zahteva, da se ji slovenski živelj v Trstu nasilno asimilira. To onemogočuje že geografska lega Trsta in priliv slovenskega delavstva. Z asimilacijo enostavno ne gre, preveč nas je. ^e kak posameznik izmed slovenskih delavcev uvidi, da je gospodarsko in kulturno na boljšem, če vstopi v italijansko politično organizacijo in se poitalijanči, ima s svojega osebnega stališča prav. Toda če hočemo pomagati z jugoslovansko politično organizacijo slovenskemu delavstvu do gospodarsko in kulturno boljše bodočnosti, tedaj moramo skrbeti za to, da napravimo to svojo organizacijo močno. Doslej smo bili in smo se čutili majhne in slabe. Vsled tega smo bili premalo samostojni, malo smo se upali storiti iz sebe. Sedaj mora postati drugače. Postaviti se moramo na popolnoma lastne noge.
Za slov. šolo v Trstu se je pred leti ustanovil skupni odbor socialnih demokratov in narodnjakov. To vprašanje so pa začeli poslednji izrabljati v svoje politične namene, socijal. demokrate so iztisnili na stran in okupirali skupno stvaro za-se. In mi stojimo sedaj še vedno na strani, kar je hiba.
Dolžnost občine je, ustanavljati šole in skrbeti za ljudsko izobrazbo sploh. Dolžnost naša je, da to od občine zahtevamo. Dokler pa ne moremo teh zahtev uresničiti, si moramo pomagati sami. Imamo družbo sv. Cirila in Metoda, ki skrbi za to. Naša stranka nima samo maksimalnega, ampak tudi minimalni program in v smislu našega minimalnega programa delamo, če podpiramo družbo, ki vzgaja naše otroke. Govornik povdarja, kakor sodrug Puecher, da se v privatnih šolskih družbah vzgaja v nacionalnem, da, V klerikalnem duhu, toda v kateri šoli se pa v Avstriji vzgaja svobodomiselno? Njemu je jlubši alfabetizem kot analfabetizem, kakor sodr. Pittoniju so tudi njemu ljubše klerikalne šole kot nobene. Nacionalni in klerikalni duh izgine v življenju, v delavnici. Lansko leto se je vnela v »Lavora-toru« debata glede Lege, v kateri so se vsi debaterji izrekli principielno za Lego tam, ko ustanavlja šole v krajih, kjer živi ital. manjšina, kateri negira nasprotna ve čina pravico do šol. In v Trstu je to is za nas. Tukaj so Italijani v večini, ljudj ki vladajo v Legi, so isti, ki gospodar tudi v občinskem svetu; zakaj pa ne i nicipalizirajo šol? Sodr. Puecher se je rekel čisto prav za municipalizacijo. kreatorija pri sv. Jakobu-in Legine
pri sv. Križu. Čisto prav je glasoval za podpore Leginim šolam za kraje, kjer živi italijanska manjšina. Zakaj pa ni konse-kventno glasoval tudi za podporo CM., ki je ravno taka privatna družba, z najmanj istimi dobrimi in istimi slabimi stranmi kakor Lega? Puecher je očital Slovencem, zakaj ne predlagajo municipalizacije šol družbe CM. v Trstu. Za ta predlog bi glasovali tudi ital. soc. demokratje. Zakaj ga ni stavil dr. Puecher sam? Tak predlog bi se lahko ponavljal pri vsakem proračunu, pa ne bi postal nikoli praktičen, dokler bi ne imeli soc. demokrati in Slovenci v mestnem svetu večine. Slišal sem medklic, da bi se isto zgodilo tudi s podporo za CM. Najbrž, toda s tem glasovanjem bi it. soc. dem. pokazali, da prav razumejo mednarodnost in ne bi izvali takega viharja niti v »Lavoratoru«, niti pri nas. Glasovanje treh ital. sodrugov je bilo nelogično, nesocialistično, je bila nacionalna retorzi-ja. Če hočejo, da bi slov. občine podpirale Lego, bi morali k večjemu počakati, da bomo imeli v teh občinah večino mi soc. demokratje, ker za glasovanje naših meščanskih strank ne moremo biti odgovorni mi. Ali naj bomo dotlej Slovenci v Trstu brez šol?!
Govornik preide k II. delu svoje resolucije in pravi: Če si hočemo ustvariti močno jugosl. soc. dem. politično organizacijo, če hočemo ustvariti iz našega delavstva prave socialiste, moramo delavstvo izobraževati. Ustanavljati moramo izobraževalna društva, utrjevati že obstoječa. To smo začeli že lansko leto, a nismo imeli veliko sreče. Hoteli smo ustanoviti mladinsko organizacijo, pa ni šlo. Zato pa ne smemo zgubiti poguma, poskusimo, mora iti!
Da ne razpadejo tista izobraževalna 'društva, ki že obstojajo, jih moramo utrditi, posamezna društva moramo združiti v močne celote, v zveze. Zato predlaga sprejem tudi druge resolucije.
Zanimivo razpravo, ki se je vnela pri tem poročilu in zaradi od dr. Ferfolje stavljene resolucije, priobčimo v prihodnji številki. Prav tako poslanec zaupniškega zbora._________________________________________
Ljubljana in Kranjsko.
— Patriotizem in strokovne organizacije — Človek bi mislil, da so to različne reči. .Slovenec" jih zna vendar spravljati ven koš, kakor bi znal najbrže tudi osedlati svinjo. S »katoliško" logiko je vse mogoče. Ali klerikalnemu listu bi nič ne škodovalo, če bi bil nekoliko bolj previden, kadar govori o vprašanjih, ki se tičejo narodnosti; zakaj če bi mu poslužili z nekaterimi Mahničevimi citati o ..absolutni narodnosti", o poganstvu narodne ideje itd., bi prišel kljub svoji nihilistični argumentaciji v zadrego. Ne vemo, če premika katoliški list vedoma ali nevedoma premise, govoreč o naroduosti enako kakor o avstrijskem pripadništvu. Vendar je težko verjeti, da ne bi poznal razlike med državo in narodom, razlike, ki tudi na čuvstva ni brez vpliva. Sicer pa mu že lahko povemo, da se nam zdi absurdno tudi to, če se kdo baha s tem, da je Slovenec, kakor se nam zdi absurdno sklicevanje na višjo nemško, ali pa na tisočletno italijansko kulturo ; ali s to našo izjavo ne bo »Slovencu" prav nič poroagano, zakaj iz tega nikakor ne sledi, kakor bi jezuitično rutinirani list rad izvajal, da je vseeno, če človek izpremeni svojo narodnost. Ljubček pobožni — če si kdo barva lase, ali če nosi čevlje s pet centimetrov visokimi petami, je smešen; če kdo namenoma menja svoja narodnost, je smešen če stori to iz koristoljubnih namenov, je zaničljiv: ali če tega sploh ne stori, vendar še nima pravice, da bi se bahal, če skuša koristiti svojemu narodu, je to prav in lepo; če pa teka okrog, pa neprenehoma kriči, da je Slovenec, tedaj je komičen, in če traja to kričanje predolgo, postane zoprno. Vse to pa nima prav nič opraviti s češko nemškim strokovnim sporom in z našimi tajniki. če bi češki sodrugi vedeli, da lomi klerikalni „Slovenec“ kopje zanje, bi gotovo glasno odklonili to zagovoruištvo, in če bi bilo nam le na tem ležeče, da bi imeli svoje strokovne tajnike, bi lahko to uro postali separatisti. Dokazati »Slovencu", zakaj potrebujejo delavci — ne pa njih tajniki — v boju zoper internacionalno združene izkoriščevalce čim tesneje spojene strokovne organizacije, bi bil pa jalov posel. če se postavim na stališče, da si ne dam dokazati sukanja zemlje okrog solnca in zakona teže, bi bil tepec, kdor bi mi hotel sploh kaj dokazovati. In ker nismo tepci, ne bomo Slovencu" dokazovali, česar ne sme razumeti.
— »Avstrijska zbornica Je še topa, ker se odločno ne upre zlorabi § 14., je dejal dr. Šušteršič v proračunski debati, čisto prav. Ali prav vljudno bi vprašali drja. Šušteršiča,
■'kaj ne da zbornici dobrega zgleda, zakaj Be n ne upre zlorabi § 14.? Večje zlorabe tega agrafa si pač ni misliti, nego jo je uganjal aerth, ki si je dovolil z njim proračunski
*zorij kar do konca leta, pa posojilo, pa
ncijo za Avstro Americano itd. In vendar
isteršičfcvi klerikalci kar pavšalno odobrili
vse Bienerthove cesarske naredbe. To se pravi vsem vladam dajati potuho za zlorabo § 14. Šusteršičeve besede in Šusteršičeva dejanja se grdo tepo; kdo naj torej verjame takim besedam ?
— Kaj je z zgradbo železniških delavnic v Sp Siškt? Tržaško ravnateljstvo v Trstu odda zemljišča, kupljena za zgradbo železniških delavuic v zakup, za 1. 1912. Be-flektantje naj se zbero dne 20. t. m. ob 9. dop. pri komisiji, ki pride na lice mesta. — Iz tega je razvidno, da železniška uprava prihodnje leto še ne namerava začeti z zgradbo.
— »Hotel Tivoli". Pogodba med zakupnikom gosp. Kendo in/mestno občino kot lastnico hotela »Tivoli" se je razdrla. Gospod K* nda je že odpotoval iz Ljubljane in prevzame vodstvo velikega hotela v Sofiji.
— Od avstrijskega starinoslovskega zavoda. Naučni minister je imenoval dr. Valterja Šmida za dopisujočega člana avstrijskega starinoslovskega društva.
— Božičnica. Opozarjamo še enkrat na božičnico tiskarskega dobrodelnega društva, ki se priredi na korist sirot umrlih tiskarjev jutri popoldne ob 4. v »Narodnem domu" s sodelovanjem godbe, z uprizoritvijo burke »Trije tički" in obdarovanjem otrok pod božičnim drevescem. Ker ima prireditev dobrodelni namen, upamo, da se je udeleže vsi prijatelji in znanci tiskarjev ter tako pripomorejo do nje nega popolnpga uspeha.
—- Poštni promet za Božič in Novo leto. Ker se za praznike poštni promet silno pomnoži, so se ukrenile pri glavni pošti te-Ie odredbe; Dne 18. do 24. t. m. se bodo raztegnile uradne ure pri predaji pošiljatev vozne pošte od 8. zjutraj do 7. zvečer. Občinstvo se zato nujno opozarja v lastnem interesu in pa, da olajša poslovanje, da oddaja pošiljatve kolikor mogoče že v dopoldanskem času ali vsaj kmalu popoldne, da se bodo odpravile še tisti dan. Da se bo poštna manipulacija hitreje in lažje razvijala, je priporočati, da se pošiljatve njih obsežnosti, teži in transportni daljavi primerno, trdno in trpežno zavijejo in da je naslov natančen in razločen (če je treba, ime ulice, hišna številka, nadstropje, številka vrat). Naslov bodi zapiBau neposredno na ovoj sam, če pa to ni mogoče, ga je prišiti na pošil-Ijatev ali pa trdno in sceloma prilepiti nanjo, nikakor pa ne samo pripečatiti. Priporočati je tudi, da se dene v pošiljatev še en, popolnoma enak naslov, ker je tako omogočeno, da se odpošlje na s voj cilj tja, kamor ja namenjena, tudi tedaj, če je zunanji naslov odletel, ali če se je zbrisal. Taka pošiljatev se odpre in poišče v nji drugi naslov. Želeti je tudi, da stranke spremnice pravilno izpolnijo in vsebino natanko označijo, da se izognejo pri predaji vsakterim neprilikam Posebno se opozarja na pošiljatve, ki so podvržene užitniui. Pri takih pošiljatvah, ki gredo v mesta, kjer je uvedena užitnina, kakor Dunaj, Praga, Gradec, Trst itd,, je priporočati, da se na naslovni strani pošiljatve same *in na spremuici ozuači vsebina v tistih množinah, (kilogram, litri, komadi), po katerih se zaračunava užitnina, da gre tako tudi poslovanje pri odmeri užitnine hitreje izpod rok. Da se tudi dospele pošiljatve roeneje na dom dostavljajo, se stranke nujno naprošajo, da dostavljalca čim hitreje iu brez zamude časa odpravijo s tem, da oddajne listke hitro podpišejo in pristojbino z brobižem poravnajo, ker menjavanje večjih bankovcev dostavlialca silno zamudi, najmanjša zamuda pa neugodno vpliva na splošni promet. Za pošiljatve do 5 kg je dostavnine 10 h, za težje 20 h. Če gre k eni spremnici po več paketov, je plačati dostavnino za vsakega posebej. Končno se opozarja >bčinstvo še na to, da ne gre prilepljati na dopisnicah in razglednicah dobrodelnih in drugih varstvenih kolkov na prostor, ki je odmenjen naslovu, ker se sicer take pošiljatve smatrajo za pisma, ki morajo biti kot taka frankirana, pa mora zanje naslovnik plačati naknadno poštnino.
— Občinske volitve v Stari Loki. Med izvoljenimi občinskimi odborniki, oziroma namestniki v tretjem razredu je tudi železniški čuvaj št. 68., Anton Mejnik Da so ga klerikalci postavili v kandidatno listo, razumemo; kajti s tako kandidaturo so hoteli loviti železničarje. In vspeh ? 1 glas 1 Da je izvoljen, tudi vemo. Le to bi še radi vedeli, kako se gospo-din Mejnik kaj počutijo, ker so svoj čas bili precej — vnet. . . Sicer pa, dober tek!
— S škofjeloške postaje. Naša notica v »Zarji" št. 157 je g. postajenačelnika Ogorevca zadela tako v živo, da se je bilo bati katastrofe. Kdor ga je videl v torek, je opazil na njem vse znake težko prečute noči. Še bolj v živo kakor naša notica pa ga je zadel odgovor, ko je poslal nekega uslužbenca po »Zarjo", da bi prebral njemu posvečeno anekdoto, češ da naj si list naroči, če ga hoče brati. To je bil pa prehud tobak ; kaj takega Djegov nos ne prenese. Nekateri naivneži celo pravijo, da je prečul noč na . . . . . posodi. Zadeta sta bila baje tudi g. soproga in g Sra-ker; vsaj tako pravijo naivneži. Verjetno je že, ker postajenačelniške posle vodi le ga. soproga. Z drugimi besedami: ona ima hlače, on pa — »kikeljco*.
— Za podružnico »Vzajemnosti" v Škofji Loki so darovali sledeči sodrugi: Kozjek 20 vin, Uršič 30 vin . sodrug Tonja nabral v veseli družbi 2 K 88 vin. Živeli!
— Zasačeni cigani. Dne 5. t. m. so zasačili orožniki v tržaškem sodnem okraju v gozdu peteroglavo cigansko družino, obstoječo iz ciganke in četverih 16 do 22 letnih ciganov. Cigani so zapazili orožnike, popustili šotor in zbežali Orožniki so dohiteli ciganko in jo prijeli. Dejala je, da je Marija Huber iz Wink-lerna. Na ciganskem ležlišču so našli orožniki tri zaklane kure, rdečo flanelno odejo, par napol dovršenih ženskih čevljev, dvoje damskih sukenj, dvoje pelerin, otroške hlače, dvoje citer in ročno torbico s kavo, sladkorjem, moko in mastjo. Hubrovo sumijo še drugih tatvin iu so jo izročili tržiškemu okrajnemu sodišču.
— St Peter na Krasn. čitalnica uprizori v nedeljo 17. t. m. ob pol 8. zvečer Fr. Ks. Meška »Mater".
— Zvišanje občinskih doklad na obrtni davek v Novem mestn. Občinski odbor v Novem mestu namerava zvišati občinske doklade na obrtni davek ter te dohodke porabiti za stavbo prepotrebue deške in dekliške ljudske šole. Ker si pa odbor zvišanja ne upa vpeljati kar na svojo roko in odgovornost, je sklenilo mestno starešinstvo 11. t. m sklicati	v	četrtek	dne 14. t. m. obrtnike in
trgovce	v	mestno	dvorano na shod,	čegar
sklep bi bil pravnoveljaven, ako se shoda udeleži 3/< takih obrtnikov in trgovcev, ki plačujejo 3/i obrtnega davka v Novem mestu. Zvišanje obč. doklad na obrtni davek opravičuje mestno starešinstvo z domnevo, da se bodo sedaj za časa gradnje belokranjske železnice dohodki trgovcev in obrtnikov znatno pomnožili.	Y.
— Vitrilie je nkradcl. V noči od 13. na 14! t. m. je neznan tat splezal skozi podstrešno	okno v podstrešje nad delavnico	monterja g	J	Bajžlja	v Novem mestu, iz	pod-
strešja pa skozi stropna vrata po lestvi naravnost v delavnico samo. Tu je prižgal svetilko cetilenko, poiskal celo rešto vitrihov in nekaj pripravnih dlet, odprl okno in nemoteno iz ginil. Tat je gotovo zelo rutiniran, sedaj tudi preskrbljen bogato z nevarnim orodjem, kar zahteva skrbno pazljivost pred njimi. Y.
— Pri občinskih volitvah v Metliki so zmagali v vseh razredih protiklerikalci. V prvem razredu so dobili povprečno po 66 glasov, klerikalci po 37, 23 protiklerikalnih glasov je klerikalna komisija zavrgla, Češ da je papir glasovnic, ki jih je poslal sicer deželni odbor, premehek V drugem razredu ao naprednjaki dobili 18 glasov večine V tretjem razredu so dobili neklerikalni kandidatje 287, klerikalni 184 glasov. Potrtost farovške stranke je velika, ker so se klerikalci trdno zanesli na zmago.
— Elektroklncmatograf »Ideal“. Spored za soboto 16., nedeljo 17. in pondeljek 18. decembra: Popoldanski spored: »Tunis in Tunezija". (Zanimiv naravni posnetek) „Toto ne dobi vina". (Jako komično.) »Lov na bele čaplje". (Prekrasen naravni posnetek.) »Njen mladostni prijatelj". (Ameriška drama.) »Slavna rešitev". (Jako komično) Večerni spored ob'7., 8. iu 9.: »Lov na bele čaplje". (Prekrasen naravni posnetek) »Strahovi". (Velika socialna drama v dveh dejanjih.) Film je dolg 700 m Velikanska učinkovitost. »Slavna rešitev". (Jako komično) Od torka 19. do četrtka 21. decembra: »Obleganje Oalaisa", Zgodovinska slika v barvah, natančno po zgodovinskih poročilih in ob sodelovanju čez 1000 oseb. — Edina svoje vrste.
Za dobro kttvo je neizogiben dober kavni pridatek. Kot najboljši kavni pridatek je že splošno pripoznana Kolinska kavna primes. Ta kavna primes je napravljena iz odbranih surovin po načinu, ki je kot najboljši od strokovnjakov preizkušen in pripoznau. Zato se Kolinska kavna primes odlikuje z najboljšimi lastnostmi. Naše gospodinje to že dobro vedo in zato kupujejo samo Kolinsko kavno primes.
Idrija.
— Naš rudnik je v produkciji letos zopet napredoval. Že meseca novembra je bilo več blaga izkopanega kakor vse leto 1910. B*zume se, da bo tudi čisti dobiček erarja toliko večji od lanskega. Za c. kr. erar in občino Idrija je to velika korist Delavci pa le še pričakujejo, da bi kaj imeli od tega.
— Ponesrečil se Je rndar in posestnik Janez Beričič iz Sp. Idrije. Padel je v službi pri Josefi jašku v neko shrambo za rudo tako nesrečno, da je dobil kilo. °repeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico v Ljubljani. Ponesrečeni ima pet nedoraslih otrok.
— Zdravstveno stanje je v našem mestu na sploh precej zadovoljivo, posebno med odraslimi. Le Škrlatica noče izginiti. Od začetka julija, ko se je pojavila, do danes se še vedno pojavljajo novi slučaji. Cela vrsta otrok jo je občutilo, smrtnih slučajev pa vzlic temu ni veliko.
— Javno predavanje v rudarskem društvu se zopet nadaljuje v soboto 16. t. m. zvečer. Sodrugi, udeležite se!
— Nekaterim naročnikom v Idriji,
ki so jim naši kolporterji na lastno željo do-našali na dom »Bdeči Prapor", »Naprej", »Naše Zapiske", »Svobodno Misel" in sedaj »Zarjo", pa se za plačilo vzlic opominom nič ne zmenijo, povemo tem potom, da jih bomo, če svojih zastankov do 2 4. t. m. ne poravnajo, z imenom v »Zarji" pod idrijskimi novicami objavili. Kajti žalostno je, če nekateri ljudje mislijo, da se delavsko čtivo zastonj dobiva ali pa, da bo kolporter zanje plačal.
— Društvo »Spl. mladinska zveza"
v Idriji otvori z novim letom svojo lastno knjižnico. Več lepih knjig, ki jih je društvo dobilo v dar in jih še dobi, bo čitatelje spominjalo na dobrosrčnost darovalcev.
Štajersko.
— Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celju. Včeraj je začela poslovati v Celju podružnica »Ljubljanske kreditne banke“.
— Kako alkohol Človeka moralno npropasti. Viničar Jakob Boškar iz zgornje-radgonskega okraja se je udal že v svoji mladosti pijači iu je vsled tega polagoma izgubljal zmožnosti za delo, ozirome slehrno veselje zanj. Čim globlje je padel, tem sirovejši je bil do svoje žene Ane Boškerjeve, ki je že dvajset let poročen z njo. Boškar že delj časa nič ne dela, vedno pa zahteva s pretnjami iu pretepanjem od svoje žene denar, ki ga potem zapravi za žganje. Uboga žena je morala često poiskati varstva pri sosedih. Meseca avgusta sta se obadva zakonca zedinila, da se ločita. Žena je prodala svojo kravo in je plačala možu v dveh obrokih 70 kron, s čemer ja bil mož zadovoljen. Napravil je pobotnico in obljubil, da gre v službo. Toda v dveh dneh je že zapil denar in nato zopet nadlegoval ženo za denar. Ker mu žena ni hotela več dati denarja, je pretil, da ga bo že še pomnila, on pa da se preskrbi za zimo; ako on nima ničesar naj tudi ona nima. Dne 19. avgusta seje splazil ob dveh ponoči in zapalil njeno hišo. Zena in sin toliko da sta si rešila svoje življenje. Škode je napravil požar ža 3000 kron. Boškar je počakal v skrivališču, da je ogenj vse uničil, nato je pobegnil, a so ga čez par dni prijeli. Mariborsko porotno sodišče je obsodilo Boškarja vsled hudodelstva požiga na šest let težke ječe.
— Prijet poročni slepar. Svoj čas smo že poročali o ženitvanjskem sleparju Jeriču iz ptujskega okraja. Slepar se je precej časa skri val pred pravico in se klatil po Dunaju, Zagrebu, Budimpešti in Ljubljani, dokler ni zapravil vsega prisleparjenega denarja. Ko je bil suh, se je vrnil v Maribor, kjer ga je stražnik prijel in so ga izročili okrožnemu sodiš&u.
— Nepreviden kolesar. Ivan Bobnič s Kranjskega je vozil pred kratkim skozi Sevnico tako naglo 8 kolesom, da je podrl deklico Marijo Wallaudovo, ki je šla iz šole. Ne da bi se dalje brigal za povoženega otroka, je divjal s kolesom naprej kakor hitro je utegnil. Deklica si je zlomila desno nogo in je dobila več poškodb na glavi.
— Ukradena hranilna knjižica. Posestnik Matija Kunej iz Slovenjgradca, ja pil pred kratkim v Stražah od popoldneva do trd* noči. Ko je hotel plačati, je opazil, da mu je izginila iz žepa hranilna knjižica z 2000 kronami; razentega je bil v knjižici tudi stotak.
Koroško.
— Ponesrečen kurjač. V Spodnjem Dravogradu je premikal železniški kurja', Franc Koler vagone. Pri tem je zašel z levo ioko med odbijače, ki so mu jo zmečkali. Dobil je še druge poškodbe. Prepeljali so ga v graško bolnico.
— V Glini Je utonil. V nedeljo popoldne so se igrali trije otroci posestnika Zupauca iz Gliuje vasi pri železniškem še ne dograjenem mostu čez Glino. Otroci so hoteli čez m, st za silo, ki nima držajev. Štiriletni Karl je omahnil iu je potegnil za sabo tudi l7letno sestro in 14letnega brata, ker so se v igri zvezali z vrvicami. Starejša dva sta se rešila iz vode, Karla pa so odnesli valovi. Šele pozneje so poteguilHz vode dečkovo truplo.
— Mlada Tripolitanca. V Celovcu se je porodilo v dveh dečkih, ki sta obiskovala še ljudsko šolo, neodoljivo hrepenenje da gresta v svet in si ogledata daljne lepe kraje. Najpreje sta hotela videti Tripolis, kjer se bijejo krvavi boji, ki sta si jih mlada romarja v svoji mladostno bujni domišljiji še posebno živo in pravljično naslikala. Najpreje sta krenila v Reko, odkoder jih bo — tako sta upala — ta ali ona ladja prepeljala v Tripolis. Toda v Reki jima je kruta vsakdanjost naenkrat uničila prelestne sanje. Prijel ju je redar in so brzojavno obvestili njune starše. Preden so dospeli starši in ju odvedli, so jima pokazali lepe velike ladje v pristanišču. Mladima Tripolitancema je bilo jako žal, da sta morala domov, ko bi bilo vendar tako lepo, enkrat si tudi kak drug kraj ogledati.
.p« |plr I Zdrav želodec immo in nič nas ne tišči v želodcu. noben h bolečin, odkar jemljemo Fellerjeve odvajajoče rabarbarne praške z znamko »Elsapillen". Pravimo Vam iz izkušnje, ICI	ICIkt poskusite jih tudi Vi, urejujejo blatenje in pospešujejo prebavo. 6 škatljic franko 4 K. Izdeluje jih le lekarnar E. V. Feller v Stubici, Elsin trg št. 252 (Hrvatsko).
Goriško.
— Iz Solkana. V soboto zvečer smo imeli predavanje sodr. Elbina Kristaua o kmečkih puntih. Gospod kaplan je svaril svoje ovčice pred tem predavanjem in res mu moremo povedati, da so ga pridno ubogale; niti ene ovčice ni bilo zraven. Kljub temu in slabemu vremenu je bilo izdanih 113 vstopnic, in društvo je lahko zadovoljno s tem uspehom. Nesreča v sreči pa je bila, da je naše naznanilo o predavanju romalo na glavarstvo v Gorico cela dva dni in slavna prepoved predavanja je rabila za obratno pot vsaj toliko, da nam je bila uročena v nedeljo. Pomislite zdaj, s kako tužnim srcem smo jo sprejeli na znanje!
— Srečen dedič. Blizu Gradiške živi v pomanjkanju kočar Franc Servagno, ki mora skrbeti za osemglavo družino. Te dni je dobil od avstralskega konzulata obvestilo, da mu je
, zapustil njegov sorodnik v Avstraliji okolo mi-Ijon kron. Kočarjev sorodnik je šel v mladih letih v Avstralijo in si je tam s špekulacijami nabral to ogromno premoženje.
Strankin vestnik.
Podružnice Slov. del. zveze .Vzajemnost" imajo v tekočem tednu sledeče redne mesečne sestanke:
Viško-glinška podružnica ima v soboto ob 8. zvečer „pri Bobenčku“ sestanek. Sodrugi, pridite vsi!
Pevskega odseka odbor in nadzorstvo imata v nedeljo dopoldne ob 10. važno sejo v društvenih prostorih. Udeležite se je vsi zanesljivo.
VZagorju ob Savi je v nedeljo ob 3. popoldne ustanovni občni zbor podružnice „Vzajemnosti“ v dvorani g. Michelčiča.
Trst.
— Politični odbor jugosl. soc. dem. stranke ima v pondeljek 18 t. m. ob 8. zvečer v „Delavskem domu“ važno sejo.
— Delavske vžigalice. Kljub temu, da imamo „Delavske zadruge1* in celo vrsto pro-dajalnic, slovenski delavci ne morejo dobiti vžigalic, katere je založila socialno demokratična organizacija. Kadar vprašamo po njih, dobimo odgovor, da so pošle ali da jih nimajo. Ker vemo, da je v Gorici še precejšnja zaloga socialističnih vžigalic, poživljamo nadzornike delavskih zadrug, da preskrbe za primerno reklamo glede vžigalic in da pravočasno naročujejo potrebno blago!
— Srbski konzol v Trstu kaznovan zaradi odernštva. Vitez Kornelij pl. Gorup, milionar, veliki naš rodoljub, generalni srbski konzul v Trstu, zastopnik zav. društva „Hansa“ itd. itd., je bil pretečeno sredo na tržaškem deželnem sodišču kaznovan zaradi oderuštvana mesec dni stro gega zapora z dvema postoma in na 800 K globe (ki se izpremene v 40 dni zapora, ako jih ne plača) pa v povrnitev vseh pravdnih stroškov. Tožili so ga v prvi vrsti bratje Gombač, potem pa oblast. K tej zanimivi zadevi, ki nam kaže nekatere velike ljudi v drugi luči, kakor se navadno kažJjo, se bomo še povrnili Toženca je branil odvetnik Abram, ki je vložil priziv zoper obsodbo.
Umetnost in književnost.
lz pisarne slovenskega gledališ-a.
Danes v soboto se igra prvič na našem odru Valterja Christmasa komedija v štirih dejanjih „Milionar“. Dejanje se vrši v Londonu in sicer v božični dobi. Glavne vloge igrajo: ga. Iličičeva, ga. A. Danilova, ga. Setfilova, gdč Wiutrova, g. Bukšek, g. Danilo, g. Šimaček in g. Skrbinšek. Predstava se vrši za p a r-abonente. — V nedeljo popoldne ob 3. se igra za mladino in otroke dramatična pravljica v 5. slikah „8negulfiiča“. Predstava se vrši p r i izredno znižanih cenah. Predstava izveu abonnemonta, za lože par. — Zvečer tretjič v sezoni krasna Leharjeva opereta »Grof Luksenburški-. Predstava se vrši za nepar-abonnemente.
Državni»zbor.
Dunaj, 15. decembra.
Danes je zbornica glasovala o šestmesečnem proračunskem provizoriju in izrazila Sturgkhovi vladi zaupanje. Pisana vladna večina je sestavljena iz krščanskih socialcev, nemškega »Nationalverbanda«, Mladočehov, čeških agrarcev, čeških klerikalcev, Poljakov in Rusinov. V tej pisani družbi in službi Stiirgkhove vlade je tudi poslanec ljubljanskega mesta dr. Ravnihar. To glasovanje kaže vso neresnost njegovega poslančevanja; še pred nekaj tedni se je zaganjal dr. Ravnihar v pravosodnega ministra dr. Hohenburgerja, očital sedanjemu kabinetu nepostavnosti in usta-volomstva. Od tedaj se Hohenburger ni nič popravil, prav nič ni zboljšal justične uprave, Ravnihar pa mu izreka šestmesečno — in če bi bil proračun gotov — tudi daljše zaupanje...
Vsi predlogi manjšine so bili odklonjeni, prav tako Seitzov predlog za uči-
telje; namesto njega je zbornica poslala vodeno resolucijo v finančni odsek. Učite ljem knof, žganjarskim grofom pa miljone — to je bilo današnje glasovanje. Zanimivo je bilo ono o Malikovi resoluciji glede na reformo zakonskega prava. Vsi kle rikalci so glasovali kakor en mož proti tej aktualni zahtevi. Od meščanskih strank se je velik del Čehov in Nemcev odstrani iz dvorane, tudi naši napredni in nekleri-kalni Jugoslovani so pokazali zbornici pete ko je prišla ta načelno važna resolucija na vrsto. Resolucija je bila odklonjena s 198 proti 177 glasovi. Tudi Seitzov predlog, da se o tem predmetu otvori po železničarskih zahtevah razprava, je bil odklonjen.
V sledečem podajamo kratko poročilo:
Posl. Jarc (slov. kler.) pobija Maliko-vo resolucijo; posl. Smodlaka napada tajne politične vplive, ki izhajajo iz Bel-vedera.
Posl. Seitz je neusmiljeno raztrgal kričavo demagogijo meščanskih strank.
Nemški »Nationalverband« je zbudil v učiteljih nade in jih potem pustil na cedilu, tako početje je najordinarnejša demago gija. Oficirske plače so se zvišale, ne da bi se zvišal davek na žganje, ker je tako pokritje skrajno nepopularno. V trenutku, ko je treba žrtvovati nekaj soldov za ljudsko šolo, se zadovoljuje gospoda s praznimi obljubami in buditvijo praznih upov.
Generalni govornik Pantz izjavlja, da ni položaj učiteljev zavidanja vreden da pa je naloga deželnih zborov, da zboljšajo učiteljem njih položaj. Če bi Seitzov predlog učiteljem v resnici koristil, bi krščanski socialci zanj glasovali. Za papirnate predloge in papirnate resolucije pa ne glasujemo.
Posl. Daszynski: O tem bodo sodili že učitelji.
Posl. Winarsky: Tako je!
Po celi vrsti stvarnih popravkov je bilo glasovanje o predlogih in resolucijah, potem pa je ministrski predsednik grof Stiirgkh odgovarjal
na interpelacije o odstopu Konrada pl. Hoetzendorfa.
Dejal je, da je imenovanje načelnika generalnega štaba predpravica krone, da pa Konrad pl. Hoetzendorf ni odstopil vsled vnanje političnih vprašanj. Podlaga avstro-ogrske vnanje politike je nepre-maknjena. Vsi krogi, ki jim je izročena obramba države, so enih misli. Nato je še enkrat ugovarjal, da se vlačijo člani cesarske rodbine v razpravo.
Seitzov predlog, da se otvori o tem odgovoru, ki ne daje nikakih točnih pojasnil in se le umika vprašanjem, je bil odklonjen.
Nato so prišle v razpravo
železničarske zadeve
Poročeyalec Heine je poročal o že-ezničarskih zahtevah, kakor jih je odobril odsek za državne uslužbence in o katerih smo že natančno poročali. Nato se je železničarska razprava prekinila in se nadaljuje v jutrišnji seji.
!! železničarji, pozor! !!
Pri nakupu sukna in manufakturnega blaga priporočamo trgovino
Lenassi & Gerkman
Ljubljana, Stritarjeva ulica št. 4.
Delavsko gibanje.
= Napredek bolgarske socialne demokracije. Zadnje dni meseca novembra je praznoval bolgarski proletariat zelo pomemben iogodek za boj, ki ga mora izvojevati proti capitalizmu. Dne 25 novembra so pričeli izdajati bolgarski socialisti dotlej trikrat na teden izhajajoče strankino glasilo „Rabotničeski Vjestnik" kot dnevnik. Kako vroče so si želeli naši bolgarski sodrugi dnevnika, o tem priča njega navdušeni sprejem. Po vsej deželi so bili ob izidu prve številke uovega dnevnika zborovanja in cestne manifestacije, ki so proslavljale veliki dogodek.
ZADNJE VESTI.
Italijansko turška vojna.
Nič novega.
Tripolis, 16 dec. (Uradno.) V Tri-o'isu, Ajucari in Tadjuri ni nič novega. Tad-.uro in Tripolis so zvezali s telefonom. Poiz-vedovalci v aeroplanih poročajo, da je pas severno od Acicje skoro popolnoma prazen. Turki so se najbrž umaknili deloma v Garian, deloma v Acicjo, Pri Turkih je tudi okoli 000 Arabcev iz Djebela in Oavije ter nekaj joglavarjev iz drugih krajev, toda brez bojev nikov. Iz nekaterih okoliščin bi se dalo skle->ati, da se nameravajo Arabci ločiti od Turkov in se pridružiti nam (?)
Usmrčen arabski imenitnik.
B i m , 16. dec. V Tripolisu so obesili v sredo Ahmeda Ben Omarja, enega izmed najvplivnejših Arabcev. Vojno sodišče ga je obsodilo na smrt zategadelj, ker je ob izkrcanju prisegel Italijanom zvestobo, a je kljub temu imel tajne zveze s Turki.
Italijani zasedejo Švaro.
B i m , 16. dec. „Giornale d’ Italia“*piše, da zasedejo Italijani v kratkem Švaro, ki je središče vojne kontrebande od tunezijske meje
Volitve na Hrvaškem.
Sodrug Koriti izvoljen.
Š i d , 16. dec. Tu je izvoljen za saborskega poslanca socialni demokrat Vitomir Kora d.
Nečuvene protipostavnosti vlade.
Zagreb, 16 dec. Volitve se vrše pod brezprimernim pritiskom in nezaslišanim terorizmom vlade V Zagrebu je napravila policija ob pol 4. kor don okoli volilnega lokala in ni pustila v volilni lokal velikega števila opozicionalnih volilcev, ki so hoteli glasovati za opozicionalnega kandidata dr. Nikoliča. Volilci so viharno zahtevali, da jih puste v volilni lokal. Predsednik volilne komisije ni hotel posredovati. Nato so vsi člani volilne komisije zapustili volilni lokal. Predsednik volilne komisije je nato omogočil glasovanje samo tistim volilcem, ki so bili dr. Tomažičevi pristaši. S pomočjo te vnebovpijoče protipostavnosti je bil izvoljen ban dr. To-m ašid z večino štirih glasov; ko je imel Tomašič večino, so takoj proglasili volitev za zaključeno. Vse obližje volilnega lokala je zapiral kordon orožnikov in policistov.
Volitev v Ogalinu.
Zagreb, 16. dec. V Oguliuu je bil izvoljen proti dr. Tomašiču z veliko večino dr. Nikolič. Okrajni načelnik je prigovarjal stotniku, naj ne pusti k volitvi o p o-t i c i o n a 1 n i h volilcev. Ta pa je odgovoril, da ima skrbeti za red, ne pa agitirati. Vsled tega je bilo opozicionalnim volilcem možno, da so izvršili svojo volilno dolžnost. V Oguli nu je ogrski poslanec grof B a 11 y a n y , avstrijska državna poslanca dr. Baljak in profesor M a s a r j k in angleški publicist ScotuB Viator.
Poraz vlade.
Zagreb, 16 dec. Iz province prihajajo telo nejasna poročila, gotovo pa je, daje doletel vlado hud poraz. Ob devetih zvečer sinoči so bili znani, sledeči rezultati: vlada ima 14 mandatov, koalicija 14, stranka prava 11. Politična ž»ndarnicrija. Zagreb, 16. dec. Ko je bilo v Go-r e n i c i jasno, da zmaga voditelj Srbov Pribičevid, je žandarmerija razgnala volilno komisijo in ustavila volitev.
Morilec alkohol.
Dunaj, 16. dec. Voznik Franc Chladky je v prepiru zaklal svojo ženo z dolgim nožem in pobegnil. Chladky je alkoholik in je bil šele pred kratkim na opazovalnici za umobolne;
Atentat na nemškega cesarja?
Breslava, 16. dec. Pri zadnjem biva-vanju cesarja Viljema v Šleziji so našli tik pred dohodom cesarja v grad Neudeck na stranski progi, ki bi se imel po njej peljati cesar, dinamitno patrono. Cesar se je vsled tega odpeljal v grad z avtomobilom. Uradno so poročali, da je izgubil patrono slučajno rudar. Medtem pa so pre-skovali tajno vso zadevo in baje prišli do zaključkov, da je prišla patrona na tir po anarhističnem komplotu.
Zvišanje mesne carine — v Švici.
Bern, 16. decembra. Bazelski socialno demokratični poslanec Jaggl je predlagal v narodnem svetu, da se znižajo proračunski carinski dohodki od 78 na 72 mijlonov in da se reducirajo carine na živila. Ta predlog je bil odklonjen s 106 proti 15 glasovom. Finančni minister Comtesse je izjavil, da je finančni in carinski oddelek poročal zveznemu svetu o znižanju carine na argentinsko meso. Precej gotovo je, da zvezni svet ugodi temu predlogu in zniža carino od 25 na 15 ali 10 frankov pri metrskem stotu.
Borzni manever.
London, 16. dec. Včeraj so krožile vesti, da je bil kralj Juri v Delhih umorjen. Uradno ni o tem nič znanega in je ta vest gotovo borzni manever.
ifaročanska pogodba v francoskem parlamenta.
Pariz, 16. dec. Zbornica nadaljuje razimo o francosko-nemški pogodbi. Poslanec V a i 11 a n t (soc. dem.)
je izjavil, da mora biti Francoska posredovalni čleu med Nemško in Angleško. Vnanji minister de S e 1 v e s je dejal, da Francoska noče nikakega ponižavanja za Španijo in je povdarjal potrebo mirovne vnanje francoske politike.
Rusija in Perzija.
Homatlje.
Teheran, 16. dec. Vznemirjenje ®v Teheranu je še bolj podnetila vest, da so Saseveni porazili Buse pri Aser-bajdžanu. Vlada je sklenila, da pošlje večjo ekspedicijo proti Mohamed u Aliju. Veliko vznemirjenje je prov-zročila nenadna smrt visokega duhovnika v Is-p a h a v u. Pravijo, da je bil zastrupljen.
Revolucija na Kitajskem.
Razglasitev republike.
Pariz, 16 dec. Iz Nankinga poročajo, da so gotova vse priprave za razglasitev republike, ki se zgodi tekom današnjega dne. Posredovalni predlo e;i Juan š i k a j a so bili nesprejemljivi. Za predsednika republike izvolijo znanega agi tatorja d r. S u n j e š e n a , ki je že dospel do južna kitajske meje.
Listnica upravuištva.
Iz Bakekaje nekdo dne 9. t. m. po pgštni hranilnici odposlal K 1'50. Odpošiljate^' naj se oglasi, ker ni napisal na položnico svojega imena. — Trst-Servola. Premalo frankiranih pisem ne bomo sprejemali. — Z i-d a n m o s t. Smo ustavili, ker se ni obnovila naročnina.
Za tiskovni sklad „ZarJe“. Izgubljeno stavo F B. 1 K.
Odgovorni urednik Fran B a r 11 Isiiiija in ii4l»>ra založba Zarie. Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Ne verjemite,
da bolezen premine sama od sebe. Če ste bolni, se morate takoj ozreti po odpomoči, ker kašljanje, bolečine v prsih, zaslezenje, pomanjkanje teka, hripavost, potenje po noči, slabosti so poglavitno znamenja hudih bolezni. Ce se pokažejo taki znaki, ne čakajte, nego naročite si črkenyja sirup iz lipovega medu, ki blaži kašelj, ustavlja bljuvanje krvi, izborno razkraja slez, poviša telesno težo, olajša sopenje, odstrani potenje ponoči, prežene pomanjkanje spanja, in zabranjuje razvitek hujših bolezni. Ce si naročite poizkusno steklenico za 3 K ali veliko steklenico za S K, naslovite pismo ali poštno nakaznico na Hugon Ork6nyja, lekarna v Budapešti, Th0k01y-ut 28. Depot 46.
suha, trda in mehka
odpadki od stavbnega fesa
se dobe v tovarni V. Scagnettija, Cesta na Rudolfovo železnico št. 16, za državnim kolodvorom.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami
Jernej fiabovec
naslednik
Ivan Gajšek
Ljubljana, Sv. Petra cesta 2.
(Palača Assicurazione Generali). TovarniSka zaloga pisemskega papirja in Šolskih zvezkov. — Razglednice: ljubljanske, pokrajinske, planinske itd. — Založništvo nastenskih slik za Černivčevo računico. — Slikarske potrebščine-barvice, čopiče itd. — Črnila vsake vrste. — Ve: lika zaloga kipov slovenskih literatov. — Spomin* ske knjige.
Ceno posteljno perje!
— Najboljši češki nakupni vir. ——
1 kg sivega dobrega, pu-ljenega 2 K; boljšega ii-40 K; prlma polbelega
2 80 K, belega 4 K; belega puhastega 6 10 K; velefinega snežnobelega, puljenega 6 40 K, 8 K; puha sjvega 6 K, belega, finega 10 K; naj-firiejSi prsni puh 12 K. 'iaročlia od S kg naprej Iranko.
iz gostonitnega rde-_	_	.	čega,	modrega,	be-
lega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 120 cm široka, z dvema glavnicama, 80 cm dolgi, 60 cm šir., polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 24 K; posamezne pernice 10,12,14in 16K,zgfav-nice 3,3 50 in 4 K Pernica 200 cm dolga, 140 cm Sir. 13,14 70,17 80,21 K, zglavnica, 90 cm dolga, 70 cm šir 4 50, 5 20 in 5 70 K, spodnja pernica iz močnega, črtastega, gradla, 180 cm dolga, 116 cm Široka 12 80 in lf 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja za neugajajoče se vrne denar. Natan. cen. gratis in fr.
S. Benisch, DeSenice 758, Češko.
■ Benisch
Laška in dunajska
Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot požirek
pristnega „FlK)RIAN-a 1“
Ivrtkg MAČEK & KOMP
kuhinja
:: ::	Franca	Josipa	cesta	št. 3.	:: ::
priporoča
mod. zalogo oblek, površnikov, angl. raglan itd.
— Sprejemajo se tudi naročila po meri. ---------- 1	—
Priznano solidna postrežba, m n Nizke cene,
Šelenburgova ul. 7	p
nasproti glavne pošte.	g
Vsak čas se dobe mrzla in goika je- R dila, zmiraj sveže morske ribe in iz- " vrstno in ravno došlo vino „Brlonl“. B Fina polenovka. Kuhinjo vodi staro- _ znani kuhar gospod Sornato. Sprejema | se abonente na hrano in deklice v ■ pouk. Na novo urejeni prostori. — B Slavnemu občinstvu se najvljudneje ■ priporoča	^
Ljudevit Haidinger.	|
Človek! Pomni treh besed
Ljubljani ^
sodno zaprisežen izvedenec v
Šelenburgova ulica 6.
Prva, največja in najstareja od leta 1892 obstoječa
trgovina s klavirji in godali ter izposojevalnica godal.
Klavirji, pianine, harmoniji (ameriški) najbolj slovečih firm ROBler, Stelzhammer, Schandl, Horingl in edino zastopstvo dvorne firme
FOrster.
■ =......... =... Velika zaloga	1	•	■■
violin, vseh drugih godal in pihal, strun in posameznih delov.
Po nizkih cenah in na obroke. Poprave in uglKevanje klavirjev jako ceno. ::
želodca red!
Postavno varovano.
(bivši Katoliški dom) Turjaški trg štev. 1.
se priporoča sl. občinstvu, društvom za prireditve zabav, veselic, sestankov, shodov i. t. d.
Toči se pristna vina Iz vinogradov gosp. pl. Holleg. — Sprejemajo se v abonement na dobro domačo hrano za kosilo In večerjo. — Cene solidne in postrežba točna.
Se priporoča za obilen obisk
Ivanka Matjan, restavraterka.
Pozor!
Pozor!
Primorska klet
Valvazorjev trg štev. 4.
Zajamčeno pristna primorska vina rebula, rihen-berško, teran, vipavsko, opolo pol litra po 36, 40, 44, in 48 vinarjev. — Toči se tudi čez ulico.
Naročila od 56 litrov naprej se sprejemajo.
Gramofoni - automati!!
o ca a tovarniška zaloga o «=• °
Zajamčeno pristen tropinovec v steklenicah,
Naznanilo.
Naznanjam tem potom slavnemu občinstvu ustanovitev
je najbolje domače sredstvo
dobiva se pri vsakem boljšem trgovcu	na deželi, ter v Ljubljani v	lekarni g. Gabriela
, n	Plccoll	in	pri	gosp.:
Franc Babič,	Josip Mihelič,
Ikf«]	Berjak	& Šober,	J.	Oblak,
'i	_	a	Viktor	Cantoni,	J.	Perdan,
?van^ara>	V. Petričiča nasl.
m	Vi	A	L- Češnovar,	J. Samec,
R	|1	Marija Jemec,	Ivan Pintar (Šiška),
^van Jelačin,	J. Rosshaupl,
A. Jerše.	A. Stacul,
•mal'1 /v-	jg	Anton Kanc,	A. Sušnik,
vV	Fx:::W	H	Lod. Kotnik (Šiška), A. Šarabon,
I If	i	8	J. Krivic,	F- Sark,
| ji Y	vplivi	Ant. Krisper,	M. Spreitzer,
 S	MTTJ1	Leskovic & Meden, Franc Terdina,
Rfg	jpffiS	M R	Antonija Mehle,	J. Vodnik (Šiška) pri
»n ~	j j J	Tomaž Mencinger,
US)	lis"	.Konsumnem društvu*za Ljubljano in okol.
Za vsak gramofon pismeno jamstvo. Gramofon-Atelijer
A. Rasberger
Ljubljana, Sodna ulica 5.
Pazite natančno na naslov. .Jaz ne prodajam ur in Šivalnih strojev. Imam špecijelno samo gramofone, godbene automatfe in druge mehanične godbene stroje. Lastna delavnica za popravila.
PISite po cenik. — Predno kje kupite, oglejte ::	sl	mojo	zalogo.	::
Vse potrebSflne in vsakovrstno kolesje v zalogi.
Pokončava jo se podgane, miši, ščurki, rusi, stenice, moli, mravljinci itd. z novoiznajdenimi, popolnoma zanesljivimi sredstvi in popolnim uspehom Postrežba hitra, cene zmerne, diskrecija zajamčena.
Za tozadevna blagohotna naročila se priporoča z velespoštovanjem
M. Zor
Sv. Petra cesta št. 38.
z najnovejšimi brzoparnikl z dvema vrtlnicama, električna razsvetljavo, brezžičnim brzojavom, na katerih je za vsakega pM-nika preskrbljeno, da dobi dovolj domače hrane z vinom, sve2i kruh, posteljo, kopelj itd.
— ------------------ Odhod	parnikov:	™
V sev. Ameriko vsako soboto, v južno Ameriko vsakih 14 dol.
Vsakavrstna pojasnila dajo drage volje brezslačno pri glav«! agenturi za Kranjsko, Štajersko In Koroško:
Simon Kmetetz, Ljubljana, Kolodv. ul. 26.
Potniki vseverno in južno Ameriko
vozijo sedaj le po domači avstrijski progi
Avstro-Amerikana
,, i > ,'Y ■ v'	'i	h’	.>>
Trst-Newyork, Buenos Aires-Rio de Janeiro
B. Gotzl, Ljubljana
Stari trg
skladišče oblek msr domačega izdelka gospode in dečke. — Velika izbera tu- ia = zemskega blaga za obleke po meri =»
Solidna postrežba« - Vedno nizke cene*
/r