St. 30. V Gorici, V eetvrtek 23. julija 1874. „SoSft" izbaja vsak eetvrtek in velja . posto prejemana all v Gorici na dom posiljana: Vse leto......f. 4.50 Pol leta .......2.30 Cetvrt leta .... „ 1.20 I'ri oznanilili in ravno tako pri .,;«> lanicnh" sf vdaenie /a uavadin>trist.upno vrsto: 8 kr., «*e se tiska 1 krxt 7 ,. „ ,. „ 2 krat 6 M „ „ ,. .'i krat 7a vee«-' I'-rke po prostivii. Tecaj IV. Posamezne stovilke se dobivajo po 10 soldo v v Gorici pri Paternoiliju in So taarju; v Tretii v tobakarnicah „Via del IHvo.l,.Tfi 179» in „Via dellacasermaGO" Xaroftiina in dopisi naj so blago voljim posiljajo pod naslovom: Uml-uijstvo ((zironia upraYnijstvo v Pater-nollijevi tiskarni v Gorici. — Kokopisi so no vraoajo: dopisi naj h« blagovoljno franknjojo. j Dclalcem in drugim ne-l)n>imiJE»iiii se naroeninn xniia, ako .se oglaso pri nrodnijAtvu. Glasilo slovenskega politlCnega druStva goriskega za brambo narodnih pravic. Slovenci pred nasimi sodnijami. (Kmwi'*j Ko smo sedanje posuipanjt* nasih soilnij sr Nlovon-ci v kazenskih resell primerjali s $ 1(>?J; ko sum obzir jemali tudi na § J00 kaz. post., ki iikaznjo. naj se po tolmai'U pri'vajn in k uktoiu pridevajo spisi /.a prei-iskavo vazni, ki so pisani v jeziku ne rabljeiiem pri sodniji: iskali smo primernega, izraza za tako posto-punje. Naj se nam nikakor ne jemljo v zlo, i morali hiti po-slavljeni redni toimaei ; njiliova resniV-na nevolja pa hi pivj ko no izhajala iz okuliM'ino, da hi se moralo na z'anjo jezika gledati pri podoljovanji (p(»sohno visih) i-l.i^eh; odvetiuki, hi ne hili zadovoljni ko hi ne mogii Aluvenskili spisov prnbirati, in tornj m zagovarjati, tor l)i jim tako zdatni prihodnk usol : a nas narod, kt<*ri ima tudi druge liable, ko jozika se mMti, trpi, kajti ves apartit, indirektnu in direktuo «)d njega placau in v.lrzavan. se lijp^oveinu dusevnemu napr»'dovanju ustav-Ija, ga sill, naj s»« ptnjiii jozikov uci, in ga s ti«m v gmotnih stvaroli zadr/.njet kajti tudi za U('»M)jo jozikov pm-ahljen gas je denar. In knliko jo slovenski narod do zdaj zguhii svoje narodnosti. Nic! Tako stanje je hujse ko narodna smrt, in z ttstav-ljanjem naSih narodnih stopinj izguhljajo cas tudi nasi jnasprotniki. *jV poprejlnih liatih so se pri t<*m ilanku vrinili sU»dcLi pogreiki.- v It. 2l>, odatavek 4 vrsta 9 beri indirektno niesto ii a rod no; v St. 27. odst- 3. vrsta 12 ima bici live niesto dne potem 2 7 okt. 186 2 n»e4«> 7 okt. ]B*>S, ods. 7. vMa ft pa ima biti nedavno niesto nevadno; ,v it 28. od», 6. vrsta II bed pris«»L enega niesto pre sez c ne ga, od*. 8. vrsta 15 bari ostali mento po.stall, v Lt. 29, odft.'O vrsta ima bfti 163 niesto 182. LISTEK. Zlivotopis*) o njegoTcy petstoletnici, spisal Franjo Zakrajsek, Kahrezinski. 1. „Grecija! Italija !* Kako slovesno zveuiti ime-ni t Kake misli in obcutki se vzbnjajo v enom, ki je kedaj eital ali Se eita njnne starodavne klasiko! Ohfcu-dovanjc i naudnsenost so sestriti v euteeili prsih. Kako visokozmozna naroda! Kako mogofino nplivata na nas, pa hosta na filovestvo so zmiroin naprej. 1'u je vse popolno, vse uzor, vse krasno, sijojno, nedosegljivo. Ctraeije slutis pri vseh njunih delili v poeziji, v kipar-stvu, malariji i sploh pri vseh izdelkih klasienega pe-resa. Kij ciida torej, da sega vse, kar ho6e stati nad vsednestjo v nmetnosti, po teh mojstrih. Ker nij bilo starim tern umetnikom i pisateljem nobenega pra-vila nad krasoto, dospeli so tudi v tern do onega vr-lmnea, do katerega menda nam sedanjikom prijti se nij bilo dano, kajti Graeijam so darovali vse svoje iimet-nijske misli in obentke, vsega snujo6ega duha. Preo-ster utegne biti ta izrek le onemu, kateri tudi nehote prezira starodavno veljavo poviksevaje le to, kar je novo, nenavadno. Njegovo meuenje no bo nic skodilo, pa turM nieesa ne pojasni. ce ne pristavi, da ima svoje *) O»obito po virlh: G. Giar.Hni, G. Maff.;i i Pjtf. spisi.— S torn zguhlja eas znnten del Movestva, V imenu idovestva pa hi prosili, naj se nasa narodnost izpusti iz spon, kov dnigat'e hi bilo holjsc, da se nam popol-iumu uzamo s Stiwarovovo silo, ker z zvijaeo pri nasi narodni zavesti in moid se m> damn vee unii-iti. Knake to/he z muni Slovenci imajo tudi Italijum glede sol. Ako iiuiiino kedaj hiti prijatelji. ako lio-iVmo kedaj verovaii v njiliova zagotoviia )trijateljstva, trehn, da tudi oni z nami vred zalj'tovajo (ne le samo uioltn dopuSeajo), da se pred sodnijami, naj bode sod-nijski jt-zik italijanski ali nemski, se ISIoveuei ]io postavi (§ I0!J kaz. post.) ravna. i*-i» oni s poptujecvalnimi gnpnskaini vred hoeejo, da se ohrani italijanski jezik tudi pri preiskavah in koncenih ohravnavah' proti Slo-venecm, villi w nam, kakor ki se tudi Italijani na 1'ri-niorskem pripravljali se Slovenci vred za narodno smrt, kajti preje hodo narodi uniMli svojo individualnost, kakor so nokedaj ua veselje lonih a krvoloenih liimljanov zguhljali zi\enjo gladiatori v areni; kder sta dv'a so-yraznika. drug dnigeuni zasadila v prsi smrlonosno me-h\ Najhujso pa hi kilo, ako hi v takem hoju Italijani l)osluzevali se ognjuswga a /.avednega sredstva, oka-terem u/,e znajo vrahei mi, strehi povedati; to jt* neva-ren dvorezen mee poslalo. od kar je uporabljalo doloft-bo ^ (j*2 kaz. zak, Takih in wiakik inislij se nam usiplja vee, ko po-treba. Ako jih izroeemo vse, so nevarne,' uko izreee-Dio le mehko bosedo ..majka Slava," se nam mtsprotni-ki krohotaje smejejd. Xoeemo so toraj, ee tudi siljeni, vzdigati iz tal avstrijske zemlje. na kateri stojimo. Tudi ne pozivljaino uasih narodnih uradnikov, da unieevaje same sebe in odtegaje se s tern narodnemn dclu, kadar prido ras, se v prve vrste stavijo v )>oj za narodno pravico : to nalogo imajo nasi ljudski zastopni-ki. Ti naj z vsemi postavnimi sredstvi v dezelnili zbo-rih, v drzavnem zhoru in tie je treba, tudi pred drzav-no sodnijo tirjajo, da se strogo izpolnujejo postave tudi nasproti S 1 o v e n c e in, in za enkrat je le opo/.oru-jemo. da se pred nasimi sodnijami ne izpolnuje § 163 kaz. postave/ _________ 0 razdelitvi pa§nikov. 0 razdelitvi pasnikov jcSoea uze pisala, in razno-vrstna mnenja priohcila; vendar je vse to premalo. ker je zadeva kaj vazna, in je so dosti obAin, katere nij so se razdelile svojili pasnikov. slavnc i sijajne predtiosti tudi sodanji eas. Pravienim hiti v obeli obzirih, to je misleeih Ijndij. 2. Italija slovi zarad svojili umetnikov. Sreeno obnebje in vsled tega, ker upliva na duha, neka genial-nost ali samoobsebnost odlikujeti jo toliko, da stoji v v tern pred vsemi dezelami. Italija jo vrku tega sve-tovnokistoriona, i tudi v tern vee ko vsaka druga de^e-la. Katcra ko ta je rorlila Oesare, Auguste, Virgilije, Cicerone, I)ante-je, Wiehol -Eafaelo itd, tacili Titauov v teh strokahV S temi prednostimi, mislilo hi se, da je Italija sreena, da uziva mir i blagostanje, ker tudi na-rava ponuja jej vsega v obiliei. A Italija nij hila nik-dar sreena, pa tudi sedaj nij. Neko proklestvo tezi ko svinec nad to dezelo, otozen dull veje nad njo. Bolje ko se politieuo koneentruje, grozovitnejse ustaja posast vserazdiralnih strank. Vtej de^eli, po naravi i zgodo-vini s prerogativami obdarjenej, vlada s^uvanje. bledi zavid, slab! duke obojuostrano nezadovoljsfcvo, se trese politif'iia negotovost. Tu je kakor onemu, ki stoji nad 2eknom ognjenikovem. Globokeji misled italijanski Cute to, Se vefiptuji,a z italsko osodo soeusfcvujoei Iju-djo, katerih ne upijanjnje nedavno utelesene ido-ja zedinjenja Italije, lepa sieer, ali nobenega prav veselega sadu se ne noseea. Italija, ker tako krasna, je hila i bo vedn* prepiri^ee. Krvavi listi v njonej zgo-dovini prieajo to. 3. Povedati mi je na tern mestu od 14, veka, v katerem je evetel Potrarca,. samo toliko, da je Italija vfifi ko preje krvavela za grozovinskimi ranami, vseka-nimi jej po neseenej neslogi Ljudovlade, v katere je nt;J :,° 1km:i:stn,l1P» Sloveneili,ta razdelitev, v«i gkoro puznavajo, kajti vsak vidi, da dosfci veftsnmi potrobnjemo zive/a zdaj ko poproj, ko jo bilo An manj judstva, in ad l,.ga pomnoftonja ljudij poUvbujomo tldl rea an-io\mi za obrlmjo in trgovstvo, da si pomugnmo v tali oiagin easih. (iledo na vse to so vecidelj nekali nasprotovati raz-dohtvi sami na sebi; toliko veei je pa prapir, kadar so prasa, kako da si imajo to zomljo razdeliti, Propir ta «« od nekdaj vodno ponavlja, kderkoU in kedarkoli h" slavi na dnavi red ta toLka. In ssaras'namvno jo, da se iliihnvi ogrevajo in v razpravi vnumajo, kedar gre za lo: ah imajo vsi enake dele dobiti, ati pa bogatojli po-sestniki vofe od arodnjih in cH6 revnih, in v kato'ri mo. n vou in manj. Do zdaj se jn v imkatarik obeinah stareMnstvo iehkn m dohro porazimiplo z vofiino obemarJBv, in }o potem gle-do na vse, kolikor mogofie, praviftno sklonilo. Hokatorim jo iiiln vodilo nofrt, ki ga jo doxolni ndbop nasvotoval, in katerega smo v enom poprojftnik listov prioheili, a •iriigi so razdelitev issvrftili po enakih delili v last. Pri nas je pa, gledo lasti marsikedo drugih mislij, Nasvotftvajo namree, naj odda obfiina te dale svojiut obfe'i-narjem proti temu, da ima vsak vsako leto plafiati si-oer majhen, toda po velikosli predobito zemlje vendar veei znosek. Vsak naj ima tudi pravico, svoj del zapu-stiti dadi^em ali ga prodati drugim obfeinarjom sovada zhremenom vred. S tern, pravijo, do%eno so namen, da bodo zem-ljisea voc nesla, zraven pa ima obgina vsako leto goto-ve donesko, kar jo velike koristi, kor nij potem treba vseh stroSkov nalagati na davko in vedno poviSevati do-klad k neposrednim davkonx ali k uzitnini. Odstopiti obciiiarjem deleze le proti lemu, da pla-eajo enkrat za vselej neki znesek, in tako nabrati kak kapital, gotovo nij slabo; toda kapital se vendar leleh-k> zapravi; vsakoletni doneski paostanejo. Naj se ne odgovarja, da jo to vecna za kupna pogo'dba po §. 1122. ddavljanskega zakonika, ki se po letu 1848 no smejo vee sklepati; kajti, pravijo, obcina razdeli zemlji§6a lo mej svoje obeinarje in jik ne da drugim zimanjim ljudeni. Ona je pa moralna oseba in razdeli skupria zcmljisea le mej svoje udo. To je velik razlofiek in sploh nij res, da se ne smejo vee sklepati take pogodbe, ker nij eesarski patent 7. septembra 1848 odstranil ne i«ga ne drugih dotienih §fov; temuo odstranil jo le ra-zmere in davseine mej nekdanjimi podlosniki in ne- hila Italija razir^ana, ponujale so prezaiostno podobo. Neprestaiti prcpiri, putiti, prolivanje krvi rnej sabo, upor brata zaper brata, popolna onemoglost, ue inoel se obraniti predrznih sovra^nikov, neumirljiva navskriz-nost tajik oblastnikov s papezi, nigdar sita slave - in imetjeklcpnost malovestnih posameznikov, ako so pri-sli v drzavi do o*esa; evo, vse to je se lo preslab popis nesreenega tedanjega polozaja. Da je hila pri takih okolisclnah vpeljavaredu toliko zazelena, toje naravno. Teni potem so dobili skoro po vseh vecih mestik po-samesni bogati mestjani vajet gospodarstva v roke. Sein spadajo Oasarjani, Viseonti, Gonzagta, Corregeschi, Sealigeri itd. Ali vkljub vsein torn politicnim neugodno-stim, v katerih je Italija Iiirala i pojemala, vendar po nikakem so nijso zanemarjale unietnije. I to je pose-hna prikazen. Ravno v tej dobi so se namrec vzdiga-vala skoro po vseh veeih mestik ogromna poslopja, templji, spominki; v tern casu se je izkopal z neizmer-nimi stro§ki velikanski vodotok do Milana: II naviglio grancle; tedaj so si postavili vecni spominek slave Nic-eola i Giovanni Pifcana kot arlntekta, Cimabue i Giotto Florentinea kot obrazarja. Knezi i kralji eel6 so prekosali drug drugega,, da so jemali v svojo obramho umetnije i znanosti, in izmej njih najvoci zastituik pa tudi po Salomonu, kakor so here, najmodrejsi je bil Robert, kralj neapoljski, ki je trdil od sebe; „Veliko raji krono pogrei^am. kakor pa zuanstva lu 4. Takosen je bil stan v Italiji,ko seje Potrarca rod'il 20, julija 1. 1304 v mestu Arozzo, ko se je pri-kazala ta imenitna zvezda na nebu italijanskih osod. Ko^ kdanjimi graj&arai. Ta pa ne gre, da so zopet ozi-viio erajs&ne, ainpak gre aa razmere eisto privatnega Java Take so bile pred letom 1859, in so se dande-nes v Lombardiji in Beneeiji. Tam razdelevajo obcmc svoje pasnike prav po tem naeinu, in so s torn jako zadovoljni oni obcinarji. • Na to se da odgovoriti, da bi proti vsemu temu tezavno bilo, vpeljati vecne zakupe, ker se ne da vec, tucli po pogodbi «e, zempcn naloziti neodkuplj 1 v davek. To je piepovedal patent 4. marcija 1849 stev. 150, kateri se je sicer nze izvr&il, in je njegov namen dognan, vendar vlada se njegov dub. Kedor je pa prepriean, da je vendar le mogoee to dognati, poskasa naj, stvar je zadosti vazna, tentare Drugi, katerim so ti pomisleki tehtni, nasvetujejo, naj ohSina da svojbn udom zadeljene kose ie v nava-dni zaknp za kak odloeen cas, n. p. na 30 let, in naj pogodbo ponovi po preteku tega casa z doticnimi go-spodarji oziroma z njih dediei. Tako se pndobijo vse poprej' omenjf.no kori&ti: gotovi letni doneski pa po-mnozenje pridolkov splob, ker bo vsak rad dobro ob-delaval zemljo, katero bo imol toliko casa v zakupu in katero dobi njogov dedic, ee tudi Ie po ponovitvi pogodbo. Zraven tega ostane obelna se vedno lastnica zemlji&fi, kar je za case volike potrebe in izvanredne sile kaj dobro, ker ima, kar lehko zastavi. Vrh tega posobne postavo nij treba za tako raz-delitev, to sme namree dovoliti dezelni odbor sara po § 87. stev. I. obcinskega reda. Koneeno Se opominjamo obeme, katero zelyo raz-deliti svoje pasnike'in so nze pripravljene, ali katorim je lansko leto vmil dezelni zbor zadevne prosnje zararl kake pomanjkljivosti, naj brez zaraude in postavno iz-delajo operate, ker bo kiaalu zboravai dezelni zbor, ka-leremu jo gotovo in jako zal, «e mora odre&i in vrniti prosnjo Ie zarad postavnih pomanjkljivostij, ki se ne dajo precej popraviti. _____ Dopisi. V Gorioi 23. julija 1874. (lzv, dop.) Khkor smo v zadnjem listu v politienora pregledu omenili, je novega namestuika Pino-ta na Primorskem manjeali vec vse zadovoljno, lc tista us^avoverna svojat v Trstn, ki je dozdaj na trzasko namestnike uplivala ter jib, skoro bi rekli, kontrolovala, ce nostopajo popolnoma v zmislu ustavovercev in germanizacije, le tisti pijonirji Xemcije do Adrije se nekam kisb drze in se uze posvetujejo, kako bodo intrigovali, Sejim Pino ne bo hotel parirati. Ce bo JJino tako postopal, kakor je postopal o svojem 6asu v Goriei, da bo namree Jtalijanora in Sloveneem enako pravicen in posebno primorske Slovenee branil pred tisto italijansko stranko, ki se hlini lojalno, pa pri Tsaki priliki jasno kaze svoje teznje, da Primorsko pre-pariraza vtelesenje z Italijo, ce bo Pino tako politiko zasiedoval, ki ima svoj temelj v pravienosti in v p?a-vem ir.teressu avstrijske drzave, Se' bo tudi delalen, kakor je bil in kakor je redko kak avstrijski namestnik, ce bo na posled spoznal, da na Primorskem je v materi-jalnem obziru vse zanemarjeno in po svoji moci skrbel za povzdigo Avstriji tako vaznega Primorja, kar nij .dozdaj z malimi izjemki storil skovo no-ben nanis-stnik, po tem smemo reci, da bo Pino naSel prijazno pripoznanje od strani ogromne vecine prebivalstva n.i Primorskem, Sesar mu vlada ne bo oposasala, previdevsa koliko namestnikov so je nze v Trstu blamiralo zarad netaktne politike. Sieer pa mi danes ne inoremo so reei, ce bo Pino v Trstu tako na svojem mest», kakor ditelja sta mn bila Petraeeo, notar fJorentinsfci in Eletta Canigiani. Oce je bil prognan iz Florence 1. 1302 z Dante-jem vred. Torej v prognanstvn je zivel tudi mladi Petrarca. Oj ironije! Oj precudnih naklomb I Najimenitnisa pesnika italijanska: Dante i Petrarca sta si bila tako blizu, drug drugemu skoro neznaho, v enem mestn in-v prognanstvu ! Zaporedoma je bil Petrarca v svojib mladih letih v Arezzu, v Ancisi, v Pizi i sled-nji6 v Avinjonu: ^ove il Eomano pontefice ritiene e gia Innga pezza ritenne in turpe esilio la Chiesa di Qristo." "V Oarpentrasso se je u&l po tedanjem zmisln gramatike, dialektike i retorike, Nato prijde v Mont-peliier, i pozneje v Bolonjo ucit se drzavljanskoga pra-va. Ofie njegov je resno silil na to. da se poprime z •vso^marljivostjo juridicnih studij, ker je vide!, kako siabo je bilo namenjeno literatom. i celo Danteju. AH nij to stara pesem ? A sin je raji prebiral Virgilija i Cicerona, kakor pa: ni diversi diritti del coramodato, del mntuo, dei testamenti, dei codicilli, delle servitii rustieali ed urbane." Cudno, da se ravno zoper pesnika, tega tako zvanega svecenika omike, vse zaprisezo i zaroti, da ga vse hoSe siliti ravno v to, za kar nij rojen. Tudi iz druge plati mu je nauk o pravu bil zo-pern. Kajti, ee se pomislijo Petrarcove besede o teda-njih juristih, da ne zapusea teh Studij, kakor dalbi se mu zdela nevredne - saj visoko je dostojanstvo zakonov ! ampalc da je zapustilje,ker bi ga imeli nevedneza, ako je praveden, sklene se lehko, praviin, iz teh besedii, da je bil tedanji juridifini svet tolito slabeji kolikor posteneji je bil Petrarca. Torej se je raji petal s tim, kar mu je bilo draze. A ravno pri citanji ouili Latin- je bil v Goriei, to se bo Se le cez mesece pokazalo in mi inoromo za denes le npanje izraziti. Kadovedni smo zdaj,ce bo inogel gorLski glavartudi pod Pino-tom poslovati; sicer prav dober moz. ne kali vode, pa njego-ve zmoznosti in njegova dobra volja raenda vendar ne zadostuje potrebam naSe dezele. Petrarcova slavnost v saboto je bda sicer pray lepa, a malo obiskana, tako, da nij koinite toliko dobil vstopnine, da bi pokril stroske • Gorieaai nijso posebno fcnavduseni za lepe reci, to smo uze veckrat po pravici povdarjali in tudi toliko itaiijanskega cutja, «e manj pa entuzjazma, sev Goriei ue nahaja, kakor bi ze-leli kolovodje italijanske stranke v Goriei. Vecina mestnih ocetov se ie te dm posvetovah v privatni konferenci gledenovih napravv mestu: skle-nili so soglasno, da se poprimejo resno projektov na-svetovanih v „Isonzo," vudotoka in sicer nocejo Soce, ainpak vsi zelyo, da se privodi studenec Merzlek pri Solkauu v Gorico, ces, da je to najDoIj.sa voda in da bi si sinela (iorica v srefo strt\, fe bi jo dobila. V*«-i-ina pivbivalstva se enako strinja s tem mnfiijem in tako smemo ztiaj VetuKtr upati, da dobimo zadosti in prav dokre vode. wHlaci<*e so se tresle maivsikaten-mu, ko sta «rg. nadzornika naSe sole obiskovala.1* Tako pise gori.ski po-bozni list, a ne pove zakaj. Vendar nijsta gg. nadzornika t a k a b a u b a u, pr«'d katerhna se gi>r:.>ki j»rof«*.s-sorji tako boje? Lep poklon za oba nadzornika, katcrib „Ulasa tako rad hvnli I — Kaj jia. ko bi goriski prolt'S-sorji na to rekli. da so se Glasovim patronom hlar« (ne hlacico!) tresle, ker je znano, koliko je t«h gospodov sa-mo zaraili velirili zmoznostij in krepkt>ga pogumti ma-turo prestalo? kaj bi rekli gospodjo k teimi, da ncki Glasov kolovodja nij niti popr&vljadiega izpita za osnio Solo napravil, in vendar risoke kanone nosi in jl>-cinski zbor. Sedanja postava sicer ima ta namen. a cev ga oce zasaci, zagrabi v hitrici skrite knjige. ter je vr/.o v ogpnj: ali ko villi sinn v solzali so topiti zarad tega, potegne s^ za C*asa iz plameua Virgilija z desno, Cicerona z levico ter pristavi: „Xa Virgilija, ki naj te kedaj tolazi, Cicerona pa se posluzuj pri dr/.av-Ijanskem pravu !** 5. Povrnivsi se v Avinjon, ,vesti l1 abito clericale. ricevendo pero la sola tonsura.u Tu zagleda v eerkvi Santa Chiara ft. aprila...pa naj sam govori: v5liile tre cento ventisette appunto, Su T ora prima il di sesto d' aprile Xel labirinto intrai; no veggio end' esc:i." tn zagleda prvikrat Lavro, proti kateri zagori n^uga.slji-vega ognja, i ki je bila potem vzrok neumrljivih pesnij njegovih. Koliko slave je dolzna Italija tej zenski. za-pel je konci soneta I. Pindemonte na Lavrinem gmb;i: ,TAh volgi, Italia mia, qua volgi il passo." Vieni, piega il ginocchio. e la pudica Bella polve ringrazia, e bacia il sasso"* Ta po vsem omikanem svetu glasovita zenska jo biia bci Audiberta de Noves i soprog ^cj je bil neki Ugo do Sade. ¦ Vkljub znanemu Lavrinemu izreku: A non son forse chi tu credi" dokazalo se je, da j» bila Petrarcova ljubezen cista proti Lavri i nednlzna kakor cisti solncni zarek.* *) Petrarca pravi sam;„-el!a rifcnisse il giovanile mio amino da ogni turpitndine, e mi tlicdc ali da volar sopra il cielo, e da contcmplare l' alta Cajjion>» prima; giaclu? 6 an offetto dt>U' amore il trasformare j»li nnianti a rcrwlerli siuiili all1 oggetto amato." ' • (l)alje prihodnjir.) iw sili naravnoxt k temu. volilci pa povsod ne rozunie-j<> tega namena doseci. Po innogih krajili je volib'.em pr.unalo mari, da bi pruvih svetovalcev i zast>puikov v srenjski zbor iz-volili. Muirsikde ct.'lo mislijo, da morajo v obcinskem /.born samo \*uci posestniki biti. Poznam kaiastralno ob-cino, ki steje vise I200 ljudij in voli do '6 zastopnikov v srenjski, resp. zupanijski svet, a najvec iz I., redko kedaj koga iz li. volilne skupine. 0 svojem uasn s^ jo liotelo eci'ga zastopnika iz IIJ. volilne skupnine izvoliti, pa je bila zato velika zamera pri nmagnatih"; ws, en tak bo za komnnskega inoza, ka se kmet nij, je le l)aj-tar! Kder se ljudstvo se tako malo zaveda v te:n obziru, bilo bi res potreboo, da bi postava v zacetku tega dopisa ompiijcno inisel doiocila. iJdje izvedeni volilci pa uze razumejo, da sedanja postava prav zato lof-i vo-lilce v tri sknpiun. katerih vsaka »-nako davkov pla-fujp, da si vsaka volilna skupina tudi bdiko po svoji volji enako zastopnikov voli, da pri obrinskih zad««vali bogatejsi ne morejo reriiejAim ua skodo sklepati. Mi-slimo *i Ie, kako veei posestniki zadrzujejo razdelitev pasnikov, in kako bi jih uapo^le-l radi It* sohi v prid razdelili, revnejsi pa da iw bi di*lt*za dobili. Ali pa vzemimo, kako so sr» seiu ter tija duhovnikom place nstanovljali*, da mora vsaka hiwna stevilka enako plati-ti, bodisi da obseg.t veliko posestvo, ali se toliko pri-delka nijm.'t, kolikor ima duhovniku bire odrajtali —ve-f-i posestniki so imeli ves upliv in so za so prav na-redili. revezi pa nijso imeli nijednega. da bi jih bil zagovarjal. Kaka pravica je to, da mora revez toliko («lo>tikrafc vse) dati kot bogatin, ki ima vsega na knpe? Doinnhika r**v»*/ i bogatiu enako rabita, ktj ne?.—Xe-kristjaii.sko, neelovesko je tako. Evo. ziva potreba, da si vsaka izmej sebc jmisee zastopnikov i zagovornikoV. V tem pa >". nij vse, da si vsaka volilna skupina svoje zastopnike izmej sebe izvoli, marvec gleilati je tudi se na to, da izvolimo modre. razmnue, znaeajno in trezne moze, ki vedo dobro Kvetovati in razloeiti. kaj je, kaj more in mora biti, kaj pa nij, ne more in ne sine biti; ne pa kaki brezumni kricaei ali wjaz tudi kaj ukazenr, l:i imajo pri sklepib radi velik glas, kakor prazen sod, tako ri vsem tem boremo o onem dopisu nekoliko besed spregovorili in vitateljem .Soce" poka-zati. kaksno bedariji> oni clovek pise, ki bi nas rad lo-gike ucil in od nas temeljiU* uzroko zahteva. Kar dopisnik v zaeetku svojfga e, k«ler v svoji resniooljubnosti trdi, da nij dopisnik iz Sela v Sell, ampak v V'rnieah, o tem, menim. nij treba govo-riti. kajti vsak razvidi uze iz urednikove opazke, da je to za dopisnika h strasanska blama/.a. Xeovrgljivo resnieo, katero sem jaz v mojem dopisu iz Sela omenil. da nosi promoznejsi krnet vet bre-men kot nbogi. bore dopisnik tako-le ovreci: .Bremena za cerkev nosimo vsi enako velika ^dokaz je uze pri kraji), poti popravljajo revezi vec primerno (sic!), kakor bogatini, in ako jih tudi ne (logika!), saj to je gotovo, "da k»*.lor vec poti rabi in poskodnje. mora jih tudi vec popravljati." 0 soli pa pravi, da naj bi bili leta 1871 solske postave ovrgli. In eujie ta clovek, ki v.? uciha narplitvejsega poj-ma o dokazih in o logiki, zahteva od nas druge teme-Ijite uzroke. mislee, da je prejsne uze ovrgel. Je mo-goee potem s takim Movekom resno se razgovarjati? Da dopisnik ne more razmneti, kako da se jaz npani trditi. da nijsem davkov in drugih stroskov za uboge placal, ampak za se, so mi cudno ne zdi ; a da more taki clovek potem iz tega trditi. da logike ne poznam. to je perhdno. In vendar se ne more dopismkti odrekati zenijal-nosti, kajti on bi posestva, ko bi mu je kedo podaril. ne le sprejel, ampak bi tudi potem so davek in povisek za to placal. Kako blagodusno ? Dalje kvasi dopisnik nekaj o crniskih pasnikih in go-vori o crniskih razmerah : jaz sem pa o selskih pisal, in 1" toimenuje taMovek rad remi;. Xij to pikantno ? In tak clovek govori o logiki! Na konecno opazko dopisnikovo naj staresinslvo I samo odgovarja. Glede opazke pa, da jaz pozabim od i nosa do ust, knrptfem, omenjam, da bom imel dopisni-ka za butastega smrkovca tako dolgo, dokler mi tega no dokaze.— E n p o s e s t n i k. Na levem bregu Vipave. 9. julija (izv. dop.) Hi-henbersko staresinstvo ima cudne pojniovp p svojem podrocji; ono in-ni namree, da sme tudi r'v:e pra-zn ike delati. Prejeli smo dopis 01! r!!i6ifberskega zupanstva, v katerem naznanja, kar j<> starcsinstvo stcienilo dne 21. Junija t. I., da se ima ;!:!:j sv. Urha farnega patrona, kot praznik praznov;;ti. ICer jo pri aas vec posestnikov, ki posedujejo zi-miji'.-a v rihen-berski ziipaniji, 11 aj bi se ta nklep tudi v nasi obeiiii javno razglasil. % nstanoljenjem norpga praznika so hoteli klori-kalci svojo zinago spodobno praznovati in za vse veene ca*»e v zgodovini rihpnberske zupanije zabiljeziti. Ta sklep se je tndi dpjnnako nrpsniftl, nam jo jasno po-kazalo neprenehijivo pokanje mozmirjev na sv. EFrha dan. pri kateren «» jo ppIo neki strpjpe- na gosp. grot' Lanthierijevem stolpu do dobrega osmodil.—• Jaz pa bi nil pra*al,jp li po.stavljaiyg novih pra-zuikor—-obeinska zidova? in c» j»\ ali Kpada mej sa-mosvoja ali izroeena opravila? Prrbral spin poglavjp za poglavjem vsega obrinski redega, nikder n(J8om frkiee. bral o simvanji novili praznikov. Alor.la pa iiriajo kle-riknlna >taresinstva kak privilegij v tern ozim, kali ? (V ga res imajo. potem spada ta poscl gotovo mej opravila izjpinnn i z r 0 ima rihenberAko staresinstvo zarps oblast pra-znikp delati. potpm bi jaz hrz nasvetoval s«« onega: s|u-vpsiio naj i»i sp obhajal Miirtni dan ranko tftalnipp, ka-tt>ru jp pred par Mi v narocji njo rndnljiibiipga pivd-spilnika. sedaj>nega g. zupana, miriio in udano v go.spo-du zaspala, ter sla. ml kodpr broz eudp/a nikdo vee na/ni n»* pride. Politicni pregled. Sttsalo se jp, da e.p.sar pojde nieseea avgusla v Pratro in na to vest so upkateri easniki izrazili menenje, da bo eesar »»pi*t stopil na pot porarna-ves (Vhi; pa vsp to liij'incnda nir ros. Cesar bo srimo obiskal manorn* pri Brandcisu. Mladoroln no 1 idi pri o^jili volitvah prcinagani; teilaj jc 11a tVsk'PHL zopet obvcljala passivna politika. V Islu jo nemski cosar nasega cesarja *>bi-skal; sprejVm jo bil jako prosn'on. Tudi srbski kness 3lilan jp bil v Islu pri cosarju, kati»ri ga jo povabii na obed in y:a sploh odlikoval. Uil j«* knez j»o tein v Vor.sf»ilk4.s-u. kdor j« obiskal Mac Mabona in jpzdaj na potn v neko perinojsko kopolj...... Srbski kongrps je izvoiil za patrijarba skofa Stojkovira; teilaj j« ssmapla naroilna liberalna stnutka proti vladno-klerikalm. kar je ogrsko via-do zelc vzneinerilo, tako da ne ve kaj storiti.— Stojkovira siliti. da no bi volitve s)»rejel, n»> mora in Stojkovic sp jp nekda izrazil, da se odpove. 1« na crsarjPV" poveljp: vpr-ina kongressa pa se odpove mnndatii. n» vlaila SU»jkt»vini up potrdi.— Tedaj mora vlarla sodanji prorizorijnm pod Gruir-ein pnstiti in kongres razpoditi, alt pa Slojkovir-a, katerega se stra.^110 boji. potrditi, Srbi so se zo-ppt enkrat ]tokaza1i brabre sinovetnajko Slave.- Ogrski drz. zbor s»« zmerom zboruje in obrav-nava novo vnliino postavo, dolgoi-jisni mtiogi govo-ri zadrzujejo napredek dela. Xa Francoskem je bila zopet ministerska kri-za. — Finanrni minister Magne jp tirjal poviksanje «!n*kov za 20it ". sknprina je predlog zavrgla in minister Magne se je odpovedal; za njim je nstal Mar Machou je odpoved sprejel in poklical dva drtiga mozaj orleanista v mioisterstvo; general Ohaband-Latour je prevzel notranje, advokat Bodpt pa finance in tako .Je kriza zopet koncana.- Sedaj-no ministerstvo je verinoma liberalno orleajiistie.no, kar kaze na to, da se bo vlada pogodila z obema centroma in da bo vendar obveljal Perierov predlog, da se proklamira definitivna republika, kar se skle-pa tudi iz tega, da je minisierski predsednik pro-sil skupciuo, naj dnbato ob oinenjenem predlogn odlozt za 14 dm.—Xa vsak nacin pomeni resenje krize popolni propad Bonapartistov in Mac Mabonovo sprijaznejje z delinitivno republiko, po kateri je zdaj primoran bomatije odstranit>, ali pa skupCino razpustiti in appellorati na ljudstvo. — Te dni se tedaj bodo zopet vrsile vazne reei v Yersailles-u. Xa Spanjskem je vlada oklicala obsedni stan; vsem tistim, ki so z Karlisti v zvezi i bode konfi- scirano vse premozenje in.razdeljeno mej hrabre re-1 publikanske vojake; povsod bodo vojaSke sodnije | in u streljen bo vsak, kateremu se dokaze, da Kar- I listom na eni ali drugi nacin poinaga, da tele- | grafifine in MezniSke zveze poSkoduje i.t.d. K| takim sredstvoin je bila vlada primorana v ofiigled I kanibalskemu obna^anj'u Karlistov, kat-ri vse brez | pardona .postreljajo in so oni dan tudi enega neni- i skega fastnika, ki je, bil korespondent uemskib li-stov brez vsake eereinonije ustrelili, ko so ga po> prpj prisilili,da je postal iz protestanta katolifian. Vsled teb dogodeb se slisi, da se bo tudi pri kongressu v Bris'eljnu govorilo 0 Karlistib in se nainrer bramarskim Anglezem ^a^ngalo, da no sme-jo Karlistom posiljati vojnega orodja in Francozoni, da ne smejo Karlistom pustiti prosti vhod skoz Franeosko na l^panjsko. — To so vara eivilizirano drzavo, ki take brigante pbdpirajo.- V PeterSburgu jo bil naS nadvojvoda Albreht sijaj'no sprejet; pri vojaSki reviji jo bil nadvojvoda iinenovan povcljnik enega ruskega polka. P/ijaznost mej Avstrijo ni ltusijo je zmerom veca in ka^e na to, da ste to dv« velevlasti popolnoma eilini gledo juteovega uprasauja. Bismark je na roki u^e ozdravel, Kullman je izpovedal, da je na Bismarka streljal iz preprianja, da namreS odstrani hudega naprotnika kat. vere; rekel je tudi Bismarku v zobe!, da je uze davno nameraval ubiti ga. Sokrivcev nefie izdati, pravi, da je sam in oblastnije so onega zaprtega tirolskega duliovna zopet spustile iz zapont, ker nijso pri nj'em tu'6 na.4le, kar bi ga kompromitiralo.- Nem-ei se sramujejo, da je mogel en Pros tako zlo-finstro storiti; vsi listi pa so edini, da Kullmano-va izpoved kaito, da so fanatieni rimljaki 1110-raiirno krivi zbxMnstva.—S tern pa fanatiki ue ko-ristijo svoji reei, marvel dosti postunili od sebo od-vraeajo in svet jib mora So bolj mrziti. llaziio vesti. (4izn»iiiIoi Ako jtt koiim znano, kudo hrani italian.ski rokopis o zivenji i starti muconikov sv. Kanejau a itd. ali kedo jo temu rokopisu piHatelj (mo-ivbiti kat or i star! dubovnik biizu Trziea Monfalcone) ta jt» uljiidno naproxen, naj to juvnini potsm nazuaniti bla-govoii, da 8p neki stvnri do sledi pride, Stvar je vazna. Tudi si. redakcija rasopisa .Isonzo" so prosisiiin. naj to oznanilo sprejine. (»ONp»d Janl<« llerbuc j nas rojak in sodaj supplant na Jjubljanski r^ Iki imenovan ju za rednoga u-eitelja na ginuiazijo v L'aznu (Pisiuo) (i"tf(i«rnsr-i>m«mrt«torii)jomladenec blizu 80I-kana; kopajo gruw za nieato tw na mall nsuje vdika inasa hrusra i r<*veza zasnje. it'miir) Iz Tolmina so iinni pis<* : l)n<^ 10. julija jo Sfd inkajsni ocsarski gojzdnar Blaz Tnlta v cesanski gozd v Knezo oglfdovat in nij ga. bilo ver nazaj. Se le v Hoboto (18.) so truplo nasli. liodobnez ga je potpm ko ga je s kainnjpui ubil so oropal, vzel tha je namrpp ziinaj lilafi ip obuvala v.so obb'ko. dpnar, uro in tudi pusko. Truplo je. pa zagrubel v bliznjo grapo in nava-lii jp nanj te/.kega kaineiija. To so je zopet v Pod-mp'liki tari zgodilo, Xekega kmotaiz Kavne, kijpsum-Ijiv Lpga btidodulstva, so z> zaprli. ( i»r«rokov«nj«.) Hrat Traiiquillo Voltang, rojen v Hosteingsu na Auglozkein, koji je 20. maja 1873 Hinrl v samnstanu sv. Franja v Monakovem na Ba-varskein, prorokoval je za lota 1874 do 1000 to le: 1874: Ctrjimjp. spajnske ropablike; nezadovoljnost na Francoskem: izveiiredno orozanje na Laskem ; novi vladar na Francoskem; smrt Pi j a IX. — 1875: Vojna mej Laskim in Francoskim; Jaska vojska obse-da l*ariz: francoska vojska povsod tepena; laske fete v Algiru; plebiseit v Korsiki, Nizzi i Savoji; p 0-v 0 d n,] a 11 a A v s t r i j ske m. — 187f»: Borolueija in pad vlade na Spanjskem; strasna bolezon na Ru-skem ; prinec Friderik eesar na NemSkem ; revolucija na Anglezkem. — 1877: Komunizem, lakota na Francoskem in ypanjskom; evropejski kongres v Rimu; novi papez se pomiri z Laskim; obce oborozanje Ev-rope; povodnji in toco na La§kem ; neprenesljiva zima na Xernskera. 1878: Novi evropejski kongres v B.erli-nu; smrt kraljice Viktorije; nova vlada na Spanjskem, Avstrija odstopi zomljo Lafikemu; novo deljenje dezel moj Avstrijsko in Prusko ; nezadovolj-nost na Portogalskem, Poljskem in Magjarskem ; kolo-ra na Francoskem ; velika lecna iznajdba proti koleri na -Bavorskem. — 1879: Velika toea na Anglezkem; obeni mir: obfino razoborozanje in veliko odkritje na morji. Strogo postopanjo, podpisano od vseh velevlastij, proti stvariteljem vladnili strank in tlafiiteljeniMiaroda: papez postopa strogo proti brezverstvu, roformuje viro in 0 d p r a v i j e * u.v i t p. —1880; Xova mirna dona; smrt ruskega cara; narodna pobratimstvo ; evet poljedeljslva,.. obrtnosti, iu trgovine; ¦ vsa. B v.r0 p a f !'r'(LnnV PftP,e,a wiagoslavlja narodo in mir trajado leia 1890. —...Prater Tranqnillo bode tedaj popblnem mireii — traiiquillo in mi si zolimo tudi doziveti isto dobo, co bo ros pravi, 61ovecanski mir. (V »vNtrij«ikili ileLw;ali tnUvn} I.ltave) izhaja 885 perio licaih d.wnikov, mej temi 250 politienih, 97 narodno gospodarskili, 5?J kmetijskili in gozdarskili, 43 t«' inienib, te medieiniSnib, 14 pravnih in drzavoznanakih, o2 pepagogifinili ali solskih, 22 toologicnih, 8 historic-mil, 8 vojaskib, 13 literarno-beletristifinih, 53 6isto bpipirwufimli, 33 humoristicnih, 22 glediSfinih, 13 mo-dnih, 10 za mladino, 9 za lovce, streljce, telovadco in ga-silne straze, 51. nepolittfnjli lokalnih za razne noyosti m 4,2 trgovskib.—583 od toh so tiska v nemfikom.'189 v alovanskem (\ 10 v deskem, 50 v polskem, 10 v slo-yonskcm, 11 v rutenskoin in 4 ,v iiirsko-lirvatskem) >M v itnbjanskem, 5 v franeoakpm % v grfikem, 1 v ogrskem, I v anglozkom in 10 do'loma v bobrejgkom, deloma v nomAkem jezikn z hebrojskimi drkamf.—Od vsib 83;> hHtov jo 98 dnovnikov, 28 trikrat v tednu, 52 dvakrat v tednu izbajnjogili, 274 tednikov, 45 vsak mu-se«- trikrat, 172 vsak nicsoc, dvakrat, 152 vsak mosee enkrat in 14 vsako leto od (I od 4 kral; izbafajoSib.-370 liHtov se tiska v Avstriji pod Anizo, 17 v Avstriji nad Anizo, 0 na Salcburfikem, 10 11a Kraujskem, 51 v Prunorju, 35 v Tiroln in na Prodarelskem, 100 na 0e-skem, mi na Moravskem, 19 v Sleziji, 04 7 Galiciji, 1 2 v Bukovini in 8 v Dalmneiji.—v primori s nrebivalei una Primoraka za AvHtrijsko pod Anizo najvoe listov.— Najvofto stovilo listov izhaja na Dunaji 357, potpm v Pragi 95, v Trstn 39, v Brim, 84, v Oradeu 25, Krakovein 14, v (lorici, (Jaloven, v Linen in olomu-pii no 10, v Inabriiku in l^jubljimi po 9, v Tropavi in. /udrn ik) 8, v Salzburgii in Trlontu po 0, Bolzoni. hlsnii, Toftnu in Zuiiim-u po 5, v Hrogoncu, Karlsba-du, Dunajskem Novum Meutii po 4, v Brodi, Dorbirnu, Itolomen, Mariboru, Taborit in Teplieu po 3, po torn, v24 krnjib po 2 in v45 krajib po odon periodifen li»t,,— Iz tega se razvidi, da nafia (iorici jo mej prvimi glede t'asnikarstva, kar je znamoiq'e napredka v diifiovnoni ob-ziru. ~ NaSa kmetijska Sola. Stoletje, v kntprciu zivimo, srno se imonovoti po vsej praviei stob^tjo obenega napredka, kajti nij jo stroke, v katcri bi se ne razodeval. Kmotijstvo, vesolno kmptijstvo pa jo brezdvomno mej vsemi strokami tista, kalera je primorno se najbolje delezna napredka, kajti pomisliti moraino, da so stoprv v tern stoletji splo.sne socijalne razmero kulturnib drzav svetu poka-zale, ka tudi ta stroka y.aliieva gojeno pa mej; in ne le prii-0j en i nsti n k t in surovo silo. Pomisliti je treba tudi daljp, da stoprv v tern stoletji je temeij postavljen umnemu kmenjstvu in njegovomu na-predku, kajti za vse drngo so bile sole uze prejc po-stavljene, samo za kmetijstvo ne. In pri vsem tem kiaka velika razlika se no nahaja mej sedanjim in nokedanjim kmetijstvom? (iotovo velika; tega se najboljo in najla-zo prepricate, nko m le nekoliko ozreto na kmetijsko obrtnijo, melianiko i. t. d, Xapredek je ofiyideri; je jaseu, a ui; e na k 0 in 0 r n 0 razSirjen ali usjan. Ne-katern drzave, dozele stoje uze na vrhuncu umuega kmctijstva, drugo pa cepc So prav nizko. Uzroka tenia najti nij teXko. I'oglavitni je gotovo ta, da so v vseh drzavah, dezoiah in krajib nij hotelo ob istetn 6asu spoznati, ka tudi kuietijstvo potrebuje zdravoga podnka, kakor vsaka drnga stroka, ali pa se je vkljub dobrerau spoznanju v nekaterib krajib pri starein ostalo, t. j. pustilo s« je se daljo casa kmeta v tomoti samomu se-bi prepuscenega. Kam spada pa naSa domovina? Na-sa goriiska dezolica ima dandanes tudi kmetijsko Solo, ali bolje receno ima jo G leto. Po ten malih Mb ob stanka soditi, nij mogoce da bi bil njen dosedanji Upliv na povzdigo na§ega kmetijstva, na kraetijski naprettek tako mogocen, tako sileu, da bi mogli z roko prijeti, i naj se jej bodo najboljsa sredstva m uajboljSi ufiitelji (?) na razpolaganje, kajti vse na svetu potrebuje v do-sego popolnoBti gotovega casa, cas zorenja. Cas 6 let pa ne more biti v kmetijskem napredku popolnem zhanit, tako da bi odlodao stopinjo zaznamoval, v tern ¦ amo si meuda edini, da je za pravo svrho prekratek. Nikakor prekratek pa ne more biti ta cas v dosego tega ^Q-menljivega napredka vsaj nekoliko pripomoel, ker y teku6Iet se vendar kaj napravi. To se nam, nekmeto-valcem, dozdeva, a kmetovalcem (in mej temi tudi takim, ki nijso nikakor samouki, mariveS razumoi, intelli-gentni kmetovalci, dasiravno nijso v kmetijske Sole, ^q-dile, ampak le doma dosta najboljslh kmetijskih knjig; novin prebrali in to tudi prakticno skuSali) ti fcmetq,-valci namrec in 2 njimi ludi strokovnja§ko izobrazerii, v praksi in teoriji kateri so tudi.kmotijakja..ae«-dagogike zmozni, katerim tedaj sodbp.ne morento-odrekati: ti namrec trdijo in celo dokazujejo, da nasa kmetijska sola tudi v bodotSnosti rodovit-nejsane bode postala, ker je neki vsa-~#»na osnova jalove narave, kakor ti posledoji kaj dobro opaziijejq, nij namred se zadosta, da se korpontate, ki iniajo skrbeti za blagor dezele, v tern zdmijo, da je treba za kmetijski poduk skrbeti, da je treba kme-tijsko Solo osnovati, marivec njih prva naloga mora bi-ti ta, da na tenko pretubtajo in premislijj, kaksna kmetijska sola naj se osouje. To praianje mora najprej reseno biti, poteiu stoprv je raogoce o osnovi, napravi Sole same kaj sklepati. (Dalje prihod.) Poslaniea*) gg. Feilugi, Boninu in krfmiirju Pertottt v I'ojanu! Velikokrat smo Vas u>.e po s!<>\\ listili o.stoyali, a treba jo, da Vas se enkrat dobro prim^mo. Vi gg. F a r 1 n g a in B o n i n sta po g o 1 j n 1 n p in pot u dosegla tretji iaski razred. Kmetom in dru-gim postonim mozakom vedno nasprotujeta v narod-n ill ob/.irirli in to se je ims naj boljo ofiito pokaza-lo, ko st« za Vaju proSnjo tndi tako pndpisal.i, kateri nijso o torn iiifimr vodeli. To jo biio izdajstvo za naA narnd. (i. Ferluga, Vi st»> nozmozni za javni posol, Vi no morete niti najmaujsfga dokninnntn sami napraviti, tcr se tako daste voditi po zagriznenem 'ahonn Boni-nn, kateri je sedaj postal Vas gospodar in Vi ste njegov lilapefi. — Vi jemljete od ubozih tudi takse, kar po domafre odrtijo imenujemo. Vi sto sicer uze lioteli v ^Oittadinu" se uiniti, a Vam jo popolwm izpod-letelo. Kedor tedaj pod pise kvari. kedor od ubogih Ijii-dij takse pobira, ki mu ne pristojajo, kedor sovrazi skle-do, iz katere je, taisti no more posten biti. Into ste Vi, Portugal 0. Bonin, Vi tudi nijste za ueitolja in posebno za mladino ne, ker v soli k o i n o t o. Vasa ne-raoralnost nam je tudi porok, da ste vreden tovaris g. Ferluge in krcraarja Pcrtota, kder so bratite in tarn marsikaj na dan spravljate, kar bi bilo glede inoralno-sti bope, da bi v tend ostalo. Tadi bi Vam svetovrii, da v prihodnje nikakor mladini ne sporofeite, kaj in katerega boste pri izpitu prasali, ker s tem lo nadzornikom, starSem in drugim ljudern pesek v o#i mefiete. Tretjl v Va§i drnzbi je krfimar Pertot, pravi slov. zid, ker njemn je vse eno, naj liorli v njegovo biSo, kedor hofc, samo da deaar tefie. Ako pride Slovenee se njemu blini in dobrika, pride pa Italijan, je vsaka beseda ogrdovalna za Slovenee. 11 t. m. je sicerslov. zastavo izobesil, a samo za to, da se je po tem iz nas lftfce norca de-lal.— To sveto trojico priporofiamo najgorkeje slavnemu obCinstvu f V e e p o s e s t n i k o v. te frniSke zupanije 12. juJija 1874. Gotovo si je marsikateri Citatelj rSoLe", ne poznaje razinere razdehtve selskih pasnikov, mislil, ko je eilal dopis iz beta v 27. stv. Soee, da cita v onem dopisuneovrgljivo resBieo; mislil si je tudi dopisnik sam, da bo z onim dopisom. se celo mene prevaril ter mi enkrat za zme-rom jezik zavezal. — A jez se ne tresem pred drzno-snostjo bogatma terse posluznjem vedao zlate svobode, Ktter je treba pravieo reveza zagovarjati. Nij mo vol j a z dopismkom na dolgo poleminzati, ker za to nijmam casa m boh tndi ne maram jemati proved prostora. arzal se bora samo reei ter odgovoril na prasanja, ka-tera mi staw omenjeni dopisnik menda z ™do da se jez ne bom mogel skobaeati izpod tolike paze. Na pra- „Je-li vsak enake dela placal". sern Vara odgovo-Sfr-V W •^ P°slaniei ; ker pa §e ne Ion t™*J°- h1"-h f f •' 17° rednih S°ved » nil 200> delezev iz obcmskdi pasnikov.-Na bisne Stev. se je nalozila^najveca rata, zato da nij bil nihfie izidjmVn, %J&1 y>lQ° m-> n,a Pa§nik»™ rfeleie manjga, na SS«? S S? T1?' ^ se mJ P^mo^ega, ki ima fi JV "#?V?d d0Stl .obte2iI°- LTPraSa,« Vas : BSe nij *JxtJS**! omf a^uihe-? ~ Kar miP* o6itate' da ¦• Zli vT^l ;Prasa?3em ogibam, moram kar za- Vam hif • de m P°? ave starih *««>". kolikor so vam AasJjive in na novejse tadi od tistega casa kar so obcmski stroski na davke placujejo, poselmo m se oPT-rate na poslednji 2 leti, da ste 30 proti mo.la dvema dvomljmma gold, za bolnisnico placal ; ?e?ai na ta SS^^w"^!1 Prid d0 ra«v : poJstegn« ldaee; a hoee se mi dozdevati. da v dveh letib nif Z s^in^^egVUSa"' '«tfJto-S,i5 ----------- .___ Ubogi kmet. *) Uredmjstvo nij odgovorno ne » obliko, ne za Zadr2aj. Listnica uredni^tva Stame.tlu pa Ghsovci. rai)j hojr k:itr razlucek ! Palacky jia «orilki Munchhausen, Uieger pa junak, Bismark pa tenska baba, ta vam je paralela ha, ha, ha! Kdo bi se ne smej&l! ).n veaitr *e resnica, da se nasi Glasovci primerjajo starocehom. Oj sloven-ski Cervantes kje si? Da bi poznal dolzega pa tankega gosi>oda v dolsfi suknji, da bi ga videl, kako on mozko korak* in nje^ov ,3atterkopf** kviiko diii, kadar nosi proizvode' svoje fantazije v MiUUngove tisk&rno, oj kako bi bil ?esel tako krasnega inodela za novega slovenskega Don Qoisotta. — Don je uie po stanu, Quisotte po postavi in pisavi in tadi za predikat no bi bil v zadregi, morda bi seprilegel ta: delta „curia jnnior": Dnleinejo imamo tadi/ Sancho Pansov pa je na izboi; kak junak, kak iliinchhaasen. Leliozinant.-ja bo tezko najti, pa v zairegi se hu-die mahe zre: v novi Iu?i, ki bo odslej oplodovala naso dezelo, da boda bitrejse rastel ^Peterapfennig" v tisti luzi, u kateri ob susi raglja reuska baba in se nahaja ter redi dozdaj v Uoriei be iiepoznana ziralica--.,Protens" clericalen^is fignrans alia* Itizo-vee,—v tisti zegnani Inzi se vali tndi nckoliko tistih kinalo kratkih, kuialo trraastih dolgonhacev $> krizeni na hrbti; Italijan jiw daje poeticno irae: „Cantanti di Maggio/* Tako lw> imirl nas LVrvantos vse osebe in v3ilar.st;ill'* nasega Don Qnixotta in ki> g<» oborozonega se starini rujavim meceui in ..pntrovo" celado na osla posi^le, pasti ga, da prvo ^aturma" naso gimnazijo.—Pro-iesorjem se hlacice tresejo: ^t;iko pravi Don (jnixottt* Sanelio Pansu in ta vaem ])odlo?nim in vernim. Pa zakaj Don tte „sturraa" ^imuazijo? Ker ga je n«*ki gimnazijalec nasuntal, mt-sleu da gotovo dobi kako grajiseino v oblakih in ker jf s»? 'l^ti ubogih revrkov, ki imajo ravno toliko pameti, kako (Jcrvantov vitez. Mej tem ko Don'Qnixotte gimnazijo od znnaj st«irma, v giinnaziji padeta dva prol'esorja ct-z plot, ki m- *>vv di.scip.iiu. — To Dun Quixotte vidcc, se snieje in visiko nari-penci na osln ter pravi Sancho Pansu: pojdi in oznanjaj celeinu svetu, da s»'m jey. premagal gimnazijo in da st-ni prvo lanco zlomil za inojo pr»»kra-8ito, inolzno Dulcinejo. Sancho se sicer vst'Vlji in viteza prepri-ceva, da sta prolVssorja ratlin padta; a on pravi: Ti ne p.)/.nas inoje aulice in ne vesi kaj zamoreiu, zatorej niolei in pojdi.- Ko se to zgo.li, zavka>e Saneho-tii, da poj.leta stiirni.it „Sorou ^o se Don Quixotte bli^a ^Soci" uze od 'dab'c vpije; t'aki ti bn>zbo2-na spaka uli lintver. jez ti bom dal! Sancho ga pr;is;i, kaj inui pa z „Soeo." Na to inu odgovori .* ,,Ta peklen.ska spaka jc raz-nesla vest, da ho moji ovaduhi lazniki, in da nij r»is, da profi-s-sorji tajijo boga, potem ]ta pravi, da nijsem jez ali moj ospI kriv, da so profcssorji padli eez ]>lnt. Ali nij to las; in nedo-slednostV Sancho odgovori: Pa saj to nij nedoslednost, kaj se Vam v glavi mesa; to je logieno, ce kedo pravi. da Vi ste laznik in da ker oslovski i-a ne pride do nebes, tndi Vi nijste krivi nesre^e ali kazni piofessorjev.—Na to Don Quixotte stia§no je-zen zakri^i: logika nij za viteza in njegove osle, vernj, kar ti jez refiem, fie se ti zdi se taka neumnost, ker naii red prepoveduje misli in zapoveduje, da moramo sttirmati v.se kar se klice libe-ralno. Za denes pustimo Don Qaixotfca pri sturmanji „S»ee" s poinodjo Starofiehov, all celo Staroturkov, ko bo ,.«>olos" zopet kaj norega povedal o tnogocnosti in pameti l^on Quixotte, napiSemo drugi kapitel. ___________ iL Prva obcna zavarovalna banka J „S L 0 V E NIJA" v Ljubljani si dovoljuje s tem eestitemii obcinstvit naznanjati. da je sprejela gospoda Ivana Pa^lcli^a za potujocega zastopnika na GoriSkem in priporaca g. ^upaiiom in g. dohovnorn omenjega zastopnika pri njegoyem defovanji podpirnt-i. Janez Casagrande naznanja slavnemu obCinstvu, da je odprl v AjdovScini oWlno zalozeno prodajalnico zeleZfi in kin- iialjei ij, ob enem pa tudi kljliLarnico. Priporo«a sn si. ol)(*instvu in obljuldja najto(?npjso in cenejso postr^bo. Bovca (Flitsch) im-¦ nerava se poleg cesto stojera gOStil-IHLl, ki uže mnogo let dobro posluje, v i najem dati aH pa tiuu \tm pn- I kupcev prodati Gostilna i/na lepo [ dvoiišee, krasen vrt na katerega se n,i-Hlanja travnik „ Ledina44. Hiša obstaja iz točilnico (schanklocale). salona, treh postranskih sob, kuhinje, veže, kleti, hlevov in zgornjih zadstropij. — Kedor hoče natančneje izvedeti, naj se obrne vsaj do 15, ¦ avgusta 1874. do donašnjega golstinicarja liitroln Huma«! Ii. št. 14 v »oni F ! i t a c 1i. gostilni^ai- naznanja si. ob6insta, da ima bogato zalo-go k»i-^lie^a les.i, m c d es-n it v i li in -smrekavih dil in desk po jako nixki* domaCemn lesu enaki cent. iOl o Prvi izredni obdni zbor delnicarjev prve cbcne zavarovalne l>aiike .Slovenije- | bode vsled sklepa upravnega odbora od.16 t.m. v Ljubljani. dnc 17. avgusta lS74o 5. popoldne v eitalnicni dvoraui v Ljubljani. I. ¦"rogram* 1. Porofiilo apravoega odbora o iriiltve-,j' neru staoji 2. Predlog, da se vplaca daljnib \P 10 % ali f. 20. — Oni p. n. deloifiarji, I kateri se hole udeleziti zbora in pri njem ¦ glasovati, Daj blagovoltjo vlo^iti delnice v smisla pravil §.24 pri bankioi blagajnici jnajkasneje do 11. avgusta t. 1. proti potrji-0,iu in prejetji legitimacijskega liste. I! V Ljubljani dm 17. jnlija 1874. I Opravilni odbor 0 ; J ¦ prvo obcne zavarovalne banke Slovenije Joie Dabevec po.lpredsednik v Ljubljani M. Pakic J.M. Blaschke opr. svetovaiec vod. ravnate!j Oi I ! 0! o 0! iMHk: V1KT0B vabkHW.- lzdavatejj in u urediiijstYO odgovotcn: AL0JZIJ VALlNflKClC; — Tiskar: PATERNOLLI v Gorici.