Poštnina plačana v gotovini. 56. V Ljubljani, dne 29. maja 1929. Letnik XI. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. URADNI UST ljubljanske in mariborske oblasti. Vsebina: Iz «Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca». Izpremembe v osebju. 231. Pravilnik za svobodna carinska skladišča v primorskih lukah. 232. Navodila za pobiranje oblastne trošarine. 233. Navodila za izvoz špirita in žganja v inozemstvo z ugodnostjo. 234. Navodila za uporabljanje členov 3. in 4. zakona z-dne 10. aprila 1929.0 amnestiji in aboliciji dejanj, kaznivih po zakonih o neposrednjih davkih, taksah, trošarini in carini. Razglasi osrednje vlade. Razglasi velikega župana mariborske oblasti. Razglasi sodišč in sodnih oblastev. Razglasi raznih uradov in oblastev. — Razne objave. Iz „Službenih Novin kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“. Številka 120 z ihie 24. maja 1929.: Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 26ega Aprila 1929.: Pomaknjena sta v 2. skupimo II. katc-gorije Soban Josip pri okrožnem sodišču v Novem Westu in Zorko Anton pri okrožnem sodišču v Celju. Številka 121 z dne 25. maja 1929.: Odlok ministra za šume in rudnike z dne 14. maja 1929.: Pomaknjen je iz 4. skupine III. kategorije v J. skupino III. kategorije M u š Lč Vekoslav, podrumar pri sreskem poglavarju v Murski Soboti. Izpremembe v osebic. Upokojen je z dnem 30. junija 1929. Meško Hlaž, sodni poduradnik-zvaničnik pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici. predsedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani. Uredbe osrednje vlade. 231. Na podstavi člena 30. carinsko-pomorskega vilnika in po zaslišanju carinskega sveta pre «ujem ta-le Pravilnik Za svobodna carinska skladišča v prin sk'h lukah.* Blago, omenjeno v točki 3.), se namešča ločeno od ostalega blaga. Tako blago se namesti z odobritvijo carinarnice (carinskega oddelka) samo, če je v svobodnem carinskem skladišču zadosti prostora in če to ne bi bilo škodljivo za nameščanje blaga, omenjenega v točkah 1.) in 2.) tega člena. Blago, nameščeno v svobodna carinska skladišča, je ped stalnim carinskim nadzorstvom ter se ne smatra za blago v svobodnem prometu. Člen 3. Svobodna carinska skladišča se smejo dovoljevati samo v pomorskih lukah, kjer so glavne carinarnice, in sicer: 1. ) samoupravnim telesom; 2. ) trgovskim družbam; 3. ) ladijskim podjetjem; in 4. ) poedincem. Prvenstveno se dovoljujejo ona skladišča, ki so po kraju in velikosti zgradb in prostorov najugodnejša. Člen 4. Za svobodna carinska skladišča se smejo uporabljati zgradbe in odprti, pokriti ali nepokriti prostori. Zgradbe, namenjene za svobodna carinska skladišča, morajo povsem ustrezati gradbenim predpisom; zlasti se morajo vse odprtine zapirati tako, da blaga ni mogoče odnesti iz njih, ne da bi se namenoma in vidno poškodovali zgradba in zapora. Vhodi v svobodna skladišča morajo biti prirejeni za dvojno zaporo. Zunaj svobodnih skladišč morajo biti potrebna zavetišča za nadzorstvene organe. Svobodna carinska skladišča morajo biti obeležena z napisno tablo, na kateri mora biti navedeno poleg označbe «Svobodno carinsko skladišče» ime skladiščnega podjetja. I. Obče odredbe. Člen 1. Skupna carinska skladišča, ki se ustanavljajo P° členu 30. carinsko-pomorskega pravilnika v po-hiorskib lukah za nameščenje blaga, podrejenega Urinskemu nadzorstvu, imajo naziv «Svobodna ca-rmska skladišča». 1 Člen 5. Skladiščno podjetje mora dati \ svobodnem carinskem skladišču carinarnici (carinskemu oddelku) na popolno razpolago oddelek, odnosno del prostora, kakor tudi njeno carinsko skladišče, v katerem se ocarinja ono blago, ki se oglasi iz teh skladišč za uvoz v državo. Ti oddelki morajo biti opremljeni tudi s potrebnim pohištvom za poslovanje carinskih uslužbencev. Člen 2. Svobodna carinska skladišča so namenjena zj Panieščanje: 1.) blaga, dospelega iz inozemstva po železnic 1 na ladjah, najsi se preda carinarnici (carin skenni oddelku) ali ne; “•) domačega blaga, ocarinjenega za izvoz; U'JieooarnJienega domačega blaga, določenegj Si * «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata : e-naca» z dne 13. maja 1929., št. 110/XLV. II. Dovoljevanje svobodnih carinskih skladišč. Člen 6. Da se dovoli obratovanje svobodnega carinskega skladišča, je treba poslati ministrstvu za finance — oddelku za carine — po pristojni trgovsko-obrtniški zbornici vlogo ter ji priložiti: 1.) situacijski načrt s položajnim načrtom luke I v zvezi s carinarnico (carinskim oddelkom), želez-j nico, objekti, določenimi za svobodno carinsko i skladišče, kakor tudi s cestami, ki jih vežejo; 2. ) detailne načrte objektov, določenih za svobodno carinsko skladišče, bodisi da ti objekti že stoje, bodisi da jih je treba šele zgraditi, z označbo, ali bo tudi kaj takih instalacij, ki so potrebne za natovarjanje in raztovarjanje blaga; 3. ) načrt financiranja, statut poslovanja, predpise o ležnini in obvezo, dokdaj se zagradi skladišče, odnosno dokdaj se spravijo v red prostori in instalacije, kar jih je namenjenih carinskemu skladišču; 4. ) prosilčevo izjavo, da sprejema vse obveznosti iz tega postopanja kakor tudi iz drugih predpisov, ki veljajo ali bodo veljali za ravnanje z blagom v svobodnih carinskih skladiščih; 5. ) izjavo, katere oddelke ali prostore daje prosilec carinarnici (carinskemu cddelku) na razpolago, s pristankom, da ne zahteva zanje nobene odškodnine. Člen 7. Trgovsko - obrtniške zbornice izposlujejo po vlogi, vročeni s prilogami vred, mnenje pomorske in železniške upiave ter odprtmijo vse to s svojim mnenjem k carinarnici, ta pa jih pošlje po finančni direkciji ministrstvu za finance — oddelku za carine. Carinarnica mora navesti v svojem poročilu, ali je kaj načelnih zaprek zoper dovolitev svobodnega carinskega skladišča. Člen 8. Ministrstvo za finance — i.ddelek za carine — odredi na podstavi tega komisijo za pregled zgradbe ali prostorov, ki se označujejo za svobodna carinska skladišča. „ Komisijo sestavljajo: en predstavnik ministrstva za finance — oddelka za carine — kot predsednik, po en predstavnik ministrstva za trgovino in industrijo, pomorske in železniške uprave, carinarnice, občine, trgovsko-obrtniške zbornice in po en državni in občinski inženjer. Stroške za komisijo trpi prosilec. Po predloženem poročilu komisije odloči ministrstvo za finance — oddelek za carine — o podelitvi dovolila za svobodno carinsko skladišče. Ministrstvo za finance — oddelek za carine — daje dovolila za svobodna carinska skladišča po potrebah prometa, trgovine in industrije tef dovoljuje samo ona, ki jih spozna za potrebna in^ primerna. Svojo odločbo pošlje ministrstvo za finance — I oddelek za carine — carinarnici po finančni di-I rekciji, ta pa obvesti o tem vse urade in naprave, katerih predstavniki so se udeležili komisije. III. Nameščanje, upravljanje in odpravljanje blaga v svobodnih carinskih skladiščih. Člen 9. j Blago se namešča in hrani v svobodnem carin-I skem skladišču po primernosti in potrebah; pri , tem je gledati na to, da se ne ovira pravilno obratovanje skladiščnega podjetja in da se blago ne . izpostavlja kvari. Na odprtih prostorih se sme nameščati grobo in sirovo blago kakor tudi ono blago, ki ga je po kakovosti neprikladno nameščati v zaprte oddelke. Blago, ki se redoma namešča v zaprte oddelke, se sme nameščati na odprte prostore samo z dovolitvijo ministrstva za finance — oddelka za carine. Ko se namešča blago, ki je podrejeno posebnim sanitetnopolicijskim ali drugim predpisom, je treba postopati po teh predpisih. Vse posle za nameščanje in upravljanje blaga v svobodnem carinskem skladišču in v oddelku, odstopljenem carinarnici, mora opravljati skladiščno podjetje. Zaradi tega mora razpolagati skladiščno podjetje z vsemi pripomočki (merili, vozili itd.) kakor tudi s potrebnim osebjem in zadostnim številom nosačev. Člen 10. Če neče podjetje svobodnega carinskega skladišča samo upravljati skladišča, mora postaviti za to posebno osebo, pooblaščenca, ter o tem pismeno obvestiti carinarnico. Pooblaščenec in ostalo osebje skladiščnega podjetja ne smejo biti osebe, ki so bile obsojene zaradi dejanj, storjenih iz koristoljubja, in kaznovane po carinskem zakonu, nadalje zaradi dejanj, zasnovanih na prikrajševanju carinskih davščin, izvzemši dejanja netočne prijave, učinjene po carinskih deklaracijah. Osebje svobodnega carinskega skladišča mora biti predhodno prijavljeno carinarnici (carinskemu oddelku). Člen 11. Blago, prijavljeno za namestitev v svobodna carinska skladišča, se raztovarja in prevaža pod carinskim nadzorstvom, in sicer: a) blago, dovoženo iz inozemstva z ladjami: na podstavi manifesta ali prepisa, odnosno izpiska iz manifesta, overovljenega od carinarnice (carinskega oddelka); h) provozno blago, poslano po železnici za pristanišče: na podstavi provozne listine; c) blago, predhodno predano carinarnici (carinskemu oddelku): na podstavi triplikatadeklaracije; č) domače blago, ocarinjeno pri drugi carinarnici in določeno za izvoz: na podstavi izvozne prijave; d) domače blago, izvozno ocarinjeno pri carinarnici (carinskem oddelku) v kraju svobodnega carinskega skladišča: na podstavi triplikata deklaracije; e) domače neocarinjeno blago: na podstavi dovolitve carinarnice (carinskega oddelka). Člen 12. Sprejemu blaga v svobodna carinska skladišča prisostvuje poleg organa skladiščnega podjetja odrejeni carinski uslužbenec, ki mora na dotični listini overoviti vnos blaga v skladišče. Za sprejem blaga se uporabljajo predpisi carinskega zakona, kolikor niso določeni s carinsko-pomorskim ali s tem pravilnikom posebni odstopki. Člen 13. Blago, nameščeno v svobodna carinska skladišča, se mora vpisati v posebno skladiščno knjigo, ki jo vodi za carinarnico carinski uslužbenec. Člen 14. V svobodnih carinskih skladiščili je dovoljeno denaturiranje, alkoholiziranje, prekladanje, pretakanje, mešanje, sortiranje in čiščenje; prav tako so dovoljeni vsi posli, potrebni za vzdrževanje blaga. Denaturiranje in alkoholiziranje, kolikor je dopuščeno s poedinimi zakoni, se vrši tudi ob pogojih, določenih v teh zakonih. Za opravila, ki niso določena s carinskimi predpisi, zbog katerih pa bi blago izpremenilo svojo tarifno kakovost ali izgubilo na teži, je treba dovolitve ministrstva za finance — oddelka za carine. Člen 15. Vsa opravila, omenjena v členu 14., se smejo izvrševati samo pod stalnim nadzorstvom carinarnice (carinskega oddelka). Za opravila, za katera po členu 14. ni treba dovolitve ministrstva za finance — oddelka za carine —, mora predložiti svobodno carinsko skladišče carinarnici (carinskemu oddelku) pismeno prijavo, carinarnica (carinski oddelek) pa odredi uslužbence, pod katerih nadzorstvom se morajo vršiti ta opravila, ter jim da obenem potrebna j navodila in naročila. Za opravila, ki so vezana na dovolitev ministrstva za finance — oddelka za carine —, mora predati svobodno carinsko skladišče vlogo carinarnici, ki jo odpremi s svojim poročilom v odločitev k finančni direkciji. Po izvršenem opravilu sestavijo pristojni carinski uslužbenci z organom skladiščnega podjetja v dveh izvodih zapisnik, v katerem morajo biti točno označena vsa izvršena opravila in izpre-membe, učinjene na blagu. Originalni zapisnik se priloži dokumentu, ki se je na njega podstavi blago vpisalo v skladiščne knjige skladišča, duplikat pa se vroči carinarnici (carinskemu oddelku). Člen 16. Za poslovanje in nadziranje v svobodnem carinskem skladišču- odrejajo carinarnice (carinski oddelki) po potrebi enega ali več uslužbencev in potrebno število organov finančne kontrole. Poleg tega mora carinarnica pregledovati knjige in blago v svobodnem carinskem skladišču ter poročati o uspehu pregledov mesečno ministrstvu za finance — oddelku za carine. Člen 17. Ob vnosu blaga v svobodno carinsko skladišče kakor tudi v času, ko leži blago v njem, se ne pobirajo ne davščine ne takse v korist države, dokler ni gotovo, kaj naj se stori z blagom. Ko se oglasi blago v svobodnem carinskem skladišču za uvoz, izvoz ali provoz, je postopati z njim kakor z ostalim blagom, ki se uvaža, izvaža ali prevaža, toda z naslednjimi pridržki: 1. ) Blago, oglašeno za uvoz v državo, se mora prenesti v oddelke ali v prostore (člen 5.), ki so določeni za to, in carinarnica (carinski oddelek) pobira nanje od trenutka, ko se prijavi za uvoz, poleg ostalih davščin in taks, ki se pobirajo na tako blago ob uvozu, v svojo korist ležnino, in sicer na način in v zneskih, ki so predpisani za ležanje blaga v carinskih skladiščih. Samo če nastane tehnična nemožnost in če v oddelku za ocarinjanje ni dovolj prostora, se sme opraviti ocarinitev z dovolitvijo carinarnice (carinskega oddelka) v skladišču proti plačilu ležnine v korist carinarnice. Ne prenaša se samo ono blago, ki se drugače lahko ocarinja v vozilih, če ustreza njegova količina najmanj količini enega vagona. Tako blago sme ležati v svobodnem carinskem skladišču najdlje tri dni. Po tem roku se mora prenesti v oddelek za ocarinjanje in od tega dne se pobira nanje ležnina v korist carinarnice. 2. ) Izvoz domačega ocarinjenega blaga iz države se mora vršiti po izvoznih prijavah. 3. ) Blago, določeno za provoz, najsi tranzitira za drugo državo ali se vrača v izvozno državo, je smatrati za blago v neposrednjem provozu in nanje kot tako se ne pobirajo nikakršne davščine ali takse. Domače neocarinjeno blago, nameščeno v svobodna carinska skladišča, je postavljeno pod carinsko nadzorstvo od trenutka, ko se predloži deklaracija za izvozno ocarinitev; od takrat je postopati z njim kakor z vsakim domačim blagom, prijavljenim carinarnici (carinskemu oddelku) za izvoz. Člen 18. Blago se odpremlja iz svobodnih carinskih skladišč: 1. ) tako, da se pošlje k drugi carinarnici (drugemu carinskemu oddelku) po železnici ali s privilegirano ladjo, bodisi za ocarinitev, bodisi za provoz; 2. ) tako, da se pošlje v inozemstvo z ladjo; 3. ) tako, da se uvozno ocarini pri isti carinarnici (istem carinskem oddelku); 4. ) tako, da se pošlje z neprivilegirano ladjo v ocarinitev k drugi carinarnici (drugemu carinskemu oddelku); 5. ) tako, da se izvozi domače blago: a) pri isti carinarnici (istem carinskem oddelku) ; b) pri drugi carinarnici (drugem carinskem oddelku); in 6. ) tako, da se vrne v svobodni promet. Za odpremi janje blaga po točki 1.) tega člena se uporabljajo odredbe iz členov 36. in 38. carin-sko-pomorskega pravilnika, najsi se prevaža blago po železnici ali s privilegiranimi ladjami. Z drugimi vozili se tako blago na ta način ne more prevažati. Odpremljanje blaga po točkah 2.) in 5.) tega člena se vrši na podstavi odhodnega manifesta-Ta se sestavlja (po predpisih člena 15. carinsko-pomorskega pravilnika, v treh izvodih, od katerih ostane eden pri carinarnici (carinskem oddelku), drugi pri svobodnem carinskem skladišču, tretji pa kot priloga ustrezni skladiščni knjigi. Po njih se blago v skladiščni knjigi razbremenja. Po manifestu, overovljenem pri carinarnici (carinskem oddelku), se blago izda iz skladišča ter se v spremstvu carinskega uslužbenca izroči ladji. Natovoritev takega blaga na ladjo overove na manifestu dežurni carinski uslužbenci. Za odpremljanje blaga po točkah 3.), 4.), 5. b) in 6.) veljajo obči predpisi. Vse te posle mora opravljati carinarnica (carinski oddelek). Za njih izvršitev je treba povsem postopati po odredbah carinskega zakona in carinsko-pomorskega pravilnika, predpisanih za vsako vrsto ekspedicije. Za osnovni dokument carinarničnemu nadaljnjemu postopanju služi dokument, po katerem se je carinarnica obremenila s tem blagom in po katerem je bilo blago nameščeno v svobodno carinsko skladišče. IV. Ostale odredbe. Člen 19. Ladje v privilegirani plovitvi ne smejo pristajati k obali, odrejeni za svobodna carinska skladišča, in tudi ne smejo blaga natovarjati ali raztovarjati. Člen 20. Svobodno carinsko skladišče ne sme začeti s poslovanjem, preden predloži po trgovsko-obrt-niški zbornici ministrstvu za finance — oddelku za carine — v odobritev tarifo in preden se po odobritvi ministrstva za finance — oddelka za carine — objavi v oblastnem uradnem listu. Tarifa mora biti v svobodnem carinskem skladišču nabita na vidnem prostoru ter se ne sme iz-premeniti, preden se odobri in objavi. Člen 21. Svobodno carinsko skladišče ne sme dovoljevati nikakršnih ugodnosti (refakcij, rabatov i. dr.), če ni njih veljavnost obča. Člen 22. Svobodno carinsko skladišče ne sme nikomur odreči namestitve blaga, če je v skladiščih dovolj prostora, izvzemši ono blago, ki bi se po svoji naravi in po obstoječih predpisih ne smelo nameščati. Člen 23. Odgovornost za blago, nameščeno v svobodna carinska skladišča, kakor tudi za one pogreške in krivde pooblaščencev in drugega osebja skladišč, ki se kaznujejo po carinskem zakonu pred carinskimi oblastvi, zadeva svobodno carinsko skladišče po ustreznih predpisih carinskega zakona, nezavisno od privatnopravne odgovornosti svobodnega carinskega skladišča proti izročitelju blaga. Člen 24. Svobodna carinska skladišča smejo izdajati skladiščne liste — warrante — kolikor imajo za to dovolitev ministrstva za trgovino in industrijo. . V. Končne odredbe. Člen 25. Glede vsega, kar ni s tem pravilnikom izrečno določeno ali izrečno izvzeto, veljajo za to obstoječi carinski predpisi. Člen 26. Natančnejše odredbe in navodila v okviru tega pravilnika daje ministrstvo za finance — oddelek za carine. Člen 27. Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem. ko se razglasi v «Službenih Novinah . V Beogradu, dne 7. maja 1929.; C. br. 19.405. Minister za finance: dr. S. Sverljuga s. r- 232. Na podstavi člena 15. zakona o izpremembah in dopolnitvah v zakonu o državni trošarini, taksah in pristojbinah z dne 27. junija 1921. predpisujem • Navodila za pobiranje oblastne trošarine/ ki se glase: Člen 1. Kot oblastno trošarino je pobirati v vsej kraljevini izza dne 15. aprila 1929., in sicer: na 100 litrov piva...............Din 30-— na 100 litrov vina................... 50-— na 100 kilogramov ekstrakta, esence in etrskih olj z alkoholom.............. 400— na eno hektolitrsko stopinjo likerja, ruma in konjaka......................... 5* **— na eno hektolitrsko stopinjo špirita „ 5-— na eno hektolitrsko stopinjo žganja „ 5— Člen 2. Oblastno trošarino pobirajo davčne uprave, ob uvozu iz inozemstva pa uvozne carinarnice, in sicer v gotovem denarju. Člen 3. Oblastna trošarina se mora pobirati, ko se daje hošarinski predmet v promet ali potrošek. Člen 4. Pobrane vsote oblastne trošarine se morajo vknjiževati ob pobiranju kot finančni depozit ter vsakih deset dni pošiljati Državni hipotekarni banki v Beogradu za «račun oblastnih trošarin». Člen 5. 0 plačilu oblastne trošarine izdajajo davčne Uprave, odnosno carinarnice, strankam posebne Priznanice; vsote pa vpisujejo v dnevnik depozitov, v katerem je treba označiti tudi številko dnevnika ° pobiranju državne trošarine. Člen 6. Minister za finance vodi račun oblastnih trošarin ter mora porazdeliti vsake tri mesece koledarskega leta celokupni znesek računa med oblasti. Porazdelitev se mora vršiti po številu prebivalcev v oblastih, in sicer po poslednjem uradnem ljudskem štetju. Člen 7. Večjim industrijskim podjetjem lahko dovoli uiinister za finance, da polagajo znesek oblastne trošarine v začetku prihodnjega meseca najdlje do 20. dne za one količine trošarinskih predmetov, ki so bile dane v promet v minulem mesecu. Za take obračune morajo zavarovati industrijska podjetja znesek oblastne trošarine z garancijskim pismom denarnega zavoda ali z vrednostnimi papirji. Člen 8. Oblastna trošarina se sme povrniti samo, če je dopustno tudi povračilo državne trošarine. Odločbo 0 povračilu oblastne trošarine izdado ona oblastva, izdado odločbo o povračilu državne trošarine, *u sicer z isto odločbo in pod isto številko. ko se predlagajo prijave za iznos piva iz pivo- j varne. O plačani oblastni trošarini na pivo, ki se polaga pri davčni upravi, vodi kontrolni organ pri pivovarni beležnico to oblastni trošarini, ki se mora popolnoma ujemati z dnevnikom o iznosu piva. Beležnici o oblastni trošarini morajo biti priložene tudi vse priznanice o plačani objastni trošarini; beležnica pa se mora priložiti v dnevniku o iznosu piva iz pivovarne ter poslati v cenzuro oddelku davkov ministrstva za finance. Za pivo, uvoženo iz inozemstva, je pobirati oblastno trošarina na isti način; s pobranimi zneski pa je postopati po členu 4. teh navodil. Izza dne 1. septembra 1929. se bo pobirala oblastna trošarina na pivo obenem z državno tro-šaiino v gotovem denarju in prav tako kakor državna. Člen 12. Vsote oblastne trošarine, pobrane do dne 31. decembra 1929., morajo oddajati davčne uprave, odnosno carinarnice, vsakih deset dni oblastnemu k< misarju, v čigar območju poslujejo, in takoj poročati neposrednjemu oddelku davkov o višini oddanih zneskov in kateri oblasti so bili ti zneski oddani. Oddelek davkov vodi evidenco, da dobi vsaka oblast kot oblastno trošarino znesek, ki ga je postavila v proračun kot dohodek, vštevši znesek trošarine, pobrane do dne 15. aprila 1929. Čim se ugotovi, da je poedina oblast dobila vsoto, določim.-) v njenem proračunu, odredi oddelek upravam, odnosno carinarnicam v tem območju, naj pošljejo | zneske oblastne trošarine Državni hipotekarni banki v Beogradu. Člen 13. Ta navodila imajo obvezno moč od dne 15ega aprila 1929. V Beogradu, dne 10. maja 1929.; št. 46.040. Minister za finance: dr. Stanko Šverljuga s. r. 233. Na podstavi člena 15. zakona o izpremembah i in dopolnitvah v zakonu o državni trošarini, taksah in pristojbinah predpisujem ^ Navodila za izvoz špirita in žganja v inozemstvo z ugodnostjo,* ki se glase: Člen 1. Špirit in žganje sme izvažati v inozemstvo samo izdelovalec neposredno iz tvornice-žganjarne ali iz privatnega shranišča, ki mora biti njegova lastnina. Člen 2. Vsak izdelovalec, ki hoče izvažati špirit ali žganje v inozemstvo, se mora prijaviti pristojni sreski upravi finančne kontrole, ki pošlje to prijavo, ko jo vpiše v svoji knjigi (beležnici o izvozu špirita ali žganja), neposredno oddelku davkov ministrstva za finance. Člen 9. Odločbo o povračilu oblastne trošarine izvrši °no oblastvo, ki izvrši odločbo o povračilu državne trošarine. Povračilo se izvrši v breme tekočih dohodkov od oblastne trošarine; odločba o povračilu P0 se priloži dnevniku depozitov kot dokument Za izplačilo. Člen 10. Na zaloge predmetov iz člena 1. teh navodil, otečene dne 15. aprila 1929. pri točilcih na drobno in malih prodajalcih, se ne pobira oblastna tro-Sarina, kolikor je bila pred dnem 15. aprila 1929. stopnja nižja. Ako pa prodajajo točilci na drobno navedene Predmete tudi na debelo, morajo plačati oblastno rcsarino, odnosno razliko med staro in novo stopajo tudi za zaloge z dne 15. aprila 1929., če ni ° dastna trošarina že plačami, odnosno če je bila 8 ara stopnja manjša od sedaj določene. Člen 11. Na pivo se pobira oblastna trošarina do dne • septembra 1929. v gotovem denarju o priliki, «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i olovenaca» z dne 15. maja 1929., št 112/XLVII. Člen 3. Najmanjša količina špirita ali žganja, ki se sme izvoziti v inozemstvo z ugodnostjo, se določa s 500 hektolitrskimi stopinjami. Člen 4. Vsak izdelovalec špirita ali žganja ima, ko ga je izvozil v inozemstvo, pravico, dati v državi v promet isto količino špirita ali žganja, ki jo je izvozil v inozemstvo, proti plačilu državne trošarine, znižane za 4 Din od hektolitrske stopinje. Člen 5. Špirit in žganje sme izvažati ,v inozemstvo vsak izdelovalec po izkazani potrebi; ko pa ga da v promet v državi, se mu prizna ugodnost iz člena 4. teh navodil. Člen 6. Vsako količino špirita ali žganja, ki jo hoče izdelovalec izvoziti v inozemstvo, mora naznaniti kontrolnemu organu s pismeno prijavo v štirih izvodih. * Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i i Slovenaca» z dne 15. maja 1929., št. 112/XLVII. Člen 7. Ko izvrši kontrolni organ posel, predpisan za izvoz špirita ali žganja iz tvornice-žganjarne ali shranišča v inozemstvo, vpiše podatke iz prijave kakor tudi ostale potrebne podatke v beležnico o izvozu špirita ali žganja v inozemstvo. En izvod prijave priloži tej beležnici. Člen 8. Onega dne, ko se špirit ali žganje, kar ga je namenjenega za izvoz v inozemstvo, vzame iz tvornice-žganjarne ali shranišča, dobi izvoznik pravico do ugodnosti iz člena 4. teh navodil. Člen 9. To činjenico vpiše kontrolni organ takoj v beležnico na desni strani, potem pa tudi v troša-rinsko knjigo (v račun o trošarini). Člen 10. Številka knjige o izvozu (številka izvozne deklaracije) se vpiše v beležnico naknadno, ko se prejme od izstopne carinarnice potrjena sprovodnica. . Člen 11. Beležnica o izvozu špirita ali žganja v inozemstvo se zaključi na koncu vsake proizvodne periode ter se priloži letnemu računu. Neukoriščene izvožene količine, na katerih podstavi se pridobi pravica do izvozne nagrade v eni proizvodni periodi, se ne morejo ukoristiti ,v prihodnji proizvodni periodi. Člen 12. Če izvoznik ne izvozi količin, namenjenih za izvoz, nego jih da v promet v državi ali jih vrne v tvomico-žganjarno ali shranišče, se mora to vpisati v beležnica o izvozu špirita ali žganja v inozemstvo; na one količine, ki so se dale v promet po stopnji, znižani za 4 Din na podstavi tega izvoza, pa se mora pobrati naknadno razlika trošarine 4 Din od hektolitrske stopinje. Člen 13. Ti predpisi veljajo od dne 15. aprila 1929.; tega dne prestanejo veljati navodila za izvoz špirita v inozemstvo s pravico do izvozne nagrade z dne 27. junija 1927., št. 76.492.* V Beogradu, dne 10. maja 1929.; št. 46.041. Minister za finance: dr. Stanko Šverljuga s. r. 234. Navodila za uporabljanje členov 3. in 4. zakona z dne 10. aprila 1929. o amnestiji in aboliciji dejanj, kaznivih po zakonih o neposrednjih davkih, taksah, trošarini in carini/* Zaradi pravilnega uporabljanja predpisov iz členov 3. in 4. zakona z dne 10. aprila 1929. o amnestiji in aboliciji dejanj, kaznivih po zakonih o neposrednjih davkih, taksah, trošarini in carini, predpisujem na podstavi omenjenih členov in po zaslišanju carinskega sveta ta-le navodila: . 1.) Carinarnica pozove v predmetih iz točke I. člena 3. obdolžence in obsojence, naj vplačajo redne carinske davščine, izračunjene po obči carinski tarifi, razen monopolne takse. Ko se redne davščine vplačajo, izda carinarnica, če se obsodilna odločba ni izdala na podstavi carinskega zakona samo odločbo o konfiskaciji tihotapskih monopolnih predmetov — tobaka, vžigalic in soli. Kjer pa so se te odločbe izdale in so obdolžene ali obsojene osebe vplačale redne davščine, ni treba izdajati odločbe o konfiskaciji po-sebe, ker je konfiskacija že obsežena z obsodilno odločbo, na katero se postavi samo glede denarne kazni pripomba, da se ne izvrši glede na zakon o amnestiji. Konfiscirano blago se izroči upravi državnih monopolov (monopolnemu oblastvu) z označbo oseb, ki imajo pravico do nagrade. Če se je v predmetih tega značaja po obsodbah, ki so postale pravnomočne pred dnem 13. aprila * Uradni list z dne 14. julija 1927., št 326/76. ** «Službene Novine kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca» z dne 18. maja 1929., št. 115/XLVIII. 1929., že kaj pobralo bodisi v rokih, bodisi drugače, se to ne sme ,vrniti, ampak iz pobranega zneska je treba poravnati redne carinske davščine, če se niso pobrale prej; z eventualnim ostankom pa je postopati po členu 204. carinskega zakona. Carinarnica naj vpošteva, da se uporablja postopanje po tej točki samo na kazniva dejanja, ki so bila storjena do vštetega dne 29. februarja 1928. in s katerimi so se prekršili: zakon o monopolu tobaka in zakon o monopolu soli kakor tudi zakon o novih državnih monopolih s tihotapstvom vžigalic; na ta kazniva dejanja se mora sedaj uporabljati amnestija tudi glede kazni, ki jih je bilo treba izreči v teh predmetih po carinskem zakonu. 2.) Carinarnice pozovejo v predmetih iz točke 11., člena 3. obdolžence in, obsojence, naj vplačajo redne carinske davščine po minimalnih ali pa po pogodbenih stopnjah, če so minimalne stopnje znižane s pogodbenimi tarifami. Ko se vplačajo davščine in izda carinarnica, če se obsodilna odločba ni izdala, odločbo o blagu, kakor je to določeno tudi v točki 1.) tega razpisa, ako spada blago pod konfiskacijo; ako pa ne spada pod konfiskacijo, kakor velja to za dejanje iz pripombe 1. pri členu 166. carinskega zakona, dä carinarnica blago po vplačilu rednih carinskih davščin lastniku na razpolago. Konfiscirano blago se postavi na prodaj, z denarjem pa je postopati po členu 204. carinskega zakona. Ce se je zaradi teh kaznivih dejanj že kaj pobralo kot denarna kazen bodisi v rokih, bodisi drugače ter so postale obsodbe pravnomočne pred dnem 13. aprila 1929., je treba iz tega zneska poravnati carinske davščine; z ostankom kakor tudi z izkupičkom za prodano blago, če je spadalo pod konfiskacijo, pa se izvrši razpored. V predmetih, kjer znaša kazen nad pet tisoč dinarjev, se ta znesek odbije od celokupne kazni; taksa iz tar. št. 229. taksne tarife pa se pobere po ostanku kazni, ki jo je izvršiti. Za kazniva dejanja, kjer je osporjenih več vrst blaga, med katerimi je tudi kaj takega blaga, ki je nanje uporabiti amnestijo, odnosno abolicijo po točki II. člena 3., se zniža kazen, izrečena samo na to blago, ter se izvrši kazen za ostalo blago kakor tudi taksa iz tar. št. 229. taksne tarife, iz-računjena po ostanku kazni. Potemtakem mora postopati carinarnica glede kaznivih dejanj iz predhodnega odstavka tega razpisa tako le: Kjer se obsodilne odločbe še niso izdale, se morajo izdati z znižanim zneskom kazni; če so se že izdale in so se pritožbe vložile ali ne, se izvrše popravki odločb pri carinarnicah; v predmetih, ki so že pri državnem svetu, pa se zniža izračun kazni, ko se vrnejo carinarnicam, kolikor ni spor rešen v obsojenčevo korist. Če pritožbe ni, se konstatira na predmetih samih znesek, ki se obsojencem odpušča. To vse ob pogoju, da se predhodno poberejo redne carinske davščine na ono blago, glede katerega se odpušča izrečena kazen. Kjer blaga ni ali kjer se blago vrne lastniku (pripomba I. k členu 166. carinskega zakona), je treba vsoto, vloženo z referatom v državno blagajno kot redne carinske davščine, konstatirati (podatki vknjižbe) na dotičnih predmetih in te razbremeniti v kontrolniku carinskih kaznivih dejanj. Če pa je kaj preostalega denarja, se izvrši z njim razpored, kolikor se je denar pobral po obsodbah, ki so postale pravnomočne pred dnem 13. aprila 1929. S točko II. člena 3. so odpuščena kazniva dejanja, storjena s predmeti, ki služijo posredno ali neposredno za prehrano in za obleko. Za predmete prehrane je smatrati: žito in mlevske izdelke, droži, kruh in vse ostale jestvine iz moke; sočivje in zelenjavo, tudi konser-virano; jedilna olja; sadje in plodove za jed, presne, posušene ali konservirane; kolonialno blago in kavne nadomestke; živino in perutnino, divjačino, mleko in mlečne izdelke, jajca in med; jedilno mast, meso vseh vrst in vse predelke iz njega; presne, suhe in konservirane ribe kakor tudi ribje izdelke; morske in sladkovodne živali za jed; sladkor, bonbone, čokolado itd. Za oblačilne predmete je smatrati: obleko, rute, predpasnike, robce, kravate, ovratnike, perilo, klobuke, trakove, vse vrste kap, nogavice, obuvala, sukanec, prejo vseh vrst, volno, tkanine itd. Odpuščena niso kazniva dejanja, storjena s spredaj imenovanimi predmeti, ki se ocarinjajo po avtonomni carinski tarifi ali po pogodbenih tarifah kot svileni. V spornih predmetih, kaj naj se smatra za predmet prehrane in obleke, odloča ministrstvo za finance — oddelek za carine. Izrečno so izvzeta od amnestije in abolicije monopolna in druga kazniva dejanja, storjena s prepovedanim blagom in z blagom, vezanim na dovolitev uvoza ali izvoza, kakor tudi dejanja, glede katerih so krivci v povratku (člena 152. in 168. Carinskega zakona). Redne carinske davščine se morajo pobrati od oseb, navedenih v točkah I. in II. člena 3., najdlje do dne 31. julija 1929. Če se redne carinske davščine ne plačajo, jih pobere carinarnica po tem roku po veljavnih carinskih predpisih. Če pa obdolženec neče plačati rednih carinskih davščin, ker se sam ne šteje za krivega in smatra, da blago ni bilo tihotapljeno, se mora kazensko postopanje nadaljevati, dokler se ne reši z izvršno odločbo vprašanje kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti. Šele potem in če se izreče obsodba, naj uporabi carinarnica zakon o amnestiji, in sicer tako, kakor je zgoraj razloženo. 3.) Po točki III. člena 3., obseza amnestija vsa kazniva dejanja iz členov 81. in 121. carinskega zakona in člena 16. carinsko-poštnega pravilnika, storjena do dne 31. marca 1929., in sicer za kazni, določene v teh členih, kakor tudi za kazni iz člena 165. carinskega zakona in za kazen, če se ne izroči blaga po členu 81. carinskega zakona. Če vozniki, omenjeni v točki III. člena 3., ne izroče blaga po členu 81. carinskega zakona, se torej vobče ne uporablja kazensko postopanje po členu 165., najsi bi zadevala odgovornost, da se blago ni izročilo, tudi koga drugega. V predmetih iz točke III. člena 3. konstatirajo carinarnice na aktu samem ustavitev postopanja s podatki o vknjižbah rednih carinskih davščin, ki jih predhodno poberejo od lastnika blaga, in nato razbremene kontrolnike. Vsebino blaga ugotavljajo carinarnice po spremnih dokumentih, fakturah itd. Kjer so podatki v dokumentih nezadostni, zahtevajo izjavo lastnikov o vsebini tovorov-paketov ter jih nanjo zaprisežejo pri pristojnem oblastvu. Prav tako je zahtevati za potniško prtljago izjavo lastnikov o vsebini ter jih po potrebi zapriseči. Če ugotove carinarnice po izjavi, da ni bilo blaga za ocarinitev, jim ni pobirati davščin od obdolženih oseb. Če se lastniki blaga po kaznivih dejanjih iz točke III. člena 3. niso mogli izslediti ali če davščin ne morejo plačati, je treba davščine odpisati. Taki predmeti s konstatacijo, da se davščine ne morejo pobrati, se pošljejo ministrstvu za finance — oddelku za carine. Za vsa ta kazniva dejanja se pobirajo redne davščine v roku, določenem v točkah 1.) in 2.) tega razpisa. Minimalna, odnosno pogodbena postavka carinske tarife se uporablja samo v onih primerih iz točke 3.) tega razpisa, kjer se dä iz dokumentov nedvomno ugotoviti, da izvira blago iz pogodbene države. Odredba člena 4. pod I. navedenega zakona se uporablja v vseh primerih, kjer se zahteva ali kjer bi se moralo zahtevati od uvoznikov doplačilo manjka, ker se osporavajo zaradi formalnih pomot ali nepopolnosti potrdila o izvoru, ki so bila priložena carinskim deklaracijam in malim prizna-nicam, prejetim do vštetega dne 31. marca 1929., bodisi da so izšle te zahteve od glavne kontrole, krajevnih kontrol pri carinarnicah, revizijskih odsekov, bodisi od drugih carinskih kontrolnih organov, bodisi od samih angažiranih uradnikov. Formalne pomote in nepopolnosti .potrdil o izvoru blaga so: a) netočna številka, netočna oblika, znamka in številka tovorkov. b) manjša ali večja teža ali neoznačena teža; c) potrdila, ki jim je rok potekel; č) v katerih ni datuma ali v katerih je datum nepopoln; d) za katera se zahteva overovilo oblastva ali konzulata, pa tega overovila ni; e) ki so jih izdala pristojna oblastva izvorne države blaga ali ki se po razpisu C. br. 43.918 z dne 18. julija 1922. ne priznavajo; f) ki jih je sprejela carinarnica, kot pristojna, za pravilna, a se osporijo ob revizijskem pregledu dokumentov; g) ki so izpolnjena zoper veljavne predpise na razne načine. Za formalne pomote in nepopolnosti je smatrati tudi one, ki so nastale s popravljanjem, pri- pisovanjem ali predrugačevanjem takih >poedinih podatkov v potrdilih, ki niso odločilne važnosti, da bi se ocenil pogodbeni izvor blaga. Potemtakem so obsežena s členom 4. pod h tudi ona potrdila o izvoru blaga, ki niso izdana po veljavnih naših notranjih predpisih, če se vidi, da je dotično blago iz katerekoli pogodbene države. Doplačila so oproščeni uvozniki v primerih, kjer že obstoje izvršne odločbe o plačilu (carinar-nična odločba, odločba ministra za finance, odločba državnega sveta), če niso izvršene. Če se je izvršilo vplačilo do dne, ko je stopil ta zakon v veljavo, t. j. pričenši z dnem 13. aprila tega leta, se položeni denar ne vrne. Če pa se je v izvršilnih predmetih, ko je stopil ta zakon v veljavo, izterjava izvršila, se vrnejo tako pobrane vsote uvoznikom na njih pismeno zahtevo. Po točki II. člena 4. omenjenega zakona so oproščeni odškodnin državi vsi carinski uradniki, od katerih se zahteva ali bi se morala zahtevati odškodnina na podstavi člena 57. carinskega zakona zaradi manjkov, nastalih na kakršnikoli podstavi po dokumentih do dne 31. januarja 1929., če zadeva odgovornost za učinjeni manjek, ker je potekel rok iz člena 57. carinskega zakona, uradnike, bodisi da so še carinski uradniki, bodisi da niso, samo, če nimajo taki pogreški značaja disciplinskega kaznivega dejanja. Za disciplinsko odgovornost ni smatrati odgovornosti po členu 59. carinskega zakona, ker je ta določena tudi za nezavedno in nehote storjene pogreške, ki se lahko pripete pri izračunavanju ali pa pri drugih poslih, ki se opravljajo ob oca-rinjanju blaga. Amnestija se razteza na vse manjke, ki bi jih morali po preteku šestmesečnega roka povrniti carinski uradniki kot odgovorni računodajniki, seveda ob pogoju, da nima učinjeni manjek za posledico njih disciplinske odgovornosti. Za uporabo amnestije je vseeno, ali in kdaj je bil manjek ugotovljen; ampak glavno je, da je bil, kadarkoli ugotovljen, storjen po dokumentih, uradno ozname-novanih do dne 31. januarja 1929. Po zakonu o amnestiji ne gre za čas, ko se manjki ugotavljajo, nego za čas, iz katerega izvirajo, t. j.: časovni pogoj zakona je vezan na čas, iz katerega izvirajo dokumenti, ne pa na čas, ko se po njih manjki ugotavljajo. Od amnestije pa so izvzete vse odškodnine, ki izvirajo iz poslovanja carinskih uradnikov, izvršenega zlonamerno zoper predpise. Ali gre za disciplinsko odgovornost, presodi minister za finance, ker je pristojen, ocenjati pravilnost poslovanja po carinskih predpisih. Pod amnestijo spadajo ti le primeri: pogrešno izračunavanje in neobračunavanje davščin (seštevanje, množenje itd.), pogrešno uporabljanje tarifnih postavk, pogrešno izračunavanje raznih podatkov k tarifi, pogrešno uporabljanje pravil o tari, uredbe o tlakovini, trgovinskih pogodb s pogodbenimi tarifami in vseh drugih zakonov, razpisov, navodil, pravilnikov, rešitev, odločb itd., po katerih se pobirajo davščine, kakor tudi potrdila o izvoru blaga, pogrešno sprejeta zbog formalnih pomot in nepopolnosti i. dr. Če se je v predmetih te vrste pobrala celokupna vsota in če se je vložil denar v državno blagajno, se ne vrne. Vsote, ki so bile pobrane na račun teh doplačil, bodisi po izvršnih sodbah, bodisi po prepovedih, postavljenih zaradi varnosti, in ki niso vložene v državno blagajno ter se hranijo za varnost v depozitu^ se vrnejo onemu, ki so mu bile pridržane. Kjer so se vsote po prepovedih, postavljenih zaradi varnosti, pogrešno vložile v državno blagajno, a še ne obstoji izvršna sodba, se vrnejo. Vse poslovanje v takih predmetih vrše carinarnice tako, da konstatirajo na njih, da so amnestirani, odnosno abolirani z zakonom o amnestiji aboliciji itd., in že s tem je smatrati take predmete za rešene. O tem morajo carinarnice obvestiti oblastvo, ki je postavilo pripombo. Kolikor bi bili taki predmeti pri drugih oblast-vih, morajo zahtevati carinarnice od njih na p() 1 1 1 Krčevita Čakovec Ljutomer. . »dreven i 1 elost - 1 - Tctai aus. Maribor, levi breg. Skupaj . 1 2 1 1 • . 3 Konjice; Loče (Mlače 1 dvorec). Maribor, desni breg: Slovenska Bistrica (Slovenska Bistrica 1 dvorce), Studenice (Studenice 1 dvorec). Ptuj: Trnovci-Sela (Barislovci 1 dvorec). Sustave c. Prelog: Prelog (Prelog 1 dvorec). Garje konj. Ptuj: Gajevci (Placarovci 1 dvorec). Mehurčasti izpuščaj. Čakovec: Štrigova (Štrigova 2 dvorca). Maribor, desni breg: Studenice (Studenice 1 dvorec). Maribor, levi breg: Lajteršberg (Lajteršberg in Počehov po 11 dvorec). E 3365/28—12. 1029 Dražbeni oklic. Na predlog' Ogrizka drja. Antona bo dne 15. junija 1929. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nepremičnin; zemljiške knjige: 1.) Verpete, vi. št. 165: hiša z gospodarskim poslopjem hi pri-teklino, cenilna vrednost 23.113 Din 50 p, zemljišče, cenilna vrednost 22.498 Din 20 p, skupaj 45.611 Din 70 p, najmanjši ponudek 30.407 Din 80 p; 2.) Dol, vi. št. 65: njiva, pašnik v izmeri 2855 m2, cenilna vrednost 470 Din 10 p, najmanjši ponudek 313 Din 40 p; 3.) Dol, vh št. 98: njive in travnika v skupni izmeri 9528 m2, cenilna vrednost 4352 Din 20 p, najmanjši ponudek 2901 Din 46 p; 4.) Dol, vi. št. 99: travnik v izmeri 1605 ni2, cenilna vrednost 642 Din, najmanjši ponudek 428 Din. K nepremičnini ad 1.) spadajo te-ie pritekline: 1 krava, 1 telica, vozovi in gospodarsko orodje v cenilni vrednosti do polovice 5613 Din 50 p. Vadij: ad 1.) 4561 Din 17 p; ad 2.) 47 Din 1 p; ad 3.) 435 Din 22 p; ad 4.) 64 Din 20 p. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Okrajno sodišče v Celju, oddelek III., dne 23. aprila 1029. E 292/29 — 12. 996 | Dražbcni oklic. Na predlog Antolinca Josipa, posestnika na Grobelnem, bo dne 21. junija 1929. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Ostrožno, vi. št. 96: hiša z gospodarskim poslopjem, cenilna vrednost 10.100 Din, zemljišča, cenilna vrednost 36.631 Din 75 p, skupaj 46.731 Din 75 p; zemljiška knjiga Košnica, vi. št. 40: gozd in vinograd, cenilna vrednost 5710 Din 50 p —• skupaj 52.442 Din 25 p; najmanjši ponudek 34.961 Din 50 p. Preživitne pravice Ribežla Martina in Ribež-love Jožefo 35.900 Din. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Vadij: 5244 Din. Okrajno sodišče v Celju, oddelek III., dne 4. maja 1929. E 3826/28—12. 933 Dražbeni oklic. Na predlog Celjske posojilnice, d. d. v Celju, bo dne 2 2. junija 192 9. ob devetih pri tem sodišču v sobi št. 4 na podstavi obenem odobrenih pogojev dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Tomaž: vi. št. 8, 2 hiši z gospodarskim poslopjem, cenilna vrednost 12.500 Din, zemljišča, cenilna vrednost 23.206 Din 36 p; vi. št. 79, zemljišča, cenilna, vrednost 2466 Din 26 p — skupaj 38.172 Din 62 p, najmanjši ponudek 25.448 Din 48 p. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Vadij: 3817 Din 26 p. Okrajno sodišče v Celju, oddelek III., dne 4. maja 1929. E 348/28—11. 793 Dražbeni oklic. Dne 6. junija 1929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga, Grahovo, vi. št. 23, polovice vi. št. 727 in vi. št. 756. Cenilna, vrednost: 2700 Din; najmanjši ponudek: 1701 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Cerknici, oddelek II., dne 10. aprila 1929. E 103/29—5. 680 Dražbeni oklic. Dne 18. junija 1929. ob pol desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Murski vrh-Zasadi, vi. št. 15. Cenilna vrednost: 45.732 Din 50 p; vrednost pri-teklin (všteta v cenilni vrednosti); najmanjši ponudek: 30.495 Din 70 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki j.e ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, dne 10. aprila 1929. E 68/29—9. 929 Dražbeni oklic. Dne 18. junija 1929. ob tri četrt na devet bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Orehovci, vi. št. 53. Cenilna vrednost: 7146 Din; najmanjši ponudek: 4764 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ue mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na, dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, dne 14. maja 1929. E 123/29—10. 995 Dražbeni oklic. Dne 17. junija 1 929. ob devetih bo na licu mesta v Dobah dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Kostanjevica, vi. št. 140 (hiša z gopodarskim poslopjem, 3 gozdi, 4 njive, 1 vrt, 1 travnik1 in 2 pašnika). Cenilna vrednost: 102.144 Din 43 p; vrednost pritok lin: 9480 Din; najmanjši ponudek: 74.416 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kostanjevici, dne 17. maja 1929. E 89/29—6. 856 Dražbeni oklic. Dne 1 1. junija 192 9. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi st. 3 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Št. Vid, «vi. št. 89. Cenilna vrednost: 43.824 Din 60 p (po odbitku preživitnilh pravic v vrednosti 18.725 Din čista vrednost 25.099 Din 60 p); vrednost priteklin: 150 Din; najmanjši ponudek: 16.733 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravna! v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Kozjem, dne 15. aprila 1929. E 220/29—4. 681 Dražbeni oklic. Dne 8. junija 1 929. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin; zemljiška knjiga Sv. Jedert, vi. št. 153 (kmetiško posestva v Trnovem hribu št. 37). Cenilna vrednost: 5210 Dih; vrednost priteklin: 680 Din; najmanjši ponudek: 3473 Din 32 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki j,e ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Laškem, oddelek II., dne 5. aprila 1929. E 246/29—4. 991 Dražbeni oklic. Dne 15. junija 1929. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Mišji dol, vi. št. 47 (kmetiško posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem v Lipen-dolu št. 16). Cenilna vrednost: 20.804 Dim; najmanjši ponudek; 13.870 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Laškem, oddelek L, dno 22. aprila 1929. E 240/29—6. 992 Dražbeni oklic. Dne 2 2. junija 1929. ob pol devetih ho 1)T* podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: 1.) zemljiški knjiga Sv. Jurij nad Turjem, vi. št. 74 (hiša št. 4 pri Sv. Juriju nad Turjem s kmetiškiič posestvom), in 2.) zemljiška knjiga Sv. Štefan, vi. št. 122 (kmetiško posestvo pri Sv. Štefanu št. 37). Cenilna vrednost: ad 1.) 4523 Din 15 p in ad 2.) 6019 Din 10 p; najmanjši ponudek: ad i.) 3015 Din Ln ad 2.) 4127 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, 14 je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Laškem, oddelek IL, dne 26. aprila 1929. E 256/29—5. 993 Dražbeni oklic. Dne 2 2. junija 1 9 29. ob pol devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Marno, vi. št. 133 (hiša št. 41 v Marnem z gozdom in pašnikom). Cenilna vrednost: 12.790 Din; najmanjši ponudek: 8527 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred za-četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Laškem, oddelek II., dne 26. aprila 1929. E 803/29. 847 Dražbeni oklic. Dne 13. junija 1929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Vič, vi. št. 857. Cenilna vrednost: 119.265 Din; najmanjši ponudek: 61.470 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem nairoku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, (ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek V., dne 30. aprila 1929. E 7795/28—7. 848 Dražbeni oklic. Dne 11. junija 1929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnih! zemljiška knjiga za katastrsko občino Slivnico, vi. št. 111. Cenilna vrednost: 72.423 Din 60 p; najmanjši P°' nudek: 48.282 Din 40 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku prod začetkom dražbe, sicer bi so ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, tki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek V., dne 30. aprila 1929. E 25/29—9. V28 Dražbeni oklic. Dne 21. junija 1929. ob desetih bo pri 1kkI' pisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin-zemljiška knjiga za katastrsko občino Šentpetrsko predmestje, I. del (v Ljubljani), vi. št. 334. Cenilna vrednost: 89.215 Din; najmanjši P°IlU dek: 59.478 Din. Pravice, iki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti Prl sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred ^ četkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavlja j glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravna I v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 10. maja 1020. E 1004/29—9. 936 Dražbeni »klic. Dne 2 5. junija 1929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Šmarje, vl- št. 212. Cenilna vrednost: 272.354 Din 66 p; najmanjši ponudek: 181.536 Din 44 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 12. aprila 1929. zemljiška knjiga za davčno občino Vumbah. vl. št. 70. Cenilna vrednost: 38.070 Din; vrednost priteklin: 2875 Din; najmanjši ponudek: 27.300 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer hi se ne mogle več uveljavl jati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ptuju, Cenilna vrednost: 38-19 Din 50 p; najmanjši ponudek: 2566 Din 32 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku prod zadetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati tflede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 16. maja 1929.'' E 7448/28. 998 Dražbeni oklic. Dne 2 7. junija 1 929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 15 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Krakovsko predmestje (v Ljub-^ni): i.) polovne vl. št. 7, v.) vl. št. 135 in 3.) vl. Cenilna vrednost: ad 1.) 142.856 Din 6p, ad 2.) 659.438 Din in ad 3.) 118.040 Din; najmanjši po-nudek; ad 1.) 71.429 Din, ad 2.) 329.719 Din in ^ 3.) 59.020 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je u&bit na uradni de«ki tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 16. maja 1929. E 2739/27. 1002 E 9556/28—6. 800 Dražbeni oklic. Dne 14. junija 1929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Fram, vl. št. 100, 273. 120 in 341. Cenilna vrednost: 43.233 Din 30 p; vrednost pri-teklin zavezane polovice: 865 Din (že všteta v cenilni vrednosti); najmanjši ponudek: 28.822 Din 20 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek IV., dne 17. aprila 1929. E X 163/29—9. 923 Dražbeni oklic. Dne 21. junija 1929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Studence, vl. št. 4. Cenilna vrednost: 141.890 Din 75 p; najmanjši ponudek: 77.843 Din 50 p. Pravice, ki no bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle voč uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnaj v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Dražbeni oklic. Dne 2 6. junija 1 929. ob desetih bo pri podpiranem sodišču v sobi št. 15 ponos'na dražba nepre-oiičnin; zemljiška knjiga Stara vas, vl. št. 77. Cenilna vrednost: 66.939 Din 13 p; vrednost pri-teklin: 300 Din; najmanjši ponudek: 33.469 Din 57 p. Dravice, ki ne bi pripuščale družbe, je oglasiti pri ^-difiču najpozneje pri dražbenem naroku pred za-u ‘koni dražbo, sicer bi se ne mogle več uveljavljati S ^oe nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je Ktbit lla uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljubljani, dne 23. maja 1929. E 106/29. 935 Okrajno sodišče v Mariboru, oddelek X., dno 24. aprila 1929. E 60/29—5. 744 Dražbeni oklic. Dne 17. junija 1929. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stara vas, vl. št. 13 in 834. Cenilna vrednost: 125.900 Din; vrednost priteklin: 3600 Din; najmanjši ponudek: 86.334 Diu. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku prod začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Dražbeni oklic. . * >u<> ' J u n I j a 19 2 9. ob osmih bo pri podpisanem sodišču V sobi št. 4 dražba nepremičnin: a) zemljiška knjiga Noršinci, vl. št. 18, in b) zem-kliška knjiga Babinci, vl. g p 21 Cenilna vrednost: ad a) 30.736 Din in ad b) 6198 »»i 75 p; vrednost priteklin: ad a) 5475 Din- naj-■niuijši ponudek: ad a) 20.490 Din 60 p in ad b) 4132 Din 50 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred za-^‘tkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Hl^de nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je ll‘l )i"t na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Ljutomeru, oddelek II., dne 11. maja 1929. Okrajno sodišče v Mokronogu, oddelek II., dne 3. aprila 1929. E 82/29—7. 855 Dražbeni oklic. Dno 8. junija 1929. ob osmili bo na licu mesta v Dankovcih dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dankiovci, vi. št. 21, in 187 (hiša z gospodarskim poslopjem, njive, travniki in gozdi). Cenilna vrednost: 94.011 Din; najmanjši ponudek: 61.674 Din 1 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražite, sicer bi so ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki jei ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. E 8268/28—11.------------------- 747 Dražbeni oklic. Ene 7. junija 1 9 29. ob devetih bo pri pod-isaiieTTi sodišču v sobi št. 27 dražba nepre.niičiiiii: jsomljigka knjiga za katastrsko občino Slivniško Fo-vorje, vl. št. 18. Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 20. aprila 1929. E 1198/28. 810 Dražbeni oklic. Dne 11. junija 192 9. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: dne 22. aprila 1929. E E 134/29—4. 861 Dražbeni oklic. Dne 15. junija 1929. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Stari trg, vl. št. 5. Cenilna vrednost: 16.253 Din 20 p; vrednost priteklin: 150 Din; najmanjši ponudek: 10.835 Din 50 p. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bil se ne: mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Slovenjgradcu, oddelek L, dne 2. maja 1929. E 719/28—6. 745 Dražbeni oklic. Dne 5. junija 192 9. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Dobrina, vl. št. 108. Cenilna vrednost: 22.648 Din 50 p; vrednost priteklin: 1085 Din; najmanjši ponudek: 15.099 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski toga sodišča. Okrajno sodišče v Šmarju pri Jelšah, oddelek II., dne 15. aprila 1929. E 64/29. 930 Dražbeni oklic. Dne 4. junija 1929. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba osminkle nepremičnin: zemljiška knjiga Šoštanj, vl. št. 85. Cenilna vrednost: 5480 Din; najmanjši ponudek: 3660 Din. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku prod začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče v Šoštanju, dne 4. aprila 1929. E 626/28. 1003 Dražbeni oklic. Dne 2 0. j u n i j a 1 9 2 9. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga za katastrsko občino Vransko, vl. št. 26.: poslopja, cenilna vrednost 585.000 Din, zemljišča, cenilna vrednost 692.194 Din; zemljiška knjiga za katastrsko občino Tež o v o, vl. št. 68: zemljišča, cenilna vrednost 56.693 Din 50 p; zemljiška knjiga za katastrsko občino Ločico, vl. št. 112: zemljišča, cenilna vrednost 33.340 Din: vrednost priteklin 15.190 Din —. skupaj za petinko 276.483 Din 50 p; najmanjši ponudek 163.203 Din. Pod najmanjšim ponudkom se ne bo prodajalo. Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je oglasiti pri sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se no mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče na Vranskem, dne 8. maja 1929. Razglasi raznih uradov in oblasta?. Št. 319/prez/29. 3—1 Razpis. Na. juridičnj fakulteti v Ljubljani se razpisujeta: 1. ) mesto docenta ali izrednega ali rednega profesorja za pravno zgodovino (historijo) južnih Slovanov; 2. ) mesto docenta, ali izrednega ali rednega p r o f e s o r j a za javno, v prvi vrsti za državno in meddržavno pravo. Prosilci za te mesti naj. vlože pravilno opremljene in kolkovane prošnje, ki naj se jim dodado Curriculum vitae in znanstveni spisi, in sicer prosilci za mesto pod 1.) do dne 9. j u 1 i j a 1 9 29., prosilci za mesto pod 2.) pa do dne 31. decembra 19 29. pri podpisanem rektoratu. Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani, dne 25. maja 1929. Rektor: Vidmar s. r. Št. 9200/1929. 981 Razglas. Ker se je dosedanja lovska zakupna pogodba razvezala, bom oddajal lovsko pravico občine G o • r e n j e g a p o 1 j a v zakup na javni dražbi za dobo od dne 1. avgusta 1929 do dne 31. maja 1935. dne 1 5. j u 1 i j a 192 9. ob enajstih v poslopju sreskega poglavarja v Novem mestu (soba št. 20). Dražbeni in zakupni pogoji so interesentom razgrnjeni na vpogled med uradnimi urami v sobi št. 17. V N o v e m m e s t u, ihre 18. maja 1929. S reski poglavar: Kaki s. r. Št, 4536/8—.1929. 980 Objava. Bivši gostilničarki M a t z o v i Mariji v Ptuju jo violiki župan mariborske oblasti s pravnomočno odločbo O. br. 2737/1 z dne 2. novembra 1927. razveljavil potrdilo o osebni pravici za izvrševanje gostilniškega obrta, ki ji je bilo izdano pod O. br. 2449/1 z dne 8. januarja 1927. Ker je Matz Marija dekret o osebni pravici baje izgubila, ga proglašam za neveljavnega. V Ptuju, dne 23. maja 1929. Sreski poglavar: dr. Vončina s. r. Vabilo na redni občni zbor, ki ga bo imelo Društvo za vzdrževanje otroške bolnice v Ljubljani dne 12. junija 1 929. ob šestnajstih v ravnateljski pisarni splošne bolnice v Ljubljani s tem dnevnim redom: 1. ) Poročilo predsednikovo in odbornikih funkcionarjev. 2. ) Slučajnosti. 985 V Ljubljani, dne 25. maja 1929. Društveni odbor. 979 Razglas. XXXIII. redni občni zbor delničarjev Dolenjskih železnic se bo vršil v sredo dne 19. junija 1 929. ob 11. uri v družbeni pisarni v Ljubljani, Gradišče št. 7/1. Gospodje delničarji se s tem vabijo na ta občni zbor. Dnevni red: 1. ) Predložitev upravnega poročila, za leto 1928. 2. ) Predložitev računskega zaključka za leto 1928. 3. ) Določitev števila in volitev članov v upravni svet. 4. ) Volitev revizijskega odbora. 5. ) Sklepanje o dopisu komisarja, oblastne samouprave, s katerim je odklonil jamstvo dežele Kranjske, določeno v § 12. družbenih pravil, in eventualna izpirememba družbenih pravil. * * * Oni gospodje delničarji, ki hočejo izvrševati glasovalno pravico, naj vlože svoje delnice s konsignacijo v dveh izvodih najkesneje do vštetega dne 8. junija 1929. v družbeni pisarni, kjer dobe izkaznico za občni zbor. Vsakih 10 diednic upravičuje do enega glasu. Če se hoče dati delničar zastopati po pooblaščencu, mora svojeročno podpisati pooblastilo na drugi strani izkaznice. Upravni svet Dolenjskih železnic. 986 Stanje Narodne banke kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev dne 22. maja 1929. Aktiva. Dinarjev Metalna podloga...................... 347,164.113-54 Posojila........................... 1.527,570.496-81 Račun za odkup kronskih novčanic 1.006,914.840-97 Račun začasne zamene................. 227,808.264-49 Dolg države........................ 2.966,355.034— Vrednost državnih domen, zastavljenih za izdajanje novčanic . . 2.138,377.163—-Saldo raznih računov................. 514,898.066-35 Pasiva 8.729,087.97946 Glavnica Din 50,000.000 v kovanem zlatu: od te vplačano .... 30,000.000—• Rezervni fond......................... 11,709.427-40 Novčanice v obtoku................. 5.032,871.010—• Državni račun začasne zamene . . 227,808.364-49 Terjatve države po raznih računih 230.935. H9-43 Razne obveznosti ...... 974,331.124-84 Terjatve države za zastavljene domene ............................... 2.138,377.163-— Nadavek za kupovanje zlata za glavnico in fonde...................... 83,055.870—-; 8.729,087.979-16 V metalni podlogi se računi: dinar v zlatu za en dinar, angleški funt za 25 dinarjev, dolar za 5 dinarjev, lira za en dinar, švicarski in francoski frank za en dinar, dinar v kovanem srebru za en dinar itd. Obrestna mera po eskontu menic — za vse bančne dolžnike brez razlike — 6 % na leto. Obrestna mera za posojila na zastave 8 % na leto. 1009 Objava. Izgubil sem izpričevalo V. razreda državne gimnazije v Kranju iz šolskega leta 1925./1926. na ime: Strnad Egon iz Novega mesta. Proglašam ga za neveljavno. Strnad Egon s. r. 973 Računski zaključek Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode, d. d. v Ljubljani, za leto 1928. Paaiva. Aktiva. Bilanca z dne 31. decembra 1928. Razne objave. Vabilo na VI. redni občni zbor, ki ga bo imela Prometna banka, d. d. v Ljubljani, dne 15. junija 1929. ob 15. uri (ob 3. uri popoldne) v lastni hiši v Ljubljani, Pred škofijo. Dnevni r e d: 1. ) Poročilo upravnega sveta o poslovnem letu 1928. 2. ) Poročilo nadzorstvenega sveta. 3. ) Odobritev bilance za leto 1928., podelitev ab-solutorija upravnemu svetu in sklepanje o porabi čistega dobička. 4. ) Volitev upravnega sveta. 5. ) Volitev nadzoraištva. 984 6. ) Sklepanje; a) o tem, da se podaljša pooblastilo upravnemu svetu, izvesti zvišbo delniške glavnice za 2,500.000 Din na 7,500.000 Din; b) o tem, da se potrdi sklep občnega zbora z dne 12. junija 1928. glede izproinembe § 3. družbenih pravil. 7. ) Slučajnosti. * * 5}*. Po § 9. družbenih pravil imajo pravico glasovanja na občnem zboru delničarji, ki polože pri Prometni banki, d. d. v Ljubljani, šest dni preti zborovanjem najmanj deset delnic. Ce so delnice že v depotu pri zavodu samem, naj se zglase delničarji, ki se hočejo udeležiti tega: občnega zbora., najkesneje do dne 9. junija 1.929. v bančnih uradnih prostorih, kjer se jim izr oče legitimacijie. Na občnem zboru daje vsakih deset delnic po en glas (§ 11. družbenih pravil). Upravni svet. Din P 1.) Blagajna 369.673 7(j 2.) Tvornice Vevče, Goričane in Medvode 19,534.996 67 3.) Gozdno posestvo Jatna ....... 371.555 83 4.) Sirovine in polfabrlkati 10,630.314 78 5.) Papir 2,997.650 9o| 6.) Dolžniki za blago 16,041.809 7lj 7.) Devize in razni dolžniki 690.878 29 8.) Vrednostni papirji: a) lastni 465.000 — b) last drja. Karla Trillerja pokojninskega sklada 625.000 H |51,726.879 88 1. ) Delniška glavnica.................... 2. ) Rezerve: I. Redni rezervni sklad.............. II. Rezervni sklad za eventualno padanje cen blagovnih zalog................ III. Rezervni sklad za dubiozne terjatve IV. Ažijska rezerva................... V. Rezervni sklad za kurzne izgube pri eksportu........................... VI. Rezervni sklad za pokrivanje škod po členu 3. valorizacijskega zakona . . 3. ) Nedvignjene dividende................ 4. ) Upniki .............................. 5. ) Pokojninski in podporni skladi: I. Drja. Karla Trillerja pokojninski sklad za uradništvo in mojstre........... II. Delavski pokojninski in preskrbovalni sklad.............................. lil. Podporni sklad za uradništvo . . . 6. ) Dobiček: prenos dobička iz leta 1927. . . . čisti dobiček za leto 1928......... Din P 25,000.000 - 1,055.848 61 917.557 -19 1,325.000 — 6,417.005 92 400.000 — 1,792.171 70 3.328 — 10,466.020 38 1,136.682 — 478.066 — 54.501 23.816 63 2,656.882 il 51,726.879 88| Izdatki. Račun izgube in dobička z dne 31. decembra 1928. Prejemki. Din Pj Din 1.) Upravni stroški 2,199.205 18 1.) Prenos iz leta 1927 23.816 63 2.) Davki 2,146.376 33 2.) Kosmati dohodki za leto 1928 11,204.339 53 I 3.) Obresti 975.207 20 ! 4.) Odpisi 3,226.669 07 I 5.) Čisti dobiček za leto 1928., vštevši pre- nos iz leta 1927 2,680.698 78’ ||l 1,228.156 56 11,228.156 56 Objava Po sklepu občnega zbora z dne 24. maja 1929. se bo izplačevala izza dne 1. junija 1929. za poslovno leto 1928. proti kuponu št. 9 družbenih delnic 8°/ona dividenda, t. j. Din 8 nft delnico, pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in pri Opštem Jugoslovenskem bankarskem društvu, a. d. u Zagrebu. V Ljubljani, dne 24. maja 1929. Upravni »vet. Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani. —Tiska in izdaja: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani-