Zgodnja
cerkven list.

Danica izhaja vsak petek na celi poli, in velja po puiti za celo leto 4 gld. 60 kr., za pol leta 2 gld. 40 kr , za cefert leta 1 gld. 30 kr. V tiskarnici sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2 gld., za .etert leta 1 gl; ako zadene na ta dan praznik, iride Danica dan poprej.
List 7.
Tečaj
V Ljubljani 16. svečana 1877.
Križev pot. *)
Christus ad mortem damnatur.
Ave Jesu, qui damnaris Et ad crucem mox raptaris,
Sie juh en te praeside. Fac, o Jesu, ut loijuendo Et judicium ferendo Parcam innocentiae.
Jesus suscipit crucem super humeros.
Ave Jesu, <jui onustus Gravi cruce, etsi justus, Ad tormenta properas. Fae, o Jesu, ut amanter Hauriam, sed et constanter Omnes hic miserias.
Jesus prima vice suh cruce cadit.
Ave Jesu, qui jam fessus, Gravi jugo erucis pressus,
Prima vice laberh. Fae, o Jesu, ut deplorem Priraum casum et errorein Copiosis Jaervmi?.
Jesus crucem bajulans occurit Matri suae. Ave Jesu, eujus pia Venit Mater hie Maria Luctu plena obviam. Fae, o Jesu, ut te Patrem Et Mariam meam Matrem Posthac semper diligam.
I.	Postanek.
Jezus k smert obsojen.
Češen Jezus! že se sklepa Sodba kriva, sodba slepa,
V	smert na križu Te izda! Daj, <> Jezus, koder hodiin, Da krivo nikolj ne sodim
In ne trem nedolžnega.
II.	Postanek.
Jezus vzamu križ na ramo.
Češen Jezus! ki na rame Križ zadel težak si za-me,
I- ljubezni greš umret. Daj, o J<'zus, da veselo Križev nosim težo celo, Kar jih tukaj je terpčt'.
III.	Postanek.
■Jezus pade pervič pod križem.
(Jesen Jezus! grozno mučen In pod težo križa sključen Padel pervič si na tla; Daj, o Jezus, da žalujem, Pervi padec objokujem
V	solzah serea bridkega
IV.	Postanek.
Jezus sreča svojo žalostno Mater
Češen Jezus, ki na poti Ljuba Mati Ti gre proti
V	morju silne žalosti; Daj, o Jezus, da Očeta Ljubim Te, — ljubezen sveta
Me priljubi Materi.
Christus uird zum Tode verurtheilt.
Ave Jesus! Du verstossen Auf den KreuzweR mit Erbos-en,
Da den Stab Pilatu* bricht! Gib, o Jezu, ineine Rede, Dass nie mit dein Keeht iu Fehde Sie der 1,'nschuld Urtbeil spricht.
Jesus nimmt das Kreuz auf seine Schultern. Ave Jesu! Kreuzbeladen Sehreitest Du auf Folterpfaden, Gotteslainm olin' alle Schuld. Gib, o Jesu. dass ich Siinder Trag', ein Kreuzeslobverkiinder, Siinder<trafe mit Geduld.
Jesus f ril It zum ersten Male unter dem Kreuzf.
Ave Jesu, tief erinattet! Keine Kast vvird Dir verstattet,
Als die Kast im schweren Fall. Gib, o Jesu, gib inir Thriinen, Krste Schuld und boses \Viihnen Ileischen meiner Thriinen Schwall.
lJer krenztragende Jesus begegnet s> iner
gebenrdeitni Mntter. Ave Jesu, Dein die siisse Mutter naht, dass sie Dieh griisse:
,,Ave Je9u!" Welch ein Schmerz! Gib, o Jesu, dass ich innig Vater Dich, und Kindes innig Griisse sie als Mutterherz.
*) Latinska beseda tega križcvega pota je iz: „Nilles de rationibus festorum S. Cordis Jesu etc." Prestava nemška od Emila Kingseis-a, slovenska od gosp. A. Dolinaija. — Znani Witt je k latinskemu in nemškemu tekstu naredil mojstersk napev — za vsako postajo drusega — po posebnih občutkih. K slovenski prestavi, ktera je poterjeua od v. č. Škofijitva ljubljanskega, bode e. P. Angelik vravnal primeren napčv.
Jstiis a Simone Cyrenaeo in bajulatione crucis adjuvatur. Ave Jesu, qaem ut ducem Simon portans tuam crucem
Sequi tandem debuit. Fac, o Jcsu, sim amicus Crucis, sed et inimicus
Ven t ris, quem men s respuit.
Veronica Cristo sudarium praesentat.
Ave Jcsu. cujiM vultum Spati«, plagis t.»t incultum
Terserat Vnonica. Fac, o Jcsu, nc idolum Pingam aliquod, scd sol u in Te in mca anima.
V.	Postanek.
Simon Cirenejic pomaga Jezusu križ nesti.
Česen Jezus, križ na rame Simon le x nevoljo vzame, Vendar mora nesti ga; Daj, o Jesus, da objamem Kriš sladko, slovo pa vzamem Od počutnosti mesa.
VI.	Postanek.
Veronika poda Jezusu potni pert.
Česen Jezus! ki razdjano Ti obličje, zapljuvano
Čistila Veronika; Daj, o Jezus, da ne mika Več tega sveta me slika, Ti mi bodi slast serca.
Secvndus lapsus Jem ad portam.
A ve Jesu, cujus cursuin Iogens pondus »istit rursum;
Ecce cadi6 denuo. Fac, o Jcsu, ne peccata Sacramento eipiata Repetam continuo.
Jesus filias Jerusalem alloquitur.
Ave Jesu, qui jussisti Flerc semet planetu tristi
Filias Jerusalem; Fac, o Jesu, ut hanc m ca m Conscientiam tam ream Potius ezaminem.
Jesus tertio cadit.
Ave Jesu, qui sub ligno Tuis humeris indigno
Tertio jam concidis. Fac, o Jesu, ut non cadam, Nec incautus largas vadam Vias consuetudinis.
Jesus vestibus nudatur et felle potatur.
Ave Jesu, qui nudaris, Felle etiam potaris
Ob intemperantiam. Fac, o Jesu, ut me veste Semper contegam honeste. Gulac non indulgeam.
Jesus cruci affigitur.
Ave Jcsu, humi stratum Quis te cruci conclavatum Laetus unquam videat? Fac, o Jcsu, ut pcrfectus Omnis meus sit affectus, Et vagari ncqueat.
VII.	Postanek.
Jezus pade drugič pod križem.
Češec Jezus! spet ustavi Križ na poti Te kervavi,
K tlam na novo Te podr£; Daj, o Jezus, da spoznanih Grehov — v spovedi opranih Ne ponavljam še in še.
VIII.	Postanek.
Jezus tolaži jeruzalemske žene.
Česen Jezus! naj le sebe Objokujejo, ne Tebe —
Hčeram praviš Sijonskim; Daj, o Jesus, milost eno: Vest mi zbudi obloženo, Da nad grehi se solzim.
IX.	Postanek«
Jezus pade tretjič pod križem.
Česen Jesus! križ teieči Dela trud Ti vedno veči,
V tretje padel si pod njim; Daj, o Jezus, da navadam Vprem se, — v grehe več ne padam, Zanaprej sveto živim.
X.	Postanek.
Jezusa slečejo in mu dajo žolča piti.
Češcn Jezus! slečen za-me Žeje strašne žge Te p lame, Ker netrezen sem hudo; Daj, o Jezus, naj pokriva Ude noša sramožljiva, Da sladnosti dam slovo.
XI.	Postanek.
Jezusa na križ pribijajo.
Česen Jezus! kdo terpeti, Kdo na križu kervaveti
Gledal bi Tc brez solzi? Daj, o Jezus, da vse moje Serce bo samo le Tvoje, Da ne ljubim več sveta.
Simon von Cgrene hilft Jesu das Kreuz tragen.
Ave Jesu, Pfadbereiter! Simon folgt, unwill'ger Schreiter
Unter'm Kreuze Dir vereint. Gib, o Jesu, dass ich willig Sei dem Kreuz, weil feind wie bil lig, Triebeo, die dem Geiste feind.
Veronika reicht Christo das Schvjeiss-
tuch dar. Ave Jesu, Du blutriinetig Angesicht, in Mitleid briinstig Pflegt Veronika Dich mild! Gib, o Jesu, meiner Seele, Dass kein Gotzenbild sie helle, Einsig Dein gottmenschlich Bild.
Jesus fallt zum ziveiten Male unter dem Kreuze.
Ave Jesu. Wied'rum hemmet Deinen Lauf die Last gestemmet,
Drtickt zu Boden Dich aufs Neu\ Gib, o Jesu, mir zu fliehen, Was im Beichtgericht verziehen Deine Liebe meiner Reu\
Jesus trostet die Frauen von Jerusalem.
Ave Jesu, der euch weinen Hiess ob euch und eure Kleinen,
Tochter von Jerusalem! Gib, o Jesu, dass beflissen Ich dies schuldige Gewi6sen
Priife streng vor Gottes Vehm!
Jesus fallt zum dritten Male.
Ave Jesu! Weh der Biirde, Ganz unwiirdig Deiner Wiirde!
Stursest hiu zum drittenmal! Gib, o Jesu, dass in Treue Der Gewdhnung Pfad ich scheue, Denn der reehte Weg ist schmal!
Jesus u:ird der Kleider beraubt und
mit Galle getrankt. Ave Jesu, gallgetranket, Mit Eniblossungsschtnach gekranket,
Weil der Mensch versank zum Thier! Gib, o Jesu, dass im Kleide Keuscher Scham ich nie mich weide An des Schlundes nied rer Gier!
Christus wird ans Kreuz geheftet.
Ave Jesu, hingestreeket, Qualdurehbohrt! Wer sieht ersehreeket
Soleh ein Leid und bleibet froh? Nimm, o Jesu nimm gefangen Mich, mein Fiihlen. mein Verlangen, Das zu oft ins Weite floh!
Jetus in cruce levatur et moritur.
Ave Jesu, dira sorte, Ac funesta crucis morte Denique qui moreris; Fac, o Jesu, ut per crucem Impetrem aeternam lucem AnimaKus miseris.
Jesus de cruce deponitur.
Ave Jesu, corpus tuum Mater hic in sinum suum
Recipit moestissima; Fac, o Jesu, ut corona Tua me, hoc quaeso, dona, Pungat, non superbia.
Sepultura Christi.
Ave Jesu. Colo multum Corpus tuum hic sepultum
Glorioso tumuio. Fac, o Jesu, doce pražim, Ut per sacram te Synaxim Corde condam limpido.
XII.	Po 8 ta n«* k.
Jezus umerje na križu.
Češen Jezus! ki se ločiš
V	groznih mukah, ko pretočiš Slednjo kapljico kervi;
Daj, o Jezus, daj odpreti
Dušam vernim raj presveti, Kri naj ogenj vic gasi.
XIII.	Postanek.
Jezus s križa snet in Mariji v naročje položen.
Češen Jezus! telo Tvoje
Sprejme Se v naročje svoje Mati vsa prežaljena;
Daj, o Jezus, to Te prosim,
Krono naj bodečo nosim, Ri ratre napuh serca.
XIV.	Postauek.
Jezusa v grob poloie.
Češen Jezus! s križa sneto
V	grobu zdaj počiva sveto Telo, vredno vse časti;
Daj, o Jezus, da objeti,
V	serce čisto Te sprejeti Smem pri mizi angeljski.
Jesus tcird am Kreuze erhoht und stirbt.
Ave Jesu! Grauses Leiden, Am Entsetzenskreuz verscheiden,
Giessend aus Dein letztes Blat! 'rib, o Jesu, Kreuzes wegen li. il und ew'gen Lichtes Segen Den Gefang nen in der Glut!
■J^sus icird vom Kreuze herab genom-men.
Ave Jesu! Gruss voli Trauer, Den Maria mit Todesschauer
Beut dem Sohn auf ihrem Sclioss! Gib, o Jesu, mir die Kror.e, Mutter, nimin sie ab dem Sohne, Mach' mich so der Hoffahrt los!
Jesus icird in s G rab gelegt.
Ave Jesu! Lichtumflossen
Ruht Dein Leib itn Grab verschlossen,
Wo der Andaeht Thriine Hiesst. Gib, o Jesu Hilf' und Weisung, Dass in heil gen Males Speisun :» Dich ein reines Hcrz utusih.Ksst.
f*. Karol Antonievič.
(Dalje.)
Konec julija mu okrajni prednik 8poroči, da naj se v Levov nazaj poverne. O tem piše: „Jutri se po vernem v Levov. Čutim veliko željo doma in med našimi ostati. Ce pride do tega, da nas razkropč, potem bom kakor v tujo zemljo presajena sadika kmalo zvenel. Kakor čuti otrok toliko večjo ljubezen in nagnjenost do svoje matere, ako jo vidi po krivem obrekovano in pregnano, tako se mi zdi, da tudi jaz nisem reda nikoli tako serčno ljubil, ko zdaj. Z božjo pomočjo bi se dal raji v kosce razBekati, kakor svojemu redu se izneveriti."
V Levov dospevši se podi k bolni svoji sestri, ki se je vidno bližaia grobu. Ko jo previdi s sveto Popotnico, zapusti nje duh ^ozemeljsko gorjč. Ravno v dan svojega godu spremljajo njeno truplo ra mirodvor. Sedaj je bil sam na zemlji: mati in sestra, soproga in otroci so šli pred njim. Torej piše: „Če dalje v življenje gremo, bolj samotna j" pri nas; čem bližji je verh, toliko bolj ternata prihaja pot in tako terga ljubi Bog naše serce polagoma od zemije, da ono sicer terpi, vendar pa v terpljenju ne omaga, ampak se terpeti uči."
Tudi v Levovu je bil naš Antonievič mil priproš-njik siromakov. Mnogo miloščine, ki mu je dohajala od bogatih, je šlo skozi njegove roke v roke ubozih. To je tista zveza, ki objema bogatega in revnega. Takrat, ko se je mnogo čvekalo od enakosti, bratovstvu in svobodi, ravno takrat je pisal nekemu dobrotniku tako-le: „Bog bi lahko svoje darove na zemlji enakomerno razdelil in vsacega z vsem za življenje potrebnim presker-bel, toda potem bi usahnil blagoviti studenec usmiljenja, iz kterega izvirajo vsi sprelepi občutki serca; raztergane bi bile naj svetejše vezi, ki ubozega z bogatim sklepajo in zastalo bi razodevanje dveh tako lepih krepoBti, po-
terpežljivosti in usmiljenja. Bog je v svoji modrosti in ljubezni tako naredil, da so ubogi dobrotniki bogatih in bogati dobrotniki ubozih. Bog je na zemlji ustanovil veliko narodno banko, v ktero deva ubogi svoje terp-ljenje, svojo jedinačino, svuje solze, bogati pa svojo mi-lošnjo in svojo usmiljenost. Sv. Janez milošojik, jeruzalemski patrijarh, je vsacemu prosjaku poljubil roko in se mu zahvalil, kakor da ne bi on prosjaku, ampak ta njemu milosti skazal. Kako nezapopadljiva skrivnost ljubezni našega Odrešenika je to, da je dovolil nam siromašnim, da smemo poitati njegovi dobrotniki! Da nam je dovolil ga živiti, ga oblačiti, mu njegove solze otirati, ga v slabosti tolažiti, v zapuščenoati obiskati: Kar komu mojih naj manjih storite, to storite meni."
To so načela, na ktera se sme zidati občni blagor, kajti ljudski blagostan, ki je zidan na tako podlago, se nikdar podreti ne more. Zidava pa, kakoršna se vzdi-guje dandanes, tako zidarjenje je piškavo in omahljivo, zato ker se je bati, da se v eni noči vse poare.
Prišlo je glasovito, razvpito in viharno leto 1848. Takrat, ko so vrele misli deržavam dajale nove oblike, je bil tudi avstrijski cesar Ferdinand v Levovu proglašen za kralja »poljskega" in P. Antonievič je v sv. Nikolaja cerkvi svojim rojakom razUgal pravo rodo-ljubje, ki se kaže v hasnoviti in lepi ljubezni, ne pa v slepi strasti, ktera mede in podira. Nektere verste iz njegovih pridig, ki jih je imel v tistih marovih dneh, k > so se valovi narodne navdušenosti divje kviško gnali, naj kažejo, kako je on domoljubje umeval.
Ko je poslanstvo Poljakov na Dunaj odšlo, je govoril nekoliko dni potem o poklicu, ki ga imajo narodi po Božji namenbi. »Božja volja je, da se vsi eden dru-zega ljubimo brez ozira stanu, vere in rodu; da si vsi narodi bratovsko roko podado, sever jugu, vzhod zahodu, da vsi narodi sklenejo vekovito zavezo ljubezni in edinosti v znožju Križa, pod blagoslovom Kristusovega namestnika na zemlji." Nadalje razpleta misel,
kako se pod cerkvenim vplivom razcveta domoljubje; „ne domoljubje minljive, begoče strasti, izhlapijive vne-tosti, ki za sebo; pušča jek glasno donečih besedi, ampak domoljubje vsterpljivoati, darežijivosti, sloge, lju bežni, zrelosti v mišljenji in močnosti v delovanji". Potem razkazuje govornik, da le poleg cerkvenega vpliva zamore prava narodnost obstati, narodnost, „ki ne goji narodnih grehov, ampak narodne krepost;". Poljsko je poklicano, pravi, da varuje Cerkev, da brani keršanstvo proti bojnim druhalim vzhoda. ,,Kako lep in velik poklic in kako zvesto ga je Poljsko izverševalo!" je navdušen klical, ko je jel slikati takratne čase, namreč:
„Glej, gosti oblaki prahu se vertinČijo kviško! Kakor megla kobilic prevlečejo tatarsk«. druhali deželo, kopita poganov teptajo trate Podoljske, mesta in vasi v ognji pepele; st: ;šni Allah-klic buči po zraku viharju enako. Tresi se. uboga Poljska, tvoja zadnja ura ti je odbila! — Ne, Poljska se nikdar ni tresla, kader je šlo za blagi čin, za veliko darežljivost. P* kam se naslanja tvoje upanje? Na Boga in na Božjo Mater v nebesih, na meč ob tvojem pasu! Kje so tvoji zidovi in jake terdnjave tvoje? Glej tukaj te čelade in te oklepe na svobodnih persih! Kje so tvoje vojne kardela, kje tvoja vojska? Poglej po vsej deželi: v vsakem dečku, ki je vešč v orožji, najdeš vojšaka! Mirno gre kmet za plugom: začuvši pa bojni hruš, zažene vse od sebe, si opaše zarjaveli meč in hiti na kervavi boj! Glej ga plemenitnika, obdanega od vnukov in pravnukov, ki zre v nesrečo oznanujoči plamen; sedaj povzdigne solzne oči k nebu, zapusti svoje in se poda na bojno polje. Glej, ta mladinjak kleči pred svojimi starši, oče mu daje podedovano orožje, mati pa, solzeča se in blago-sjovljajoča ga mu obeša na vrat podobo Matere Božje Cenštohovske, — zasede konja io se ne verne več. Ko je sv. Hedviga dobila poročilo o kervavi smerti svojega sioa Henrika v bitvi zoper Tatare, povzdigne v solzah plavajoča roke in oči v nebo in reče: „Zahvalim te, o Bog, da si mi dal tacega sina! Tebi priporočim njegovo dušo in upam, da jo k sebi vzameš!" Take so bile Poljske matere, taki so bili Poljski sinovi! Njih gro bove je vera posvetila. Cerkev je na-nje usadila križ, znamenje < drešenja, in vse kristjanstvo jim je naredilo
grobni napis: „Tukaj počivajo kosti naših rešiteljev!" [o so prišli k svetemu očetu Sikstu V poslanci, ki so prosili svetinj za Poljsko, jim je rekel: „Zares, vsa Poljska je svetinja, ker tam ni ped široke zemlje, da ne bi bila porošena s kervjo mučencev!" Ta kri vaših očetov, te solze vaših mater so bile njih slava. Posne majte njih čednosti in oni bodo v vas in vi v njih vekomaj živeli."
Tako je govoril P. Antonievič v dnevih občne razburjenosti, ko je z leče svaril svoje rojake pred nepremišljenim početjem. Ako tudi je sam serčno želel, da bi se njegova domovina zopet ustanovila; vendar tega nikoli ni spred oči zgubil, da njeg >v narod se mora der žati večnega cilja, ako če časuo obetati.
(Dalje sledi.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane, i Ali naj „ Matica slovenska11 Slovencem vero zatira f Dalje ) Pomnili je dalje, da Matica ima namen Slovencem koristiti, narod olikovati, ga povzdigovati, zlasti v edinosti vterjati; ne pa ga z zoper verskimi sanjarijami in praznimi izmišljijami motiti, kakor je n. pr. ,,darvinstvo ne ga razdirati, v versko vne-marnost, v nezadovoljnost, v vsaktero nesrečo tirati.
„Mladim" je sedanja Matica vse preveč pobožna,
preveč verska, ali kaj? dr. Tomanovo življenje je boje popisano, ,,kakor kacega pobožnega pušavnika, ne pa kakor pe«oika in politikarja". Od kod neki to imajo? Ali je za pesnika in politikarja dan drugi dekalog (Božje zapovedi), kakor za pušavnika? Ali ne mara Matica pobožne, cerkvene reči na svitlo daje?... Zdi se nam, da v tem pač dela premalo, ne pa preveč. Reklo se je, da bo Matica podpirala tudi cerkveno slovstvo, cerkvene reči na svitlo dajala; ali dozdaj v ničimur ni spolnila te naloge. Sklenjeno je bilo, n. pr., precej v začetku, da na svitlo dd Jirsekovo dogmatiko; toda nasprotovalo in godernjalo se je hudo od ene strani; poslednjič je bila ta reč z netim izgovorom (da je za sedanji čas pomanjkljiva, ali kaj?) pod klop veržena, kjer menda tudi ostane. S'ovenci pri takem nasprotovanji za versko vedo in najberže še iz druzih vzrokov blezo od Matice nimajo kaj dosti pričakovati in poterditi moramo, da versko polje je oziroma na višo, vedo zanemarjeno. Ako se bode hotlo v tej reči kaj začeti in napredovati, bo treba za to s kako novo napravo poskerbeti. Če se pomisli, kako nevedna je ravno tako imenovana ,inteligenci ja' v tem, kar višo versko omiko tiče, mora vsa-cega poštenega domoljuba žalost presuniti, da se ravno v obdelavi viši verske vede v sloveušini nič ne napreduje. Veliko denarja je duhovšina z vernim narodom vred vložila v Matico in ga vklada neprenehoma. Ko bi bila tolike zneske obernila za izdavanje znanstvenih verskih knjig in cerkvenih obravnavanj, bi bil vspeh gotovo vgoden. Ako se pa naprej godernji, predenj je Matica za to še kaj storila; česa nam se ie v prihodnje nadjati?	(Konec nasl.)
Iz Ljubljane* (S kakosnim orožjem se borijo novo-Šeg ni liberalci zoper katoliško Cerkev f— Kje je pomoči) Marsikaj se je že pisalo o pravdi laškega ministra Ni-kotera (sicer rudečega garibaldovca) zoper vredniŠtvo lista „Gazzetta d' Italia", vsled ktere pravde je vrednik obsojen na več tednov v je^o, ker je boje ministra ob-rekoval. Ali pravda za nas nima posebne mičnosti, toliko več pa to, kar je Nikotera o tej priliki liberalcem v čudno čast povedal in na dan spravil v laški deržavni zbornici. Poslušajte in Čudite se novošegnim poštenjakom! Nikotera pripoveduje, na kaj vse so se zad**govaii ,,skrivni fondi" (denar, ki ga deržavni zbor ministrom dovoluje na razpolago), predenj je on (Nikotera) prišel na kermilo, n. pr.: Za članek v časniku, ministru spisan v pohvalo, se je plačalo 100 lir; za obrambo kake postave 80 lir; za hud napad na papeža 175 lir; za vsak /škandalozni) list pisan v „Gazzetta d'Italia" pod naslovom ,,Vatikanska kronika", 45 lir; za članek v vnanje časnike do 12<;0 lir. Za 50 verstic napisanih proti katoliškim časnikom se je plačevalo po 15 lir; za napad na prelata ali druzega duhovna po 25 do 400 lir itd.
Tako gre vse navzdol in gospodari se pošastno, odkar je framasonstvo oblast dobilo. Zato ni čudo, da mnoge viši glave so v strahu, kaj da iz tega bode in se zopet k namestniku Kristusovemu obračajo in išejo se z njim spraviti Dobro uamreč čuti o, da le v Cerkvi je otenje. Viktor Ernanvel, kakor iz Rima piš^j« — po t »likih Cerkvi storjenih krivicah — prosi c-sarico Ev-genijo, naj posreduje zanj pri papežu v prid sprave. Enako žele »»prave napoleooovci, želi je cesar iz Brazilije, ki je bil zdaj v Rimu, kajti tudi on sprevidi, kam merijo framasom iu rudečkarji. Trosilo se je, da nemški škofje so sv. Očeta prosili, naj bi se kako p bogali z nemškimi (zopercerkvenimi) postavami; ,,Germ»nia" pa poroča, da to je izmišljeno. Kdo pa je to raztrosil? Cerkvena strau men ^a ne, naj berže pa taki, ki čutijo, da je tudi Bizmark s svojim cerkvenim razporom
v zadregi. — Posebno tehtno pa je, da italijanski narod se budi iz dremote ter po vsih katoliških časnikih protestira zoper počenjanje v laški zbornici in naznanttje: da »katoliški narod se ne čuti zastopanega" v deržav-nem zbora."
Vertačiti se utegne se kaj malo časa tako, ko bode pa ves svet vidil, da greh in krivica ga le v brezno aervi, v strahovite prepade; bode poslednjič kakor zgubljeni sin prisiljen verniti se k „svojemu očetu".
POIIADO. (Konec ) Pa ne samo, da s poškodovanjem možganov velikokrat dušna zmožnost ni čisto nič poškodovana, nego in taki primčri se nahajajo, da se duševno delovanje pri ozledenji možganov zboljša.
Izversten učenjak Th. Fechner navaja veliko primerov iz Longet-a, Neumann a, Abercrombie a i. d. v kojih je ena cela poluta velikih možganov bila vničena brez škode za duševne funkcije. (Elem. der Psycho-physik 1860 II. 398 i. d.) A ravno Fechner terdi, kakor nad Samec, da se možganski poluti (hemisphare) nado-mestujeti.
Gor navedeni Neumann pravi med drugimi čudovitimi primeri: „Trikrat sem se prepričal, da bolnik ni Čisto nič zgubil zavednosti, ko mu je krogla šla skoz čelo v možgane. Leta 1827 se je nek mož, ki je v sovraštvu živel s svojo soprugo, vstrelil vsred med oči v čelo. S kroglo je sterl čelo, oči, obe poluti (sprednjih) možganov. Tisoč koščekov črepinje je bilo vdertih v možgene. Pa je vendar še dihal, in zdravnik pravi: „Kaj čemo začeti s tem Človekom?" V silno začudenje nazočih pa odgovori samomorec: „Pustite me, da pred ko je mogoče umrem!" Kmalo potem pride žena umirajočega k njemu, in ko jo nesrečnik sliši in spozn&, reče sarkastično: „To je vaše delo, gospa!" Cez 12 ur še le je dušo izdihnil. (1. c. stran 88.) — Nu kaj porečejo materijalisti k temu? „Miad mož si je pognal dve krogli (štibri) v glavo, ter je zgubil za škodelico možganov in še ognojilo mu se je poverh tega, pa je vendar živel. Oslepel je, a se bolj ko pred počutil, ko je ozdravel; pred je bil čmeren, tih, topega razuma, potlej bolj vesel, zgovoren in razumnejši." (A. W. Volkmann I. 569.)
„Kazsli so neki ljudje slabe glave, potem ko so bili ranjeni v črepinjo, dokler je bila rana odperta, več razuma kakor pred." (Sommering: Ueber das Organ der Seele. Konigsberg 1784, str. 55.) Pa še nekaj: Patologija dokazuje v mnogih primerih, da se povernejo malo pred smertjo zavednost in duševne zmožnosti celo pri hudo in dolgo poškodovanih možganih. — Blazni, tumpci, in taki bolniki, ki vsled razmeh-čanih vterjenih, gnojnih itd. možganov terpe, zadobe v poslednjih hipih življenja zdravo, da, celo čudovito razumnost. Kdor se hoče preveriti, da je to res, naj čita: ,,Friedrich": Allgemeine Diagnostik der psichischen Krankheiten, str. 364. — „Zimmermann": Erfahrungen in der Arzneikunde I. 464. — „Burdach": Vom Bau und Leben des Gebirnes III. str. 185 i. n. — Antropo-logie 1837 st. 613, die Physiologie als Erfahrungswis sen8chaft III. 614 i. d. — „Schioder": ,,Ueber den Un-terschied zwischen todten Naturkraften i. t. d. str. 32, 57 i. d.
Kar je pa še naj bolj čudno, tudi brez vsih možganov so se opazovale delavne dušne zmožnosti. Enne-moBer pravi v knjigi: ,,Ueber die ciihere Wechselwir kung des Leibes und der Seele, mit anthr<>pologisehen Untersuchungen iiber den Morder Adolph Moli. Bonn 1826" stran 161: „Mnogo imamo primčr, da se je ohranila zavednost in umnost do zadnjega hipa v skoraj popolno spridenih možganih: še pred kratkim je opazil Hufeland, da je bila črepinja nekega človeka kakor
prazna škatlja brez možganov, in vendar je bil oni človek do smerti zaveden."
Tu na deželi nimam ne časa ne pripomočkov dovelj, da bi to stvar še na dalje razpravljal, a s tem, kar sem povedal, se lahko vsak čitatelj prepriča, kaj imajo v sebi materialistične fraze Samčeve.
Temeljite in učene razprave, kterim ni mar za ploskanje priveržencev, temuč le edino za istino — resnico, se imajo ozirati ne enostransko, ampak na vse strani, in med strahovito nakopičenim materijalom za vedo izbrati to, kar se ne zgrudi pred natančnejšim pre-iskanjem. „So neke razprave, ki imajo krepko herbte-njačo, a ne gledajo jim logične rebra skoz meso, pa so tudi take, ki so zunaj z logiko nališpane, a znotraj so polne gnjilih mertvaskih kosti."
Kar sem zgorej navedel, sem posnel iz listov „Natur und Offenbarung" XXI. Bd. III. u. IV. Heft: „Antima-terialistische Studien, auf Thatsachen begriindet, von Dr. Carl Scheidemacher"; ali v tem članku je že konec razprave: C) „Thatsachen gegen den Materialismus aus der speciellen Gehirnpathologie". 22. Artikel, pag. 117 und 23. Artikel, pag. 151.
Ta isverstni pisatelj posebno proti „darvinistom" (opičarjem) isborno dokazuje resnico keršanske vere, v člankih: „Der Darwinismus und sein Fiasco" (v časniku Literarischer Handweiser tur das kathol. Deutschland, Nr. 188 u. 189 de 1876) in v članku: „Ueber das Schick-sal E. Haeckels vor dem Forum der fachgenossischen Wissenschaft". (Natur und Offenbarung XXII Bd., XI. Heft.) — Jaz imam le 21. io 22. letnik tega izverstnega časnika, pri kterem sodelujejo učeni naravoslovci, ter branijo načela keršanska proti povodnji darvinistični in materialistični.
Iz Prage. — Obljubil sem zadnjič, za Vas hvalevredno vredovani list „Zgodnjo Danico" pri priložnosti kak članek spisati. Ze danes zamorem začeti spolnovati dano obljubo ter pisati, sicer ne o zlati Pragi, kakor sem mislil popred, ampak nekaj o — Kitajskem.
Znano je marljivim bralcem „Daničinim", da na Kitajskem med drugimi misijonarji delajo v vinogradu Gospodovem tudi patri iz družbe Jeznsove. Eden tih misijonarjev, ki je bil še pred 9 leti z menoj vred v Šent-Anderžu na Koroškem, Prus po rodu, piše enemu naših patrov, kteri mu je pretečenega leta več za misi-jone koristnih reči, podob z oljnatimi barvami slikanih, svetinj, rožnih vencev itd. poslal za ondotne kupljene ali najdene otročiče nevernih staršev, ter se mu zahva-luje za poslane te cerkvene reči. Zdi se mi, da bo vstreženo Slovencem, ki za domače kot vnanje misijone marsikaj dobrega store, ako jim nekaj posnamem is tega pisma; in to toliko bolj, ker je na Kranjskem in sploh po Slovenskem jih veliko, ki so v družbi „sv. Detinstva", ktera je zdaj že znana po vsem katoliškem svetu. Morebiti preč. gosp. Juri Krašovic, ki so bili moj pervi katebet v Kranji in zdaj z veliko gorečnostjo pastirovajo šmartniško faro pri Kranji, kot načelnik sv. Detinstva na Kranjskem, razpošljejo kak poziv na vso slovensko mladost, in v imenu našega mladega misijonarja poprosijo otroke, fante in dekleta, da bi vsak vsaj en krajcarček daroval za te uboge sirote na Kitajskem. Imenovani misijonar Albert Tschepe (Kitajci ga imenujejo P. Pam) piše med drugim tako:
Kako pač Vara zamorem se zahvaliti za Vašo ljubezen , in vsim, ki so nas tako po keršansko obdarili in na Kitajsko nam poslali mnogoterih, sprelepih daril. Jaz se Vas in vsih dobrotnikov in dobrotnic spominjam vsak dan pri sv. maši in molim za Vas, da vsaj nekoliko poplačam svoj dolg. Kupil sem pred kratkim nekaj otročičev in jih kerstil na imena čeških svetih patronov.
Ti angeljčki so tda) še vsi v nebesih in Boga hvalijo ter prosijo sa svoje dobrotnike, ki so s svojimi darili pripomogli, da so jih kapili misijonarji in potem ker-stili. Enega sem kerstil na vale ime ,,Dragotina", eno
deklico sa našo dobrotnico grofinjo L......., ktere
kerstnega imena ne včm, sem kerstil na ime „Adelheid"; ravno tako tudi eno, Neio, Cecilijo in Filomeno; sa častite gospe Uršulinke Praike sem več deklic kerstil na ime „Angela"; sa ondotne usmiljene sestre eno „Eli-zabeto"; sa karmelitsrice več deklic na ime »Terezija", ker to svetnico Kitajci zelo t čislih imajo. Za dobrotnike pa, kterih imen oe vem, sem jih več kerstil na imena „Janes Nepomučan, Vaclav, Vojteh in Vit", ki so patroni čeake deiele. Vai ti otročiči se ie veselč v nebesih, kjer se naj sahvaljnjejo namesto mene dobrotnikom svojim. Prosim Vas, častiti pater, sahvalite se vi v mojem imenu vsem, kteri so mi kaj poslali na Ki-tajako, bodisi v podobah ali svetinjsh ali v denarjih.
Beri ko sem dobil vas saboj is Šanghaja, sem precej podobam preskerbel primčrne okvire, in ko so bili okviri sgotovljeni, sem podobe razdelil po naših cerkvah. Eno, sv. Janeza Nep., sem postavil na oltar naie cerkve v H&men-u, kjer jas misijonujem. Potem sem šel beri t Nepomu dam na misijon in seboj vzel drugo podobo sv. Janesa Nep. Na praznik brezmadežnega Spočetja Marije Device sem jo postavil na oltar. Kitajci, zagledavši lepo alikarijo in primerne okvire, se zavzame)o na vso moč, ker kaj tako lepega ae niso vidili nikoli. „Nikoli se nismo vidili av. Janesa Nep.", so rekali oveseljeni Kitajci, „zdaj si vsaj moremo misliti, kakšen da je bil". Tudi is druzih keraanskih sosesk so hodili gledat to podobo in popraševali so: „Ali pater nima nobenega sv. Jožefa, varha umirajočih? nobene roienkranske Matere Boije? nobenega angelja varha? itd. Vsak bi bil imel rad svojega patrons. Podoba ta jim je tako dopadla, da niso hotli precej verjeti, da jim
]'io prepustim in jo cerkvi v dar dam. Večkrat so dvom jivi popraševali: ali nam bo rea pater sv. Janesa Nep. v dar prepustil in na skrivnem so pošiljali me vprašat, ali me je res volja tako lepo podobo v dar dati. Zdaj se vesele tega redkega saklada. Ti Kitajci, pri kterih jaz bivam, ao kaj priproati ljudje, večji del kmetje, in nimajo posemeljskih bogastev, ki so pa tem bolj goreči kristjani.
Sosednja vas sv. Križa sdsj k nam spada, odkar jim je novodenj cerkev in veliko hiš poderla. Sv. Janez Nep. jin bo zdaj nesreče varoval in jim, ako Bogu do-pade, škodo povernil. — Tretjo podobo sv. Janesa Nep. pošljem na otok Zum-ming. Ta zelo obljudeni otok je tudi v nevarnosti, da pride pod vodo. Četerto podobo av. Janesa pa dobi škofijaka cerkev v Sanghaju. Ta škofijaka cerkev se sicer ne more meniti z evropejskimi cerkvami, pa je vendar ena naj lepših cerkev na Kitajskem, in jo občuduje vaak, kdor jo vidi, bodisi Evro-pejic, bodisi Kitajic.
Posebno veselje, dragi pater, ste nam pa naredili, da ste nam poslali tudi eno podobo ŽaloBtne Matere Božje, ker naša cerkev žalostne Matere Božje do zdaj še ni imela te podobe. Precej, ko sem jo dobil, sem jo poatavil na altar te cerkvice, in naši kristjani ao je kaj veseli in jih obilno tolaži v njih stiskah in potrebah.
Podobe in postave (štatve) ao prišle v dobrem stanu semkaj: komaj te je ena aii druga reč kaj poškodovala. Lepa hvala verlemu vašemu fratru vratarju, ki je znal te reči tako lepo složiti, da se niso poškodovale znamenito.
V kratkem gremo vai misijonarji v Šanghaj, kjer bomo za ae delali duhovne vaje. Pri ti priložnoati bom razdelil med drage misijonarje podobice in svetinje itd., sa ktere so me že prosili od več krajev. Cerkvic sve-
temu Janezu Nep. posvečenih imamo toliko, da večji podobe tega svetnika pač ne zadostujejo in bodo misijonarji mogli sadovoljni biti, ako jim eno prepustim, da si po nji več drusih naslikajo. Kristjanom, kterim je povodinj veliko škode naredila, bi kaj rad dal eno podobo sv. Janesa Nep., da bi jih varoval v prihodnje novih povodinj, ker so sares v nevarnosti, v valovih potopljeni biti.
Manjši podobice, postave (štatve), svetinje itd. bom pa rasdelil med tiste kristjane, ki imajo o našem misijona kako posebno saalušenje, ker ako bi drugače ravnati hotel, bi zgubile te reči avojo vrednost in veljavo. Kitajci so namreč veliki otroci in moram i njimi tudi ravnati kakor z otroci.	(Dalje nasl.)
Misijonske sporočila r. P. Valjavca.
XXVII.
Poslanje v Svečini. od 14.-21. majnika 1871.
Lepa lavantinska škofija je po prestavljenem sedeži svojem iz doline, po kteri ima ime svoje, v Mariborsko mesto, več novih duhovnii si pridobila, ktere bi bile brez dvombe usodo sosednjih žup na meji delivši, kakor te, tudi one se v kratkem ponemčiti mčgle. Nemški učitelji, ki še s otroci slovenski govoriti niso snali, nemška šola, nemško petje itd. v čisto slovenski duhovniji! Kaj bi Nemec rekel, ko bi se mu olikana francoščina tako vrivala? — Pač bi bili tudi ti Slovenci mariborski vsi šiloma ponemčeni, ako bi Bog sam ne bil rekel: dosti do tod, naprej ne več... Človeku jesik vzeti in razum s tako silo... Ko je ranjki vladika se-kovski Roman Zengerle prišel obiskovat v neko tako duhovnijo..., je škof Nemec sposnal, da otroci le ko papige odgovarjajo, pa ne rasumevajo. In dekanu je rekel škof: O ne tako, to ni prav! Res je, da j* otrok lepo povedal, kar si je v glsvo vtrobil — ali rasume pa nič ne, kar je zblebetal. To je škoda velika, škoda za dušo: ako otroci nar dražjega, nar svetejega, sv. vere svoje, kerščanskega nauka več ne razumejo. Slovenski, slovenski, g. dekan, vnaprej keršanski nauk v šoli! Tako je pravični Nemec, vladika po volji Božji, govoril in mislil o ponemčevanji že 48. leta.
Takih duhovnij ena je bila svečinska, 2 uri nad Mariborom prej, kjer je vae le nemški bilo, dokler ni nov župnik, vnet Slovenec, v Svečino prišel, ki bo rešil narod liberalisma mariborakega in tujščine. Šrol je ime tega čestitega moža, ki je tudi pisatelj slovenski, znan v »Drobtinicah" Slomšekovih. Tega je Goapod sam postavil na mejo ko junaškega boritelja sa vero in za dom. — Kako so mu bili na serci župljani njegovi, kterim je bližnji Maribor vero sveto, veljavo, spoštovanje duhovnov podkopaval s svojim liberalismom... V dušo ga je sklelo viditi, kako hira katoliško življenje in se nečistost širi med duhovnjani okrog in okrog.... Ali malo ao zdale vse njegove besede, njegov pastirski mili klic. Vsa fara je cel6 v volitvah, kjer je šlo tudi za katoliško in ne samo za narodno reč, zoper svojega lastnega paatirja, znanega poštenjaka. Že prej je mislil poklicati sv. poslanje, pred volitvami; — ali po takih volitvah, ki so ga razdvojile z lastno čedo, si ni upal več misijonarjev slovenskih klicati v Svečino. Opominjan, naj vendar le pokliče misijon, in spodboden od samega škofa lavantinskega in od kanonikov mariborskih, nas slednjič vendar le pokliče. Težka naloga, terda zemlja za nas.
Ali opiraje se na pomoč presv. Jezusovega in Marij neg« Serca gremo serčno v S večino na misijon. Mariborski liberaluhi so nas serpo gledali tu in tam po ulicah in po včliki cesti... Konji so tekli, da je bilo kaj, proti Svečini — kmalo smo na mestu svojem. — In lej! Veljaki celo in ženstvo nam pride do znamnja naproti — in berž mi stopimo v pare, ter gremo z njimi v cerkev moleči rožni venec. Dobro predznamnje. Pri blagoslovu prosimo presv. Jezusovo in Marij oo Serce pomoči. — Začnemo, s lepo se jamemo bližati Svedincem,
Iih vnemati za staro, častitljivo vero očetov, za vero katoliško, od mnozih zaničevano. Poslušajo sberbno, tihi so pri govorih, kakor merliči v grobu. Polahko jih devamo pod jarem Gospodov. In glej, nič se ga ne branijo, pohlevni kakor jagnjeta ga sprejemajo. Zdaj U veljak s tega griča, zdaj uni z unega, zdaj tretji, sdaj četerti pristopi k spovednici. In tako smo jih počasi vse imeli, razun samo nekterih, ki so pri svoji stari navadi terdovratno ostali.
Velik, nepričakovan vtis je storilo poslanje sveto v Svečini. Mnogi, ki so bili še terši ko skala, so se otajali pri misijonskih govorih kakor osek pri luči. Star častitljiv karmelit o. Janez, ko je v Svečini spovedoval, je rekel: nisem vreden tolike tolažbe, kolikor je čutim med Svečinci in Svečinkami! Tako je bil ves zamišljen in presunjen od spovedovanja, da je pri govoru od sv. Rešnjega Telesa pozabil nehati spovedovati in priti k drugim gospodovom, da bi bil šel z njimi pred oltar k prošnji za odpušenje nespostovanj, storjenih presv. Zakramentu. Neprevidoma mu udari na ušesa glasni jok, ki raste in raste, da se komaj govornik s leče po cerkvi dalje sliši. Pogleda proti velikemu darilniku in vidi že duhovne tsm z gorečimi svečami klečati. Kaj sem hotel storiti, pravi, ko slišim ljudstvo vpiti V Na tla sem se vergel v sredi jokajočega ljudstva tudi jsz in sem z njim jokal in prosil Jezusa v presv. Rešnjem Telesu odpuščenja. Kaj tacega še nisem nikdar vidil, ne slišal. Tako častivredni starček.
Vse je bilo poterto, vse je rado in z veseljem v slovenski zdaj Svečini poslušalo. Ko pa predzadnji dan še sami knezovladika v Svečino pridejo in ovčice svoje spovedujejo, obhajajo, se utrinjajo solze na velih in za-černelih licih v svečinski cerkvi, kakoršnih prej ni bilo nikoli viditi; solze, pravim, igrajo v očeh in tekč Sve-črncem po obrazu, kterih so bili sami angelji v nebesih veseli. In ko še slednjič sami viši Pastir stopijo na lečo sklenit svečinski misijon in govorč, kako so radi dovolili to lepo pobožoost Svečincem, kako naj si jo v prihodnje v svoj večni prid obračajo vsaki čas, kako naj se deržš vere in pravice svoje ljubi njih Svečinci, je bilo vse popolnoma oveseljeno. — In sad tega po-slanja se kaže do danes; prej nikoli skorej spovedi, zdaj toliko spovedovanja; prej toliko liberalušnega v Svečini, zdaj tolikanj dobrega duha cerkvenega in narodnega, da je pri volitvah septemberskih letošnjih ključarjev eden svečinskih vse napade liberaluhov mariborskih premagal, glasno konservativca in klerikalna Slovenca v Mariboru volil zraven svojega župnika in tako vredno zastopal celo faro svečinsko. Ko bi druzega ne bil misijon dobrega storil, se je reklo, je že to dosti, da je Svečina bila po misijonu javno zastopana narodno in klerikalno. Gosp. Srol je skozi in skozi z misijonom zadovoljen.
Razgled po svetu.
Drobne novice. Ogersko miniaterstvo je odstopilo in sostavlja se novo; vender zdaj pravijo, da Tisza še
ostane. — Na Ruskem boje nadalje hudo rijejo kerti „nihilisti". V srednji Aziji pa se je Kašgarski kan Jaakub-bej radovoljno podvergel nadgospostvu sultanovemu , in po vsej novoosvojeni ruski okrajini je sdaj gibanje zoper Rusijo. — V pruski zbornici je minister Falk naravnost rekel, da verosnanski nauk v ljudskih šolah, ako je za vezna tvarina, je v deriavni oblasti, tedaj je deržava učenica vere, ktere pa Kristus ni der-žavi izročil, ampak Cerkvi. Tej prederzni terditvi pa nasproti stojč vsi katoliški starši, vse katoliško ljudstvo, vsa kstoliška Cerkev, — pa tudi vsi nekatoličani. Kaj mora jud reči, ako ga bo luteranar Falk botel judovsko postavo učiti? — V Parizu je jud Ulbach postal vite« „častnega reda", češ, da ima za deržavo nenavadne za> sluge. Ta jud je hudo umazan časnikar in pisač gerdih romanov, ki zraven trošenja ostudoega pohujšanja slasti na sv. Cerkev blato meče. Ta „častni kerdeiar" je bil nedavno na tri mesce v ječo obsojen zarad psovanja zoper vojašino, in že poprej je policija ene krati imela z njim opraviti... Komu je prišla Francija v kremplje? — Porta je pomnožila posadko na otoku Malti (Kreti), ko je zvedila po svojem poslancu v Rimu, da se je v Italiji kupovalo orožje za ta otok. — V London se na-znanuje, da v Carigradu bivajoči Rusi se pripravljajo na odhod v svojo domovino. — Med Rusijo in Rumu-nijo je boje 5. t. m. podpisana pogodba zastran prehoda ruske vojne skoz Rumunijo in pa, da le ta ostane no-benostranska, ako vstane vojska. — Novi turški vezir po pregnanem Midhat-pašu je stsroturk Edhem paša. Z njim ste neki zadovoljni Rusija in Prusija, ne pa Francija in Italija; Rusija boje se nadja iz tega novih prilik za udarce in pritožbe? — Časnik „Faro del Bosforo" živo brani padlega Midhat-pašata in pravi, da je on žertva zopernarodovcev, Midhat pa da je iskal preroditi Jutrovo z Jutrovim; njegov padec da je zmagoslavje Rusije, ki bode ponavljala terditi, da Turk ni zmožen za obnove (reforme).
Cvet in mati zremte motUve.
Zahvale.
Št. 1. Preserčno zahvalo izrekam naši ljubi Oospej presv. Jezusovega Serca v čast in hvalo Vsegamogoč-nemu za prejete milosti, ki so mi bile podeljene fte hipoma na obljubo, sercu storjeno, ako se mi spolni želja moje prošnje, če je Bogu v čast in moji duši v izveličanie, hočem to očitno po „Zgodnji Danici" razglasiti. In res, nepreviden dogodek. — Napadla me )e bila trideseti dan grudna I. I. silno nagla neznana bolezen po vsem životu tako, da mi je bilo nezapopadljivo, ker nikdar še nisem o taki bolezni slišal. Bilo pa je nar hujše v glavi, in v tej teliki sili ni nikakoršen pripomoček prav nič koristil in že mi je hotla pamet slabeti. Obernem se pa tretji dan prosinca 1.1, v duhu in resnici k Mariji, naši ljubi Gospej presv. Jezusovega Serca, s omenjeno obljubo, pričnem devetdnevnico z vednim ponavljanjem zdibljeja: „Naša ljuba Gospi pre-svetega Serca, prosi za nas Boga!" In kar naenkrat, v malo trenutkih se mi vse bolenje tako zboljša, da se mi je veselja serce topilo. — Toraj še enkrat ponovim svojo preserčno zahvalo Bogu v čast in v slavo Mariji, naši Gospej presvetega Jezusovega Serca s tem, da naj bi ie vsaki verni katoličan se v vsaki sili in le s prav živo vero, terdnim zaupanjem ter iz ljubezni do Boga obernil k Mariji naši ljubi Gospej presv. Jezusovega Serca, in v resnici brez vsega dvoma bode uslišan, ako je le Bogu v čast in v dušno izveličanje.
Iz Jarš pri Kamniku, 7. sveč. 1877. M. SI.
Št. 2. Imenitna oseba je bila slo zbolela; bilo je sicer kmalo bolje, pa bolesen ae je povernila ie le ne-varneje ko prej, — le malo bi bilo ae pritisnilo, pa b; bila smert. V veliki žalosti začnemo nektere opravljati 9dnevnico k Masi ljubi Oospej s namenom po„Danici" naznaniti, če ozdravi. In, hvala Bogu in Materi Boiji! ie ni bila 9dnevnica dokončana, že je bilo bolje, že je oseba vstala in zdaj opravlja nektere svojih dolžnost ter upamo , da bo kmalo popolnoma zdrava. Še enkrat: Čast Bogu, hvala Mariji, Gospej presv. Serca!
S Krasa, 13. svečana 1877.
Proinja.
Št. 1. Neki mladeneč se v dolgi in hudi bolezni prav zaupljivo priporoča v bratovsko molitev Nase ljube Gospe presv. Serca Jezusovega, in obljubi po zadoblje-nem zdravju to po „Danici" naznaniti, kakor tudi goreč ud bratovšini postati.
Listek za raznoterosti.
Iz Ljubljane. Postni pastirski list milgosp. kneza in Škofa dr. Janeza Krizostoma začenja o zatajevanji in obsega nadalje pretehtni nauk o potrebni ljubezni do Boga in bližnjega. Posiednjič po naštetih zlajšavah, ki so jih av. Oče Pij IX dovolili 17. proa. 1877, pristavlja, da bo imel pred Bogom veliko zasluienje, kdor bo poatno postavo spolnoval po vsi stari ojstrosti v duhu ljubezni in pokore.
Po novem dnhovikem imenika ima ljubljanska škofija: 20 dekanij; 17 kanonikatov (2 prazna); 273 fari (47 praznih); 2 lokalni kapelaniji (v Nov. m. in Mor. — prazni); 3 vikarije; 11 starih kapelanij (2 prazni); 19 ekspozitur (9 praznih); 230 kooperatur (62 praznih); 5 manemisarijatov (vsi prazni); 42 druzih beneficij (16 praznih). Vsih praznih služb tedaj je 145, iz česar je razvidno pomanjkanje duhovnov. Duhovnov je: 15 kanonikov; 459 dušnih pastirjev; 26 v druzih službah in opravilih: 58 v pokoju; 25 sunaj škofije; 24 iz druzih škofij; 49 redovnikov. Redovnic: 73 uršulinaric; 60 usmiljenih sester. Vsih rimskih katoličanov je 552.552 ; 8 greko-katoličanov. Greških nezedinjencev je kacih 200, 345 protestantov in 14 judov.
„4ntoaievic" se danes nadaljuje. Opomniti naj smemo iker nekteri daljši spise radi prezirajo), naj nobeden ne opusti tega prelepega in podučnega branja.
Za dražbo 8V. Mohorja naj hitro letnino pošljejo poverjenikom, kteri je ae niao, in aicer iz Ljubljane in okolice gosp. Jož. Jerič-u (v Ničmanovi hiši na starem tergu). *)
V Gorici ima v metropolitanski cerkvi postne pridige P. Konštancij Frigerio iz družbe Jezusove v italijanskem jeziku ob nedeljah in praznikih ob U pred-poldne; ob delavnikih, t. j. o torkih, četertkih in petkih ob 5 popoldne. Slovenske ima g. Fr. Vidic, kaplan pri sv. Ignaciju, ob petkih ob 6 zjutraj. — Nemške pa župnik preč. g. Janez Kumar ob nedeljah in praznikih o 1 ,,11. Slovenske in nemške postne pridige so v mestni larni cerkvi sv. Ignacija.
*) S tim bodi popravljeno, ee je odboru Mohorjeve družbe celo ,,mračna Danita4' enkrat po strani berco dala, kakor je naznanila ,,svetla lešarba'* ,,Slov. Naroda".
T Zagrebu je droitvo sv. Vincencija Pavijana leta 1876 imelo 924 gl. dohodkov, 610 gl. pa stroikov.
Kako se spolnn|ejo postave? v Osieku na Slavonskem so nedavno skušali na katoliški učilnici vstanoviti učiteljko judinjo, čemur pase je škof Strosmajer čversto uperl. Sedaj pa je v Siaeku v šolo vmeičena učenica L. Nikolič, gerško razkolniškega verstva, akoravno bode v šoli komaj dvoje ali troje otrčk njene vere! Postava pa pravi: ,,V ljudski šoli mora biti učenik tiste vere, ktere je mladina, ki hodi v tisto šolo."
Tisti Hartman, filozof, ki ga novo liberalstvo proslavlja, in zoper kterega je pisala undan „Danica", se je boje poturčil in že je povzdignjen na čast „ulema" (turškega duhovna in učenjaka).
Pričetek Železnic po celem svetu. Na Angleškem
se je pričela perva železnica 1. 1825, na Francoskem 1. 1828, v Avstriji 1. 1830, v združenih amerikanskih der-žavah tudi 1. 1830, v Belgiji 1. 1835, na Nemškem v ravno tistem letu, na otoku Kubanskem 1. 1836, v Rusiji 1. 1838, na Laškem I. 1844, v ravno tistem letu oa Danskem, na Španjskem 1. 1848, v Holandiji 1. 1853, na Švicarskem, v Švediji in Norvegiji 1. 1861, na Turškem 1. 1864, v Romuniji 1. 1869, v Japonu 1. 1874, v Kini 8e bo najberže perva železnica pričela v tekočem letu 1877.
ttuhovmke spremembe*
¥ Goriški nadskoflji: Č. g. Janez Červ oskerbuje faro Berginj. - 0. g. Andr. Ferfolja, farni oskerbnik, je postal kaplan v Komnu., — č. g. Ant. Bodigoj je postal vikar v Rutarsu. — Č. g. Jožef Ballaben je prestavljen kot kaplan v št.-Peter ob Soči.
? Teržaski škofiji: Umerli so čč. gg.: Jož. Frey-bauer, duhoven goriške nadškofije v pokoju; — Anton Ukmar, dekan v Tomaju; — Dominik Tamaro, kaplan v Strunjanu; — Matej Fik, župnik v Pasji vasi. R. I. P. Slabo kaže — smert jih pobira, a semenišče je skorej prazno.
? Lavantinski Škofiji: C. g. Fr. Polak, dosedajšni 2. kaplan v Trebovljib, je poatal vojaški kaplan v Zagrebu ; č. g. Jože Valenčak pride za 2. kaplana v Ter-bovlje, in č. g. Janez Kunce za kaplana na Doberno. — Umeri je č. g. Andrej Ferlan, kaplan pri 8v. Lovrencu na Dravskem polju in starosta lavantinskih kaplanov, v 73. letu svoje starosti. R. I. P.
Dobrotni darovi.
Za pogorelce v Logatcu: Iz Doba 5 gl.
Za sv. Očeta: Iz Doba 5 gl. — Po preč. o. Salvat. 1 gl. 4 kr.
Za pribegle Ercegovince in Bošnjake: Iz Doba 11 gl. (vmes 1 gl. sr.) — „Ubeglim Bošnjakom prijateljska družba v Kranjski gori 7 gl." po gosp. župniku B. Ar-teljnu. - G. Fr. K. 1 gl. — Neka gospd 5 gl.
Popravki. V 3. štev. Iz Mavčič 8 gl.: za Sveto deželo (ne: za sv. Očeta). — V 6. štev. beri: 10 frk. (ne 20) za škofa Mraka in mis. Tomazina; — in pristavi: 10 frk. za Bulgarijo, 10 frk. za Laponijo, vse po p. n. gosp. kan. P. Urh-u.
Odgovorni Trednik: Laka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blaznlkovl dediči v Ljubljani.