196. številka. Ljubljana, v torek 28. avgusta. XXVII. leto, 1894. I shaja iuk dan ife«er, isimai nedelja in prasnikc, ter velja po po i ti prejeman sa avatro-ogereke deiele aesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljnbij ano bres pošiljanja na dom ta vse leto 18 gld., sa Četrt leta 3 gld. 30 kr., i ho kr. u ftetrt («t& — Za tuie dežele toliko več. ... vse leto 15 gld., sa pol leta 8 gld., za. Četrt leta 4 Rld., za jeden pus»iaufa u» u ^ ■»„, >,, « , , ...» sa jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. sa Četrt teta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofttnina snasa. -j Za oananila plaCnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se osnanilo jedsakrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ah večkrat tiaka. Dopisi nuj se iavole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Oredni&tvo in upravni Stvo je na Kongresnem trgu 6t. lil. Oprsvniltvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naroibo. Nlavao p. ii. »Mlnstvo ul|s.d«o v«biwo mm mm j m aaročbo, »ture gospode n«r«#iilke pav, ko-terflaa bo pot«kil« koncem meseca sarofslas, lano, d« Jo o starem cona >enuve, da poal- IJsMef« sie preaea« im da dob« vse Številke. „SLOVENSKI NAROD" velj« as* Ljabljsaske naro^ulke farea pe*ll a|a nm dossst Voe leto . . . (Id. iS-— I Četrt let« . . sjld. l*SO Pot letat ... •*50| Jedea saetec. „ 1*10 aa pošiljati |e um dom se raina M kr. mm aiesee, 80 kr. asa četrt let«. S poillfnajem po poott veljavt Woe leto . . . gtd. 15-— I Četrt le*« . . . gfld. 4* — Pol leta - . • tt SV— I Jedea asesoe . „ l-oO SJSjT"* Maroeaje oe lshko s vsakim dnevan, ■ b krsstu se saora poslati tadl satečelna, dragaee se ae oa I rosno aa doticao a«roello. Uptavništvo »Slovaškega Naroda". Deželni odbor contra samoslovenskim javnim napisom v Ljubljani L Naredba deželnega odbora glede samos lov enakih javnih napisov v Ljubljani slove: „Deželnemu odboru se vidi vsled pritožbe Ferdinanda Mabra in sodrugov z dne* 25. junija t. 1. zoper sklep občinskega sveta deželnega stolnega mesta Ljubljane z dne 5. junija t. 1. v zadevi za-znamecovanja ulic, cest in trgov v Ljubljani, sledeče razsoditi: Sklep občinskega svota, glaseč ae: „Javni napisi pri vseh ulicah in trgih Ljubljauskega mesta se imajo tako premešati, da se napravijo vsi, brez vsake izjeme, v slovenskem jeziku", se razveljavi. O onih točkah pritožbe, ki so naperjene zoper sklepe glede spremembe hišnik tablic, ne vidi se deželnemu odboru že sedaj razsoditi, ker je c. kr. deželno predsedstvo v Ljubljani izvršitev dotičnih sklepov prepovedalo in se je zoper to pritožila mestna občina Ljubljanska na c. kr. ministerstvo za notranje reči ter je umestno, da se počaka rešitev lega vprašanja političnim potom. Razlogi. Sklep občinskega sveta Ljubljanskega z dne 5. junija t. I., v kolikor isti zadeva javne napise pri ulicah, cestah in tngib, je bil storjen v izvrševauji mestni občini Ljubljanski po § 26. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano z dne 25. avgusta 1887, dež. ztk. štev. 22, pripadajoče krajne policije, ter je torej čin samosvojega področja občine. Po 84. ibidem razsoja o prizivih zoper sklepe občinskega svota o stvareh BamuBvcjega področja občinskega deželni odbor in s cer brez razločka, ali se gre pri tem za dozdevne nezakonitosti ali pa za stvari diskrecijonarne moči občine in je po tem takem kompetencija deželnega odbora v predležečem slučaji brezdvomna. Občinski svet ljubljanski sklepal je v tej zadevi po svobodni samodoločbi, ne da bi bil, kar je priznano tudi v rac so d bi c. kr. upravnega sodišča v zadevi samoslo venskih 'uličnih napisov v Ljubljani, kršil kak zakon, in temu dosledno sme tudi deželni odbor razsoditi to stvar .po svobodnem preudarku. V Ljubljani iivi po zadnjem ljudskem štetji 24199 Slovencov in 6127 Nemcev, ter sta tudi slovenski in nemški jezik pri uradnem poslovanji državnih in deželnih uradov, kakor tudi mestne občine Ljubljanske kot v deželi navadna jezika priznana, ter velja sa oba jecika načelo ravnopravnosti, katero ima svojo pod'ago v členu 19. osnovnega zakona z dne 21 decembra 1-667. 1., drž zak. št. 142. Ni pa najti umestnega razloga, zakaj bi se • junija t. I. glede hišnih tablic je c. kr. deželno predsedstvo prepovedalo in je mestna občina zoper to vložila priziv na c. kr. ministerstvo za notrauje reči. Ker se sklep pred rešitvijo tega vprašanja političnim potom itak ne sme izvršiti, tudi deželni odbor za sedaj ni imel povoda pretresati, koliko je tudi glede tega vprašanja kompetenten, oziroma v koliko je pritožba v tem oziru upravičena. Pridržuje pa Bi, te točke pritožbe eventuvalno kasneje rešiti in se zaradi tega mestnemu magistratu LISTEK. Lady Hilda. (Roman, angleški spisala Ouida.) V. (Daljo) — Povem vam odkritosrčno, da me sijaj po-hištva v sobanah novodobnih bogatašev samo žali. Vi ste nehvaležni. — A vi, gospa, sodite o mukah, katerih niste nikdar čutili in jih tudi čutili ne boate. Veseli me pa, da Vam Pallestrina vsaj deloma ugaja. Obseva jo vsaj Bolnce, četudi ne sreča. — Vender sem prepričana, da tega dvorca ne daste za vse Rotšildovo bogastvo. — Gotovo da ne. — Kako lepo bi bilo tukaj, reče madame Mila v tistem trenotku kneginji Olgi, a tako tiho, da della R cca ni mogel slišati njenih besed, ako bi se slikarije renovirale, razprostrle perzijske prostirače in nabavilo moderno pohištvo. To bi bilo prekrasno mesto za plese. Prostora je za desettisoČ gostov. — Siromak Paolo tega najbrž ne bo mogel nikdar storiti, odgovori kneginja, kvečjemu . . . J Ona pogleda na Hildo, ki je sedela v drugem kotu dvorane kraj della Rocce, ki se je bil naslonil k oknu. — Zdi bo mi, da ga ima nekako rada, pravi Mila, seveda, kar se tiče možitve, saj veš —-- o tem še govoriti ni. — Kako to? — Še govoriti ni, konča Mila pogovor, ali ko bi bo vanj zaljubila, bi bila to velika šala. Ona se grozno jezi, če vidi kaj takega pri drugih. Ko so se gosti nagledali ville in njenih znamenitosti, sedli so k obedu. Ko je Mila motrila prekrasno srebrno namizno pusodje iz šestnajstega veka, cenila je je koj — bila je to vražja žena — po pravi vrednosti, in ker jo bila ta primeroma velikanska, se ni mogla načuditi, da tak siromak, kakor je Pavel, hrani to mrtvo imetje in je ne pošlje v Pariz, ker bo take reči močno priljubljene in se jako drago plačujejo. Skoro bi mu bila to rekla, a bala se je, da ga razžali. Cula je, da so Italijani nerazumljivo ponosni in silno občutljivi. Po obedu je šlo celo društvo na stari zeleni vrt. Dasi je bila zima, bili bo drevoredi hrastov, lovorik in cipres zelen'. Govorili so, smejali ro in se kakor otroci podili v blagem zimskem zraku, I dokler ni zazvonil milo „Ave Maria" v samostanski cerkvici v bližnjem gozdiču in je postal zrak hladan. Naročili so vozove k južni terasi in stari dvornik je za slovo prinesel vsaki dami velik šopek dubtečih planinskih cvetk.! — Bilo je bolj zabavno, kakor sem v Bnu mislila, reče Mila, ko je kočija drdrala mimo gozda. Ali ta grozna cesta — — — Lady Hilda je vso pot molčala in gledala Palleetrino, dokler jo je bilo videti. VI. »Italijani so kakor ruski čaj, poleg njih je vse drugo neznosoou — tako je la<1y II Mu pisala svojemu bratu Clairvauxu. Stavek pač ni bil povsem jasen in pravilen, ali Hilda ie dobro vedela, kaj misli, in s tem bo ravno ne morejo ponašati vsi pisatelji. „Ruski čaj je tako ugoden, tako izvrsten, da so ti, če ga jedenkrat piješ, vbi drugi zoperni." Za-piBavši to misel, raztrga lady Hilda papir, na kateri je pisala, in ga vrže v ogenj. Ciairvaux bi naposled tega ne razumel — on ni Bploh ničesar razumel, ta dragi stari dobrijan — in bi to jako lahko Bog ve kako tolmačit, d m ni bilo kar nič povoda kakemu ugibanju, ispisala je drugo pismo. naroča, da avojcčasco semkaj predloži razaodbo c. kr. ministerstva za notranje reči. O tem se obvešča slavni mestni magistrat z ozirom na poročilo z dne 16. julija 1894. leta, št. 13.G48 v daljno poslovanje s pozivom, da pred-stoječo razsodbo prijavi pritožnikom v reke Ferdinanda Mabra v Ljubljani. Deželni odbor kranjski v Ljubljani, 15. dan avgusta 1894. De t e 1 a m. p." Svoje pravno stališče pojasnimo v prihodnjih številkah. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 28. avgusta. Celjsko vprašanje. Dunajski „ I^rapost" se javlja iz Prage, da ondotni politični krogi z vso sigurnostjo trde, da kompenzacija, katera je po „Vaterlandovem" poročilu obljubljena levičarjem za njih privoljenje, usta-noviti slovensko nižjo gimnazijo v Celju, obstoji v tem, da se ustanovi v Trutnovu na Češkem okrožno sodišče. Nemci nimajo moči, preprečiti slovenske gimnazije ua Spoduiem Štajerskom, pač pa se bode ugodilo njibovim remonstracijam zoper ustanovitev slovenskih paralelk na obstoječi gimnaziji. Več ne morejo zahtevati, pa tudi ne doBeči. Kar se namerava v Celji, se je Nemcem na korist storilo tudi v Kromčnžu in v Og^rskem Hradišti. Levo krilo levičarjev je vsem tak.m argumentom absolutno ne pristopno ter pozna samo j^dno rešitev Celjskega vprašanja : <,» lod mm ! GoBpoda Chlumeckv in Plener nista opustila uvaževati, kake posledice bi imela rešitev Celjskega vprašanja v zmislu naučnega ministra. Uoel se bo še hud boj, čegar izid je negotov. Zlato Brednjo pot je težko najti. Ć • gre Mud>yhen-warta ne Bme nikdar pripustiti. — Poljski „Czaa* toži v dopisu z Duaaja, da se je C ljsko vprašanje preveč napihnilo. Prejšnja učna uprava je bila pripravljena ugoditi željam Slovencev glede slovenskih parale k na Celjski gimnaziji. Sedanji naučni minister misli, da ne ustanoviti utrakvističnih vspo-rednic na Čistotem^kih gimnazijah v deželah in v mestih, kjer se se bije narodnostni boj, ker bi to motilo jednoto duha mej učitelji iu mej učenci, ter je zategadelj koj misl.l ua cventuvalnost, ustanoviti v Cjlji posebno malo gimnazijo s posebnim učiteljskim zborom in posebnim ravnateljstvom Z ozirom na vladno izjavo v proračunskem odseku, da se bodo, ako se obnese utrakvistična organizacija Mmborske gimnazije, glede C-Ija «ta*ili primerni predlogi, ni dvomiti, da izpolni vlada svojo obliubo in da predloži naučni i. inisfer v p ibodnj^m zasedanju drž. zbora predlog glede ustanovitve posebne u t r a k v i-Rtične spodnje gimnazije v Celji. — V tem BCja-Bovem" poročilu je samo to novo, da bo bodoča Slovencem obljub.jena mala gimnazija v Celji utra-kvistična in ne slovenska. O tej stvari bomo še govorili. Volitve, Danes se velita na Koroškem dva državna poslanca. Na Spodnjem Koroškem, v okraju Št Vid-Wo iriberg je ziua.ua nemškoriacijonalnega kandidata, glasom najnovejši h poročil povsem zagotovljena, ker prav za prav nima protikandidata. V okraju Š:. Mohor-Spital je položaj bolj kočljiv, ker sta tam nastopila dva o* mSkonacijonalna kandidata, Winkler in Kotze, proti kandidatu združenih konservativcev »Pridi čim prej moreš. Seveda je to odvisno od tvojih dirk, a če ee že pelješ v Pariz, da kupiš dobrega konja, prosim te, pridi še sem. Ne iz ljubezni do Florence; ti ne ljubiš te vrste mest, katerim dajejo njihove umetniue, njihova preteklost, njihov narod neki posebni čar. Florenca je tako mila, krasna in posvečena po nepozabnih spominih, da novtdobuo druStvo tukaj zmatraš kakor neko blatfemiju. Postopači is modni bedaki, kvartopirci in obiskovalci Bkating ringa, dirkači in pohlepniki za raznovrstnimi zabavami n majo tam kaj delati. Tukaj se zmatraš komaj vrednim hoditi po tem slavnem, po preteklosti posvečenem kamenju, življenje v Fiorenci bi moralo biti večen Kyrie EleiBon, a društvo, ki tu živi, je premeni v Oflenbachov zbor. Nečem s tem trditi, da je današnje društvo drugod kaj bolje, samo tukaj ropoče močneje kakor drugod. Mila je tukaj in — kakor vedno — vesela kot ptica. Pariz je [»o njenem mnenju še vedno središče sveta. Kar ae mene tče, tako veš, da nisem tega mn. i. .i. Nam h • še navadila spoštovati to dekoletiraio salonsko demokracijo, niti obožavati žene, ki prestopajo vse meje moralo. Morda je pa to re« zgolj predsodek — vsaj Mila mi to zatrjuje. (Unije prih.) in Slovencev Peitlerju. Nemškonacijonalna stranka je za včeraj Bklicala volilni shod v Špital, da tam če mogoče prisili Millstadtskega župana Kotseja, da umakne svojo kandidaturo. Ce se jej je to posrečilo in če pnd.jo vsi ujem pristaši na volišče, utegne zmagati nje kandidat, v nasprotnem slučaji pa zmaga kouservativai kandidat. — Volilno gibanje pa a denašnjo volitvijo še ne preneha, kajti vsled smrti Nischelvritzerja in Schnableggerja je oddati tudi dva mandata za deželni zbor koroški. Za kmetske občine Sv. Mohor, Trbiž, Podklošter ne bo vršila volitev dne 27. septembra, mesta in trgi Sv. Muhor, Trbiž, Pliberk pa volijo dne 29. septembra. — Na Štajerskem se bode volitev državnega poslanca za mestni okraj Bruck Ljubno vršila dne* 15. oktobra. Volilni boj preaega v tem okraju vse meje. Levičarji očitajo sedaj nacijonalcem, da njihov kandidat Walz ni katoliške vere, da bi mu na ta način vzeli podporo duhovščine. Časnikarska poročila Bi zelo nasprotujejo, tako da je vsako domnevanje o izidu volitve nemogoče. Razpadajoča levica. Poljski konservativni list „Gazeta Narodov/1" pravi, da se v vrstah levičarjev čedalje očitneje in odločneje pojavlja neko gibanje, napovedujoče razpad stranke. C do od tedaj, kar se je stranka znebila nemirnih šovinistov, se zapazujeio vedno nove razpoke, znaki bližajočega se konca. Dokler ata živela stan dr. Uerbat in dr. Schmevkal, dokler je stranko vodil dr. Plener, bo taktno iu resno vzdrževali stranko skupaj. Ko pa sta prva dva umrla in je Plener postal minister, ostala je levica brez voditelja. E emonti, ki so bili pod Plenerjevim vodstvom „združeui", so se zaceli ločiti. Da ni sloge, se vidi zlasti za časa parlamentarnih počitkov. Na jedni strani stoje liberalci, ki so imeli doslej vodstvo v rokah, na drugi čeSki Nemci, ki se približujejo nemškim nacijonalcem in bo protisemituko na-dahnjeai- Samo po sebi je umevno, di so liberalni listi vznemirjeni, videč, kako v lastnem taborju v/dguje glave prutisemitizum. Zato zahtevajo, naj se čim prej skliče shod stranke, da se prežene to strašilo. Če Be to sredstvo le obnese 1 H koncu tolaži „Gazeta Narodova" levico, da bo ta razpad nanjo le »Čistilno* uplival. Vuaiftje države. Italijanska, kriza. Kar se je že dolgo napovedalo, se je zgodilo. Italijanski vojni minister je ponudil Crispiju uvojo ostavko. C: ispi se še ni odloči), ali jo vzprejme ali ne. Glede nagibov, vsled katerih je vojni minister general Mocenni ponudil demisijo, se razširiajo različna mneuja. Opozarja se na dogodbe v raznih vojaških delarnah, zlasti na to, da je bilo iz pu-škarne v Bre^ciji več tisoč vojaških pušk ukradenih in prodanih, pri katerem škandalu se je vojui minister kaj čudno obnašal. Tudi glede predlogov komisije šestih generalov, po katerih predlogih bi se pri vojski dalo na leto prištediti šest milijonov lir, je vojni minister zavzel čudno stališče ter si pod-kopal svojo pozicijo. Govori se, da je OH upi povabil k sebi generala Iieotttja, ki je bil že večkrat vojui minister, sodi se pa, da Iiicottiju ne ponudi portfelja, zakaj on je odločen privrženec ideje zmanjšati vojaštvo, iu sicer za dva voja. An tf le šk i par lame nt. Prvič v tekečem stoletji je trajalo letos zasedanje angleškega parlamenta skoro osem mescev. Zaključilo se je predvčerajšnjim s prestola m nagovorom, v katerem se povdarja v angleški zgodovini doslej nezuani slučaj, da se ie rodil že prestolo-naalednik v tretji generaciji. Razmere mej Angleško in drugimi državami ho prijateljske, obžalovati je le, da še niso ureiena vprašanja glede Afrike, zaradi katere ne soglašata Angleška in Francija. Položaj v S jamu, kjer so augaževani trgovinski interesi Angleške, je še vedno negotov. Vladi je na tem, da se hitio uredi. Obžalovati je, da je mej Kitajsko in Japonsko nastala vojna. Ker soglasno z Rusijo storjeni koraki, da se vojua prepreči, niso imeli uspeha, skrbi vlada, da se varuje nevtralnost. Prestolni nagovor naznanja dalje, da se vrše pogajanja radi trgovinske pogodbe z Japonsko in da misli vlada predlagati povišanje davkov, da se popolni mornarica. V Irski vlada red, dasi je tam še nekaj socijalnih in administrativnih težkot premagati. — Vprašanja o rtformi, oziroma odpravi iG'ake zbornice se prestolui nagovor ne dotakne in vender je to sedaj najaktuelopjse vprašanje v celi angleški notranji politiki. Domače stvari. — (Osobne vesti.) Poštnimi blagajniki so imenovani gg.: Ivan Lapa j ne v Ljubljani, Jernej Grošelj v Novem mestu, Jernej Marjano vic v rulji, Fran Poka pl. PokafaIva v Trstu; Leopold Vrhove pa blagajniškim kontrolorjem v Ljubljani. — (Za častne občane) je občina Ambrus v Suhi krajini izvolila gg. dež. predsednika barona Ileina, in dež. poslanca dr. Žitnika in dr. Papeža. To imenovanje je zahvala za ogromno žrtev dežele za vodovod v Ambrusu. Za ta vodovod ima gosp. baron ilein toliko zaslug, kakor za Kranjsko gimnazijo. — (Lovro Rutar f) Kot popolnitev včerajšnje naše notice se nam še piše: Umrl je dne 26. t. m. v Gorici moosignor Lovro Rutar v 74. letu starosti. Pastiroval je v Cerknem, Podmelclh, Ravnici, Čepovanu in bil od 25. aprila 1671 vodja nn Sv. gori, znani boiji poti pri Gorici. Za njegovega delovanja se je vsa Sv. gora spremenila, božja pot povzdignila in napravila nložna cesta an strmo goro. Pobožni romarji obranili ga bodo izveatno še dolgo v hvaležnem spominu. Izdal je tndi zgodovinsko in nabožno knjigo o Sv. gori, katero je spisal pokojni Ivan Cerv, ? treh različnih izdajah, katere so že vse pošle. — (Umrl je) v nedeljo v Ljubljani gospod Ivan Koman, župnik Tržaške župnije sv. Marije Gornje in častni kanonik stolnega kapitelja pri sv. Justu v Trstu. N. v m. p.! — (Schwarz — državni poslanec.) Poslanec Menger, jeden najradikalnejših levičarjev in najsrditejših nasprotnikov Slovanov, se mudi v Trstu. V pogovoru z nekim italijanskim novinarjem je isterakim Italijanom svetoval, naj že tolikrut in tolikrat premeščenega cea. kr. okrajnega glavarja Schvvarza volijo v državni zbor, češ, da bo kot Nemec lahko dosti več storil za isterske Italijane, kakor sedanji italijanski poslanci. Ne vemo, ali je Menger reBoo govoril, ali se šalil. — (C kr. davkar Zoilo Borri v Pod-gradu) še ne miruje. Mi smo nedavno tega pozvali c. kr. finančno ravnateljstvo v Trstu, naj red napravi — a brezuspešno. Tu je samo dvoje mogoče: ali se ni nič ukrenilo in torej ravnateljstvo odobruje davkarjevo hujskanje, ali pa se c. kr. davkar Zoilo Borri ne zmeni ni za javno grajo ni za fiaaučno vodstvo. V ponedeljek /.ljubilo se je omenjenemu davkarju zopet v uradu kričati, da bivši občinski župan ni imel pravice odstaviti vaškega župana v HruSici. Res je bilo c. kr. okr. glavnr8tvo dotični županov odlok sistiralo, ali c kr. namestništvo rešilo je rekurz županov ugodno in odobrilo njegovo postopanje v tej čisto avtonomni zadevi. Sicer pa je stvar jasna tudi po občinskem redu za litro. Vprašamo torej z nova slavno c. kr. finančno ravnateljstvo v Trstu: kako opravičuje hujskanje c. kr. davkarja Zoila Borri celo proti naredbi c. kr. namestništva ? — Bo li že mt iu red v davkarBkem uradu v Podgradu? — (Občinske volitve v Pulju)0 občinskih volitvah v Pulju smo že opetovano govorili, ali najobširoejši članek ne pojasnjuje prežalostnih razmer tako, kakor oklic, kateri je razglasila hrvatska stranka. Ta oklic bIC/o: Volilci! Nekateri ljudje so se pokrili s slavnim imenom c. in kr. mornarice, pa Vam predlagajo kot zastopnike ljudi, ki še vedno ne čutijo drugega nič, kakor močni vzlet rimskega orla n ne čujejo nič, kakor tuljenje beneškega leva. Velika večina teb predlagancev spada k tisti stranki naš*) pokrajine, kateri je politični ideal, ne pripustiti hrvatskega naroda v tj deželi, da kot narod sodeluje v javnem življenju. Taka zveza ne more biti koriBtna. Pri občinskem gospodarstvu Brno to stranko Be spoznali. Sodba o njej je povsem neugodna. Programa preteklosti ni izpolnil*«, za bodočnost ga pa še dala ni. Nasproti takemu združenju imamo mi boljši program. Pulj je po raznovrstnosti svojega prebivalstva, j>o svojem položaju in svoji velikosti poklican, da je središče Istri. V tej občini nečemo gospodarstva strank, ker bi tako gospodarstvo ne moglo izpolniti naših pričakovanj. Na čelu občine hočemo nepristransko oblast, kateri bo ne glede ne ua levo ue na desuo dolžnost, popraviti gonpodarstvo našo občine, stati nad strankami, voditi Pulj tja, kamor mu je odločila priti previdnost božja in kjer ga želi volja naroda. Tisti mej Vami, ki se ne bojite, da bi Vas jutri vrgli na cesto, ne glasujte za nobenega predlaganih kandidatov, ampak izjavite se na primeren način za spretnega vladnega komisarja. — Ta oklic iluitruje dovolj pretužae razmere v Pulji. — (Občni zbor „Narodne šole",) društva v podporo slovenskemu ljudskemu šolstvu, bode v torek dne 4. septembra t. 1. dopoludne ob 10. uri po zborovanji „UđoVBkega učiteljskega društva* v telovadnici druge mestne deške šole na Grabnu po nastopnem vzporedu: 1. Ogovor prvomestnikov. 2 Poročilo o odborovem delovanji v 22. društvenem letu. 3 Poročilo o društvenem računu. 4. Volitev računskih preglednikov. 5. Volitev 9 odbornikov. (Funkcijonarje voli odbor sam.) — Sklep računa, ki ga je ravnokar razposlalo društvo za XXII. opravilno dobo od 15. avg. 1893. I. do 15. avgusta t. 1. kaže, da je vseh dohodkov bilo 3125 gld. 82 kr.( stroškov pa 2618 gld. 85 kr, torej ostanek v blagajnici 506 gld. 97 kr. Imetje društva je znašalo 1980 gld. 30 kr. v gotovini in dolžnih pismih in 45.750 gld. v obligacijah. Društvenlkov je bilo 107. — (Deželna trtnoušna komisija,) ki je zborovala dne 13. avgusta pri c. kr. deželni vladi, je mej drugim sklenila priporočati sledeče trte za novo nasaditev vinogradov in sicer kot podlago za cepljenje: ripario aauvage in portalis ter rapestris, kot cepiče pa za bela vina: kraljevino, laški rizling, grganjo (vipavsk), beli burgundec, ■eleniko, Šipon ali malnik (Mosler) in rulandca, za rudeča in črna vina: Ravščino ali Žametasto črnino, (blauer Kolner), modro frankinjo, črno portugalko, vrhpoljca in bliosko črnino. Odsvetujejo se pa: lipna, belina, škelina ali glira, javor, kozjizis, izabela, peles (blauer Blank), rjava črnina Itd. Nadalje je sklenila komisija prositi minister-stvo, da tudi ono, kakor je storila dežela, napravi pepiniero za pridelovanje večjih množin cepljenih ameriških trt. — (Vojaške vesti.) Tukajšnjega vojaškega oskrbovališča clic jal Viktor Perko dobil je jednoletni odpust, na ujegovo mesto pa pride oficijal Vitezslav R a y m a n iz Mostara. — (Vojaške vaje.) Včeraj so odkorakali vojaki k vajam na Notranjsko. Na potu iz Ljubljane do Logatca je samo pri pešpolku št. 27. bilo nad 160 maroderjev. To je tako ogromno število, da se ljudje ne morejo prečuditi. — (Kronski darovi družbi sv. Cirila in Metoda.) Uredništvu našega lista je poslala: O. Ana Majzelj v Št. Jaroeji na Djlenjskem 12 kron, katere je darovala vesela družba dne 26. t. m. na vrtu v lopici g. Majzeljnove gostilne. Živela rodoljubna nabiralka in vsi darovalci in da-rovalke 1 — (V včerajšnjem izkazu so po pomoti izročitelja bile izkazane 4 krone malega Albina Pogačnika za družbo sv. Cirila in Metoda mestu ca „Narodni dom". Včerajšnja skupna vsota je torej 13 kron 20 vin, a ne 17 kron 20 vin.) — (Za „Narodni Dom") v Ljubljani Bta poslala uredništvu našega lista: Mala Pipica Tavčarjeva nabrala v vesel, družbi na Visokem 4 krone. — Mali Albin Pogačnik drugo nabiro 4 krone (ki so se včeraj po pomoti izročitelja izkazale pri kronskih darovih za družbo sv. Cirila in Metoda) Skupaj 8 kron. ž vela rodoljubna mala nabiralka in nabiralček in nju nasledniki! — (Pomiloščeni kaznjenci.)Mej 61 kaznjenci, katerim je po cesarski milosti odpuščen ostanek kazni, bo 4 v Ljubljanski kaznilnici, 4 v Mariborski, 2 v Gradiški, 2 v Kopru, in 3 kaznjenke v Begunjah. — (C. kr. glavno ravnateljstvo avstrijskih državnih železnic) javlja, da se bode uvedel dodatek VIII k januvarski izdaji 1894 glavne tarife za blago c. kr. avstrijskih državnih železnic, ki zadobi veljavo z daem 1. septembra 1894. — (V Ljubljanski deželni trtoic i) poleg prisilne delavnice so se dosegli letos z ameri-kanskimi trtami tako ugodni uspehi in se je oglasilo toliko vinogradnikov za požlabtnjene trse, da je deželni odbor sklenil v bodočem letu povekšati pepiniero. V to Bvrho se nakupi nekaj novih zemljišč, nekaj pa se jih vzame v najem. — (Izpred porotnega sodišča.) Pri tukajšnjem deželnem kot porotnem sodišči bile so včeraj tri obravnave. Pri prvi obravnavi bil je obtožen 19 let stari čevljarski pomočnik Ivan Ženko iz Podrage zaradi hududelstva zažiga. Zeuko delal je do 14. maja letos pri čevljarju Merlaku v Idriji, potem je bil zaradi prestopka tatvine 14 dnij v zapora, po prestani kazni pa se je podal na Koroško dela iskat; ker ga ni našel, vrnil se je zopet na Kranjsko. Dne 25. junija zvečer prišel je k hiši Mihe Dlažeka v Hruševji, ki stoji na samoti. Tu prenočil je v listju pod šupo. Ob 11. uri bo je zbudil in pravi, da ni mogel več zaspati, ker je bil hudo lačen. Prišla mu je misel, da bi šupo, v kateri je ležal, zažgal, da se maščuje nad kmetom, ker mu niso dali večerje. Ta misel ga ni več za pustila in ob 3. uri zjutraj, ko se je že zorilo, je vstal ter odhajajoč z žvepljenko zažgal slamnato streho Blažekovega poslopja. Plamen se je hitro čez celo poslopje razširil, in le z veliko nevarnostjo rešili bo živino in pohištvo. Ženko šel je v Postojno ter ne v orožniški postaji sam obdolžil svojega de janja, katero je tudi pri včerajšnji obravnavi pri- znal. Porotniki potrdili so soglasno stavljeno jim vprašanje glede hudodelstva zažiga in sodišče obsodilo je Ivana Zenka na 6 let težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno ter trdim ležiščem v temni celici due 26. junija vsakega kazenskega leta. — Pri drugi obravnavi sedel je na zatožni klopi 56 let stari vdovec Anton Čepel ni k, čevljar in zidar v Vižmarjih, zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe, ker je povodom nekega prepira v Zajčevi krčmi v Vižmarjih Josipa Novaka z burkljami udaril po obrazu, ter mu iztaknil levo oko. Čepeluik je bil obsojen na 15 mesecev težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno. — Pri zadnji obravnavi, ki se je vršila pri zaklenjenih vratih, pa je bil zaradi hudodelstva posilnosti obsojen Pavel F a b Č i č na tri leta težke ječe, poostrene z jednim postom mesečno. — (Otroška veselica sv. Cirila in Metoda ) Pred kratkim poročal je „Slov. Narod", da so otroci v Šmartnem pri Litiji priredili veselico v prid družbe sv. Cirila in Metoda. Jednak giu-Ijiv slučaj doživeli smo minulo nedeljo tudi v Litiji. Tukajšnja nežna mladina, zlasti deklice, priredila je bila v nedeljo popoludne iz lastnega nagiba otroško veuelico, vršivšo se na vrtu rodoljubne gospe Josipine Koblarjeve, in sicer v prid prekoristni naši družbi. Več dnij pripravljali so se otroci nenavadno pridno v to in zlasti odbor — štiri deklice — ni hranil ne potov ne besedij v dosego svrhe. Veselica se je pa tudi lepo obnesla. Nedolžna mladina nabrala je 17 gld. 68 kr. za družbo. Prišlo je k tej mični veselici tudi več odraslih in vsem je sijala srčna radost raz obraze, videčim ginljivo to delovanje dece. Kaj mično je bilo opazovati odbor-nice, ki so tekale z narodnimi traki in šopki oki-čene okolo gostov. Taki čini so pač posnemanja vredni in nežna mladina se pri tem oblaži in razveseljuje. — (Pokojni baron M u n d v , ) ki Bi je v tako visoki starosti sam vzel življenje, je bil dobro znana osoba tudi v naših gorenjskih krajih. Nad 22 let je hodil na Bled, kjer ga je vsakdo poznal. Ko se je 1. 1886. prigodila velika nesreča v Bohinjski Bistrici, bil je baron Mundy na Bledu in je hitel takoj ponesrečencem na pomoč. Na Bledu je prebival posebno rad in je bil ve lik čestilec krasot našega goreujBkega bisera. — (Osuševanje Uačenske doline,) v Ljubljanski okolici, ki se je pričelo I. 1892. in potem iz raznih razlogov za nekaj časa ustavilo ter se nadaljevalo lani, se bode v kratkem dovršilo. — (Izkopavanja na Dolenjskem.) Kakor smo že omenili, bavi ee znani starinoslovec vseučiliščni profesor dr. H H o e r n e s v spremstvu g. Pečnika že deli časa na Dolenjskem, kjer se po naročilu prehistorične komisije Dunajske akademije znanosti bavi z izkopavanjem. Litil se je bil dela najprej v Št. Petru pri Novem mestu, kjer se poleg gomil Uallstattske dobe nahajajo grobovi iz rimskih časov, vendar pa izkopavanje ni imelo posebnega uspeha. Več sreče imel je prof. Hoernes v Št. Jer-nejskem kraju ter v Ivandolu, kjer je našel mej drugim več dobro ohranjenih eksemplarov redke polževe vrste Perairaia Gervaisi. Sidaj razkopava prof Hoernes gomile iz 11 .Ihtattake dobe na kapiteljskem zeml|išču pri Novem mestu, kjer je našel že več lepih žarnic ter drugih predmetov iz brona in železa. — (Ljubezniv aoproR.) Bivši nadzornik mestnih stražarjev v Trstu J. Suligoj, ki je nedavno bil obsojen na dva meseca zapora, ker je svojo ženo ranil s sabljo, je te dni zopet napadel z nožem soprogo ter jo težko ranil, potem pa pobegnil. Dve uri pozneje so rabijatnoga moža prijeli na pokopališči ter odvedli v zapor. Ubogo Ženo, ki ima obraz ves razrezan, so odvedli v bolnico. — (Z naših planin.) Na Grintovcu je bilo letos do dne 24 t. m. 51. turistov. Koča je dobro oskrbljena z vsem, želeti bi le bilo, da bi tudi dohod od Kranja iz kokrškega sedla se kaj zboljšal in napravila bolj zložna pot. — (Iz domačih toplic) V Rimske toplice pri Laškem trgu je došlo do dne 20. t. m. 420 strank z 915 osobami, v Krapino pa 1420 strank z 2005 osobami. 1 1 j Slovenci in Slovenke I ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda 1 Bazne vesti. * (Anarhisti na Dunaj i.) V soboto sta bila obsojena na Dunaji pred porotniki delavca Jožef Krajiček in Fran Dreksler. Klicala sta pri nekem delavskem shodu: Živela anarhia! Krajiček je bil obsojen na mesec dni zapora. Rekel je, da niti ne ve, kaj je anarhija in da je le klical z drugimi. Bolj nevaren pa je drugi obtoženec. Priznal je sam, da je hotel vreči bombo v kako dobro obiskovano Dunajsko kavarno. Sodišče ga jo obsodilo na štiri leta težke ječe. * (Knjiga carja Aleksandra III.) V Parizu je ravnokar izšla knj'ga »Souvenirs de Se-bastopol" (Spomini na Sebastopol), katero je ša kot prestolonaslednik uredil sedanji car Aleksander III. Ruski izvirnik te zanimive knjige je še v zgodovinskem muzeju v Sebastopolu shranjen kot rokopis. Prvi list knjige ima naslov B Sporni ni na Sebasto-pol", poklonjeni slavni uspomeni vseh borilcev pri Sebastopolu. V 52 poglavjih so razvrščene povesti raznih borilcev te velikanske borbe, v kateri po iz reku francoskega generala Saussier a ni bilo niti zmagovalcev niti premaganih. *(V K ar vinskih p r e m o g o k o p i h ) so začeli zopet prodirati v globeje rove. Zdaj je to mogoče le s posebnimi potapljaiskimi aparativ kakor jih rabijo v tacih slučajih pri rudokopih. Šele po teb poskuSnjah bode sklenila komisija, kako naj se postopa na dalje. * (Oropana davkarija) V Tottk Ka-nizsi na Ogerskem je te dni vlomil drzen tat v ta-mošnjo davkarijo in odnesel 24 000 gld. Sum leti na necega kaznjenca, ki je malo poprej pobegnil v Szegedinske kaznilnice. * (Pobegel župnik) Velik hrup je vzbudil beg župnika iz Tempia v gornji Italiji, Munsignora Mossa, ki se je z mlado damo iz mesta Cjmo odpeljal vRm in se baje tam civilno poročil z njo. lU/.ume se, da ga je cerkvena oblant izobčila. * (Ljubovna drama na morji.) Na krovu ruskega patnika „Sebastopol" se je mej Carigradom in OdeBo pripetila grozna ljubovna tragedija. Neki mornar se je zaljubil v bogato Amerikanko, ki se je vozila na indiji, ki bo pa ni zmenila za njegovo ljubovue izjave. Ko so ga tovariši zaradi tega za smehovali, usmrtil je dva z nožem, Amerikanko pa je potolkel do nmti s svojimi pestmi. Ko je vse to dovršil, pkočil je v morje in utonil. * (Dober želodec) mora imeti neki umo bolni v Lnokasterski blazmci na Angleškem. Ker je tožil o hudih bolečinah, so ga operirali in izvršili težavno in nevarno resekcijo Želodca. Izvlekli bo iz želodca 142 zarujavelih žrebljev, koeci preprog, medene žice, gumb, las itd., Bkupaj kakih 12 angleških funtov. Operacija je bila jako nevarna in dolgotrajna, vender ni gotovo, bode li imela uspeh. Književnost. — Mlada Hrvatska. Četrti snopič prinaša na prvem mestu prekrasno pesem »San*, katero je zložil duhoviti dr. Tresić-Pavičič, jeden naj-odličnejših hrvatskih pesnikov, od katerega 89 je smeti Se mnogo nadejati. V članku „Politički položaj u Dalmaciji" se nadaljuje politična studija, začeta v prejšnjem seSitku in sicer se karakterizujejo evolucije v narodnih vrstah in postopanje vlade za čaea Jovanovići. Jako interesantna je razprava „Dvije kujigo", v kateri se izborno analizujeta najznamenitejši literarni prikazni letošnjega leta, Tolstega „Dub krščanstva in patrijotizem" in Zolov najnovejši roi„an „Lourdes". V odstavkih „Politički pregled", „Književnost", „Umjetnost" in „Viesti" je čitati obilo za nimljivih vestij in srečnih kritičnih opazk. „Mlada, Hrvatska" ima že sedaj tisoč naročnikov in obstanek jej je torej zagotovljen, da pa se bo mogla razvijati, jej je seveda treba Se izdatne podpore. Gorica 28. avgusta. Pri današnji volitvi deželnega poslanca je dobil oficijelni kandidat Klaučič 119 glasov, njegov nasprotnik Ja-končič navzlic vsi siloviti agitaciji pa samo 23 glasov. Slava zavednim veleposestnikom! Celovec 28. avgusta. Pri današnji državuozborski volitvi za volilni okraj Šmohor-Špital zmagal je po hudi borbi krščansko-socijalni kandidat Peitler s 77 glasovi proti 69, katere je dobil nemški uacijonalec Wink-ler. OdloČili so slovenski volilci. Dunaj 28. avgusta. Ruski poslanik na Dunaji knez Lobanov odstopi v kratkem. Na. njegovo mesto ima priti ruski poslanik v Belem? gradu Persiani. Dunaj 28. avgusta. Uradno se konsta-tuje, da so se v Oberkurzvvaldu primerili trije slučaji kolere. Dva bolnika Bta že umrla. Peter"burg 28. avgusta. „Graždanin" javlja, da se v kratkem snideta ruski car in? avstrijski cesar. Kraj sestanka še ni določen. Milan 28. avgusta. Iz baje zanesljivega vira se čuje, da deluje Crispi v Vatikanu na to, da bi se papež ne zoperstavil ženitvi italijanskega prestolonaslednika z avstrijsko nad-vojvodinjo. Crispi se baje pripravlja dati Vatikanu primernih koncesij. Ce se ženitev posreči, bi bil obisk cesarja Franca Jožefa v Rimu mogoč. Pariz 28. avgusta. Don Karlos izjavlja v „Figarow, da je cesarju Francu Jožefu obljubil, da ne bo nikdar agitoval zoper špansko kraljico-regentinjo in da se zategadelj zoperstavlja gibanju Karlistov na Španskem. Madrid 28. avgnsta. Iz Tangerja se javlja z vso sigurnostjo, da je novi maroški sultan umrl. Narodno zdravilo. Tako se Bine imenovati bolesti u t •> S n j ore, miAice in živce krepčnjoče, kot um/.i In dobro snano ,Moll-ovo francosko Žganjft in sel", katero ao splošno in uspešno porablja pri trganju po udih in pri drugih nasledkih prehlajenja. Cena steklenici !)■» kr. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchianben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLh-ev preparat, zaznamovan z varnostuu znamko in podpisom. 2 (16—9) •••attiiiiaai ua*n*ii ..LJUBLJANSKI ZVON" atojl za vse leto 4 gld. 60 kr.; «ft pol lota 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Pri Slonu: hart z Dunaja. — Tujci: 27. avguata. Ditz, Volk, Kleber, Gatnbrich, Beiss-Kauftnann, Koller iz Reke. — Ditz, Vlacb, Fimi iz Trsta. — Pauser iz Pulja. — Sch«>rach iz Celovca. — Dr. Schmidioger iz Katuinka. — Vigorini iz Kima. — Itazhoriek iz Bleda. — Kedl iz Gorico. — Hoff-mann iz Maribora. Pri Malici t Dotzler, Keatner, Haumann, Bolgeri, Neubauer, Lemberger, Pluhac/oK, Ulman, Weiz, Fritsch, Kostler z Dunaja. — Czekc iz Gradca. — Crnadak, Kankl, Matnij lov tč i« Zagreba. — Sectner, \Volfer iz Trata. — Ćuk iz Krškega. Umrli so v Ljubljani: Franc Kossmanit, tkalec, 69 let, Urša Prepeluh, delavka, 20 let, Sv. Du- 2'>. avguata: najska cesta at. — 2G. avgusta: Petra cesta st. 50. V deželni bolnici: 26. avgusta: Ana Kirn, kurjačeva žena, 50 let. — Martin Meše, goatač, 60 let. — Marija Pintar, dekls, 21 let. Meteorologično poročilo. Dan čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 7. ajntraj 738 9 sua. le^c si. BVZ. jasno «s 'J. popol. 737 1 trn. 31 7' C sl. /.hI). jasno O'OO na. r-" Ti 9. zvečer 737 4 aa. 214'C sl. zah. 1 jasno 1 Srednja temperatura 232°, za 6 0° nad normalotn. XD-u.rx3.3sica, borza dnć 28 avgusta t. 1. Sknpni državni dolg v notah..... 98 gld. 50 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 98 , 60 , A/btnp.k;\ zlata renta....... 123 , 30 „ Avstrijska kronska renta 4°'„..... 97 „ SO , Ogernka zlata renta 4u/0...... 121 , 66 , Ogerska kronska renta 4u/0..... 96 „ — . Avstro-ogerske bančne delnico . . . .1015 . — Kreditne delnice......... S&9 London vista........... 124 Nemfiki drž. bankovci za 100 mark , , 60 20 mark............ 12 80 frankov........... 9 Italijanski bankovci........ 44 C. kr. cekini . . ........ 6 Dne 27. avguata t. I. 4*/0 državne Brecke iz 1. 1854 po 250 gld. 149 gld. Državne srečke is I. 1864 po 10O gld.. . 196 . Donava reg. srečke 5° „ po 100 gld. . . 127 Zemlj. obe. avstr. 4' „ zlati zast. listi . 123 Kreditne srečke po 100 gld...... 198 Ljubljanske ureeke ........ 24 Rudollove srečke po 10 gld...... 23 Akcije anglo-avBtr. banke po 200 gld.. Tramway aruflt. volj. 170 gld. a. v. . . Papirnati rubelj........ 25 30 «Vi 20 89 60 90 169 309 1 25 75 50 50 75 33 V, t S tužnim srcem naznanjava vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je najin sinček po kratki bolezni, v nežni dobi 2 let in 10 mesecev, dne 26. t. m. ob 9. uri zvečer v Gospodu zaspal. V Godoviču, dne 27. avgupta 1894. Žalujoči stariSi (934) Marija in Franjo Kankelj. Veščega potovalca za drobnjavo in pleteno robo na debelo vzprejme neka Dunajska tvrdka aa Kranjsko in Spodnje Štajersko. — Ponudbe pod ,,C. K. 490** anoneal ek«perflci| t JI. DnkcN, Dunaj l/l. (931 — 1) Letos je pri nss v mnogih krajih konjska bolezen zelo razfiirjena in je tudi mnogo iimej najlepših konj poginilo. Tudi pri podpisanemu jo konj nanagloma zbolel, tako da ni bilo več upanja, da bi ie kdaj ozdravel. Poklical sem nemudoma v resnici izvedenega c. kr. okrajnega zdravnika v Kranji gospoda Antona 1£oi-«»w«.»ji, kateri je s svojim velikim trudom in s svojo znanostjo pripomogel, da je konj zopet ozdravel. Zato podpisatico naj-uljndneje zahvaljujem rečenega gospoda živinozdravnika ter ga v jednakih slučajih vsakemu naj topleje priporočam. Trboje, dne 28. avgusta 1894. Jožef Keršič, (935—1) posestnik. 30 gld« na mesec postranskega zaslužka z visoko provizijo lahko zasluži vsakdor, ki ima mnogo zuanstev, s prejemanjem naročil na patentovane predmete, ki se prav lahko spečavajo v vsakem okraju. Ponudbe s znamko za 5 kr. za odgovor pošiljaj r. Hamaoek n ▼ Pragi 1050 II. (898—41 v bližini železniške postaje oilclu ne un ratSuii z dobrimi pogoji. — Več se u\e v upravoigtvu „ Slovenskega Naroda". (892—5) Zanesljiv trgovski pomočnik izurjen v trgovini z mešanim blagom, kateri je že nekoliko (asa moral pri svojih atarišib pri drugem obrtu pomagati, leli zopet v kako trgovino z manufakturnim blagom, even-tuvelno tudi c mešanim blagom vstopiti. Ponudbe naj se blagovolijo poslati pod Zanesljiv*6 upravništvu ^Slovenskega Naroda". (918—2) Ženitna ponudba. (910-3) Trgovoc v 30. letih, z dobro aituvirano trgovino v večjem indnsfrijelnem kraji na Štajerskem, se želi zbog pomanjkanja ženskih zuanstev seznaniti v svrho poroke z brhko gospodičino, ki je domače vzgojena, ima veselje za trgovino in je veftča slovenščine in nemščine. Zeli se nekoliko premoženja. Resne ponudbe s fotografijo in natančnimi podatki blagovolijo naj se poslati pod „A. A. 100* upravništvu „Stov. Naroda". Diskrecija ob sebi umevna. Prodajalnica t vso potrebno opravo, tehtnice in drugo prodajalniško oiodje, odda ae v najem aa več let pod ugodni tu i poboji. Prodajalnica obstoji že več let na dobro uituvira-netn prostoru v lo v < motni|1 l.. Št. 1h». (933—1) C. tr. glavna ravnateljitve autr. dri, železnic. Izvod iz voznega reda ■voliat-v-xi.egr«a odi X. 3"a.xxllev 1894. Nastopno omenjani prihajal >1 ln odhajalnl e«si oanadeat eo * ftfjtšftff opmltem irm. Srednjeevropski eae j« krajcema času v LJubljani aa 9 minuti naprej. Odhod lB LJubljane (jnž. kol.). O* lil. mri 3 mete. pm noči oeebni Tlak ▼ Trbiž, Pontabel, Beljak, Oe» loTeo, Frausensfeste, Ijjuhno, oaa Selathal ▼ A u »boo, Iachl, Oman. ilen, Solnagred, Lienii-Oaatein, Zel) na Jeseni, Inornont, liro« (>nmp Curih, floneva, Parla, Btejr, Lino, Hu.iejerice, PlaenJ, Marijine vare, Kger, Karlovo vara, Fran eo ve vevre, Prago, Llpaijo, Dunaj via Ametetten. Of> B. uri 7 min. njutnif meiani vlak t Noto meito, Kočevjo. Ob 7. uri t* mite. eJu'rotuttntt osebni Tlak t Trt.I*. Pomahal, Heljak, Oolovoo, Franaenafeate, Ljubno, Selathal, Dunaj. Ob *. uri 14 mete. TaopoieteTte« oaebnl vlak v Trbli, Beljak, Celovec. Franaenafeate, Ljubno, čea Selathal t Solnograd, !.oml-< iaatein, Zali na Jomerti, Inomott, Bresmio, durih, Oenevo, Paria, Stevr, Lino, Omunden, Iaahl, Budajevioe, PlaonJ, Marijin« Tare, Ka;er, PranooT« Tara, Karlove vara, Prago, Lipako, Dunaj via Amitatten. Ob 9. uri SO mita. mtmier meiani vlak t Noto meato, Kočevje. Prihod ▼ LJubljano (jnž. kol). Ob 3. uri 33 mita. ujutrn) oaebnl vlak ■ Dunaja rla Ametetten, Llg» eije, Praga, Francovih varov, KarloTih varov, Rgra, Marijinih varov, Planja, Hudejevle, Bolaogaada, Llnoa, Mtevra, (»mundena, laohla, Ana. aeea, Pariaa, Oaneve, Ourlha, Bregenaa, Inomoata, ZeUa na Jeserti, Lend-Gaatelua, LJabnega, OaloToa, Boljaka, Franaenafeate), Trbiaa. Ob 8. uri 3 mita. ^futrnf metani vlak ia NoTOga mnita, Kočevja. Ob 11. uri 5*7 mita. cfopoiet^te« oaebnl Tlak a Dunaja via A mi te t ten, 1.Unije, Prage, Francovih varov, Karlovih Taror, Kgra, Marijinih varoT, Planja, BaJeJevio, Solnograda, I.inua, Btajra, Pariaa, Oenev«, Ouriha, Bregnloa, Inomoata, ZeUa na Jeeeru, Lend-Gaeteina, Ljubuega, OeloToa, Lieaaa, Pontabla, Trbiaa. Ob 19. uri 43 mite. popoiuette« meiani vlak ia Novega meata, Kočevja, Ob d. uri 48 mite. popoieieita« etebnl vlak a Dunaja, LJubaetra, HelathaJa, Beljaka, OeloToa, Franaanefeat«, Pontabla, TrbiAa. Ob 8. uri 34 mite. mrrfrr raoiani Tlak Ia Novega Mesta, KoAevja. Ob 8. uri Hl mite. aeejaW oeabnl Tlak a Dunaja preko Amatettena Ia LJnbnega, Beljaka, Oelovoa, Pontabla, Trbiaa. Ob 7. 8. 8. IO. Odhod 1b LJubljana (dr* koU. uri 83 min. ifutrmj v Kamnik. m 03 , f>o)>oiu. (854—9) F. Scliapira, Stanislav št. 274, Galicija. »m* *mL* Oa* *Jm* *Jm* *JK* *mt* Vizitnice priporoča v Ljubljani. .jST* »jS> *w» .ja- 'ML* *Wh 'Jmi**WL* Velika Levovska loterija. 2024 dobitkov, wmmmmmmmm* Glavni dobitki <847-10> 60.000 * 10.000 o|d' 5.000 *■ v gotovini Riimo a IO0 0 o«ll>ltUa. Levovske srečke po 1 gld a priporočata: Menjalnica J. C. Mayer iu glavna tabac^na prodajalnica A. Gruber. BVnaHnaMaaMnaaaHalnaHaa^ Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. se 4°lo STajboljso nalagajo glavnice če se kupujejo založnice galiskega zemljisko-k red i (nega društva. Iste (litin, fliiji) dobička več ko 4 odstotke ter uživajo pravo pupilame varnosti, se ne smejo obdačiti in niso fatiranju podvržene, se lahko vlože kot kavcija kot vojaška ienltna kavcija; raron tega je vsakih luO gld. založnic zavarovanih po hipotekami vrednosti 253 gld. 38 kr. Založnice se dobivajo po vsakokratnem dnevnem korzu pri 0", O. M-a-TSR'JU banka in menjalnica v Ljubljani. (568—26) in Laataiua in tiok .Ndrodae Tiskarne".