Uto LXXl.ft.lS2 LJubljana, ponedeljek tL Jmlfla 1*3* 1.- a* m I lznaja vsaK dan po po kino. izvzemal nedelje in praznike — inaeratl do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 250 od 100 do 300 vrst a Din 3. već JI toserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inae ratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vraćajo- UREDNIŠTVO IN UFBA VNIATVO LJUBLJANA. ITiaanjma attea eesv. 6 Telefon; 31-22. 31-23. 11-24. «1-25 to 11-26 Podružnice : MARIBOR, Grajski trg St. 8 — NOVO MESTO. Ljubljanska telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroasmaverjeva ulica 1, talefon SC 66; podružnica uprave: Kocenova oL 2. telefon St. 190 — JESENICE: Ob toaodvosm m. Postna hranilnica v Ljubljani at. 10.351 Angleško oboroževanje: Kanada oporišče Anglije ii načrti za Izpopolnitev angleškega v Kanadi letalske tvornice, letališča in London, 11. julija, d. Angleški listi objavljajo na podlagi podatkov ameriškega tiska podatke o dozdevnih angleških načrtih za pritegnitev Kanade k angleSkemu letalskemu oboroževanju. Kakor zatrjujejo, da namerava Anglija ustvariti iz Kanade veliko letalsko oporišče z zgraditvijo tvoraic letal, letališč in osnovanjem letalskih dol, ki naj bi bile podrejene na videz kanadski vladi, v resnici pa bi jih vodila Anglija ter bi imele važno vlogo v vojaški in industrijski' letalski oborožitvi domovine. Poleg graditve letal za angleško vojsko določajo angleški načrti zgraditev 5000 letal ter nastavitev potrebnega osobja v Kanadi. Angleško vrhovno letalsko poveljstvo računa baje s tem. da bo razvoj graditve letal omogočil že v bližnji bodočnosti, da bo lahko poslala Kanada v resnem primeru na pomoč vse svoje bombnike, ker bi dejansko sama ostala nedotakljiva. V zvezo s tem spravljajo četrtkov polet štirimotornih angleških bombnikov na daljavo približno 7000 km. Kakor navajajo nadalje, bi vojna letala prepeljala iz Kanade matične ladje v bližino angleške obale. Vsega bo baje izdala angleška vlada za izvedbo teh načrtov 200 milijonov funtov. Pri tem opozarjajo, da ima Kanada zaradi ugodnih klimatskih razmer in zaradi velike daljave tudi v normalnih okoliščinah mnogo ugodnejše pogoje za izobrazbo angleškega letalskega naraščaja kakor pa mala meglena Anglija. Omenjajo tudi, da bi v primeru potrebe pritegnili k graditvi kanadskih letal tudi anerleško letalsko in- Atentat na Roosevelta Slaboumen človek skočil na Rooseveltov avtomobil, ko je prispel v Oklahomo Oklahcma. 11. ju! d Predsednik Roose-velt se nahaja na potovanju po državah Arkan<*as m Oklnhomi. kjer pripravlja teren za bližrne iesen«ske volitve. Včeraj je prispe' v mesto Oklahomo, kjer mu je 15.000 Hudi priredilo navdušen sprejem. Ko se je peljal po mestnih ulicah, je kljub veliki pokornosti policistov skočil iz množice neki človek na avtomobil, v katerem je sedel predsednik Roosevelt K sreči ga je Rooseveltov telesni stražnik odbil r močnim udarcem na tla. Napadalca so takoj zaprli. Gre za nekega 52 letnega Wr>oda Hookeda-va. ki pa po izjavah nolicije ni bil oborožen. Roosevelt je ostal miren v svojem avtomobilu, kakor da bi se ničesar ne pripetilo ter je nadaljeval pot na zborovanje demokratske stranke,, na katerem je govoril za demokratskega kandidata za guvernerja države Oklahome. Uro kasneje se je odpeljal z vlakom v Forth Worth v Texasu, kjer bo ostal več dni na obisku pri 9vojem sinu Elliotu. Policija je imela zelo mnogo truda, da je obvarovala napadalca pred ogorčeno množico, ki ga je hotela linčati. Ker se ni mogla prebiti skozi množico, je morala pozvati na pomoč gasilce, ki so jo pregnali z vodo. Atentator na Roosevelta duševno bolan Newyork, 11. jul. AA. Oseba, ki je hotela napasti Roosevelta, je izjavila pred preiskovalnim sodnikom, da je samo hotela . očistiti Rooseveltu obleko. Jasno je, da je j napadalec duševno bolan. Japonska ponuja Angliji sporazum na podlagi priznania vzajemnih interesov na Kitajskem Tokio, 11. jul d. List »Niči-Niči« poroča, da je japonski zunanji minister Ugaki predložil angleškemu poslaniku načrt sporazuma na podlagi vzajemnih pravic na Kitaj skem V zvezi s tem govore v političnih krog'h. da je Ugaki že večkrat izrazil željo po vzpostavitvi dobrih odnošajev z Anglijo Tukajšnji angleški poslanik je izrazil upanje, da bo Japonska čuvala interese tujih držav na Kitajskem minister Ugaki pa ga je izrecno opozoril, da bi moglo enostransko postopanje Velike Britanije v japonsko-k i tajskem sporu ter podpiranje Čangkajška poslabšati priprave za vzpostavitev boljših odnosov med Japonsko in Veliko Britanijo. Kakor zatrjujejo v političnih krogih, angleški zunanji minister Hali-fax še ni zavzel stališča v tej zadevi. Ojačenje antgeSke posadke v Tienclnu Honkong. 11. jul. AA. Angleške vojaške >blasti so sklenile ojačiti svojo posadko v Tiencinu. kamor bodo poslali še dva angleška polka. Objava anelešk^a načrta o šoaniii London, 11. jul. w. An.gleški načrt o umiku turh prostovoljcev iz Španije bo popoldne objavljen v spodnji zbornici in bo takoj nato izšel v posebn1* »Beli knjigi«. Načrt ?e bil že sporočen tudi obema španskima taboroma. Angleška vlada je začela sedaj diplomatsko akc?jo. ki stremi za tem. da bi vse države sklenile skupne ukrepe proti bombardiranju tujih ladij v španskih vodah. »Dailv Telegraoh* poroča, da se angleški generalni agent Hodgeson. ki je prešel ooročat vladi v London, ne bo vrnil v Burgos. Prvotno je bilo njegovo bi van le v Londonu določeno na 14 dni. sedaj pa ie njegov odhod odsroden za nedoločen čas. V političnih kroeih tolmačijo to kot nekak prelom odnošaiev Angliie z generalom Fraeom. ker ni dal zadovoljivega odgovora na angleške proteste zaradi bombardiranja angleških trgovskih ladij. $$*h* letina v Aueliii London, 11. jul. w. Ministrstvo za gospodarstvo objavlia poročilo o škodi, ki jo je utrpelo angleško kmetijstvo v zadnjih tednih zaradi suše in vihaHev. To je največja Skoda, kar io je doživelo anerleško kmetijstvo v zadniih petdesetih letih. Letošnja žetev bo znašala komai četrtino lanske. Zsto bo morala AnelHa velike količine z* t a uvoziti od zunaj. Samo v sado-nosrO-ih ima kmetiistvo v Angliji nad 10 miliflnov funtov škode. Železniška nesreča v Nemčiji Berlin. 11. jul. AA. Pri Reichenfeergu v Brandenburgu je osebni vlak za vozil v motorni vlak. Pet oseb je bilo ubitih, 14 p* ranjenih. Angleški krail obolel London. 11. jul. w. Angleški kralj Jurij, ki se je mudi! na izletu v zapadni Angliji, se je nreliladil in mora po nasvetu zdravnikov ostati v postelji, upajo pa da bo do konca tedna toliko okreval, da se bo mogel vrniti v London Po mnenju zdravnikov bolezen ni take narave, da bi bilo zaradi tega notrebno odgoditi ob:sk v Franciji. Pariz, 11. jul. w. Vsi današnji listi objavljajo na prvem mestu vesti o bolezni angleškega kralja Jurija in izražajo upanje, da zaradi tega ne bo treba ponovno odgoditi obiska v Parizu, kjer so priprave zanj že v polnem razvoju. Protikomnnistični komisarijati Tokio, 11. jul. w. V smislu protikomuni-stičnega pakta bodo ustanovljeni v Rimu, Berlinu in Tokiju posebni komisarijati, ki bodo skrbeli za medsebojno izmenjavo informacij in skrbeli za koordinacijo proti-akcije. Japonski pooblaščenec je že odpotoval v Rim, kjer bo imel svoj sedež in bo obenem od tam obveščal o japonskih opažanjih tudi nemško vlado. Rimski pooblaščenec bo v kratkem skupno z nemškim odpotoval v Tokio, kjer bo skupni itali-jansko-nemški protikomunistični urad skrbel za izmenjavo informacij in protikomu-nistično propagando. Izgredi v Palestini Jeruzalem. 11. jul. AA Včeraj so bili novi izgredi v HaiR Na židovski avtobus je nekdo vrgel bombo, 12 oseb je bilo ranjenih, med njimi 7 težke. Na nekega 2ida je bilo oddanih več rcvolverskih strelov, ki so ga ranili. V Tiberiji je bil neki Žid ubit. V Jeruzalemu je bila vržene bomba v Ink-hotel »Ktalj David«. — Anglija bo letalske šole d us tri jo. Na merodajnih un&lalhlu mestih o teh načrtih ničesar ne izjavljajo ter muoo poudarjajo, kakor je že izjavil letalski minister Kingslev Wood v spodnji zbornici, da je kanadska vlada pristala na izvezba-nje angleških vojaških letalcev v svojih letalskih šolah in da bo Anglija ustvarila za to izvezbanje, za dobavo iiilsMili letal in svojih inštruktorjev potrebne pogoje. Leteče trdnjave London, 11. jul. AA. »Dailv Express« poroča, da je mornariško ministrstvo naročilo pri letalskih tovarnah celo brodovje letečih trdnjav. Njihovi aparati bodo izpopolnjeni s preizkušnjami letal, Id vozijo na državnih letalskih progah. London, 11. jul. d. Po 'nepotrjenih vesteh se nemška vlada pripravlja za veliko reorganizacijo vojaškega letalstva, ki naj bi se znatno povečalo. »Evening Standard« poroča, da je kancelar Hitler že podpisal odlok o novem letalskem načrtu nemške vlade, ki naj bi bil izveden v 18 mesecih. Predvsem naj bi ae pospešila graditev lovskih letal in bombnikov. »Manchester Guardian« poroča, da je kmalu po nem-ako-češkoslovaški krizi nemško vrhovno vojaško vodstvo proučilo posledice morebitne reakcije drugih držav za Nemčijo ter prišlo do mnenja, da mora Nemčija glede na svoje prehranjevalne probleme osredotočiti vsa svoja vojaška stremljenja na možnost naglo izvedene vojne. Nemčija mora ojačiti svoje utrdbe ter povečati Število svojih letal. Zgodilo se je prvič, da je vse vojaško vodstvo v Nemčiji pristalo na stari predlog maršala Goringa za povečanje letalskih sil. Danes ima Nemčija 2500 do 3000 prvovrstnih letal ter izdela na mesec 350 do 400 novih letal Maršal Goring zahteva dvojno število prvovrstnih letal. Nemško vojaško vodstvo je mnenja, da bi uresničenje tega načrta ustvarilo pogoj za nemško zmago. Posvetovanja dre Hodže >v o ureditvi Praga, 11. jul. d. rVmodnje dni bo predsednik dr. Hodža osebno prisostvoval posvetovanjem odbora Šestorice, v katerem so zastopane stranke vladne koalicije. Razen tega bodo ministri, ki so Člani vladnega političnega odbora, stakio v stiku s parlamentarnimi klubi z namenom, da bi se moglo čim prej predložiti končno besedilo vseh treh političnih zakonov narodnostnega statuta, jezikovnega zakona in zakona o organizaciji politčne uprave v državi Računajo, da bodo posvetovanja o novih političnih zakonih med člani vlade, predvsem pa med političnim odborom ministrov in zastopniki vladnih strank v odboru Šestorice, trajali prihodnjih 14 dni, nakar bi vlada končno redigirala besedilo zakonskih predlogov in jih predložila parlamentu. Sporedno s tem preostaja vladi samo Še, da čuje mnenje opozicije glede celotnega kompleksa perečih političnih vprašanj. V to svrho je pozval dr. Hodža predsednike opozicijskih klubov v poslanski zbornici in senatu, naj imenujejo deputacijo, s katero bi se mogel sestati in posvetovati v teku tedna. Povabilo je bilo poslano slovaški ljudski stranki, socialnim demokratom, ze-dinjeni madžarski opoziciji, komunistični stranki in fašistični skupini. Z zastopniki sudetsko-nemške stranke vzdržuje dr. Hodža že več tednov neprestane stike. ^fova japonska ofenziva Japonci pošiljajo preko jezera Pujang svoje čete proti Kiukiangu, najvažnejši strateški točki pred Hankovotn Sanghaj, 11. jul. d Poveljstvo japonske vojne mornarice je pred dnevi pozvalo vse inozemske vojne ladje, naj se takoj umaknejo s področja med Kiukiangom in Vang-šikangom, kakih 100 km daleč pod Hanko. vom ob Jangceju. V Kiukiangu, kjer se bodo v najbližjem času razvneli tudi boji, sta sedaj zasidrana angleška in ameriška topnicarka. Istočasno je bilo objavljeno, da bo Jan grče nad Vuhujem zaprt za vsako inozemsko plovbo, dokler ne bo mogla japonska vojna mornarica zagotoviti inozemskim trgovskim ladjam varnosti. Obnovljena je bila tudi zahteva, naj se vse inozemske vojne ladje na vojnem področju označijo z vidno barvo. Japonske oblasti obžalujejo, ker se tc doslej še ni zgodilo, ker je pokazala Izkušnja, da japonskim letalcem ni mogoče spoznati na krovu inozemskih ladij razvitih zastav, ako ae nočejo spustiti tako nizko, da ne bi postali cilj kitajskih obrambnih topovov. Po zadnjih vesteh so Japonci pričeli prevažati svoje čete preko jezera Pojang, a čemer se je pričel pohod proti Kiukiangu, najvažnejši točki pred Hankovom. Računajo da bodo Japonci že v najkrajšem ča-su poslali preko tega jezera večje čete, ker so sedaj že odstranili ovire pod Hukovom. Po osvojitvi Kiukianga nameravajo Japonci prodreti proti Hsieningu ob železnici Hanko v-Kanton, da bi na ta način obkolili Hankov od dveh strani. Inozemske oblasti ae japonskemu pozivu, naj oddiđejo iz Kiuk'an&ra, niso odzvale ter so obenem izjavile, da bodo Japonci odgovorni za vsako poškodbo tujega imetja. Iz zanesljivega vira poročajo, da so an-grleške paroplovne družbe zahtevale od angleškega konzulata v sanghaju oborožitev angleških trgoskih ladij na Daljnem vzhodu s strojnicami ta stražami, da bi ae mogle upreti piratstvu, ki se je v zadnjem Času zelo razvilo. Naraščanje napadov morskih razbojnikov je imelo za povod, da je dobila angleška topnicarka »Aphisc nalogo, naj varuje trgovski promet pred njimi. V zadnjem času so se tudi povečali spopadi med kitajskimi četniki in japonskimi četami v neposredni bližini Hankova. Zadnje dni ae je čulo streljanje strojnic, predvsem pri Putungu. Tudi v južnem ftantungu so kitajski četniki razvili zelo Živahno delavnost. Po do-51 ih vesteh so četniki na mnogih krajih razstrelili lunhajsko železnico v vzhodnem odseku, ki rd bua prizadeta od poplave Hoansrhoja. Ameriške ladje ostanejo na Jangceju Washingtont 11. juL d. Po izjavah vodilnih ameiiskih osebnosti vlada Zedinjenih držav ne bo po poslednjih sporočalh japonske vlade glede plovbe po Jangceju izpre-meniia svojega dosedanjega stališča. Ameriške vojne ladje bodo še nadalje ščitile ameriške državljane v vojnem področju in če se bo pokazala potreba prisotnosti kake topni čarke v tem delu Jangceja, bo ost.Ua nadalje na svojem mestu. Po zatrdilu ministrstva za vojno mornarico, je ena izmed ameriških vojnih ladij že v ogroženem toku Jangceja, Tuđi Japonci se ižkrcavajo na otočju Paracelsus 7o*Joy 11- jul- Po nekaterih vesteh pripravlja Japonska akcijo proti otočju Para-cel, po drugih pa je bila že izvršena. Gre namreč za pošiljatev manjše vojne ladje k omenjenim otokom zaradi zaščite interesov japonskih kolonistov m ribičev. Listi ostro kritizirajo postopanje francoske vlade, ki je poslal na to otočje svoje čete ter pravijo, da zbuja s tem samo nezaupanje. Humana: Jadran 61148 Sutra, 11. jul. i. Snoči je bfla v tukajšnjem kopališču veslaškega kluba >Eneo-c plavalna tekma za Jadranski pokal med Flumano in splitskim Jadranom. V plavanju je Flumana sigurno premagala goste z 81 : 48 točkam. V waterpolu je zmagal Jadran 5 :1. Po tej tekmi je stanje v plavanju naslednje: 1. Triestma 236 točk (4 nastopi), 2. Flumana 226 (4), 3. Ilirija 200 (4), 4. Jadran 173 (4), 5. Viktorija 115 (2). V wa-terpolu vodi Triestma s 6 točkami pred Viktorijo, Jadranom in Ilirijo, ki imajo po 4 točke in Flumano z 0 točkami. RaOll MOnchen, 11. jul. AA. Vodja nemške mladine Bakkir v. Schirach je danes odpotoval na krajši obisk v Italijo. V Rimu se bo sesuti s tajnicom fašistične stranke Sta-j 11. juL w. Japonske vojaške Oblasti so pozvale vse tuje diplomate v Aang-haju. naj nemudoma preskrbe za odhod tujih državljanov z vojnega nzemlja okrog ftangnaja. ker odklanjajo japonske oblasti Borzna poročila. Curi*, TL iufija. Beograd K), Pariz 1*106, London 21.6026, lfew Tork 437.626, Bruselj 74, MHan 26, Amsterdam 9*1.175. Berlin 176.10, Donaj 30, Pctitlcni c6$e\nl& Napaka? Gospodom pri listu »1551* se je zgodUa velika nesreča: V svojem listu so v nekem članku dali tiskati — »Češkoslovaška država, českoslovaSko vprašanje, češkoslovaška pogodba«, imelo pa bi biti tiskano »Češkoslovaška država, češkoslovaško vprašanje* češkoslovaška pogodba*. Zato se opravičujejo v svoji zadnji številki m pravijo: »Ker se poslužujejo načina pisanja brez v e z a j a oni, ki govore le o enem fkzv. češkoslovaškem narodu, se nam je zdelo potrebno, da opozorimo na napako, ki smo jo zagrešili.* — Ali niso mladih gospodov pri listu »1551* nič poučil t in naučili dogodki in manifestacije v zadnjem časa na Češkoslovaškem in v Pragi? Zdi se* da ne, kakor tudi ne tistih slovenskih praških akademikov, ki so poslati prezidentu Češkoslovaške republike dr. Edvardu Beneiu brzojavko, v kateri mu »izrnf^li vvoje simpatije in pripravljenost stati s — češkoslovaškimi narodi t :uno ob rami«, to beleži isto akademsko glasilo! Glasilo naše akademske mladine je objavilo v svoji zadnji številki zelo Članek »Škodljiva borba** v katerem s vzema za to, da bi prenehata borba posameznimi, nacionalno orientiranimi mladinskimi skupinami, češ da zahtevajo sedanje razmere, sedanji čas in sedanji notranje- in zunanjepolitični položaj* da se strne vsa nacionalna mladina v eno krepko in udarno falango. Pisec članka izvaja: »izzivanje borbe med posamezni mi jwgoskyv mladinskimi političnimi skupinami se nam zdi neumestno, ker jih današnje prilike tepejo eno kot drugo. Tratenje energfj v medsebojnih razračunavan jih bi še olajšalo delo tretjemu* Mi smo globoko prepričani, da »e bo prej ali slej trenutno politično raztično opredeljena nacionalna mladina znašla kffob nek.-rfcrim ideološkim razlikam na skopni liniji, ker ima skupen pozitiven odnos do temeljnih vrednot naroda in države ter skupnost najčistejših namenov koristtti tarna dobrinama. Mladina različnih nacionalnih političnih taborov je čista, neobremenjena, zato nima pravice vzajemno napadati se na nedostojen način. J*o našem mnenju je njeno delo koristno samo, v kolikor pridobiva na protinaciona'nem terenu, in da je zlasti v današnjih razmerah škodljivo, v kolikor vnaša razdor v vrste jugoslovanskega nacionalizma* ker s tem slabi njegovo odpornost in udarnost. Dolžnosti nacionalne politične mladine niso v medsebojni borbi. Njena borba se mora vršiti na drugih frontah: komunizma* klerikalizma in separatizma. Po zmagi na teh frontah ne bo težko izravnati medsebojnih razlik ter povesti nove politične nacionalne generacije k skupnemu delu. Mi smo prepričani, da se dajo vprašanja sporazumno urediti in se da najti način nemotenega paralelnega udejstvovanja, ki naj sloni na pozitivni propagandi* spoštovanju drug drugega in priznavanju, da je v današnjih razr-vanih prilikah uspeh katerekoli si bodi politične nacionalne skupine koristen avtomatično tudi za druge. V interesa nacionalizma svarimo pred škodljivostjo izzivanja vsakršne borbe, ker čas zahteva slogo in sodelovanie med vsemi nacionalnimi skupinami.* — To so irezne m pametne besede! Iskreno želimo, da bi se po njih ravnala vsa naša jugoslovensko misleč** nacionalna mladina, ki bo tako prišla do tehtne besede i na vseučilišču* i v javnosti! Noša kulturna revija Za meseca junij in julij je izšla dvojna številka revije »Misel m delo*. Kakor vselej, objavlja tudi to pot raznovrstno zanimivo gradivo. Članki: Poslanstvo matih narodov. Dr. P. Karlin: Dr. Ivan Lah, — Dr. Iv. Lah: Od omladine do Preporoda. — B Borko: Dr, Iv. Lah kot publicist. — G. Šilih: Obrazovanje ljudskoiolskega uBftetj-stva v Jugoslaviji. — Obzornik: Evropa med dvema krizama (Dr. E. Vrčonj. — Oris francoskega političnega žMjenja (Bojan Ribnikar). — Novi pogledi na francosko zgodovino (Rr). — Poročila: Dr. J. Šte-binger: Slovenski Časniki m časopisi, bibliografski pregled od 1797—1936. — M. Mtr-kovič: Flacius. — Alojz Gradnik: Večni studenci. Pesmi. — Dr. Fr. llešič: Hrvatska dobroiotja t popevka od kmetakog stališa prest imanja. — Ivan Pucelj: Vesela pisari-ja. — Dr. P. Grisogono: Ujedinjene Jugoslavija. — Spomenica l. kongresa ekonomistov 1937. — Hrvatje in »slovenska* mdv sfrija. — Prihodnja Številka izide meeeca septembra in bo posvečena problemom socialne politike predvsem v skovan -skih državah. Na to zanimivo številko opozarjamo še danes našo javnost. Revija »Misel in delom stane na leto 60 dm. Na smelo bi biti nobenega naprednega t* nacional nega razumnike, ki bi ne bit maročem mm to revijo. Naročnino je treba pomlmH mm vo v Ljubi jami, Hnaumi afaia caaht i /. »SLOVENSKI NAROD«, ponedeljek, H. jnirja 1980. Slovensko in angleško poro' čanje o vsesokolskem zletn Ljubljaca, 11. julija, Mogočna aokokake svečanosti v Prag« »Slov.ncut na dajo spati. Zdaj s* > oprijel Številk m včeraj je zapieeJ, da se jih mi bojimo. Prav n4č se jih ne bojimo, ker vemo. da se s številkami ie nikoli ni da«-bo izraziti tisto, kar čuti olovek v - Da bo pa >Storvw3ecč po-totažen, mu priznamo, da ni slo v pragi v sprevodu 78.000 Sokolov tn vojaJtov kakor trdi on, marveč samo 72.090, na fan- tovskm taboru v Ljubljani je bil pa točno 100.001 udeleženec. Tako bomo menda lahko debato o številkah zaključili. Bolj kakor številke nas pa zanima > Slovencev©« poročanje o mogočnem vsesokolskem zle tu v Pragi. Takole je poročal >Slovenec* o njem v soboto: :< Sokolski zlat v Pragi. >Ceake Slovom, glasilo narodnih socialistov, torej predsednika Beneša, poroča, da se je X. so-kclskega zleta v Pragi poleg gostov udeležijo 91.391 Sokolov (v »Jutru« amo brali da 120000). V glavnem sprevodu je bilo po istem viru 73.416 f*seb in sicer 25.075 ženskega spola ter 37.500 moškega spola. Na konjih je bilo 7S4 jahačev in jaha-čic. Tujih gostov je bilo 5445 moških in 1961 žensk. Koliko je bilo od teh 73.000 or.b Sokolov, SokoUc in obojnega naraščaja ter koliko je bilo vojaštva, ta statist ika ne pove. Le na drugem mestu poroča list, da sta bila v sprevodu poleg csl. konjenice, motoriziranih vojaških oddelkov tudi 2 polka pehote. »Jutro« in >Na-rodt pa sta pisala, da je bilo v sprevodu 1120.000 Sokolov in Sokolić . . . Na Masa-rvkov stadion, ki ga J? država na svoje stroške zgradila v Pragi za velike športne prireditve (na njem bo tuda prihodnje leto nastop Orlov ob priliki orlovskega izleta v Prago), gre po sodbi ieških listov največ 280.000 gledalcev. .. Sic^r se pa ca prvič zgodilo, da je >Jutro« v svojem navdušenju videlo vse po dvoje, Zleta se je udeležilo poleg češkoslovaškega in ru-munskga tudi jugoslovensko vojaštvo in sicer četa 300 mož. sestavljena iz treh oddelkov: pehota, mornarica in letalstvo. Po poročilih čeških listov so Prazan i posebno navdušeno v sprevodu pozdravljali zastopnike jugosJovenske in romunske vojske, češkoslovaška vojska je nastopila v sprevodu z dvema polkoma pehote, konjenico in motoriairaninij vojnimi edinicami. Zle-tu so prisostvovala med drugim tudi francoski vojaški zastopniki in delegacija iz Sovjetske Rusije. Po zakonu, ki je v veljavi nekaj let, imajo na Češkoslovaškem svobodomiselna (Sokol), katoliška (Orel) in socialistična mladinska športna organizacija narodno obrambni značaj in so dolžne v tem smislu tudi vzgajati in vež-bati svoje članstvo. Vlada je uradno vabila k udeležbi na alet zastopnike tujih držav in s tem poudarila značaj sokolska organizacije. Glavnim prireditvam na stadionu je prisostvoval tudi predsednik republike dr. Beneš, člani vlade in razni diplomatski zastopniki tujih držav«. Tako torej poroča o vsesokolskem zle-tu v Sloveniji izhajajoči list in to poročilo je izšlo v slovenščini. Ne bodo pona-trakovah poročil o vseookolskani v Pragi iz bolgarskih, rum umikih, francoskih, dan skih, italijanskih, poljskih, švicarskih in drugih listov ki so vei brez izjeme poročali o vsesokolskem zle tu tako, kakor ta velika prireditev v prestolnici najbolj demokratične države v Evropi zasluži. Naj omenimo samo poročilo v likega angleškega lista >Times«, ki piše, da oo sokol- ski alati prispavak »ovanov k kuMOst Evropa. To je onštaflal zlasti ziet v Pragi, fta Ceha, Slovan«, Ju-sr tudi za drusja Slovanska plemena, so ti nastopi pomena, ker jasno kažejo Ti nastopi sahtevejo tudi na rad m dascaprtno, geto aa ve prav nič cudtti, da jo preadent dr. na seatu usjavil, «4n npa, da aa bo reaUsv političnih preMemos/ ške na sokotski poti; pod tam je matnnei duha prijateljstva, roda to dotore volja. Druidi veliki angiriki nmt >Doily Tele-grapo« pa piae, da je veesokolski slat a svojimi nastopi snova utrdil sasjpsnje prebivalstva v lastno moč. Sokolski pokret je vtelešenje narodnega čustvovanja in ljubezni do svobode. Pod pritiskom političnih razmer je bil praški zlet manifestacija narodnega navdufianja in slovanskega edinstva, čijih pomen daleč presega meje drsava. Tako poroča o vsesokokdcem zlata angleški tisk. Zdaj pa primerjajmo s tam poročanjem >Slovenčevo«. Nam in še marsikomu to zadostuje. »Slovenec44 In mednarodna tekma v Pragi -Slovenec« r vv _ je prinesel včeraj fahdfi- cirano poročilo o uspehih naših tekmovalnih vrst v Pragi, posneto po poročilih >Pra- ger Tagblatta« in >Volkischer Beobachterja«, v katerih je rečeno, da so jugoslovanski Sokoli in Sokoliće zasedli pri tekmi 4. oz. 3. mesto. Danes pa čitamo v >Wegweis-erju« neoficijelnem glasilu MTZ, katerega se prav rad poslužuje tudi > Slovencev« telovadni strokovnjak, da so končni uspehi mednarodne tekme nastopni: 1. ©OS 808.866 točk, 2. Švica 791.2, 3. Jugoslavija 741.300, 4. Francija 740.133, 5. Poljska 681.233, 6. Luksemburška 626.066. 7. Belgija 558.400. Uspehi, članic pa so po istem viru: 1. COS 552.76. 2. Jugoslavija 513.96. 3. Poljska 510. 4. Bolgarija 286.34. Dalje pravi >., fte&JaV telovadni strokovnjak, da so letošnji uspehi jugoslovanskega Sokola najslabši v vseh tekmah, ki se jih je dosedaj udeležil. Priporočamo mu, naj si temeljito ogleda podrobne uspehe v tabeli, ki jih ima »Wegweiser«, pa bo videl, kakšni so uspehi naših telovadcev napram čehoslovakom in Švicarjem. Poudariti moramo še, da so bile letošnje vaje za mednarodno tekmo najtežje, kar jih je doslej bilo, sodniški zbor pa izredno strog. Glede mednarodne tekme katoliških telovadcev v Ljubljani moramo predvsem ugotoviti, da so imeli obvezne vajo samo na dveh orodjih in še to so bile olajšane vaje aa mednarodno tekmo v Luksemburgu 1930, kjer "je br. Primožič odnesel svetovno prvenstvo, vrsta pa zaradi nesreče br. Maleja 3. mesto. Iz vsega »Slovenčevega« poročila je namreč razvidno, da hoče svojim bralcem zakriti slab uspeh slovenskih fantov, saj so prva mesta odnesli Francozi in je najboljši slovenski fant šele na 4. mestu. Kje pa so ostali »stari kanoni«, kakor se radi nazivajo gg. Kermavner, Hvale, Tomšič itd., da bi zasedli vsa prva mesta in dokazali, da so danes najboljši telovadci na svetu ? ' **- Ne zamudite tega sporeda! Vsa Ljubljana je polna hvale in govorf o prekrasnem filmu z ANNABELLO! rj.A CITADELLE DU SILENCB) Predstavi ob 19.15 in 21.15 uri. _ _ _ Kino Union, 22-21 T R D N J A V A TIŠINE Nevarna vlomilska tolpa pod ključem Policija jI je prtila na sled po aretaciji njenega poda* varja Ignaca dalaja Ljubljana, 11. julija. Zadnje dni junija se je posrečilo varnostnim organom, aretirati zloglasnega zločinca Ignaca Salaja, ki je že spomladi pobegnil iz splošne bolnice, kamor so ga poslali na zdravljenje iz zaporov tukaj §-jega sodišča. Salaj je znan kot izredno drzen in spreten vlomilec ter organizator tatinskih tolp. Sprva so bili kriminalni organi prepričani, da jo je Šalaj po pobegu iz bolnice popihal v druge kraje, pa so se motili. Salaj jo raje ostal v Ljubljani, oziroma se je skrival v okolici, kjer je poiskal od časa do časa svoje pajdaše in snoval z njimi nove vlome in tatvine. Izpremenil je svojo zunanjost in pogosto prihajal tudi v mesto, kjer je ponoči vlamljal v trafike, v gostilne in tudi v privatna stanovanja. Zanašajoč se na spremenjeno zunanjost je često hodil tudi mimo stražnikov in detektivov, V mestu in okolici je imel več skrivališč. Navezal je stike z raznimi sumljivimi ljudmi, ki so mu rade volje nudili prenočišče in po potrebi skrivališče tudi za več dni. Nekoč so kriminalni organi zvedeli, da ima skrivališče v neki hiši v Trnovem, kjer je spal v drvarnici. Detektivi so prišli tja zgodaj zjutraj, prepričani, da ga bodo zasačili, pa jim je ušel takorekoč izpred nosa. Iz tega je bilo razvidno, da ima Salaj tutli dobro organizirano opazovalno slufbo in da je vedno ter povsod skrbel za svojo varnost. Zločinec se je rad potikal tudi po okolici Stapanje vasi, v Sneberjih in Zadobrovi včasih tudi v Jaršah in pa v Drevljah ter v Šiški. Povsod, kamor je prišel, je bilo vlomljeno, bodisi v gostilno ali v trgovino, rad pa je vlomu tudi y zaaahno stanovanje, če je vedel, da ga čaka dober plen. Kadar sam ni mogel na delo, je poslal vlamljat svoje pajdaše, ki so mu radi prinašali dal plena. V ljubljanski okolici je bilo mnogo vlomov, ki so jih zagrešili Salaj in njegovi pajdaši. Ko se Salaja fconeno vendarle vtaknili v zapor in tafcc^ regij ljudi večnega sira-lsu svod vtosnflei. so ovtiBe na dan se se— m mi ve podrobnosti. Pri zasliševanju aa je izkazalo, da je imel drzni vlomilec stike najmanj s 30 pajdaši, ki so ga skrivali, odnosno, ki so tudi sodelovali pri njegovih tatinskih pohodih ali imeli od njih koristi. Policija je ie prijela okrog 20 oseb, ki jih je zaslišala in jih deloma tudi zaprla. V glavnem pa aa je Salaj pajdašil s štirimi še znanimi vlomilci, v njihovi družbi ja hodil po okolici in po-* sečal ponoči trgovske lokala ali privatna stanovanja- Tri so že prijeli, d očim se eden še skriva. Med aretiranci je tudi zloglasni vlomilec Jože Anžur iz Zado- brove, ki po podjetnosti prav nič ne zaostaja za Salaj eno. Po Salaj evi aretaciji se je Anžur. znan slasti is vlomov po hribovskih naseljih v Zasavju, zatekel nekam v okolico Litije, kjer so ga pred dnevi prijeli orožniki. Anžur pa ni povedal pravega imena in ga oroaniki tudi niso spoznali. Vtaknili so ga kot osumljenega raznih vlomov v sodna zapore v Litiji, kjer so ga šale sedaj, a pomočjo kriminalnih organov ljubljanske policije razkrinkali. Salaja bodo jutri aH pojutrišnjem izročil sodišču, medtem pa bo policija nada« ljevala zasliševanje njegovih pajdašev. Razprava proti šalaj u in njegovi tolpi bo najbris šele čez dober mesec in bo zale zanimiva. Iz Novega mesta — flovesea sprejem naših Sokolov rraša. joših se is Prage. VeMrifc sokolskih sveca nosil v Pragi se Je udeležil poleg lepega števila članstva tudi naš sokolski, lanski in moški naraščaj. Mladi as« Sokohtl se prišli te Prage vkljub dosjgj in naporni ve. ah ji dobro raopoloioaj » radostnih Uo. K vlaku, ki je pripeljal iz sla*« Prsffe našo sokolsko mladino, je pohitelo lepo Število oMHaaaea, predvsem pa le oni bratje m sestro, M* jfen ni bilo dano, da bi osebno pri-«f*woi! osssekoiskeasu slotu. Vsi sago-rek so šzstop». Take* % fe ebsmsrvo obli- o*- talen ^ asa is Mona- ku, da še vedno šive pod moČnkn vtisom nepozabnih praških dni. Pripovedovanja o vsem lepem — nesšbraniam, zvečer aj ho. telo biti keaaa. Kake tudi aa! Poleg oasga dosivetia si je naš ien&ki naraščaj, ki ga ie vodil aevtrudljivi društveni in zumii na. čelnik hr. Ludvik Papea, priboru mod jogostovaaajajini vrstami šastao — L mesto, Dosegel ie aajveč točk. Naš moški naraešaj pa si je oatd 12 jugoslevanakkni tekmovalnimi vrstami priboril 4. mesto. Dokaz, da v naših sokolskih vrstah te Bi zamrl duh našega popularnega olimpijskega prvaka br. sfcuklja, katerega je nam vzgojil ^ *># br. I* Papee, V soboto kmalu Po l*. ari pa je Sokol navdušeno sprejel a« kolodvoru tudi člane, udeloience praškega alet«. Velika mnoiias občinstva jih je navdušeno pozdravljala m jim pripenjala šopka, Z godbo in kolesarji na delu at je ra*vtl od kolodvora dolg sprevod, ki |e korakal prod Sokolski dem. Tu je bil po pozdravnih m navdušenih be§tdah društvenega starosta br. li Marinaks razhod. Očeta zastrupila in obesila Matt lam smilui, ari pred 9 leti ©! Ldubljana, U. julija ne diugšfl v tem mesecu se j • danes sestal veliki senat okrasnega sodišča a predsednikom Ivanom Kraljem in prisedni ki sodniki okrožnega sodišča gg. i^eder-haanm, Štrukljem, Grobelnikom in Koka-ljem ,da sodi dva obtoženca, ki ju državni tožilec Fran Sever dolža strašnega umora. Na zatožno klop sta sedla 1. 1887. rojena poaestaica Marija Osoinik iz Brezni' ka in njen L 1909 rojem sin dtefan Osoinik. Obtožba pravi, da sta v noči od 28. na 29. april 1. 1929 v Brezniku dala možu. oziroma očetu v čaj neki strup, katerega je stari Oaalnik ispil, nato sta pa Oeolnl-ka z rokami zadavila ter ga ie obesila pod kozolcem. Usmrtila sta starega o šolnika po zrelem preudarku in s strupom. Osoinik atefan sam je še obtožen, da je ukradel Ivanu Brodarju v Logu zlato uro z verižico »vredno 3.168 dm ter v Brezniku Vosi ju Rudolfu kolo od vosa, vredno 120 dm. Dne 20. aprila 1029. so našli ohešenegs. pod kosolcem Josipa Osohiika, 49 letnega posestnika v Brezniku. Zdravnik dr. Polde Ukmar je izjavil po otoduicciji, da je bil stari Oso Irak zastrupljen in da se ni sam obesil. Fiziološki zavod v Ljubljani ni mogel ugotoviti v želodčni vsebini kak-nega strupa. Izjavil pa je, da zastrupi je-nje ni docela izključeno, ker je zavod prv-iskal samo želodčno vsebino, ne pa tudi drobovja. Sodni izvedenec dr. Suher je pa izjavil, da proti možnosti samomora z vrvjo ni pomislekov, ker znaki, katere je dr. Ukmar navedel, niso vedno snačlini za obeeence. Zaradi tega je bilo kazensko postopanje dne 26. junija 1929. zoper neznano storilce ustavljeno. Med sosedi in okohčani pokojnega Osol-nika pa aa je vztrajno širila govorica, da se Osohiiik ni sam obesil, ter so ga najbrže domači spravili a poti Nihče se ni upal ovaditi Oaolntkove, ker so se ved bali maščevanja drznega in na^rilnegra 6tefaaa OeošnJka. Morda ne bi prišlo nikoh na dan, kdo je umoril pokojnega OsoinJke, da ni šf-tos januarja ovadil Osoinik Štefan svojo-4 ga prijatelja Jakoba Jogra, da je ukradel Vozi ju Rudolfu kolo od voza. Ker ga je Osoinik po nedolžnem ovadil, je Joer šel k orožnikom in jim povedal, da mu je Osoinik po nedolžnem ovadil, je Joger šel da sta z materjo umorila starega O šolnika. Precej podrobno jo Josrm opisal, kako je mati zvečer skuhala čaj. v katere, ga ja natrosila neki strup ter dala možu piti. Oče Je čaj do polovice popil, nato pa je za vpil, da to ni čaj ter jo legel v posteljo. Tedaj sta sin in mati navalila na očeta ter ga zadavila z rokami. Ko je bil oče mrtev, sta ga odnesla na kozolec ter ga tam obesila na vrv. Jakob je o tem pravil svojemu starejšemu bratu Francu Jogru. Frane je ob tej priliki odgovoril, da že ve, kaj sta Marija Osoinik in sin atefan naredila z očetom. Marija Osoinik se je namreč potegovala za ljubezen Franca Jogra m se je med njima. pozneje tudi spletlo ljubezenako razmerje. Osotaikova je silila v Franca, da bi jo vzel za ženo. Franc pa ji je ob neki priliki rekel, da mu mora povedati vse svoje prejšnje grehe in je prisegel, da ne bo ničesar izdal, ko mu je Oeolni-kova priznala, da je moža s sinovo pomočjo zastrupila. Obtoženca trdovratno zanfkata krivdo in pravita, da se je stari Osoinik obesil sam, ker mu je pretila gospodarska propast. Pri tej izjavi je vztrajala danes zopet Marija Osoinik in še pripomnila, da se je stari Osoinik že štirikrat pred tam skušal končati življenje z vrvjo, pa so ga vedno rešili Ko je predsednik velikega senata poklical v dvorano priče, je ugotovil, da ni glavne obremenilne priče Fr. Jogra. Državni tožilec je zahteval prihod te priče, po kratkem posvetovanju se je veliki senat odločil, da se razprarva preloži na nedoločen čas .med tem ho pa zaslišan Še drugi izvedenec. Motociklistične dirke velika privlačnost Rekordasi obisk Hermesovih motociKlističtiih dirk — Nogometni spored Je bil reven Ljubljana, 11. julija. Za včerajšnje motociklistične dirke na dirkališču Hermesa je vladalo v Ljubljani izredno zanimanje. Blizu 5000 gledalcev se je zbralo okoli jajčaste proge in so z največjim zanimanjem sledili posameznim dirkam. Borba med »letečim Kranjcem«, Ludvikom Staričem ter najboljšima zagrebškima dirkačema Babičem in Uroi-ćem je izostala, ker slednjih ni bilo na start. Starič je imel zato lahko delo in je v obeh svojih nastopih zmagal prepričevalno. Udeležba dirkačev je bila več ko povoljna. V vseh točkah so morali tekmovalci prevoziti 8 krogov. V dirki ljudskih motorjev do 125 con se je razvila huda borba, v kateri je tesno zmagal Zagrebčan Tomašić na DKW 100 cem v času 4:17.8 pred Hermežanom Anžurjem na točki so nastopili novinci, ne glede na jakost motorja Po dveh predtekmah je enakem motorju v 4:18.2. V naslednji zmagal Puhar (Hermes) na AJS 350 cem v 4:06. Med športnimi motorji do 250 cem sta prevladovala Zagrebčana Karadjija in Dernovšek. Prvi je ves čas vodil, v zadnjem krogu pa ga je Dernovšek le prekosil in zmagal v 4:02.6, dočim je Kara-djija rabil 4:06.4. Enaki motorji kategorije do 550 cem so dali naslednji rezultat: 1. Puhar (Hermes) na AJS 330 cem 3:59, 2. Šiška (Ilirija) na Standardu 350 cem 4:05.4. V prihodnji točki, športni motorji do 500 cem, Je nastopil tudi Starič, ki je takoj v prvem krogu zavzel čelo in zmagal sigurno: 1. Starič (Hermes) na JAP I 500 cem v 3:43.2, 2. Kopic (Zagreb) na Rudge 500 cem 3:47.4. Dirka turnih mo- 1 tor j ev do 1000 cem se je morala zaradi nepravilnega starta ponoviti. Pri prvem poizkusu je vrglo Zagrebčana Planinca v ograjo in mu je pri tem počila pnevmatika. Pri ponovnem poizkusu so vozili le 4 kroge. Zmagal je Sostarko (Zagreb) na Arielu 500 cem v 4:06.4. V tolažilni dir Id so nastopili dotični, ki se v prejšnjih točkah niso plasirali. Zmagal je Skopec (Hermes) na Rudge 350 cem v 4:06.1 pred Pollakom (Ilirija) na Puchu 250 cem v 4:08.2. Zadnja točka prireditve je bila dirka športnih motorjev do 1000 cem. Staric je od kroga do kroga povečeval razliko in privozil v cilj za pol kroga pred drugim. 1. Starič na JAP 500 cem 3:12.1, 2. Kopic (Zagreb) na Rudge 3:39.4. V nogometnem sportu v Ljubljani ni bilo dogodkov. Ljubljana, je gostovala v Celju in premagala tamošnje Atletike 5:3 (2:1), ne da bi se posebno trudila. Včeraj so bile na sporedu tudi prve finalne tekme za vstop v ligo. V Zagrebu je nepričakovano premagala varaždinska Slavi ja Concordia 2:1, s čimer je bržkone usoda Zagrebčanov že odločena, kajti po včerajšnji slabi igri nimajo upanja, da se bodo v revanžni tekmi v Varaždinu boljše odrezali. Hud poraz je doživela osje-ška Slavij a v Zemunu. Z zmago 6:0 si je menda Sparta utrla mesto v ligi. V Kra-gujevcu sta igrala Radnički in Gradjan-ski iz Skopi ja 0:0. V tekmovanju za srednjeevropski pokal je v Bukarešti Ferenc-varos premagal Rapida 5:4, v Turinu pa Juventus Kladno 4:2. V lahk^atletskem dvoboju je včeraj v Varšavi Nemčija premagala Poljsko s 105:73 točkam. Iz Celja Savinje. Ker je bOa prva puenetva ponudbena Bci- taesje aa oddajo regulacijskih dml n& Savinji v četrti etapi pod Celjem boosatspe-Šna, jO banska uprava razpisala drugo licitacijo, ki bo v soboto 23. t. m. ob 11. tehničnega, oddelka v Ljubljani. Proračun za reaajlaoijo Savinje v četrti etapi znaša 2,266.468 dtn. Upamo, da bo druga učita«! Ja napola ta da bo mogoč« v kratkem nanatjseatl nujno potrebno regulacijo Savinja —c TJavnsVsiJe lezervnlh podoficirjev kmljeviae Jugeaeajvlje, ki se je pred krat-v Beogradu, seli, de se tudi pcdTocJu celjskega vojaškega okrožja pododbor. Zato se vabijo vaA re-podčastmki, da pristopijo k tej or-gaoizseejty in to s doptoioo čimprej javijo sočasnemu poverjeniku Avgustu PavC-antu, usadniku OUZip v Celju. Chn bo pri->wSjcatti vsaj 20 članov, bo sklican ustanovni občni zbor v Celju, na katerega bo povabljen tudi delegat iz Beograda. —c Obesa «e je v petek na koanlou po-nebnim Ivanke Matkove na Ostroanem prt Celju ioTetni rudar Jote Poinar. vzrou --ni znan. T* NeOrefta ne poetvSL Ko je stala tr-posnočnica Vilma Koneenikova iz Niaa> prt MenArJn v potok okrog pel 12. v NtekL ja pri venski nvrtoeiknst ls telca ta podil psjaajftaaaafjsj na tla. Konoenikeva si jo sŠBsnfla iešwD sn ao poškodovala tudi je padla 19- iz Hude jame pri Laškem čez oje voza in si zlomila levo roko nad komolcem. V rudniku Hudi jami je v petek okrog 16. plast premaga zasula 40ietnega rudarja Karla Zeliča. od Sv. Krištofa, pri Laškem ter mu poškodovala hrbtenico in mu prizadejala poškodbe po vsem telesu. V petek je našel 81etni posestnikov skd. Franc Zajec iz šfctrja pri Zidanem mostu ob Železniški progi patrono. Začel j^ tolei po patroni ,pri čemer je naboj eksplodiral in mu raamesaril prste na levi roki. v četrtek je padel dietni dninarjev sinček Stanko Viden3.k ta Višnje vasi pri Vojniku z drevesa in si atomil levo ključnico, V rudniku v Libojah se je vsula pred dnevi plast premoga na 181etnega rudarja Karla Hriberška in ga vrgla Štiri metre globoko. Hriberšek je dobil močan pre tres možganov. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici- —c SK Ljubljana : gJL Atteslk B:S (2*1) V nedeljo popoldne je gostovalo tiglno stvo Ljubljane v Celju sn oosrtulenii maojoJfca eeljake Atletike. Zivetmi in mrvi prijateljski tekmi je prisostvovalo okrog 000 gledalcev. Gostjo s» v tehniki kombinacijah m startu znatno prekašali Atletske, igrali pa ao precej Mserno. Vse formacije ao bue seno povezane in ao igrale HTTsisasflo sn v naglem tempu. Atletski so pokazali sotidno tahnieno aaenja in ve-Hko poaxtvovalnoet. v prosa "'^^nh je bila igra is*maftans. kmalu pa ao prešli gostje S dobro izvedenimi akcijasni v premoč. Kljub temu so prima šele v 20. minuti v vodstvo, ko je Vouk te "nadalje 20 metrov p n stol togo v desni kot csij^keg« gola. Minuto kasneje ** J0 "UdO* Atleti-prilika srn pa je atrel^iJ m m> praznega gola. V 31 minuti je povišai Pepvvk iz io m na 2:0. V ^2» minuti „e znižal t.ctos enajetm« t rovke na 2:1. Ze v 1 minuti csrugoaa polčasa ja POViial Rata j na 3:1. v 7 - lnu# pa Srbi ■ ostrim atre»>m na 4:1. Dve min. nato je snizal Končan na 4;2, r.inuti. kaansjs P» je Pep^tjk rx>trcoel cel Jak o mreio. Atletiki so se sedaj znašli m V 13. minuti je ICrempuS po soloakcijt ani&d na 6:1 ter postavil končni r.zultat. Ljubljana j lajsoo popu-tite, Atletiki pa so zaceli vprteerjaij nevarne napade, toda brea uspeha. Ljubljana jo trla. kljub temu še v lahni premoči, a ni znala, več spnaviti toge v mreto. Tekme je nudili lep športni ustttfc, vendar pa Ljubljana ni po ^^ale vaegn svojega BsMsija. Sodnik g. Rempi^oht je aiagrr*»*l hudih TtaT*a.k in jo v večji meri oškodoval Ljubljane kAKor pa AUetike. KOLEDAR Danes: Ponedeljek, n. julija katoličani: Pij I. papež DANAŠNJE P K 1 R K 1 > 1 T V K Kino Matica: Dama s kameli jam i Kino Union: Trdnjava tišine Kino gloga: Plava patrola Kino ftiaka: Irena Kino Moste: »Mladost kraljice^ m >Ve-sala tkotac DE2CBNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrseva cesta 43, Trn-koeey ded. Mestni trg 4, Ustar. šelenbur-gova ul. 7. 3snP*d afffteB Za svojim krušnim očetom in čisto v nje govem duhu poroča o sprejemu iz Prage vračajočlh se Sokolov tudi sobotni »Slovencev« repek. Gliha pač vkup Štriha. Toda dična apostola resnice sta si razdelila izjemoma vloge tako, da poroča očka o veličastni sokolski manifestaciji v besedi, sinko pa v sliki. »Slo\>enski dom« je priobčil na prvi strani »Dva prizora z Miklošičeve ceste v Ljubljani«, zraven pa zapisal: Tako so jo včeraj tod ubirale legije »sokolskih vitezov« po vrnitvi iz Prage. Po časnikarski dolžnosti poročamo o enem in drugem, bralci naj si iz teh dveh nepristranskih slik sami ustvarijo sodbo o obojekratkem(?) sprjemu v Ljubljani, o številu, množicah, o moči, organiziranosti, strumnosti, miado-Stnosti in — bodočnosti ene in druge voj ske.e Bratislavski akademiki med nami Ljubljana, 11. julija Včeraj popoldne so »e pripeljali v Ljubljano z mariborskim osebnim vlakom ob 18.15 visokošolke in visokošolci, ki študirajo na bratislavski univerzi. 8kupina Šteje 40 Članov. Nameravajo prebiti del počitnic v WmM državi, da se seznanijo z našimi razmerami, kar jim bo služilo pozneje pri delu za slovansko vzajemnost. Najprej so se ustavili v Mariboru, kjer Je pa bilo zelo slabo vreme ter si niso mogli dovolj dobro ogledati mesta. Posebno navdušeni so bili za kopališče na Mariborskem otoku in nekateri so se celo poskusili kopati kljub dežju. Na ljubljanskem kolodvoru so goste pričakovali Številni akademiki in zastopniki JC lige. V imenu lige jih je prisrčno pozdravil dr. V. Murko ter iim želel, da bi ne spoznali samo dobro nase domovine, temveč da bi se tudi prepričali, kako silno so priljubljeni pri nas Slovaki in Cehi. Za pozdrave se je zahvalil vodja potovanja Emil šafeun. Izrazil je veselje, da jih je zastopnik lige pozdravil v čeičini in zagotavljal ga je, da bo njihovo bivanje med nami služilo ideji bratskega slovanskega sodelovanja. Akademiki so se nastanili v kolegiju v Kolodvorski ulici, visokošolke pa v Domu visokoSOlk v Gradišču. Danes dopoldne so si grosti ©gledali mesto ter njegove znamenitosti. Vodili so jih ljubi lanski tovariSi in tovariš'.ce ter zastopnik JC lige. Jutri se gosti odpeljejo v Mojstrano, odkoder bodo napravili turo v Vrata. V sredo bodo v Bohinju in na Bledu, zvečer se pa odpeljejo proti Zagrebu, kjer se bodo tudi nekaj časa ustavili. Iz Zagreba odpotujejo na Susak, Benetke Split in se končno ustavijo na Jehii. kjer bodo ostali 14 dni v domu Jadranske straže. S seboj so prinesli narodne nose in bodo v krajih, kjer se bodo zadržali delj časa. pokazali narodne plese in običaje. Ljubljana jim je bila zelo všeč. Nekateri so bili posebno presenečeni, ker so si pro-dočall, da je Ljubljana mno^o manjše mesto in mislili so, da ima že južnjaški značaj ter so se čudili, da so ljubljanske ulice tako snažne. Všeč" jim je bil tudi nebotičnik tn govorili so, da jo z njim Ljubljana celo posekala Bratislavo. Skoda, da ne bodo ostali v Sloveniji delj časa in zlasti, da se ne morejo nekoliko delj zadržati na Gorenjskem. Zato jim pa želimo, da bi odnesli od nas tem lepše vtise._ POZNA SVOJO MAMICO — Ali ostane tvoia ma.mica Se doi?o v modni traovialt — Ne, kmalu pride, sat so pravkar vzeK \z izložbenega okna radni! klobuk. ZATO — Midva s zono se nikoli ne prepiravs vpričo otrok, vedno tih poiljev« ven. — Ah zato se torej vajini otroci ves dan Stav I bi >8LOVIN3KI NAROD«, 11- Stran 3 ITALIJANSKO'JUGOSLOVANSKI TURNIR V PLAVANJU« skOKIH IN WATERFOLU Societa Triestina Muotoi S. K. Ilirija Nogo) ob ZL uri na Iliriji _ Predprodaja vstopnic na kopališču DNEVNE VESTI 4f freosret t starki zavarovalnega arad- Bi3tT», Urad»rii3tvo zavarovalnih družb >Sa- ve< in >Ae»icurationi Generalu je danes prenehalo stavkati, ker je verjelo direkcijam da bo v resnici stopila v veljavo pranmati-ka Hrvatske eskomptne banke. Stavka psi teh za vod. h ie bila protestna, ker ti morala le pre: biti uveljavljena pracmatrk.i po vzoru HEB. a $e ie zavoda meta držala. V soboto se ie obrnil na centralo »BOTIC"a<. orjanizaciio uradni£tva v Zaurebu. odposlanec >Dutiava< in zaprosil za pogajanja, kj jih je dane* v >esnici sklicala Inspekena dela- Posaiali se bodo za >Savoc >Dunav<. >Jadranako zavarovalno družbo< >Interna-Tioaale« in >Assicurazioni Generali, u radništvo 5e stavka pri >Dunavuc »Jadranski zavarovalni družbic in »taternationale«. Pr! >Savj< In »Assicura,:ioni Generali« ;e pripravljeno zopet nastopit.; stavko, ce družbi ne l*«ta izpolnili svoiib obljub. L radništvo ie pa v splošnem nezaupljivo, ker nekatere družb« rade pozabijo, kar so obljubile. Tudi v Ljubljani ie neka družba mnogo obljubljala, a dos!e, se ni pokazala, da namerava obljube tudi izpolniti. V zvezi s siavko sa dogaja marsikaj značilnega. V Zagrebu ic neka «1 ružna namestila tri emigrant, ki pa so morali zapustiti delo. ker spfofa rnao imeli pravice do zaposlitve pr; jias V Sarajevu je bilo zaposlenih med stavko pri neki zavarovalnici nekai Nemk. Uredništvo jih je ožigosalo na poseben način: ostr.'glo Hm ie lepe pričeske do gole kože , _ »m*ko vojaško letalo zopet odletelo. Na rapuSkem pašniku pri 2upeči vasi blizu ( crkt>\- na Dolenjskem »e v petek rtkrog 17.15 zasilno pristalo nemško vojaško letalo. Pri rM>rasnem spuščanju te sedlo na tla tik velUc«r« francos.ke«ra dvomoforneea ': •mninka. k- v.- nedavno ponesrečil na I -ictu v Runiunijo in ki ga popravljajo I iuoo»ki vi uiki iiiehnnkj pod nadzorstvom ojib iiižt-mriev. V nemškem letalu šol-ekanui dv-krilniku, je bil samo nemški vojaški pilot kaplar Leopold Gapp. Pilota so orožniki odvedli na orožnLSko poeta*) v Cerklje, kamor je dospela kasne j« voiaSka kom:>ia 4. letals^**ga polka iz Zagreba v svrho zasliSania. Nemški pilot je povedal, da ie priletel iz svo.e baze — nekega krata onstran Karavank, kjer je v zraku izgubil zaradi mecle orijentacijo. Naenkrat se je znašel nad ozemljem naJe države in bil prisil reo spus'iri se na žapuik. pašnik. Nemški pilot je if z dovoljenjem naše vojaške komisije v soIkho ob 17 z letalom vrnil čez Karavanke nrob Celovcu. I KINO SLOGA. tel. 27-30 PLAVA PATROLA" Predstave danes ob 16., 19.15 in 21.15 l — SKupsčina JUU bo letos v Zagrebu. IS. glavna skuacina JUU bo 20-, 21. in 22., po potrebi pa tudi 23. avgusta v Zagrebu. 20. avgusta bo seja glavnega odbora, na kateri se bodo obravnavali predlogi za glavno skupščino. Svečana otvoritev skupščine bo 21. avgusta. Po otvoritvi bo prečitan roferat o 8 letnem obveznem šolarju v narodni soli. Naslednjedne bo ekusfijna obravnavala vprašanje društvenih pravil, izvoljeno bo stanovsko častno razsodišče in obravnavala se bodo poročila poedln:h odborov. -y Movenri v Ameriki. Slovenskih lekar-: ax£as in farmacevtov je v Ameriki že več. Zdaj se jim ie pridružila še prva farma-cevtka trna Sintič, rojena v ClevcJandu. Slovenci v Cbicagi) so pa dobili novega z lravn ka dr. Fr. Grila. ki je bil promovi. ran na Yok>la univerzi v Chicagu. — Pred tremi leti ie umrl v Clevclandu Janez Brus in zapustil >e ieno Mariio. ki ni mogla preboleti moževe smrti. Sred junija se je doma zastranila s pl noni. stara ie bila 44 let. — Sredi julijn ^mo dobili <*neg V p***-ninab. V p?tek je pritiskala še huda vročina in bilo je zelc »parno, še n* znosnejša je Li:a sopara v soboto, a nič ni kazalo, da Se pripravlja nenaden preokret vre-: na. V -^boto ponoči se je pa nebo moč-: £pobJa£Dq, nekajkrat je zagrmelo, po-t m se je pa vlila ploha. Deževalo je vso neč in po malem še včeraj vse dopoldne, da je zemlja dobro namočena. Dež je pa tude temeljito ohladil ozračje. Včeraj je bil j tako hladno, da so nekateri Ljubljančani prani* ni ral: po mestu v svrSriikih. že dopoldne, ko so se jele dvigati megle, smo videli, da je sneg pobelil vrhove naših planin. Od tod tudi izredno hladno vr me. Sneg v tem času je redek pojav, seveda pa ne bo dolgo ležal, najbrž ga bo s : ce pobralo že danes in jutri. — Ameriški turisti v Dubrovniku. S panikom »Vulkania« je prispelo v sobo o v Dubrovnik 500 turistov, večinoma Američanov, med njimi tudi znani filmski ko-m:k Theo Ung n Pa mik je ostal pred Dubrovnikom per ur, da So se potniki izkrcal? in si ogleda!! mesto. — Licitacija zaplenjenega «ro*ja. y četrtek 2S. t. m. ob 9. bo v poslopju »reškega načeli tva v Ljubljani, Hrenova uL 11 javna licitacija zaplenj nega orožja. P:odajaJe se bode razne puške, samokresi itd. Licitacije se smejo udeležiti le ti-ft:. ki imajo nabavno dovoljenje za orožje in bodo smeli kupiti le tisto orožja, na katero se dovoljenje glasi. Na dražbi kupljeno orožje se mora v osmih dneh prijavit; obče pravnemu oblaetvu I. stopnje. Na licitaciji se bodo prodajah tudi razni dru- zaplenjeni predm~:ti kakor kolesa itd. . — lalet » Italijo, ki ea priredi Zveza bojevnikov 23 in 24. julija stane samo 180 ™. t |> vožnja, avtobus, prehrana an pre-Qoc!^ce. Za državne in samoupravne urad-jafce |e dovoljen dopust in potovanje v ino-«em*tvo z odlokom predsednfStva ministr sveta- admkiistr. oddelek Ad br 4055 z jtoe 7. VII. 193«. Skupni potni Hat je dovo-u|o notranje ministrstvo bov. br 86922 z *?* 5. VII. 1988. Znižano voznic po "železni ie .dovolila generalna direkcija dri žel ggere. oddelek br. 67700/38 z dne 5. Vil" 2, %JZem2hl kT' rtaliJe imamo iniiano J^io 70* C. 312'17258/10 z dne lfvi Ce bi kdo razen vplačanih 180 din potreboval 6e l^e, naj to sporoči zvezi bojevnikov ker po deviznih predpisih sn»e vsak potnik vzeti e seboj 300 lir in 300 din na aknoni notni HsL Prijave sprejema Zveza bojevnikov v Ljubljani. Kolodvorska uJU 25 s&mo Se do 12. t. m. — na poenejŠe pri-iave se ne bo oziralo. — Iilet k motociklistienim dirkam dne 17. julija priredi Zveza za Tujski promet Informacije in prijave sprejemajo bilje-tarnice Putnika. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma jasno in toplo vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani in Mariboru. Najvi-Sia temperatura je znašala v Splitu 32. v Dubrovniku 27 na Visu 26, na Rabu 25. v Beoeradu in Sarajevu 24. v Zagrebu 22, v Mariboru 17. v Ljubljani 16.6. Davi je kazal barometer v Ljubljani 764. *emperatura je zna£a!a 8.8 — Požar v Mali vasi. V nedeljo okrog 4 zjutraj je nastal požar v Hermanovt hiži v Mali vasi pri Jezici Rudolf Omla-dič. ki je spal pod streho, je že okrog 2. ponoči čul neko prasketanje v ostrešju, pa se zanj ni zmenil, misleč, da šumi dež. Kmalu je spet zaspal, naenkrat pa se je ponovno prebudil vsled vročine, ki je puhtela od strehe Naslednji hip je že tudi švignil iz ostrešja velik plamen Požar so med tem že opazili sosedje ki so prihiteli na pomoč. Najprej so znesli iz goreče hiše pohištvo štirih strank medtem pa so že prihiteli gasilci ki so napeljali cevi do Save in pričeli gasiti Požar se jim je posrečilo udušiti v dobri uri. Skoda znaša okrog 30.000 din Kako je nastal požar, še ni ugotovljeno. — Nesreča nikoli ne počiva. Snoči so prepeljali iz Gorice vasi pri Ribnici v bolnico 13 letnega posestnikovega sina Mirka Sego. Ko se je z družino vračal s travnika domov, je padel z voza in si zlomil levo roko. — 26 letni graničar Mil n van Bošković iz Gorenje Vasi v Poljanski dolini je padel na cesti s kolesa in si zlomil levo roko — Huda nesreča je doletela včeraj tudi 31 letnega hlapca Ivana Gregorko. uslužbenega pri nekem trgovcu 7. vinom na Vrhniki. Ko se je zvečer vračal domov, ga je tik pred Vrhniko podrl neki avtomobilist GreeorkR se je težko poškodoval na davi in ima zlomljeno desno roko. 13 letni delavčev sin Ivan Kralj iz Novih Jarš pa je včeraj nekje iztaknil staro patrono. po kateri je jel razbijati s kladivom Patrona pa je naenkrat eksplodirala in fantiča precej ranila na prsih. — Izlet k »perni predstavi na prostem ▼ Gorico orired? Putnik z modernim avtoka-rom dne 16 iul'ia. Prijave m informacije v veeb bflietarnah Putnika. Iz LinMfane —lj Opozorilo telefon&Kim naročnikom. Vljudno opozarjamo vse telefonska naročnike, da poteče dne 15. julija rok plačila telefonske naročnine in obrokov instalacije. Čekovne položnice ao bile vsem naročnikom pravočasno dostavljene, v slučaju pa. da je naročnik potožnico izgubil, naj kup? pri poŠti prazno in nam na isto nakaže dolžni znesek z označbo ček. računa 10.225. Za vse eventualne informacije naj se naročniki obračajo na tel. štev. 43-07, posta Ljubljana 1. —li Umrli so v Ljubljani od 1. do 7. t. m.: ŠustenMč Frajic 55 let. žel. zvantčnik, Vič. Jakopin Jože. 30 let. hlapec. Zavrti, Bab^ek Veronika. 52 let, vdova rudarja, Kodela Bernardka. 13 let hčerka konjskega trgovca. PospIŠil Elizabeta, sestra Genezi-ia. 82 let. uemilienka sv. Vinc. Pav., Znidar Antonija. 79 let. bivša sejmarica. V ljubljanski toinici umrlj: Svetek Velbert. 18 let. dijak. Lmd-č Marija, roj. Štrukelj. 29 let, žena zidana drž. žel.. Toman Bogomila, 16 dni. hči mizarja. Kajžar Stanislav ti let, sin kočarja, korica pri Skofji Loki, Kerk Ivan. 30 let. dekt r orno n ter. Podkočna, oho. Gorie pri Bledu, Završnik Alojzij 47 let, poslovodja. Raihenburg pr; Sevn-ici, Zidar Bernardka. 3 in pol mesece, hči slikarskega mojstra. Vodice pri Kamniku. Liker Vinko delavec. Preval je, obe. Preserje Lah Marija,' 72 let. žena tapetnika drž. žel.. Maribor. ZoniiRn Peter. 74 let. strojnik. —lj Glede »roparskega napada« pri Čadu pod Rožnikom, ki smo o njem nedavno poročali, nas prosi lastnica gostilne za sledeče pojasnilo: Pred policijsko uro sta napravili z natakarico obračun, nakar je odšla gospa k počitku, dočim je šla natakarica zaklepat hišna vrata, a skledico z dnevnim izkupičkom je nosila v roki Ko je glavna vrata že zaklenila, sta prišla skozi vrata verande za kuhinjo dva neznana mladeniča, ki sta želela cigarete. Natakarica je odšla v gostilniško sobo po cigarete, a v svoji utrujenosti In zaspanosti je odložila skledico z denarjem na mizo pred zapoznela gosta Ta dva sta sprejela cigarete in jih tudi plačala. Sele potem, ko je natakarica zaklenila še verando in kuhinjo, se je spomnila na denar ter iskala skledico najprej v kuhinji, nakar se je šele spomnila, da jo je nosila v roki tudi v verando Tam pa skledice tudi ni bilo več. Neznana mladeniča sta torej izvršila navadno tatvino, ker je bila prilika naravnost zapeljiva. —lj Pisemskih pofttijk glavna posta v Ljubljani v torek. t. j. 12. t. m. popoldne ne bo dostavljala ndfci drugače Naočala pri pistmonoškem oddelku zaradi adaptacij v pismonoškj dvorani. —lj Tatinski mladoletnik; v zaporu. Polici f a fe aretirala včerai tri mladoletne fante, ki so kntdli no m ©era in vlamlial! v razna skladSča. Nedavno so vlomili tudi v neko mehanično delavnico kjer so $i nabrali raznih delov koles ter jih razprodaia-li do mestu. Mlade pokvarjence to policija izročila mladinskemu sodišču. —1J fcepar v go«tilni Bivši trgovski pomočnik 37-letni Rudolf A„ ki je imel že večkrat opravka s policffo. ie stopil včeraj brez beliča v neko gostilno na ZaloSki cesti. Tam le nekaf ea*a pfl n« kredo, naen krat pa m te prismukal v inrfbo neketrn zakonskega para. Jel sp je živahno raz20. variatj i njima, pri tem na je iztegnil roko in posegel v odprto torbico, na stolu tik ajeea. Zakonca sta kmalu odila* po njunem odbodu pa je Rudolf naenkrat pokazal denar in plačai ves evo« zapltek. Kmalu jo je odkuril v di-iuzo costilno ▼ Mostah, kamor !>a ie za niim pri&el tudi mat tene,, • katero ic bil preje RudoH v družbi. Pri ve del pa je s seboj stražnika, ki je podjetnemu ie-parki napovedal aretacijo. Rudolf je ukradel žen dva stotaka, ki ju te imela v torbici zavita v žepni robec —lj Vtem v stanovanje. Posestnik Anton Buriak na Ižanski cesti je prijavil, da je bilo oni dan vlomljeno v omaro v njegovem stanovanju. Tat je odnesel srečko Rdečega križa, ki je bila nedavno izžrebana in ki ie zadela 1008 din. Vlomilec ie ukradel tudi precei srebrnega denarja in nekaj zlatnine. §e dve tatvini. Stanovanje trgovca z vrečami Ferdinanda Maizdaienca aa Brogu je včerai ponoči ko gospodarja še ni c-ilo doma. obiskal neznan prijatelj tuje lastni ne m mu odnesel za okros *W din obleke V noči na eoboto se ie nekdo vtihotapil na dvorišče hiše Marije škeriančeve v Zeljar-ski ulici 11 in ti odnesel 10 piščancev, vrednih 150 din. Iz Maribora ' — Predstojntetvo me*tne potici je v Mariboru objavlja, da bodo r dni polletni pregleda avtobusov, avtotaksujev in avto-izvoščkov ter vseh v letošnjem letu še n pregledajiih motornih vozil iz Maribora ter obeh mariborskih sreaov, 20. in 27. t. m. ob 15. na dvoridou mestnega avtobusnega podjetja v Flinarniaki ulici v Mariboru. ' — Patnik Maribor nam sporoča, da je finančni minister dovolil, da inonam^ki turisti, ki žele zaradi krajših železniških zvez aH drugih ugodnosti potovati preko italijanskega ozemlja iz Slovenije v Prt-morejo ah obratno, lahko to store, ne da bi jirr bilo treba nabaviti si ponovno turistični vizum. Te ugodnosti pa veljajo le pod pogojem da med iastoponi m aopet-nim vstopom v našo državo ni maitto nad 24 ur. Vse nadaljnje informacije se dobe i- vseh Putnikovdh bfljetamicah. — Streljanj na mejL V noči na nedeljo so skušali še neizaledeni tihotapci vtihotapiti razno blago na našo stran. Naai obmejna organi pri Sv. Križu pa so poštah pozorni in so začeli streljati .potem ko Sp aaenan. pozvali neznance, naj obstanejo. Tlnotapoem se je posrečil beg, vendar pa so precej blaga pometali proč. — Uspeaao gostovanje mariborskih teniških Igralcev v Čakovca. V nedeljo je gostovala teniska ekipa ISSk Maribora v Čakovcu, kjer je proti čakovakemu SK odigrala teniški dvoma teh, ki se je končal z zmago ISSK Maribora v razmerju 7:1. V Mariboru bi morala druga garnitura ISSK Maribora odigrati prijateljski dvoma teh proti SK Majsperku, pa je htla prireditev zaradi slabega vremena preložena na nedeljo 17. t. m. — Mednarodni zadružni dan je Mari-ribor tudi letos proslavil na tradicfemalni način. Izpred poeforvnan prostorov Nabav-ljame zadruge uslužbencev državnih nameščencev se je včeraj dopoldne razvila povorka zadrugarjev z godbo »Drave« na cehi. Na Hotovškem trgu so se uvrstili v povorko drugi zadrugarji in je povorka krenila v Narodni dom. V nabito potni dvorani Narodnega doma, ki je bila okusno okrašena, se je vršila proslava mednarodnega zadružnega dne. Govorih so gg. Reher, Artte .prof. Bizjak in Malansok, ki je prečital resolucijo mednarodnega zadružnega dne. Tbple vzpodfbudne beseda je spregovoril o zadrusništvu učenec Leopold Horvat, nakar je sledila ljubica deklamacija učenca Srečna Ogrizka >Na*i dnevi«, s simboličnim prizorom, M mu je bil vtisnjen zadrugarshi poudarek in pri katerem so sodelovali mladi zadrugar ji iz Furlanove zadrugarske šole, je ona včerajšnja slovesnost mešufti<. Menda misli, da ie kje drueje. Svetujemo mu. da si o-ileda ime našega kraja, kjer bo spe znal, da ie tu jugosloveneki In alovenkk Ljutomer, kjer smo ie davno odsloviH take gospode. — Sprememba posesti. Ttigover Rndotf Pušenjak ie prodal svojo stanovanjsko h*šo posojil n jake mu uradniku Trojanarju W*r kupil Grosmanovo hišo, kjer je imel dose-dai že svojo trgovino. V h i« i ste. Znpe pa bo otvorjen novj lokal, h kateremu »o še povrnemo. — Premeščeni učitelji. Na lastno prošnjo sta premeščena učitelja Mislaj Josip m Jo-sifpina is Stare ceste v Kanrq.!oo pri Mariboru, v Cezanievce za Dohaja Janez s soprogo iz Stogovcev, v Vučjo vas pa Ceh Ivan iz Sv. Ane v Slov. poricah, v Kriacvae pa Kolar Vilko in Kolar Gabrijela. Vesta, ki *> anani iz sokolskih vrst kot dobri delavci, želimo dobrodošlico, Mjslejevhna, ki odha-ata iz sreza, pa obilo zadovoljstva na no- sna iguij iMKMunie uuimu, —Mil m v {jh- i jata IZ S^ZS, pa ODI m) meril potrebe tudi močno zaščitnico. Dolž- I vem službenem mestu. MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. PrekMei, izjavo beseda Dtn 1.—, davek pose Dej. Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov ar POSEST • Ote »epo, travniki, njive, gojsdl — vsega 40 oralov — m z vsem inventarjem, prodam. — Greh? Franc. Stareainci. p. Ctrkovce Pri Pra^erskam. 1544 PRODAM Najmanji} 8 Dtn Atefcs. OMLAT, veletrgovina vaej* vrat eeeljav as priporoča csajenim : S*. Patra essta 18 RAzno Beseda 90 par. davek posebej. Najmanjši znesek ? Din MALINOVEC pristen, naraven, a čistim slad* korjera vkuhan — se dobi na malo in veliko v lekarni dr. G. PIOCOLI, LJubljana, nasproti »Nebotičnika«. NAJBOLJŠI TBBOVELJSKI p r e m o p TRAJNO OMIULACUO s 6-mesečno garancijo v modernih frizurah Vam napravi z najnovejšim aparatom za ceno din 60.— »Salon Msrlakc, 8v. Patra e. 76. 1791 i. p KOKS. SUHA DBVA O C A C N i a • — Tli Ti «o-as KIIŠUE -i IUG'mjM! i K A J ' ' L *A llA'Jf L j SLUŽB 13 mlajši, dobi takoj sluzi* fimartinska *» 2& Stran 4 »SLOVENSKI KARO D«, puuadafjam, TL Jtffta on. Stev. 152 Delo in uspehi v kranjske čitalnice Letos praznuje društvo 75 letnico svojega obstoja — Društvo je dobilo skoraj ves nov odbor Kranj, 10. julija V četrtek zvečer je v predavalni dvorani Narodnega doma zborovalo nase najstarejše narodno kulturno društvo »Narodna Čitalnica'. Ustanovljena 1.1863. praznuje letos 75 letnico obstoja. V tej dolgi dobi je »Narodna čitalnica« mnogo pripomogla k preporodu nacijonalnega duha v Kranju in k utrjevanju narodne zavesti. Prav tako pomembno in uspešno pa je bilo njeno vzgojno in izobraževalno delo. Skozi šolo prosvetnega dela Čitalnice je Slo več generacij, kar je bilo zlasti velikega pomena v predvojni dobi. ko se je slovenska kultura morala boriti za svoj obstanek in napredek. S svojo bogato knjižnico, z dramatičnimi predstavami, s pevskim zborom in orkestrom je Čitalnica skozi desetletja izpolnjevala svojo vzvišeno kulturno nalogo in tako mnogo doprinesla k splošni izobrazbi pa tudi zabavi kranjskegra občinstva. Po vojni so bili za čitalnico najlepši časi, ko se je iz ozkih in maihn'h prostorov v Mavr-jevi hiši preselila v večie in primernejše dvorane Narodneera doma. Velik razmah dela pa danes tudi ti prostori že ovirajo in bo treba čimpreie misliti na povečanje prostorov. Dva lepa nraznika za društvo sta bOl tudi 60-letnica 1. 1923 in 70 letnica 1. 1933 Letošnji 75. občni zbor se je vršil ob udeležbi kakih 50 članov in članic. Vodil ga ie dosedanji večletni predsednik To-poriš Ivan. ki ie tudi uvodoma podal splošno poročilo. Za -avno knjižnico, ki je go- tovo ena največjih v r'ravski banovini, je poročal kniižničar sr Horvat, ki je nndal točno statistiko o številu knjig in obiskovalcev knjižn'ce. število knjig in revij v različnih jezikih vsako leto narašča in se izpopolnjuje. Letos se ie s sodelovanjem JAD ustanovna v okviru iavne knjižnice tudi študijska knj:žn:ca. ki nudi interesentom preko 30 lenih in dragocenih domačih in tujih revi1'. Tudi obisk kn^žnice je bil zadovoljiv. Čitalnica pa ima tudi svojo dramsko kniižnco. katero vodi p. Mavr Metod. Knjižnica se lepo razviii in šteje že več kot 900 različnih odrskih del, ki Logatec, 10. julija. Slovenski trgovci so si izbrali naš obmejni Logatec za kraj svoje 18. redne letne skupščine. 2e včeraj se je večina delegatov pripeljala v Logatec na sejo predsedstva Zveze trgovskih združenj v Sokolske m domu, danes zjutraj pa je predsednik Stane Vidmar otvoril skupščino ob navzočnosti 78 delegatov, ki so zastopali 27 v zvezi včlanjenih združenj. Bana je zastopal okrajni načelnik Male-šič, Zbornico za TOI predsednik trgovskega odseka Albin Smerkolj in tajnik dr. Pless, Društvo industrij cev in vele trgovcev g. Lavrič. Predsednik Stane Vidmar je preči tal obširno poročilo o položaju slovenskih trgovcev po kongresu in o delu posameznih odsekov zveze. Fran Skrbeč je poročal o položaju v lesni trgovini. Položaj se je v primeri s prejšnjimi leti nekoliko zboljšal. O stanju blagajne je poročal Pavel Fabiani. Dohodki so zna^a i 171.000 din, izdatki pa 128.000 din. Za 1. 1938. znaša proračun 163.000 din. Na predlog nadzornika Logarja je skupščina dala odboru razrešnico. Predsednik Vidmar je nato pojasnil predloge za reorganizacijo zveze in za spremembo njenih pravil Zveza ne bo imela več predsedstva, temveč glavni odbor, v katerem bodo predsedstva posameznih združenj in predsedniki združenj, tekoče posle bo vodil ožji izvrše-valni odbor, v katerem bo predsednik z z obema podpredsednikoma ter osem članov. Od teh osmih članov bodo štirje iz bivše mariborske oblasti Zvezna doklada bo v bodoče znašala 3.5°/o od osnovnega davka pridobnine. Zborovalci so vse predloge sprejeli, kakor tudi predloge in zahteve v resoluciji, ki poudarja, da se občni zbor Zveze trgovskih združenj v celoti pridružuje resolucijam III. državnega kongresa v Ljubljani, zlasti pa zahteva: se izposojujejo tudi drugim odrom. Letos na pr. ae je posodilo 125 odrom. Dramska knjižnica Narodne čitalnice v Kranju Je Isto tako ena največjih v dravski banovini, takoj za ljubljansko. O gledaliških predstavah je poročal g. Lasič. Oder »Narodne čitalnice« je priredil v minulem poslovnem letu 4 operete: »Mi-ryta«, »Punčka«. »Sylva« (Cardaška kne-ginja) in »Pesem ljubezni«; 1 veseloigro in 2 komediji. Skupno je bilo 25 predstav. Ljubljanska drama je na odru Čitalnice gostovala s 4 predstavami. Vse predstave so bile dobro obiskane. Operete je naštu-diral in dirigiral g. Rana RajheniČ Josip, režirali pa so razen v enem primeru domači režiserji. Vprizoritev operet je predvsem omogočila solistka ga. Rini Rajhe-ničeva. ki se je izkazala kot izborna su-bretka. Za večje in težje pevske partije domaČih pevk nimamo. Vso pohvalo zasluži tudi orkester čitalnice, ki je pri vseh številnih predstavah sodeloval brezplačno. Blagajniško poročilo je podal blagajnik g. Ažman. Promet je skupno znašal okrog din 170.000.— Iz dobička pri igrah si je oder nabavil razna dramska dela, razne operetne in baletne kostume ter kuliserijo, saj so bile ravno operete v pogledu kosti-miranja zelo razkošno In bogato aranžirane. Oder ni štedil, da čimbolj poudari tudi zunanji okvir predstave. Is t o tako je nabavil oder za operete lasten glasbeni materijal. Pri volitvah je bil izvoljen skoro ves nov odbor, pritegnilo se je zlasti nekaj delovnih akademikov. Predsednik je odvetnik g. dr. Sajevic Stanko, podpredsednik g. To-poriš, tajnik g. Blaznik, blagajnik g. Ažman, gospodar g. Srakar. Program za bodočo sezono se bo določil na prihodnji seji, pač pa je sedaj predviden dramski in Smin-karski tečaj, katerega bo vodil eden izmed režiserjev ljubljanske drame. Poudarimo naj še to. Ce se že dogaja, da Čitalnice ne priznava kot kulturnega društva in ji dela ovire, naj zato člani in zlasti igravci žrtvujejo vse sile za čim večji uspeh in napredek društva. 1. Revizijo zakona o gospodarskih zadrugah in odpravo vseh privilegijev zadružne trgovine, ki so se z novim zadružnim zakonom v taki meri razširili, da je v nevarnosti obstoj svobodne trgovine. 2. Odmera pridobnine naj se za male trgovce pavšalira, kakor je to urejeno za male obrtnike. 3. Občni zbor ugotavlja, da se je gospodarski položaj poslabšal posebno v agrarno pasivni Sloveniji ter da so napovedi o zboljšanju gospodarske konjunkture zgrajene na neutemeljenem optimizmu. Zato poziva občni zbor odgovorne činitelje, naj to stanje upoštevajo pri izterjevanju že predpisanih davkov. 4. Pri uvajanju trošarin in uvoznin upoštevajo mestne občine samo fiskalne interese v škodo razvoja lokalnega gospodarstva. Zahtevamo, da se strogo in natančno izvajajo navodila finančnega ministra glede občinskih trošarin. Odpravijo naj se revizije alkoholnih pijač v zaprtih steklenicah, ki jih opravljajo vsak mesec organi finančne kontrole v lokalih. Ob strogi kontroli pri prejemanju blaga in plačevanju banovinske in občinske trošarine so mesečne kontrole po lokalih nepotrebne. 5. Kljub številnim urgencam za zboljšanje prstnih telefonskih in telegrafskih razmer moramo ugotoviti, da se te še vedno niso zboljšale. 6. Nova železniška tarifa ni v celoti upoštevala posebnih razmer v Sloveniji. V prevoznini ie razlika med 10 in 15 va-^onskimi pošiljkami za žito in moko neopravičena. N°racione^ne tarife so tudi v škodo železniške uprave, ker se morai^ poslovni ljudje posluževati ceneiSih prevoznih sredstev in se s tovornimi avto-mrbili prevaža že monopolno blaeo. 7. Z velikim zadoščenjem smo sprejeli obljubo ministra za trgovino in industrijo na III. državnem kongresu trgovcev, da bo izdal v nadk i ajlaui času novo uredbo o krosnjaiatvu, v kateri bodo upoštevane vse stare in nove zahteve trgovstva glede krošnjarstva. Občni zbor prosi g. ministra, naj posije osnutek uredbe takoj trgovskim organizacijam v pregled. 8. Glade prodaje soli zahtevamo, da ae po poteku veljavnega pogodbenega roka prodaja soli na debelo izroči svobodni trgovini. 9. Proti naraščajočemu navalu tujcev v trgovini naj se izdajo učinkoviti ukrepi. Brez pogoja naj ae prepove naseljevanje inozemcev ter izdajanje koncesij in pooblastil inozemcem. 10. Ponovno opozarjamo na brezupen položaj, v katerem se nahaja naš pode- Letalec V. Kokkinaki, ki je priletel s svojim tovarišem Br-andinskim 7.600 km doLjo pot iz Moskve do Vladivostoka v 26 urah nepretrganega poleta ie železničarjev sin. Rojen je bil leta 1904 v Novo rosi i sku. 2e kot 12 letnj deček se ie moral s*m preživljati. Delal je na tobačnih plantažah in v vinogradih, bil je nosač in mornar, čeprav bi se bil rad učil. ni mogel, ker je moral skrbeti zase in podpirati še družino. Le zvečer ie imel toliko Časa. da je dohiteval to, kar mu »e življenje odklanjalo. Leta 1935 je stopil prostovoljno v vojsko in poslali so ga v letalsko Solo ki jo ie dovršil leta 1929. Letal je na lovskih letalih, potem je pa prebil nekaj let v znanstvenem poskusnem zavodu vojaškega letalstva Zadnja leta je delal kot preizkuse valni letalec v tovarni Menžinskesa. Pred dvema letoma je bil za svoje letalske uspehe odlikovan, letos pa povišan v majorja. O svojem delu j pripoveduje Kokkinaki: Moje ?lavno delo je preizkušanje letal To }e izredno zanimivo, pa tudi naporno delo. PreizkuševaLni letalec se mora se znan. t i z letalom že na risbah. On spremlja letalo od trenutka, ko pride iz tvornice, poprav-ia ga, izprem.nja .razne malenkosti, pozna-u mora temeljrto vse sestavne dele. Končno pride dan, ko potegnejo letak) iz hangarja na zeleno polje letališča. Pilot sede v kabino, spusti motor m zdrsne z letalom po polju. Na tleh preizkuša konstrukcijo in ugo tavlia ali bo letalo sploh moglo letati. Potem pridejo na vrsto poskusni poleti. Zanimati se mora za vse za delovanje višinskih krmil, za hitrost gibanja, za zanesljivost, sposobnosti manevriranja. Letalo je treba spoznati tako, da za letalcem nihče ne more ničesar dodati alj vzeti od njegove karakteristike. Poskusni poleti so zelo važni in pre'zkuševalni pilot nosi veliko odgovornost. Ko podpise akt o zanesljivosti letala, sprejema sam odgovornost za življenje onih letalcev, ki bodo pozneje letali s tem letalom, že opetovano sem prišel v zraku v zelo težak položaj. Nekoč je po startu odletelo eno kolo letala, tako da sem se moral spustiti na zemljo z enim kolesom, drugič so mi odpovedali nad gozdom motorji in spustiti sem se moral v goščo. Nekoč se mi ie takoj po startu vnel motor. Kokkinaki je navdušen razen tega še za tri panoge letalstva ja sicer za zračne akrobacije ter višinske in hitrostne polete. Tisti, ki tolie obvlada letalo, pravi, najde vedno izhod iz kakršnegakoli položaja v žalski trgovec zaradi enostranske kmečke zaščite, zato zahtevamo, da se trgovske terjatve izločijo iz zaščite. 11. Zakon o pobijanju nelojalne konkurence ne upošteva posebnih del nelo-jalne konkurence, tako dajanje popustov v obliki procentov. Zato zahtevamo revizijo tega zakona v smislu že večkrat predloženih zahtev trgovstva. 12. Občni zbor ponavlja zahtevo, da se takoj izda novelo obrtnega zakona o predlogih gospodarskih zbornic 13. Trgovsko nadaljevalno strokovno šolstvo naj se v prid našemu narodnemu naraščaju preuredi v smislu predlogov, ki so jih predložile gospodarske organizacije. zraku, on vedno zmaga v letalskem boju. O ovojih višinskih in rekordnih poletih pripoveduje -* Skušaj sem iztisniti iz letala vse in t oda j sem odkril, da ima tudi težko dvo-motomo letalo dobre pilotažne lastnosti. Tudi s takim letalom lahko dela spreten letalec salta mortal in loopinge. Z višinskim poletom sem se jel ukvarjati pred šestimi leti. Moja prva preizkušnja je bila polet iz Moskve do Harkova v višini 5.000 ru. Zdaj je smešno govoriti o taki višini, toda takrat se ie delo šele začenjalo in nobenih izkušenj nismo imeli. Prizadeval sem si dvigniti se čim višje z gotovimi nameni. V veliki vršani ni slabega vremena in letalo lahko hitreje leti. Bodoče zračne* proge bodo gotovo vodile po velikih višinah. V letalskem boju zmaga tisti, ki se višje dvigne. Leta 1935 se mi je posrečilo z eno- sedežrciun letalom doseči višjno 14.575 m. S tem sem bil prekosil mednarodni višinski rekord italijanskega letalca Donatia. Ko je postala Rusija članica mednaroine letalske federacije, ie vzel Kokkinaki na piko mednarodne višinske rekorde. Doseči Je hotel višinski rekord najprei z letalom s koristnim tovorom pol tone. V julim predlanskega leta se je dvignil 11.453 m visoko in prekosil tako za 1173 m rekord francoskega pilota Signerina. Devet dni pozneje se je dvignil z istim letalom in s tovorom ene tone 11.402 m visoko in prekosil dotedanji rekord skoraj za 2.500 m. 3. avgusta 1986 se je dvignil s tovorom pol tone 12.816 m visoko, 21. avgusta pa s tovorom ene tone 12.101 m. Kmalu se mu je posrečilo doseči nov rekord. Dvignil se je s tovorom dveh ton 11.000 m visoko. Na tem polju letalstva pa ni bil sam. Takoj za njim so se lotil-; višinskih rekordov piloti Jumašev, Njuhtikov. Lipkin. Aleksejev in drugi, tudi uspešno. Kokkinaki se pa njihovih uspehov samo veseli, češ da je mogoče velike letalske probleme rešiti samo kolektivno. Ce bi bil dedal sam, pravi, bi bil že davno nehal zanimati se za višinske polete in za letalstvo sploh. O svojem poletu na daljavo pravi: Lani jeseni sam sklenil lotiti se poleta na daljavo. Skupaj z letalcem Brjandinskim sva letela iz Moskve v Ejsk Ln nazaj. To je bil hitrostni polet v veliki višini. Kmalu sva pa letela iz Moskve v Baku in Se istega dne pioti večeru sva se vrnila. V nepretrganem poletu sta preletela blizu 4.000 km. To pomeni, da bi lahko letelo naše serijsko letalo iz Moskve nad Miinchen, zakrožilo nad njim Ln se vrnilo, ne da bi se spustilo na tla. Lani v zgodnji pomladi smo se jeli pripravljati k mednarodnemu hitrostnemu rekordu. Glavna preizkušnja je bil polet Moskva—Sverdlovsk—Moskva. 2.850 km sva preletela v 8 uTah 50 minutah s povprečno hitrostjo 320 km na uro. Lani v avgustu se nama je posrečil rekordni hitrostni polet na daljavo. Z Brjandinskim sva letela na 5.018 km dolgi progi Moskva—St-vastopol —Sverdlovsk—Moskva. Tovora sva imela s seboj eno tono. Letela sva v višinj 5.000 m včasih sva se pa dvignila tudi 7.000 m visoko. Povprečna hitrost je znašala 325 km na uro. Prekosil sem naenkrat tri mednarodne rekorde: hitrostni na 5000 m on i obtežitve, s tovorom pol tone m s tovorom ene tone. Za polet na progi Moskva—Vladivostok se je odločil Kokkinaki med drug:™ tudi zato, da bi prekosil novi rekord francoskega pilota Rossia. In to se mu je tudi posrečilo. Neka] ameriških V New Yorku so uvedli letos s 1. majean davek na cigarete. Vsaka prodana škatlica cigaret (20 komadov) vrže mestu en cent. V Kodakovi tvornici za fotografske plošče in filme v Rotchestru porabijo na teden za izdelovanje občutljive emulzije 5 ton kemično čistega srebra. Leta 18S5. so ga pa porabil: samo 20 kilogramov na teden. Reverend Irving Moon spremlja svoje pridige s >plamanom resnice-«:. Iz njegovih las ki dvignjenih rok Švigajo plameni. Ta prastari trik z električnim irvduktorjem oaj privabi čioi več vernikov. Tudi vera je v Ameriki trgovina 41% hollv^soodakih iishrisbencev in delavcev je brez dela. 2e pet let od bilo v ameriški filmski industriji tako hude krize kakor zdaj. Leta 1989. je ^*a*ift povprečna mezda filmskega uslužbenca 2433 dolarjev kitno, zdai pa znaša komaj 1.400 doiar- V Ameriki je brl predložen osnutek za. kona. ki bi dovoljeval vladi prisiliti v primeru vojne vsakega državljana, ki ima nad 1.000 dolarjev premoženja, da bi posodil državi denar. Pred 50 leti so pošiljali antenski kirurgi na dom pacijentom, ki so se pripravi ..J: na operacijo, pred svojim prihodom navodila, kako naj bo soba za o i h* raci jo priprav, ljena. Ce je bila v pritličju, so morala bit okna namazana z milom, da mimoidoči niso mogli gledati v sobo. Lueius Beebe. eden najbolje plačanih faljtonistov na svetu je tudi najlepše oblečeni novinar Amerike. V njogovih omarah visi na »manj 40 lepih oblek in v tem pogledu ne zaostaja za nobenim filmskim igralcem. Noben dirkalni konj oe sme dobiti od svojega gospodarja imena, dokler ga ne odobri neAvvorski joakev klub in dokler ni z zakonom priznano. Glavni pogoj je, da je icne novo, ali pa tako, ki se v zadnuh 15. letih ni rabilo za konje. Razen tega ne sme obsegati nad 14 črk. Težak položaj pariškega tiska V Xewyarku. ki šteje blizu 8,000.000 prebivalcev, izhaja 24 dnevnikov. Pariz ima komaj polovico toliko prebivalstvo, dnevnikov pa 120. Večina pariških listov pripada raznim političnim organ i ?aci jam aH bogatim poedincem, toda nobena organizacij* ne more živeti cd dohodkov svojega ista. Zelo razširjeni list »Pariš Soiir« je last večkratnega milijonarja Henri Beghina in Jca-na Prouvo«ta. Konservativni »Tempe« financira težka industrija. Nekateri li»ti kakor levičarski »L'Humanite«, so baje financirani 12 inozemstva. Ni čuda, da mora v takih razmerah tudi vlada podpirati liste. Pa tudi državna podpora pogosto ne zadostuje in zato naletimo zelo pogosto v francoskih listih na prošnje za podporo. Tako prosi Doriotova »Liberte« za pol milijona frankov. »Petit Journal«, glasilo znanega polkovnika De la Rooue, je ustanovil »Klub prijateljev lista«, ki naj bi list podpirali. Tudi »L'Action francaiee« se je že več let borila s hudimi finančnimi težkočami. Porabila je mnogo denarja in ima velike dolgove, vendar je pa nedavno pokrenila novo širokopotez.no akcijo, da bi dobila od svojih prijateljev ponovno podporo v znesku 1.000.000 frankov. Mladi lisrt »L'Epoaue« mora čim prej dobiti okrog 6,000.000 frankov, če se hoče obdržati. Največje težkoče je imel lotos list »LT.cho de Pariš«, ki izhaja že 54 let. Nedavno mu je moral priskočiti na pomoč list »Le Jour«, s katerim sta se združila v nov list »Le Jour—L'Echo de Pariš«. Navzlic gospodaTski »t'iki pa spadajo francoski listi še vedno med najboljše na svetu. Niti finančno močni ameriški dnevniki pogosto ne morejo z njimi uspešno tekmovati, zlasti nc, Ce gre za vpliv na inteligente čitatelje. Mobilizacija proti kobilicam Narava ima svoje metle, ki i njimi znatno omeiuie svoje darove. Rodovitnost zem-1> ZedinjeoOi držav ie znana, toda večkrat 9H3imO tuli o peščenih viharjih v Ameriki, o tornadih ali kobilicah, ki so prava Šiba bož;a. Pri nas tega zla vsaj v večji meri ne poznamo. V Ameriki imaio zdaj pravo mobilizacijo proti kobilcam. Izmed 48 je bilo 24 ameriških držav prisiljenih započeti sjrokopotezno akcijo za pokončavanje kobilic. V Mbmesotj *o u^lanovUi nekakšen generalni štab. da je vodstvo enotno. Federalno ministrstvo poljedelstva je ustanovilo v ta namen posf-he.n urad in mu dalo na razpolago 50.000 ljudi ki oodo pokonča val i kobilice od države do države, od okraja do okraja, od farmo do farma Po-konfavali jih bodo z razn inj strupi, ki jih imaio pripravljenih okrog 180.000 ton. Človeške roke bi seveda ta.ko ogromnega dela ne zmogle. Pomagali sj bodo s stroji, ki so jih pripravili nad 5.000. Deset dni potem, ko se izležejo kobilice, bo začel delovati ves ta aparat. Ce bi zamudili le nekaj dni, bi bilo vse delo zaman in ves denar vržen proč. Kobilice bi namreč že pokončale mlade posevke, žito in vse, kar je zelen ©sa na polju in nobena kemična voina bi jim potem ne motrla do živega. Posebne mhteve naših trgovcev Od kongresa se položaj slovenskega trgovstva ni spremenil — Zveza trgovskih združenj nima več predsedstva Kokkinaki o svojih poletih 7600 km dolgo pot iz Moskve do Vladivostoka je preletel v nepretrganem poleta v 26 urah H E REYBAITDOVA* 05UETF) ROOlflh GEKLI5KE6P 5RCP Vrnil se je k Terezi in ji podal roko, ki mu jo je poljubila. — Usluga, ki ste jo prav kar storili državi, je ogromna, — je dejal. — Ta pisma so dokaz veleizdaje, upora, ki naj bi v kratkem izbruhnil... Zasnoval ga je vojvoda Medina Sidonia s svojim sinom... Moje ladje, ki priplujejo iz Amerike s tovorom srebra, hočejo zajeti, da bi imeli uporniki dovolj denarnih sredstev za vojno... Cadix hočejo izročiti Portugalcem, vsa Andaluzija bi pa še istega dne proglasila svojega novega kralja... To pismo, naslovljeno na dona Alonza de Gusman. odkriva vso to podlo zaroto. Toda povejte mi, Tereza, kako je prišlo v vaše roke? Tedaj mu je povedala, kako ji je izročil ta pisma berač, ki mu je bila dala vbogajme in ki se je vračal od Matere božje Guadalupske. On jih je dobil od nekega frančiškana. — O vsem tem se bomo lahko prepričali, ali je res, — je dejal kralj. — Najprej pa moramo zgrabiti zarotnike. Se nocoj bodo vsi aretirani. Naj stoje še tako visoko, moja pravičnost jim ne bo prizanesla... Poroka dona Alonza de Gusman je 22 I napovedana za pojutrišnjem... Zdaj vidim zakaj se mu je tako mudilo z odhodom... Hotel je čim prej na pot. da bi se polastil kraljestva.. Pri mojem nobeškem Zveličarju, to krono bo našel na morišču' XV. AVDIJENCA PRI KRALJU Naslednjega dne so krožile po Madridu čudne govorice. Ljudje so pravili, da je bil don Alonzo de Gusman ponoči aretiran. Njegov visoki položaj ga je odtegoval običajni roki pravice Španski veljak je mogel priti v ječo samo na kraljev ukaz in sicer če je zagrešil veleizdajo. Tu ni bilo več dvoma, da je bil odkrit upor, ki je ogražal državo. Prijatelji Gusmanovega rodu so bili vsi potrti in pričakovalo se je, da bo vladar odredil strogo kazen v svarilo vsem, ki bi mu utegnili streči po življenju. Vojvoda d' Ossuna je odšel na kraljevo povelje takoj v palačo in po tajni avdiienci je javno izjavil, da je zakon dona Alonza de Gusman z njegovo hčerko za vedno izključen. Kmalu se je raznesla nova vest. da je padel vojvoda de Medina Sidonia v nemilost. Kralj mu je bil vzel upravo Andaluzije in odredil je. nai se vse niegovo premoženje zapleni. Mesto San Lucar de Barrameda in nekatera druga mesta, klor ie ta mogočni rod neomejeno vladal, so bila priključena kroni in najmogočnejši španski veljak je imel po izgubi svoje moči in svojega bogastva na iz bero bodisi pobegniti na Portugalsko in končati tam bedno življenje iz domovine pobeglega veleizdajalca ali pa priti in pokloniti se vladarju, katerega je bil izdal ter prositi ga, naj se usmili njegovega sina. Dona Alonza so strogo str azili. V njegovo celico je smel samo spovednik. Kakšen je bil njegov zločin, o tem so lahko sodih' samo njemu enaki, člani castilskega sveta, in z veliko radovednostjo so pričakovali ljudje, kakšna kazen mu bo odmerjena. Oba berača ki sta bila po tako čudnem naključju odkrila zaroto sovražnikov države, sta dobila bogato nagrado. Imela sta na izbero tudi dobre službe. Bila pa nista navajena časti in tako sta prišla v zadrego, kam s tolikim denarjem. Vsak dan sta hodila k Terezi. Mlada žena je z mračno nestrpnostjo pričakovala, kako se bo razvozi jala drama, ki je v nji skrivaj igrala glavno vlogo. Se vedno se je bala, da bo vpliv prvega ministra, ožjega sorodnika rodu Gusmanov, rešil Alonzu življenje. Nekega dne sta dobila berača presenetljivo obvestilo. Paco Ros a les je bil povabljen v palačo. Prišel naj bi v avdijenco h kralju takoj po maši, vzlic temu se je pa vrnil šele zvečer. — Kralj je govoril z menoj! — je vzkliknil, ko je naglo odprl vrata, kjer ga je pričakoval tovariš. — Povej mi no malo, kako je bilo, — je dejal Tovalito mirno. — Glej no, glej, ponosen si kakor kak plemič. — Najprej ti moramo povedati, da sem Čakal dobrih sedem ur, — je odgovoril Paco in brž odložil svoj sukšnjič iz lepega črnega suknja, naškro-ban ovratnik in čevlje na zaponke. — Plemič, ki me je vodil v palačo, me je pustil v veliki dvo- • rani, kjer je bilo toliko slik kakor v cerkvi. Na I nobeni sliki pa nisem videl prizorov iz življenja svetnikov, niti Kristusovih čudežev. Vrag je imel najbrž bogato žetev med ljudmi, naslikanimi na teh slikah. Te grešnice so se mi zdele zelo lepe. Še svoj živ dan nisem videl kaj takega, Tovalito! Še sveti Anton bi bil podlegel izkušnjavcu, če bi bil videl to. Nisem pa bil sam v tisti dvorani. Več kavalirjev se je tam izprehajalo sem in tja z meči ob boku. Lahko si misliš, da nisem z njimi navezal pogovora. Držal sem se pri vratih in bog mi odpusti — dva — ali trikrat je malo manjkalo, da jim nisem nastavil klobuka — Navada je železna srajca, — je pripomnil Tovalito. — Slednjič se je plemič vrnil, — je nadaljeval Paco Rosales, — in odvedel me je skozi dolgo vrsto sob do velike sobane, kjer sem zagledal bledega, črno oblečenega možička, ki se mi je zdelo, da me sploh ni opazil. Na sebi ni imel nobenega nakita in njegov suknjič je bil enostaven kakor moj. Kdo bi si bil mislil, da je to kralj, naš vladar? Na to nisem prišel, dokler ni izpregovoril plemič. — Sire, tu je mož, ki ga je hotelo Vaše Veličanstvo videti. — Tedaj sem padel zelo ponižno na kolena in čakal, kaj mi bo kralj zapoved al. Mislil sem, da bo jel govoriti z menoj o pismih, ki sem jih tako srečno odkril v frančiškanovi torbi. Toda motil sem se. Vprašal me je, ali poznam dono Te-rezo od drugod in ne samo iz Madrida. Lahko si misliš, da me je spravilo to vprašanje v zadrego. Videl sem, da bom moral lagati kralju, našemu vladarju. Ni šlo povedati polovično resnico, povedati sem moral vse ali pa nič. — pSa sNarodno *— Za upravo In — V* v