Poštnina plačana v gotovini Leto VIII, št. 296 Liubljana, petek 16. decembra 1927 Cena 2 Din mm iznaja ob 4. zjutraj Stane mesečne Uu lemitvo Dir tO" Oelasi oo tantu. Uredništvo t Liubljana, Knallova ulica Ste v. s/L Telefon št. 107» in 1804, ponoči tudi št. 1034. Rokopisi se no vračajo. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko nllft it. 54. — Tmb it. mj6. itrrnt"* oMttt) Ljubljana, Prefto-nora oBca »t 4* — Tetofao »t Uga Podratald: Maribor, Alekaan It is - CeHe, Alebadren Račan pri pottae« čak.rarodn: LJab-j lasa K. 11.841 - Praha SaJo 7M0/ Ljubljana, 15. decembra. Vest o oblastnem proračunu ter o nameravani uvedbi ogromnih in novih oblastnih davkov je izzvala včeraj po vsej Sloveniji veliko ogorčenje. Tudi pristaši SLS niso bili rezervirani v obsojanju politike in gospodarstva klerikalnih kolovodij. Če zarežeš nož globoko v živo meso, nastopi reakcija, ki gre pre ko vseh strankarskih ozirov. Kdor ni popolnoma slep, vidi sedaj, kake sadove rodita na laži in nepoštenosti zgrajena obljubkarska politika SLS ter njen breznačelni oportunizem. S hujšim debaklom za SLS in za Slovenijo ni mogla končati politika, kakor je končala s tako zvano prvo etapo blejskega pakta. Sedaj šele postaja jasno, kaj vse je tičalo za tem blejskim ne-stvorom ter kake obveze je SLS ž njim prevzela. Ko je SLS zapustila svojo osemletno destruktivno in obljubkarsko politiko, je po sklepu blejskega pakta s prazničnim potrkavanjem po vseh cerkvah ter z manifestačnimi shodi in članki po vseh svojih novinah slovesno razglašala, kako blaženi časi se bližajo za Slovence. »Slovenec* je hitel povdarjati, kako se je dr. Korošec izkazal za prvovrstnega politika in kako je SLS po blejskem paktu zagotovljeno, «da bo slovenski narod po svojih legitimnih zastopnikih zastopan v vladi kot popolnoma enakopraven«. Še več! Po blejskem paktu je »zagotovljeno Slovencem, da bodo zastopani v vsaki bodoči vladi, da tam branijo in ščitijo interese Slovenije v skladu z interesi celokupne države». »Slovensko zastopstvo pa bo imelo mesto 20 zagovornikov svojih teženj, sedai 130 mož, ki bodo interese Slovenije branili in zastopali v duhu blejskega pakta.* Take so bile klerikalne napovedi in obljube, a dejanja? V Beogradu je klerikalna delegacija edina skupščinska grupa, ki hlapčevsko dr- i za g. Vukičevičem ter slepo z glasovanjem odobrava, ker on in njegov režim servirata državljanom. SLS je brez odpora pustila v ministrskem svetu pasirati državni proračun, ki je izraz najkrutejših krivic in neenakosti zlasti za prečanske kraje in Slovenijo; prav tako je zanj Srez pridržka v načelu glasovala v finančnem odboru. Glasovala je tudi za usodni ČL 44. finančnega zakona in to navzlic soglasnemu protestu celokupne Slovenije, navzlic temu, da je v svojem volilnem proglasu, ki naj tvori programatični temelj dela poslancev SLS, povdarjala in oznanjala s kako «ljubeznijo objema ponosno znanstveno katedralo, slovensko vseučilišče*. Iz Beograda poročajo, da bodo poslanci SLS tudi pri podrobni razpravi glasovali za paragraf 44 in ž njim za okrnjenje ljubljanskih fakultet. Objem z g. Vukičevičem več zaleže kot pa obljubljena ljubezen do naše «ponosne znanstvene katedrale*. Ta ljubezen je tako močna, da tudi vitalnih interesov Slovenije, na katere je SLS osem let opozarjala Slovence, nič več ne vidi Ko ie bilo pri oblastnih volitvah v Sloveniji izvoljenih oa 117 poslancev 82 poslancev SLS, je »Slovenec« zmagoslavno zapisal, da je slovensko ljudstvo odneslo zmago zgodovinskega pomena; ta dan da je slovenski narod »obračunal s pogubnim centralizmom, ki pije kri slovenskega ljudstva*. Za poraženo in uničeno je proglasil SDS, ki da si je z vsemi silami prizadevala ovirati delo oblasti ter »naprtila Slovencem neznosne davščine, zanje tudi glasovala in vzpodbujala k najkrutejšemu navijanju davčnega vijaka«. SLS je torej absolutno zavladala v obeh slovenskih oblastih, z blejskim paktom pa tudi v Beogradu zadobila brezmejno oblast nad Slovenijo. Mi sami in sann orni — staro klerikalno geslo ie prišlo zopet do veljave, a baš to geslo je SLS zopet potisnilo na sramotni oder kot največjo škodljivko in prevarantko slovenskega iudstva. Katastrofa oblastnih proračunov in 50 milijonske uvedbe novih oblastnih davkov leži baš v tem, da je prva etapa politike blejskega pakta, končala za SLS s popolno de-ruto. Klerikalni strokovnjak je izračunal pred volitvami, da plača Slovenija državi 840 milijonov Din letnih posrednih in neposrednih davkov ter trdil, da ostane od te svote 400 milijonov v Beogradu, odkoder se nič več ne vrne. Vsi merodajni faktorji SLS z g. oblastnim predsednikom dr. Natlačenom na čelu so dajali slovesna zagotovila, da bo morala za vse agende, ki jih prevzamejo oblasti, odstopiti svoje dohodke država, kajti »na posebne doklade na že itak visoke davke ni misliti«. Te dni ljubljanski, v pondeljek mariborski oblastni skupščini predloženi oblastni proračun pa izkazuje nad 50 milijonov deficita, ki nai se pokrije iz žepov slovenskih davkoplačevalcev direktno, indi-rektno pa naj se ti ogromni milijoni odtrgajo od ust že itak v bedi živečih kon sum en tov Mesto, da bi poslanci blejskega sporazuma vsaj del onih 400 milijonov slovenskih davkov, ki so pred njihovim vstopom v vlado ostajali v Beogradu, prinesli domoV, so pustili, da »beograjski centralizem še naprej pt ie slovensko kri«, še več! V klerikalni avtonomiji se ie pojavil še nov vampir, ki bi rad Slovencem izpil še za 50 novih mfltjcoov krvi. Za odpravo dohodnine v prečanskih pokrajinah Z nujnim predlogom o odpravi dohodnine hoče kmečko-demo-kratska koalicija na današnji seji Narodne skupščine sprožiti razpravo o dohodnini Beograd, 15. decembra p. Danes je imel poslovni odbor kmečko-demokratske koalicije seio, na kateri je bilo sklenjeno, da se jutri v Narodni skupščini sproži vprašanje dohodnine s formalnim nujnim predlogom, naj se dohodnina ukine s 1. januarjem 1. 1928. Kar se tiče prehodnih predpisov za olajšanje plačevanja dohodninskega davka, bo kmečko-demokratska koalicija predložila predložila svoie predloge povodom razprave o finančnem zakonu. S tem, da vladni krogi razen klerikalcev odklanjajo sprejem davka na skupne dohodke, odipada tudi zadnji moralni razlog za obdržanje dohodnine v Vojvodini, Hrvatski, Sloveniji in Dalmaciji, ki je obstojal v tem, da je treba obvarovati kontinuiteto davčne uprave in predpisovanja davkov do razširjenja dohodnine na vso državo. Ker o tem ni sedaj nobenega govora, odpada zadnji aTguiment za ohranitev dohodnine le v posameznih pokrajinah. Kmečko-demokratska koalicija bo opirala svoj predlog tudi na izjave iz vladnih krogov 1a bi dohodnina vrgla Je 120 milijonov dinarjev. Ako vlada sama tako računa, pač ni povoda, da bi se uvajal ta davek, proti kateremu se upirajo razen klerikalcev vse stranke. Beograd, 15. decembra p. člani kmečiko-demokratske koalicije v davčnem odboru so vložili v Narodni skupščini nujen zakonski predlog, ki zahteva, naj se ukine dohodnina. Ta predlog se glasi: Davek na skupne dohodke (dohodarina, osebna dohodnina, osebna dohodarina). se z vsemi svojim) dokla-dami ukine 1. januarja 1928 v vseh oblastih, kjer obstoja ta davčna oblika, In se ne bo več predpisovala ter iztirjeval v času po 31. decembru L 1927. Današnji režim ubila parlamenta. rfzem Načelen govor posl. Juraja Demetroviča v finančnem odboru Razprava o proračunu vrhovne državne uprave. — Ministrski predsednik se za razpravo ne zanima. — Usodne posledice nesrečne radikalske politike Beograd, 15. decembra p. Danes popoldne je bila seja finančnega odbora. V razpravi ie bil proračun vrhovne državne uprave. Prvi ie govoril g. Jurai Demetrovič, ki je uvodoma opozoril, da ministrski predsednik g. Vukičevič ne smatra za potrebno, da se udeleži seie finančnega odbora, ko je v razpravi njegov proračun. Njegova dolžnost bi bila. da je prisoten in da poda finančnemu odboru potrebna pojasnila. Gosp. Vukičevič bi mogel vsaj tu in tam pojasniti svoje delo tudi v Narodni skupščini ter pustiti za- nekaj časa pri miru zaice in fazane. Minulo je že pol leta odkar ie na vladi, vendar pa smo ga čuli samo enkrat, ko ie odgovarjal na znano oBtožbo proti niemu. drugače pa sistematično bagatelizira Narodno skpščlno Naše razmere niso take. da bi mogel predsednik vlade hoditi vsak dan na lov. V državi imamo pravcato voino. predsednik vlade pa ima še vedno veselie in čas za zabavo Vukičevičevo bagateliziranie Narodne skupščine ie že naravnost žaljivo. Ko ie bil Pašič ministrski predsednik, opoziciia za slič-ne očitke ni imela povoda. Z ozirom na zadržanje g. Vukičeviča, moramo priti do prepričanja, da ni sposoben vršiti svojih funkcij, in upravičeno se pojavlja zahteva, da pride na njegovo mesto drugi, ki bo sposoben za delo. Ker razpravljamo že o proračunu vrhovne državne uprave, se ie treba baviti tudi z vlogo Narodne skupščine. Opažamo, da se Nar. skupščina sestaja samo tedaj, kadar ie treba formalno odobriti kake kredite ali pa kake vladine ukrepe, drugače pa se ne upošteva kot najvažnejša narodna ustanova. Seveda pa se temu ne moremo čuditi, ako pomislimo, na kak način je bila sedanja Narodna skupščina izvoljena in ako imamo pred očmi. da je velik del radikalskih poslancev prišel do mandata le s pomočjo policije. Umevno ie, da morajo ti ljudje vlado slepo poslušati. Šele tedaj, ko se bo v Narodni skupščini izkristalizirala večina onh. ki so bili izvoljeni po svobodni narodni volii. bomo imeli pravi parlament. Vsakdo mora priznati, da so predstavniki kmečko-demokratske koalicije v resnici po svobodni volji izvolieni poslanci, zato na tudi predstavliaio novo politiko v naši državi in so edini, ki imato vsaj točno določen program, dočim so skoro vsi drugi brez programa. Program drugih skupin je: vlada radi vlade. Ako bi hotela kmečko-demokratska koalicija hoditi po isti poti, bi bila lahko že davno v vladi. Mi pa nočemo podpirati tega režima in ga odklanjamo. Hočemo nov režim, hočemo, da služijo stranke državnim in narodnim ciliem. ne pa da zlorabljajo vladno moč v svoie strankine cilie. Današnji način vladanja ie vzrok zabavljanjja proti Srbijancem. Kriv! pa so tega liudie. ki so na oblasti in zlorabljajo svoi položaj. Žalostno ie, da padajo vsi grehi radikalne stranke na račun Srbijancev. Nezadovoljstvo ie zavzelo take razmere, da mora vsakemu pravemu patriotu vzbuditi resne skrbi. Moč vsakega naroda temelji v njegovem moralnem in na-cijonalnem idealizmu, ki se pa pri nas čim-dalje bolj izgublja. V želji, da se te razmere temeljito izpremene. zahtevamo nov režim, ki ga narod ne more več pogrešati. Predloženi proračun predstavlja tragedijo našega naroda. Nalagajo mu bremena, ki jih ne bo mogel več prenašati. Govori se o štedeniu toda samo dispoziciiski fond ministrskega predsednika znaša 4.200.000 Din. Tako velik dispoziciiski fond predsedniku vlade ni potreben in je tudi v nasprotstvu z določbami zakona o državnem računovodstvu. In mu ga tudi zaupati ne moremo, ker dosedai še ni storil ničesar, kar bi moglo vzbuditi zaupanje v njega. Ko ima g. Vukičevič dovoli časa za lov na zaice in fazane, streliaio v Južni Srbiji bolgarski banditi naše državljane hujše kakor zajce. Kar se godi v Južni Srbiji ie narodna sramota Problem Južne Srbiie ni samo tamošnji problem, ampak je vprašanje cele države. Skrajni čas. je da se vse to spremeni. Žalostno ie. da imamo vladno večino, ki vse to trpi in ne zna najti pota za izboljšanie. Za posl. Demetrovičem. čegar resna in utemeljena izvajanja so vidno vplivala na vladne poslance, ie govori! zemlioradnik dr T u p a n j a n i n, ki ie med drugim zahteval nai se poviša apanaža princu Jtrriiu, ki si je pridobil nevenljivih zaslug v svetovni vojni. Prihodnia seia finančnega odbora bo jutri ob 6. zvečer. Šefa Narodne skupščine Soglasen sprejem zakonov o zrakoplovstvu in o uporabi Ko-larčevega fonda. — Burna debata o radikalskih volilnih nasiljih v bihaškem okrožju Beograd. 15. decembra, r. Današnja seja Narodne skupščine je bila zelo živahna in deloma tudi precej burna. Vlada je predložila zakonska osnutka o nošenju orožja in o državljanstvu, nakar se je začela razprava o zakonu o zrakoplovstvu. Vojni minister general Hadžič je v krajšem ekspozeju naglašal pomen zrakoplovstva za obrambo domovine in za moderni promet. Omenjal je, da imajo slične zakone že vse države razen Turške, Grške in Albanije. Zemljoradniški poslanec Dimitrije Vujifi je v imenu svojega kluba izjavil, da bo glasoval za predlog, kar je izjavil v imenu kmečko - demokratske koalicije tudi poslanec dr. Krajač. Nato je bil zakon sprejet soglasno 1 285 glasovi. Pri razpravi o zakonskem predlogu glede uporabe Kolarževega fonda za narodno prosveto in snovanje ljudskih Spričo teh strašnih dejstev ni čuda, če dobivajo tudi pristaši SLS zavest, da nepoštena politika in breznačelni oportunizem tudi v državnem življenju ne rodita trajnih uspehov, ampak končata s tem hujšim polomom, čim bolj nemoralna so bila sredstva, s katerimi bo se dokopali do kratkotrajne oblasti univerz sta govorila dr. Sigismund Čajko-vac in minister dr. Kumanudi, nakar je bil tudi ta zakon soglasno sprejet z 264 glasovi. Na dnevni red je prišlo poročilo anketnega odbora o volilnih nepravilnostih v sarajevskem in bihaškem okrožju. Poročevalec dr. Jure Šu-tej je navajal, kakšnih sredstev in metod so se posluževali vladni radikali, da bi si priborili kak mandat več in onemogočili izvolitev opozicijonalcev. Odbor predlaga, naj se razveljavi mandat poslanca Željkoviča in na njegovo mesto pokliče zemljoradnik Drljača. Med govorom dr. šuteja je došlo do večjega prepira z radikali, o katerih je dr. šutej dejal, da so popolnoma demorali-zirali selo. Na njegova izvajanja je reagiral Nikola Uzunovič, nakar so govorili še radikal Gjura Jankovič, dr. Maček in končno nosilec radikalne liste v bihaškem okrožju dr Vasa Jovanovič. Ker je končno nastal spor, ali more anketni odbor predlagati razveljavljenje mandata direktno Narodni skupščini, ali pa se mora njegovo poročilo predložiti verifikacijskemu odboru, je bila seja ob 1. popoldne prekinjena in prihodnja napovedana za jutri ob 9. dopoldne. Francija za normalne odnošaje med Jugoslavijo ln Bolgarijo Na temelju razgovorov med Briandom, Chamberlainom in Bu-rovom bo Francija prijateljsko intervenirala za vzpostavitev normalnih odnošajev med Beogradom in Sofijo. — Tudi Anglija podpira to akcijo Beograd. 15. decembra, r. Pariška agencija Telegraf Union javlja: «V smislu razgovorov, ki so se vršili med Briandom, Chamberlainom in Burovom v Ženevi, je bilo sklenjeno po izčrpni razpravi o položaju na Balkanu, da napravi g. Briand prijateljski korak pri beograjski vladi in ji obrazloži potrebo uvedbe normalnih odnošajev z Bolgarijo. Ta korak bo podvzet v najkrajšem času ter bo Briand ob tej priliki obrazložil težišče balkanskega problema ter koristi dobrih sosednih odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo, ki jih ne smejo kaliti nepremišljeni incidenti neodgovornih elementov. Z nastopom normalnih sosednih odnošajev med Jugoslavijo in Bolgarijo se bo ugodno rešil tudi ves problem Makedonije.* Po tej informaciji se pripravlja tudi angleško zunanje ministrstvo, da v polni meri podpre akcijo francoskega zunanjega ministrstva za sporazum med Bolgarijo in Jugoslavijo. Francoski korak v Beogradu bo storjen popolnoma v duhu francoske politike napram Jugoslaviji. Mussolini o odnošajih % Jugoslavijo in Francijo Po dolgem premoru je včeraj g. Mussolini v svojstvu zunanjega ministra podal zelo previdne izjave o mednarodni politiki. — Mussolini smatra pariški pakt za povsem korektnega. — Rezervirane izjave glede razmerja s Francijo v nobeni medsebojni vzročni zvezi, ka- Rim, 15. decembra, o. Danes dopoldne se je pričelo novo zasedanje ministrskega sveta. Načelnik vlade Mussolini je podal najprej poročilo o notranjem položaju v Italiji. Dejal je. da je položaj povsem zadovoljiv, nič ni motilo javnega miru in tudi dijaške demonstracije so se izvršile v najboljšem redu. Ker ne morejo preostanki protifa-šizma v nobenem slučaju več škodovati, je dejal Mussolini med drugim v svojem ekspozeju, smo mislili, da bi režim lahko dal še en dokaz svoje moči s tem, da bi se pokazal velikodušnega napram svojim nasprotnikom, ki so tega vredni. V prihodnjih dneh bo izpuščenih na svobodo nad 250 konfioiran-cev, izmed onih 600. ki so še na otokih. Odredil sem tudi, da se tekom tega meseca pogojno izpustijo na svobodo vsi oni, ki so bili obsojeni zaradi razžaljeni ministrskega predsednika. Ti ukrepi morajo dokazati svetu, da se fašistična revolucija, svesta si svoje določnosti, brani s svojimi zakoni in s svojim duhom, a ne preganja svojih nasprotnikov, kakor se to dogaja morda drugod. Mussolini je nato podal ekspoze o zunanji politiki. Dejal je med drugim: Kar se tiče mednarodnih dogodkov, sta bila poslednja dva meseca precej živahna. 11. novembra je bil sklenjen fran-cosko-jugoslovenski pakt. Ta pakt je z mednarodnega vidika ln z vidika Društva narodov povsem korekten. Vendar pa so odgovorni in neodgovorni krogi v Beogradu tolmačili francosko-jugoslovensko pogodbo tako. da je to tolmačenje napravilo gotov vtis po svetu, razen v Italiji, ki ni izgubila svoje hladne krvi in svoje discipline. 11 dnf pozneje je bila sklenjena v Tirani zvezna in obrambna pogodba med Italijo in Albanijo, o kateri sem že imel priliko govoriti na zadnji seji ministrskega sveta. Oba pakta, tiranski in pariški, nista kor se je to dozdevalo nekaterim, ki so sodili dogodke zgolj s kronologičnega stališča. Francosko-jugoslovenskj pakt je bil 16 mesecev star in tudi italijansko-albanska pogodba se ni pripravila med 11. in 22. novembrom. Imel sem že priliko naglasiti strogo miroljubni značaj tega pakta, ki spravlja v sklad in ureja potrebe in interese obeh narodov, ki živita oba ob istem morju. V zvezi s tema je prišlo v razpravo vprašanje odnošajev med Francijo in Italijo. Ne ozirajoč se na iznajdbe, prenagljenost in fantazije listov, ostajata dve dejstvi, ki upravičujeta vero v razjasnitev odnošajev med obema državama: zelo prijateljski govor francoskega ministra za zunanje zadeve Brianda in sklenitev «modus vivendi*. Mislim, da bi bila na široki podlagi zasnovana, prisrčna in trajna zveza med Francijo in Italijo koristna in, dodal bi, potrebna. Ta zveza pa. če hoče biti trdna, se ne sme naslanjati na zgolj literarne ali zgolj sentimentalne motive, marveč na odstranitev vseh onih točk, kjer se obe državi nekako drgneta. Normalna diplomatska zastopstva se bodo ločila v najbližji bodočnosti teh problemov, ki niso niti težki niti nereiljivi, temveč samo delikatni, kakršni so pač vsi problemi, ki se nanašajo na življenje in odnošaje med narodi. Ko bodo diplomacije izvršile svoje pripravljalno in potrebno delo, bo logično sledil sestanek med odgovornima ministroma, ki ne bosta morala v kratkem času enega razgovora šele iskati v naglici sporazum, marveč ga bosta samo svečano potrdila. Dogodki poslednjih tednov so dokazali, da Italija ni pod vplivom nobene druge države. ko gre za njene življenske interese. Dokazali so tudi, da Italija ne bo povzročila inicijativ, ki bi mogle kakorkoli kaliti svetovni mir. Afront radikalnega kluba proti g. Vukičeviču Radikali skoro soglasno odklanjajo dohodnino Gosp. Vukičevič se iz previdnosti klubove seje ni udeležil. — Radikalni klub protestira proti svoji degradaciji. — Borba za osporeni bihaški mandat Beograd, 15. decembra p. Danes popoldne se je naposled vendarle vršila seja radikalnega poslanskega kluba. G. Velja Vukičevič pa menda dobro pozna slabo razpoloženje, ki vlada v radikalnem klubu proti njemu in je smatral zato za najboljše, da sploh — ne pride na sejo. Sejo je otvoril in vodil prvi podpredsednik Stevan Jankovič. Posl. Milorad Vujičič je ostro kritiziral g. Vukičeviča, češ, da je prekinil zveze z vsemi tradicijami radikalne stranke. Radikalni klub je bil nekdaj forum. ki je dajal direktive svojim članom za razne zakonske predloge. Sedai pa vlada kluba sploh ničesar več ne vpraša, temveč od njega samo zahteva, naj pokorno glasuje za vladne predloge. Tako ne more iti več dalje. Klub je nato prešel na razpravo o davčnem zakonu. Poročal je posl. Bogoljub Kujundžič, ki je zastopnik radikalov v davčnem odboru. Razvila se ie živahna debata, v kateri so se vsi govorniki ostro izjavili proti dohodnini. Posl. Dragutin Kojič je stavil konkreten predlog, naj se to vprašanje stavi z dnevnega reda, dokler se finančni minister ne vrne iz inozemstva. Minister Stankovič je skušal braniti vladni zakonski predlog, češ, da se je nahajal že enkrat pred Narodno skupščino in je sedaj le obnovljen. Za davčne obveznike prinaša precejšnje olajšave, ker nista v njem določeni niti ko-morska nih" invalidska doklada. Zato nai se nadaljuje delo za uveljavljanje tega zakonskega predloga, ker je njegov namen •nakomerno obremenjeni vse države. Vla- da pa bo gotovo upoštevala vse konkretne predloge. Razprava o davčnem zakonu je bila nato prekinjena in se bo nadaljevala na posebni klubov i seji, nakar ie prišlo na vrsto poročilo anketnega odbora o volilnih nepravilnostih v bihaškem okrožju. Poročilo je postavljeno kot prva točka na dnevni red jutrišnje seje Narodne skupščine. Situacija je za radikale zelo neprijetna, ker je Demokratska zajednica sklenila glasovati jutri za razveljavljenje mandata radikala Boška Veljkoviča na čigar mesto bi nato prišel zemlioradnik Triva Drljača. Po daljši razpravi je kltlb sklenil, da bo posebna deputacija naprosila g. Vukičeviča, naj vpliva na Demokratsko zajed-■rfioo. da spremeni svoj sklep in jutri na seji Narodne skupščine glasuje za mandat Boška Veljkoviča. Izvoljena deputacija ie t? koj po seji odšla k g. Vukičeviču. Bolgarska meja ostane' zaprta Beograd. 15. dec. p. Predsednik vlade go. spod Velja Vukičevič je imel danes z ve« lifcimi župani iz Južne Srbije daljšo konfe, renco, na kateri so razpravljali o ukrepih za zaščito pred novimi komitaškimi zloči« nI Vlada zavzema stališče, da se meja na« p ram Bolgarski še ne more odpreti, dokler bolgarska vlada sama izjavlja, da ne more preprečiti akcije makedonstvujuščih. Zara« di tega naša vlada tudi m mogla ugoditi bolgarski id ji, da bi odpri« meja Davčna debata v Demokratski zajednici Oster nastop g. Voje Veljkoviča proti uvedbi dohodnine. Obremenitev po dohodnini bi znašala 1.8 milijarde Beograd, 15. decembra, p. Nocoj je klub Demokratske zajednice razpravlja! o zakonskem predlogu za izenačenje neposrednih davkov. Posl. dr. Šečerov je obširno poročal o zakonskem prelogu in o razpravah v davčnem odboru. Razvila se je debata, v kateri je skoro dve uri govoril dr. Voja Veljkovič, ki je ostro obsojal vladno finančno politiko in zlasti odločno nastopil proti uvedbi dohodnine. Po njegovem mnenju bi bili obremenjeni z dohodnino zlasti kmetje, ker bi obsegala tudi vse kmetijske pro- izvode, a bi se ne znali braniti. Vrh tega bi ta davek zahteval tudi velik uradniški aparat za kontroliranje dohodkov. Po izjavi g. Veljkoviča bi predstavljala dohodnina novo breme ene milijarde 600 milijonov dinarjev, skupno z dav-. kom na zemljišča pa 2 milijardi 200 milijonov dinarjev. Le za državne uradnike je napravljena izjema, ker bi plačevali davek samo od plač, ne pa od doklad. Z govorom g. Veljkoviča je bila seja demokratske zajednice končana in se bo nadaljevala jutri dopoldne. Mariborčani, ne pozabite: 26 milijonov novih davkov nalagajo klerikalci prebivalstvu ljubljanske oblasti v proračunu, ki so ga predložili v sredo ljubljanski oblastni skupščini. Enake ali še večje davke bodo klerikalci naložili tudi prebivalstvu mariborske oblasti. Ker so v nedeljo v Mariboru občinske volitve, si tega zdaj še ne upajo povedati in so sklicali oblastno skupščino še le za pondeljek, da bi v nedeljo še vjeli vaše kroglice. Predsednik ljubljanske oblastne skupščine dr. Natlačen pa je po neprevidnosti razkril klerikalne namere, ko je izjavil, da so določeni novi davki po sporazumu med ljubljanskim in mariborskim oblastnim odborom. Ni torej nobenega dvoma: tudi prebivalstvu mariborske oblasti, tudi prebivalstvu Maribora hočejo klerikalci naprtiti nove ogromne davke. Ali hočete v nedeljo kljub temu voliti klerikalce? Ali hočete za župana istega dr. Leskovarja, ki vam kot oblastni predsednik nalaga tako silne nove davke? Ne dajte kroglic klerikalcem! Volite katerokoli stranko, samo ne klerikalne in njenih zaveznikov. Vrzite kroglico v tretjo skrinjico! Pred vladno krizo v Bolgariji 2e dalje časa so napovedovale vesti lz Bolgarije, da se pripravlja v demo-kratičeskem zgovoru afront proti sedanji vladi, ki ji je na čelu Ljapčev. > Zaanje dni so postale te napovedi kon- 1 kretnejše in vse kaže, da nam je zares pričakovati v kratkem izbruha krize ! v Sofiji in morda spremembe režima Toliko se da razbrati iz precej nejas- j nih poročil iz Sofije, da se pripravlja j afront proti Ljapčevu po eni strani iz ' krila vladne skupine demokratičnega ; zgovora samega, kjer se zoper sedanje- j ga šefa vlade angažira ose bito bivši mi- ' nistrski predsednik Cankov, po drugi strani pa iz krogov neodgovornih politikov, če se smejo tako nazivati. politikov, ki pripadajo oficirski ligi in fašističnih elementov, ki niso daleč od makedonstvujuščih. Kot neposreden povod za afront zoper Ljapčeva se navaja bolgarski neuspeh pred Društvom narodov v zadevi finančnega posojila. Nadalje se postavlja v zvezo s tem stremljenje proti Ljapčevu usmerjenih krogov, kako dobiti boljše odnošaje z zapadnimi silami in pokazati Bolgarijo na zapadu, oso-bito v Parizu, v miroljubnejši luči. Trdi se celo, da bi ti krogi želeli napraviti na zapadu ugodnejši vtis z odločnejšim afrontom proti makedonstvujuščim. češ da je bil Ljapčev v dosedanjih incidentih preveč mlačen. Te različne motive je težko spraviti medsebojno v sklad. Cankova je lahko razumeti, da ruje zoper Ljapčeva in skuša s svojo politično skupino v demo-kratičeskem zgovoru ,ki ga nikakor ne moremo označiti drugače nego s koalicijo sorodnih političnih strank, v želji, da pride sam zopet na krmilo, s katerega se predlanskim pač ni umaknil rad. Ali pripisovati temu politiku težnje, napraviti močnejši afront proti makedonstvujuščim, pa vsekakor ne more biti umestno, osobito, ko se v isti vrsti z njim z gotovostjo imenujejo oficirska liga s fašističnimi elementi. Ti ljudje pač ne bodo usmerili notranje politike v Bolgariji tako, da bi se centralni odbor makedonstvujuščih še bolj potisnil v ozadje. V notranji politiki vlada Ljapčeva ni imela izrazitih uspehov. Ali tudi večjih neuspehov ji ni mogoče očitati. Nadaljuje se pač režim, kakor ga imajo od strmoglavljenja Stambolijskega dalje, samo da v milejši obliki. Za vlade Ljapčeva so se zemljedelci okrepili, dasi so ostali razcepljeni na tri samostojne frakcije, politične strasti so se kolikor toliko pomirile. Ali gospodarski položaj države se v bistvu ni mogel izboljšati in tudi vnanje posojilo se ni moglo doseči tako hitro, kakor je kazalo še nedavno. To bi sicer mogli biti precej tehtni razlogi za afront proti režimu, ali vendar je soditi, da so vmes še drugi momenti. Kar se tiče vnanje politike, se zdi, da se nahaja Bolgarska zares v dilemi. Franoosko-jugoslovenski pakt je dovolj izdatno ©svetil situacijo, tudi s stališča Bolgarije, posebno v zvezi z italijansko-albanskim paktom prve in druge izdaje. V Sofiji dosedaj še niso pokazali pravega obraza; nemogoče je reči, na katero stran se bodo odločili. Formalno je lahko vztrajati v dosedanji srednji liniji, ki stremi za vsaj formalno dobrimi od-nošaji z Jugoslavijo, ali ipak ne v tako konkretni obliki, da bi- bilo mogoče na osnovi tega graditi solidnejše stvari. Lahko si predstavljamo, da so v Sofiji politiki, ki bi želeli v tem pogleda iti dlje. ali dvomimo, da bi bili Cankov in možje, ki se suponirajo za njim. oni, ki bi hoteli napraviti ta odločilni prevrat Francija in Italija Rimski dopisnik pariškega Ka vsak način se mora dognati, ali je sporazum mogoč, kakor bi bilo želeti, ali pa je izključen. Italijanski narod še ne sovraži Francije, kot je to pokazal sprejem francoske kraljičine Ane v Napolju. Toda ta narod je prepričan _ čemu bi tajili — o absurdni, nerazumljivi, žolča po'ni sovražnosti Francije napram Italiji. Spremeniti ta duh je zelo težko . . . Polrebno je, da pokažejo resni in lojalni predlogi popolno izpremem-bo francoske politike napram Italiji. Ce pa hoče francoska vlada namesto pričakovanih razjasnitev uganjati pretkano diplomatsko igro, ki bi dovedla do nove odklonitve, bi se s tem avtomatično rodila nepopravljiva situacija. Hočeš nočeš se mora med Francijo in Italijo vzpostaviti ravnotežje sil.* Klerikalna ljubezen do Maribora Maribor. 15. decembra Danes, ko se SLS po »Slovencu* in »Mariborčanu, cedi saime ljubezni do mesta Maribora. ne bo nezanimivo, če ugotovimo sledeče čiiijenice: SLS se ie borila skozi 5 let proti Mariboru kot sedežu oblastne samouprave. Da se je godilo to v interesu Maribora, tega niti najbolj veren klerikalec ne bo verjel. SLS ima v rokah vodstvo mariborskega okrajnega zastopa. Poprej ie bil dali časa gerent dr. Leskovar sam ki ie bil obenem mariborski župan. Ker je v teh dveh lastnostih večkrat prišel v konflikt s samim seboj, je končno državna oblast izrekla, da obe funkciji nista kompatibitni Danes je gerent okrajnega zastopa zopet funkcijonar SLS. Maribor pa mora nositi ogromno večino vseh stroškov okraja. To dolžnost, ki gotovo ni v skladu z interesi mesta, nalaga Mariboru po svojih eksponentih ona SLS, ki se danes s tako vnemo ponuja Mariborčanom za gospodarja na občini. SLS ima v rokah tndi oblastno samoupravo. Kakšne dobrote pripravlja Mariboru in Mariborčanom tam, nam ie razkril proračun ljubljanske oblastne skupščine, ki uvaja za celo oblast, zlasti pa za Ljubljano neznosne nove davke. Po izjavi predsednika ljubljanske oblasti g. dr. Natlačena bodo enaki davki uvedeni tudi v mariborski oblasti. Klerikalci bi radi to prikrili: zato skrbno skrivajo proračun mariborske oblasti in so oblastno skupščino sklicali šele za ponedeljek po mariborskih obč. volitvah, ko bi se Mariborčani ne mogli več maščevati za njim namenjene udarce Mariborski volilci naj daio v nedeljo svoie kroglice še SLS, v ponedeljek pa. ko bodo zvedeli za nove oblastne davke, pa naj jo kolnejo kolikor jih je volja. Tako mislijo in računajo gospodje klerikalni voditelji, ki se seda) gotovo ieze nad svojim ljubljanskim prijateljem dr Natlačenem, ki ie v svoii neprevidnosti prehitro razkril njihove karte. Mariborski volilci pa vedo. česa se imajo nadejati od SLS. Kakor vedno in povsod, igra SLS tudi pri mariborskih obč. volitvah dvojno vlogo. Dobrika se Mariborčanom in se slika kot največjo zaščitnico interesov mesta Maribora, v resnici pa isti Maribor s svoio po-Hdko gospodarsko ubija. Da bo mera polna, se s tem še demagoško postavlja po deželi. A tudi naš kmet pozna gospodarske zakone in ve, da zadene vsak davek tudi njega. pa naj bo navidezno naprten kateremukoli sloju. Podeželske občine so večinoma že volile in ne morejo več klerikalcem pokazati svoie »hvaležnosti« za ljubezen, ki se kaže v novih oblastnih davkih. Pač pa lahko to stori in bo gotovo v nedeljo tudi storil Maribor, ki bo prvi na lastni koži občutil modrosti klerikalnega gospodarstva. .Misleč Mariborčan ne more zaupati usode svojega mesta stranki ki se v obraz laska, za hrbtom pa grize. Politične beležke Klerikalci in univerza Iz Celja nam pišejo: Klerikalni zastopnik v finančnem odseku, narodni posl. g. Smo-dej, je o priliki proračunske debate glasoval tudi za zloglasni člen 44.. s katerim nai se demontira slovenska univerza v Ljubljani. Ni ga prav nič motilo, da so njegovi lastni somišljeniki nedavno še na raznih protestnih shodih proti ukinitvi nekaterih fakultete na ljubljanski univerzi ogorčeno protestirali proti nekulturnemu postopanju beograjske vlade ki jemlje slovenskemu narodu najdragocenejše svetinje in pridobitve njegovega truda in duševnega dela. V Celju je takemu protestnemu zborovanju predsedoval celo vodja celjskih klerikacev g dr Ogrizek, kot govorniki pa so nastopile razne korifeje celjsk>h klerikalnih društev. Nadejali smo se, da bo oster protest iz kle- rikalnih vrst pretresel gore, a rodila se iz tega ni niti miška. V Sloveniji nastopak) klerikalci proti čL 44., a v Beogradu glasuje zanj oficijelni predstavnik Jugoslovanskega kluba. Mi se temu prav nič ne čudimo. Saj so klerikalci v Beogradu samo še poslušni služitelii radikalne stranke, dasi po Sloveniji s svoio navidezno ogorčenostjo skušajo »farbati« celo ene ljudi, ki se prištevajo med inteligenco. Res, daleč je padla politična morala večinske stranske slovenskega ljudstva! Uspehe take dvorezne in neodkrite politike, ki nas je spravila v Beogradu ob ves ugled in vpliv, pa čuti danes že sleherni Slovenec na svojem lastnem že^m. Posl. dr. Kramer za orožniške upokojence Beograd. 15. decembra, p. Poslanec dr. Kramer je na podlagi člena 50. poslovnika vložil v Narodni skupščini naslednji zakonski predlog, za katerega zahteva nujnost: Zakonski predlog o draginjakih dokla-dah za državne nameščence, upokojene po zakonu o orožniškem pokojninskem fondu dne 1. aprila 1. 1922. Člen 1. Uredba ministrskega sveta Dr. br. 107.201 od 8. oktobra 1924 o draginjskih dokladah državnim upokojencem, velja tudi za orožnike, upokojene po zakonu o orožniškem pokojninskem fondu. Orožniki, upokojeni po uveljavljenju zakona o orožniškem pokojninskem fondu od 1. aprila 1922. prejemajo doklade po uredbi Dr. br. 107.201 od 8. oktobra 1924 od dne, ko stopi ta uredba v veljavo. Italijani utrjujejo otok Lastovo Beograd, 15. dec. p. Listi poročajo iz Splita, da so včeraj Italijani pripeljali na otok Lastovo 50 avijonov. Doznava se, da so sploh v zadnjem času pripeljali na otok Italijani večje število aeroplanov in da si« stematično utrjujejo Lastovo za svojo a vi* jatično postajo. Obsodba bitoljskih morilcev Beograd, 15. dec. p. Danes dopoldne je bila razglašena razsodba v razpravi zaradi umora novinarja Spasoja Hadžipopoviča v Bitolju. Zanimanje za razsodbo je bilo med občinstvom zelo veliko in sodna dvorana docela napolnjena. Sodišče je obsodilo Vai silfa Nikolova Lipitko na tmrt, Nikolaja Anast&soviča Abdurahmanova pa na 20 let težke ječe. Oba obtoženca sta bila ofcsoje« na po zakonu o zaščiti države rad* umora. Nadalje so bili obsojeni Pavle Stojanovič, Fidan Mojsovič in Dimitrije Mojsovič vsak na 14 let. Micko Romanovič in Metodaje Petrovič pa vsak na 5 let ječe. Vsi so ob« enem obsojeni na povračilo stroškov v zne= sku 15.000 Dm. Ostali obtoženci so bili oproščeni. Razprava o odvetniškem zakonu Beograd, 15. dec. p. Danes popoldne je imela sejo sekcija zakonodajnega odbora, na kateri se je razpravljalo o odvetniškem zakonu. Členi 3 do 5 so bili rezervirani, z malimi spremembami pa sprejeti ostali čle« ni do čl. 13. Prihodnja seja sekcije bo v torek, ko pridejo na razpravo zopet sod« niške plače. Občinski volilni red za Bosno in Hercegovino Beo&ad, 15. dec. p V notranjem mini« opo!njujejo in tvorijo enoten sistem). Druge določbe so internega značaja Državni tožilci nimajo stalnosti, marveč so premestljivi po disciplinski sodbi a'i tud. po službeni potrebi, a glede pen*\- ilranja veljajo določbe, kakor o sodnikih. Zakon stopi v veljavo 1. aprila 1929. m V katakombah Državnega sveta Žalostna slika našega najvišjega upravnega sodišča. — Radi pomanjkanja naj-primitivnejših pripomočkov Državni svet ne more reševati aktov in deset tisoči zaman čakajo na svojo pravico. j. Beograd, sredi decembra. Tisoči in tisoči tudi tam gori v Sloveniji imajo opravka z Državnim svetom. V stotine in tisoče gredo pritožbe zaradi slabili prevedb, zaradi prikrajšanega napredovanja. Še huie so udarjeni upokojenci, ki na rešitve zaman čakajo leta in leta. Neprestane in številne urgence preko oblastev. poslancev in končno preko samih gospodov ministrov ostajajo navadno brez uspeha. Tam v provinci strada vdova s kopico nepreskrbljenih otročičkov, tu v Beogradu pa njen akt plesni v nepri-stopnem kotičku podzemske kleti Državnega sveta, kjer so shranjeni poslednji argumenti deset tisočev v borbi za pravico in resnico. Od zunaj izgleda Državni svet še nekam lično. V resnici pa je samo majhen del velikega poslopja odmerjen najvišjemu našemu upravnemu sodišču. V gornjem, udobnejšem traktu, se nahaja glavna kontrola, ki postavi svojo piko, kamor le more in le spodaj v pritličju so sobe Državnega sveta. Prav nič elegance kakor n. pr. v finančnem ministrstvu. Vse je prepresoto, mize založene s skladovnicami aktov. Po tleh akti, na stolih akti, na oknih akti, na mizah akti, za akti pa mladi tajniki, sekretarji, ki so prva in dostikrat zadnja instanca tega posla. Gospodje državni svetniki se, v kolikor niso pravniki (in takih je dovolj!) sestajajo samo k sejam in pri teh sejah je zopet sekretar duša vsega in Bog, ki odloča tako o vrstnem redu kakor v mnogih slučajih tudi o meritornem izidu teh pravd v poslednji instanci. Tik za sekretarjem sledi arhivar, sluga v arhivu, kjer se stekajo prizivi, pritožbe, utoki. Tu se razvrščajo in vpisujejo prihajajoči akti. Ampak kako, prijatelji, to je vprašanje vseh vprašanj! Smo v katakombah Državnega sveta. Spodaj pod zemljo, v pravih, resničnih, predpisanih vinskih kleteh. Ob stenah brez ometa se vrste visoke stelaže spisov in aktov, vse skupaj, vse prek, brez reda in evidence, brez možnosti najti akt. ki ga potrebuješ. Vsaka, tudi najmanjša zadevica zahteva od tebe, da iščeš po par ur, preden najdeš aktno številko, in doznaš fazo, v kateri se nahaja zadeva, ki ti je na srcu. Da bi bila zmešnjava še večja, menja- jo režimi tehnično osobje arhiva. Komaj vpeljani uradnik se mora umakniti novincu, ki je v teh poslih večinoma popoln ignorant. Največja zapreka, da se akt sploh ne reši. je ta, da kje zastane ali da od kakega «nad!eštva» zmanjka odgovora. Potem je ni sile na svetu, ki bi skrbela, da se akt reši. Poznam slučaj, ko je vdova s kopico otrok zaprosila za pokojnino že 1. 1924. Državni svet je zahteval neko pojasnilo. Zadevni akt je prispel na magistrat v X.. kjer so ga ali pa ga tudi niso dostavili stranki v podrobno izjavo. Ker ni odgovora, ni tudi rešitve Državnega sveta do današnjega dne . . . Prejšnja leta je živelo od Državnega sveta vse polno beograjskih advokatov. Veselo so posredovali da so se akti hitro reševali in da je Državni svet imel promptno vse potrebne podatke iz ministrstev na razpolago. Seveda pa si je ta ekspresni tempo lahko privoščil le oni, ki je imel dovolj denarja za ne ravno cenene beograjske advokate. Za vse druge je bila situacija še bolj brezupna kakor je danes. Bilo je par škandalov in v Državnem svetu je zavladal strožji režim. Ali tehnična sredstva, ki so tej ustanovi na razpolago, so popolnoma nezadostna. Državni svet nima nobene biblioteke! Manjkajo primerni prostori, manjka moderna pisarniška, tehniška, knjigovod-stveno natančna evidenca, manjkajo potrebni tajniki, nedostajajo zlasti instance. ki bi vodile evidenco nad akti, nad potekom in reševanjem teh eksistenčno odločilnih pravd. Največji balast za Državni svet so nerešeni akti iz prejšnjih let. Tu bi bilo treba poskrbeti za izredno dotacijo celokupnemu osobju. da bi delalo tudi v prostem času pol leta, eno leto. dokler zastanki ne bi bili odpravljeni in Državni svet ne bi postal ekspeditiven in točen. Vsi mogoči revizijonistični programi so že bili postavljeni. A nihče se še ni spomnil Državnega sveta, te prevažne javne institucije, ki deli pravico in resnico in s tem tudi kruh in materijaine koristi na podlagi že pridobljenih in pri-služenih pravic deset tisočem. Reorganizirati Državni svet, to bi pomenilo socijalno politiko v najplemenitejšem smislu besede. 10MSK® F Sneži, sneži.., Ljubljana, 15. decembra. Sedaj je šele tu, naš beli, lepi, čisti sneg. Dovolj dolgo smo ga pričakovali in čmerno gledali po rjavih travnikih, blatnih cestah in pod svinčeno sivo nebo. Okrog poldne pa so zaplesale snežinke, najprej posamič, potem v drobnem sipanju, nazadnje v metežu. Pa vse drugače kakor v novemberski nakladi, nič več na mokro in težko, marveč na suho in lahno, da se je zvečer kar odbijal blesk obločnic v kristalčkih. Sedaj ga bo nametlo morda do pol metra in potem pritisne morda mraz in s sinjega neba zašije solnce in milijarde diamantov bodo blestele s trdega, zmrzlega, srebrnega snega. Pravcata predbožič-na ubranost zveni iz tega snega, zvonč-kljanje sani in puhanje avtov, ki ne morejo nikamor sredi ulice, in prasket peči doma in pri kostanjarju in smeh dece in krik deklet, ki jim poredneži nasipajo snega za vrat. Toda moderne girls ne beže več, marveč se postavljajo v bran; tudi tu. Seve, vsi s snegom niso zadovoljni. Hišniki in vratarji ga kolnejo, ker ga morajo kidati. In ubogi ptički že trkajo s kljunčki na okno, in pa tivolski metuljčki gredo drugam, in sploh najbed-nejše med bednimi . . . Samo, seveda, da bi jim mokra zima bila še bolj neprijetna. Naš kmet pa je zadovoljen, da ima zemlja svojo odejo. In Trboveljska bo ziopet prodala več premoga, kar bo prav delničarjem in delavcem, baš po zadnjih dogodkih. Telefonske žice bodo morda zopet trpele. Zato pa se vseh devet korov smučarjev in smučaric pripravlja za prihodnjo nedeljo in sploh za vso sezono, da pojdejo na teren, na zrak, na lepše in višje. In otroci! Nestrpno rezgetajo ob oknih v toplo zakurjeni domači sobi. Lovci globokoum-no razkladajo, da v snegu vsaka zver-ka sled pokaže, čeprav gre sezona ra-pidno h kraju. Smrečice čakajo na Kongresnem trgu na Božička, da jih kupi in odnese. Sneg in božič in oddih in domača toplota in ugodnost ter sveža pri-roda in solnce — vse to se kolobari kakor šop svežega pršiča v vetru. Kdor pa ljubi popolno tišino in mir, jo mahne, čudak, samcat čez Tivoli, tja onstran, v udobno tišino. Tu ni glasu in je tako popoln mir, da slišiš utripe svojega srca in šumenje svoje krvi. Ko tako poslušaš vase in stojiš negibno, in ko opazuješ zasnežene tihe jelke in smreč-ke, zašumi in mimo tebe skoraj neslišno prhne živalica, ki je niti ne spoznaš. Smuk — je že ni nikjer več. Ali je bila veverica, ali podlasica, ali dolgouhec? Sled je drobčkana. zabrisana, čez nekaj minut bo izginila pod plastjo novih snežink. Od daleč zabrlizga vlak rezko, tuje, kakor z drugega sveta. Zasnežene smreke pa molče stikajo svoje veje, kakor gotske stavbe. Občutna železniška nesreča pri Mariboru 8 ranjenih. 5 vagonov poškodovanih. Maribor, 15. decembra. Dunajski brzovlak D 188. ki je krenil ob 4. zjutraj iz Maribora proti meji, se je pred lajteršberskim predorom ponesrečil. Vlak je imel 11 velikih Pullma-novih vagonov. Na klancu pred predorom ga je potiskala od zadaj pomožna lokomotiva; imela je pred seboj pripet še en vagon, ki pa ni bil priklopljen zadnjemu vozu vlaka. Tik pred predorom se je brzovlak med tretjim in četrtim vagonom pretrgal, a avtomatična zavora je trenutek zatem že zavrla in ustavila oba dela vlaka. Tega seveda potniki niti opazili niso. Prvi del vlaka je takoj obstal, drugi del pa je sunil nekoliko nazaj. Ker strojevodja pomožne lokomotive ni videl, da se je brzovlak ustavil, se je z normalno brzino zaletel z lokomotivo v že mirno stoječi drugi del vlaka, kar je povzročilo v potniških vagonih tolikšen sunek, da ie bilo pri tem lažje ranjenih 7 potnikov, na katere je popadala prtljaga s polic. Težje je bil ranjen samo premikač Bele. ki je sedel pri ročni zavori na vozu, priklopljenem pomožni lokomotivi. Odletel je iz vagona na zemljo. Nadalje je sunek poškodoval pet vagonov. Brzovlak se je vrnil v Maribor nazaj, kjer so poškodovanih pet vagonov odklopili. Ranjence je v Mariboru obvezal železniški zdravnik dr. Zakrajšck, ki je bil že na kolodvoru. Premikača Beleta so oddali v domačo oskrbo, vsi ostali ranjeni potniki pa so se odpeljali z istim brzovlakom, ki je ponovno krenil iz Maribora proti Avstriji ob 5.. torej z dveurno zamudo. Ohranitev guslarskih pesmi za lOJOO let Guslarski prvak Tanasije Vučič bo v Berlinu zapel 68 narodnih pesmi za zlate gramofonske plošče. Predsnoč.njim sta odpotovala z brzovlakom iz Beograda preko Prage v Berlin gg. Andrija Luburič in Tanasije Vučič. Kakor znano, je Luburič najznamenitejši sodobni zbiralec srbskih narodnih pesmi, a Tanasije Vučič je znameniti črnogorski guslar, ki je predlanskim na tekmi guslarjev v Alipaši-nem mostu dobil prvo nagrado, letos v Beogradu pa drugo. Luburič smatra Vučiča za najboljšega sodobnega guslarja, ker ceni njegovo poglavitno odliko v tem, da gusia in peva na način najstarejših časov, kakor to pommi srbska zgodovina :n tradicija. V letošnjem poletju se je Luburič seznanil z znamenitim nemškim slavistom in velikim prijateljem našega naroda g. Gese-mamnom, ki je prvi izdal najstarejšo zbirko srbohrvaških narodnih pesmi, katero je našel v neki nemški biblioteki. Nedavno ie Luburič prejel od njega povabilo, da odpotuje v Berlin; kajti Gesemannu je uspelo, Danes ob Vi 10: velika gala-premijera velefflma v glavni vlogi HARY PIEL. Pomnoženi orkester. — Cene navadne. Telefon 2730. Kino »DVOR«. da je pribavil od nemške vlade potrebni kredit za gramofonsko posnetje guslarskih pesmi. Gramofonske plošče bodo lz zlata ta bodo trajale najmanj 10.000 let Ko bo posnetje zaključeno, bo plošče shranila berlinska narodna biblioteka. Tako bodo srb-ške narodne pesmi ostale varno ohranjene za dolgotrajno dobo Guslar Vučič bo v Berlinu zapel 60 narodnih pesmi, ki jih bo izbral Luburič. S pesmami bo podan potrebni komentar o pesmi, guslanju in guslarjih. Vse pesmi bodo prevedene tud; v icmščino in latinščino. Luburič in Vučič se ustavita v Pragi, kjer se nahaja g Ges^mami. odtam pa vsi trije skupno odpotuiei > v Berlin, kjer se bo delo takoj pričelo. Poleg kredita od nemške vlade je dobi! g Gesetnann tudi od češke akademije znanosti 25.000 Kč.. da prihodnje leto skupno z Lubnričem prepotuje zapadne kraje Jugoslavije, kjer je še danes guslar-ska pesem najbolje ohranjena. Prenos ^smrtnih ostankov naših vojakov iz inozemstva v domovino Število grobov pogrešanih in umrlih vojakov v inozemstvu znaša okoli 230.000. Grc-bovi naših pogrešanih in umrlih vojakov so posejani po vsem svetu. Vse na-cije, ki so se udejstvovale v veliki svetovni vojni, so uredile svoja vojaška grobišča doma in v inozem-tvu. Samo Rumuni, Grki, Portugalci in mi še nismo uredili svojih vojaških grobišč. O ruskih grobovih je težko govoriti, ker jih nikdo ne oskrbuje. Odbor za narodno priznanje zaslužnim za domovino se v zadnjem času intenzivno trudi, da bi se to vprašanje tudi pri nas rešilo in da bi tudi mi izvršili, kar so izvršile ostale nacije. Po do sedaj ugotovljenih podatkih, ki jih je prejelo ministrstvo ver. je znano naslednje število grobov pogrešanih in pomrlih vojakov v inozemstvu: v Češkoslovaški 17.574, v Avstriji 8.549. na Madžarskem 9.992, v Bolgarski 3.954. v Rumuniji 1.998, v Italiji 346, na Poljskem 337. na Holand-sikem 117, v Afriki 2.926 in na Krfu 1570. Iz Francije še nismo dobili točnih podatkov, a za solunsko fronto se še zbirajo. Iz Albanije tudi še nimamo točnih podatkov. Mislijo, da znaša tu število grobov 180.000. število onih, ki so jih mrtve pometali v morje, pa cenijo celo na 60.000 Odbor za narodno priznanje zaslužnim za domovino je sklenil, da prične s prenosom posmrtnih ostankov v domovino vseh onih pogrešanih, umrlih in pokopanih v inozemstvu, za katere to zakon predvideva. Naij-prvo bodo pričeli s prenosom iz Francije. V domovino bodo prepeljali posmrtne ostan-keke vseh onih, katerih sorodniki ali rodbine to želijo. Potrebno je samo, da javijo odboru svojo željo. S prenosom iz Francije bodo pričeli najpozneje v dveh mesecih. Zatem bodo pričeli s prenosom iz Ita-li!je, Afrike, Holandije itd. Za one, ki bodo ostali v tujini, bodo zgradili posebne grobnice, da se bo na ta način likvidiralo pereče vprašanje, kajti grobovi bolj in bolj propadajo. Odbor je sklenil naprositi ministrstvo ver, naj izposluje, da se bodo našla iz proračuna sredstva v znesku 20 do 25 milijonov Din, ki so potrebna, da se bodo v teku enega leta definitivno rešila vsa viprašanja, ki se nanašajo na .naše vojaške grebove. Ljutomerčani - da ne pozabimo! Ljutomer, 14. decembra K poročilu o izidu tukajšnjih občinskih volitev, kjer je dobila Napredna gospodarska lista (SDS in NSS) 122. klerikalna 55 in tako zvana ljutomerska gospodarska lista 11 glasov, moramo — da se ne pozabi — dodati nekaj važnih ugotovitev. Dejstvo ie. da so napredno misleči občani želeli, da se proti klerikalni listi postavi skupna napredna fronta ter ie SDS v to svrho stopila v stik z zastopniki kmetijcev in soci-ialistov. Pogajanja so se vršila stvarno in sporazumno ter sta podpisala skupno kandidatno listo za SKS g. živiuozdravmik Škof in za socijaliste g. Belič Takoj drugi dan sta oba brez navedbi razlogov preklicala svoj podpis. Ta dva gospoda sta sklicala v gostilni Strasser-volilni sestanek, katerega so se udeležili nekateri nezadovolineži. predvsem pa Nemci in nemškutarji. Tudi to priliko so uporabili demokrati, da omogočijo skupini nastop s kmetijci in socijalisti ter se je podal na ta Danes ob '/»5., Vi7. in '/«8. zadnjikrat: .BERLIN' simfonija velemesta Tel. 273U_Etno „P«or" sestanek župan g. dr. Stojan v spremstvu par pristašev, hoteč doznati razloge, zakaj so preprečili skupni nastop. Nosilec nasprotne liste g. Zemljič jim je>sporočil, da o pogajanjih ni več govora. Iz izvajani govornikov na tem sestanku in na shodih pri Vaupotiču in Strasserju je točno razvidno, da organizatorjev ce tako zvane ljutomerske gospodarske liste ni vodila skrb za gospodarski dobrobit Ljutomera, ne omalovaževanje kmetijcev. ne strah pred štuntnar-ji, hlaokarji in pritepeno, temveč da ie to listo rodilo le užaljeno samoljifcje. Dokumentiran dokaz je znameniti zeleni letak te liste, na katerem niso mogli navesti niti enega stvarnega razloga proti nosilcu naše liste, županu dr. Stojanu in prejšnjemu odboru, koiega 4 člani večine so bili glavni aranžerji protinapredne gonje. Ti gospodje niso niti videli, kako navdušeno pljujejo v lastno skledo. Ugotavljamo, da so ti možakarji imeli žalosten pogum napadati tudi Sokolstvo in so po nepotrebnem imenovali našo listo sokolsko listo. Naj se zavedajo, da se ne sramujemo biti značaini strankarji in značajni Sokoli. Tozadevno naj si tako zvani bivši »tudiso-koli« o sebi ustvarjajo svoja mnenja. Spozabili so se tako daleč, da so skrunili celo sveži grob poštenjaka dr. Herica. Vsakemu poštenjaku se ie moralo zagmusiti to postopanje in čudili smo se g. Dijaku, da kot prijatelj pokojnika ni zaklical klevetnikom s svojim gromovitim glasom: »Preko groba naj sovraštvo ne sega!« Iz navedenih razlogov je jasno, da so se okoli te liste lahko znašli vsi, katerim napredni in »sokolski Ljutomer« smrdi in da so se jim pridružili maloštevilni Nemci in vsa nekdanja nemškutariija. Razumemo, da politika in volitve razburjajo duhove, da ustvarjajo neprijateljsko razpoloženje; nerazumljivo pa nam ie, da se pri tem pozabi na možatost, značajnost in narodnost. Kljub terorju, nasilju in grožnjam pa je izšla napredna stranka kot zmagovalka iz vol'lnega boia in dosegla največje število oddanih glasov. V zadoščenje nam je, da nismo med onimi, ki so po desetih letih odprli vrata občine Nemcem, in da bodo skunno zastopali kroglice črnih, ki so vihteli še nedavno svoj bič nad Slovenci m pljuvali na nas. Ali je bilo to potrebno. razmišljajte! . . . Oblastna taksa na motocikle Motoeiklisti so bili doslej prosti drž. in mestnih taks, ker je motocikelj veljal — popolnoma upravičeno — za prevozno sredstvo tistih ekonomsko slabih slojev, ki niso mogli plačevati visokih državnih taks za avtomobile. Mnogo motociklistov si je nabavilo to moderno ekonomično in priročno vozilo zato, da moreio hitro obaviti svoie poklicne posle. Tako itnajo motocikle: zdravniki, trgovski potniki, mali trgovci, cbrtnikl itd., katerim nudi to vozilo v sedanjem hitro živečem času edino možnost, da si izboljšajo g notni položaj. Mnogi motoeiklisti stanujejo daleč izven mesta in se s tem vozilom razmeroma hitro pripeljejo na kraj svojega posla. Lahko trdimo, da je prav drebna peščica tistih motociklistov, ki držijo vozila samo iz športnega interesa. Motoeiklisti prav radi priznavajo, da ie oblast upravičena pobirati prispevke od motociklistov za vzdrževanje in izpopolnjevanje cestne mreže, čeravno je tehnično dokazano, da motocikelj veliko manj kvari ceste kakor osebni in zlasti tovorni avtomobili. Predvsem bi bilo umestno, da se taicse oproste vsi motoeiklisti, ki nimajo več kot 250 ccm cilinderske vsebine. Tak motocikelj je samo izboljšano navadno kolo, katero bo čez par let uporabljal vsak delavec za pot v tovarno. Ostali motorji pa naj bi se obdavčili po cilinderski vsebini, in sicer v taki višini, da bodo tudi ti ekonomsko slabi krogi ta davek prenesli in da se ne bo nasilno oviral nadaljni razvoj v gospodarskih ozirih pomembnega prometnega sredstva. Motoeiklisti se bodo obrnili do vseh merodajnih faktorjev s prošnjo, da se taksa na motocikle pravično in primerno razdeli. Za MotokhA »Ljubljana«: predsednik prof. dr. Al. Zalokar. Kulturni pregled Ljubljanska drama. Petek, 16.: »Idealni soprog®. C. Sobota, 17.: Zaprto. Nedelja, 18.: ob 15.: «Snegulčica». Izv. Ob 20.: »Hamlet«. Ljudska predstava po zni* žanih cenah. Izv. Ljubljanska opera Petek, 16.: Zaprto. Sobota, 17.: »Miloševa ženitev«. C. Nedelja, 18.: ob 15.: »Bajadera«. Opereta. V prid Udruženja gledaliških igralcev. Izv. Mariborsko gledališče Petek. 16.: «Kar hočete®. B Prvič. Slav« nostna predstava. Scbota, 17.: Zaprto. Nedelja. 18.: ob 15.: »Modna revija«. Ob 20.: »Takrat v starih časih«. Operni repertoar v Ljubljani. Jutri, v soboto 17. t. m. se bo vršila v operi svečana predstava o priliki rojstnega dne Nj. Veličanstva kralia, in sicer se izvaja uspela opera poznanega komponista P. Konjoviča v prid Udruženja gled. igralcev. V pondeljek se pa po daljšem odmoru vrši predstava ve-lezanimive Prokofjeve opere cZaljubljen v tri oranžes za abonente C. Slavnostna predstava v mariborskem gledališču. Ker se vrši na rojstni dan kralja Aleksandra svečan ples, je primorano mariborsko gledališče nastaviti svojo slavnostno predstavo na predvečer, t. j. na petek, 16. t. m. Uprizori se klasična komedija Sha-kespearea tKar hočete^. Mladinska predstava na Šentjakobskem gledališkem odru. V soboto, 17. t. m. ob 8. zvečer in v nedeljo, 18. t. m. ob 4. popoldne uprizori Šentjakobski gledališki oder mladinsko predstavo , iz I Boitovega . Konč j no je dodala še arijo Magdalene iz Giorda-• nove opere cAndre Chouier>. Hindemith na Dunaju izžvižgan. Dirigent Furtvv&ngler je pred dnevi dirigiral na Dunaju simfonični koncert ondotnih filharmo-nikov. Ob tej priložnosti se je agodilo prvič, da je občinstvo izrazilo filharmonikom svoje nezadovoljstvo nad skladbo, ki se je izvajala. Ko je prišel na vrsto Hindemithov < Konce rt za orkester op. 38». so začeli poslušalci žvižgati in protestirati. FurtwSng-ler je kljub temu junaško vztrajal do konca in je dirigiral po izžvižganem prvem delu še drugi del, katerega je sprejel avditorij s popolnim prezirom. Pravijo, da je nastal škandal posebno zaradi tega, ker se je pred Hindemithom izvajala znana Schubertova simfonija v H-molu, kar je poslušalce silno razdražilo. Jugosiovenski koneert v Pragi. Naš glasbeni dopisnik nam poroča iz Prage o lepem uspehu slavnostnega koncerta, ki ga je priredila ondotna Češkoslovaško - jugosloven-ska liga dne 30. novembra v Smetanovi dvorani . Koncert ni bil samo manifestacija češkoslov. - jugoslovenskega bratstva, temveč tudi dostojna umetniška prireditev. Odlični proški cčesky kvartet> je izvajal dve večji češki skladbi (Vitezsla-va Novaka godalni kvartet D-mol op. 35 in Jožefa Suka Meditacijo k staročeškemu ko-ralu , Josipa Pavčiča n obdarovanje šolskih otrok pod božičnim drevesom. Ljubitelji šolske revne dece so uljudno vabljeni. e— Praznovanje rojstnega dne Nj. Vel. kralja. V soboto 15. t. m. na rojstni dan Nj. Vel. kralja bodo trgovine v Celju ves dopoldan zaprte. Dopoldne ob 9. uri bo v farni cerkvi služba božja. Zvečer priredi odbor Oficirskega doma celjske garniziie zabavo v prostorih Narodnega doma. Mestni magistrat poziva vse hišne lastnike, da okrasijo svoje hiše z državnimi in narodnimi zastavami,- e— Trgovski obrati. Gremij trgovcev razglaša, da ostanejo trgovine na rojstni dan kralja Aleksandra 17. t. m. dopoldne zaprte, v nedelio 18. t. m. pa smejo biti odprte od 8. do 12. ure. __ e— II. podoficirski ples priredijo podoii-cirji celjskega garnizijona dne 7. januarja 1928. v vseh prostorih (gornjih) »Narodnega doma«. Glede na humani cilj prireditve se p. n. občinstvo najvljudneje vabi. Svi-ra vojaška godba iz Maribora. Za dobro zabavo bo vsestransko preskrbljeno. — Odbor. . 1955 Iz Kranja r— Podružnica Kola jugoslovenskih se= ster prične v najkrajšem času s prirejanjem mladinskih pravljičnih popoldnevov. r— Prlčeiek angleškega tečaja. V poslop« ju tukajšnje gimnazije se je otvoril tečaj za poučevanje angleščine, ki se bo vršil vsak torek od 13. do 15. ure. r_ Mestna občina je darovala podružni« ci Kola jugoslOv. sester 500 Din v prid ob« daritveni akciji mestnih revežev za božič« ne praznike. r— Posilstvo mlade deklice. Veliko pra« hu je dvignilo posilstvo neke mladie dekli« ce, v katerega sta zapletena dva gospoda iz znanih tukajšnjih rodbin. Orožniki so oba aretirali in oddali v zapore okrajnega sodišča. Z afero se bo najbrže b a vilo de« želno sodišče v Lj-ubljam. r— Gibanje gimnazijske mladine. Pod okriljem Pomladka Rdečega križa so vpri« zorili dijaki tukajšnje gimnazije Nušičevo komedijo »Navaden človek«. Predstava je doživela velik uspeh. Repriza igre se bo vrišla v nedeljo 19. t. m. v Sokolskem domu v Stražiiču. Iz Trbovelj t— Rezervni oficirji se pozivajo, da se udeleže 17. t. m. na rojstni dan kralja Ale« ksandra službe božje, ki bo ob 9. v farni cerkvi Oni, ki nimajo uniforme, naj pride« jo v civilu z znakom. — Zvečer ob 20. uri v rudniški restavraciji družabni večer za člane in po njih vpeljane goste. — Uprava sekcije. t— Otroški vrtec priredi tudi letos obi« čajno božičnico v prid revni šolski deci. Prireditev se bo vršila v nedeljo ob 15. uri v Delavskem domu. t— Avtopodjetnik g. Arzenšek je kupil popolnoma nov, krasen avtobus. Z vožnjo ie že pričel. Zopet lep napredek za naš trg. Iz Litije i— Društvo zaz gradbo Sokolskega doma v Smartnem vprizori v nedeljo 18. t. m. »Enajsto zapoved«, komedijo v 3. dejanjih. Pričetek ob 19.30 uri. K predstavi vabimo rudi posetnike iz okolice. Ker je čisti do« biček namenjen nadaljnemu renoviranju odra, pričakujemo številne udeležbe. — Zdravo! 1953 i— Sokolsko gledališče. V nedeljo 19. t. m. se bo vršila ob 19.30 vprizoritev Nuši« čeve komedije »Sumljiva oseba«. i— Prodaja in kolportaža «Jutra». Last« niča glavne trafike ga. Alojzija Ilovarjeva je prevzela prodajo «Jutra», ki ga oddaja v večji množini tudi ostalim prodajalcem. i— Akcija za otroški vrtec. V Litiji se občutno opaža pomanjkanje otroškega vrt« ca. Z otroškim vrtcem bi bile močno raz« bremenjene predilniške rodbine s številno deco (68 otrok v starosti od 3. — 5. let), ki še ni godna za obisk šole. Te drri je pri« čela predilniška uprava akcijo za ustanovi« tev otroškega vrtca v koloniji stanovanj« skih hiš v Gradcu. Država naj bi namesti« la izprašano otroško vrtnarico, dočim je predilnica pripravljena dati na razpolago potrebne lokale, vsa potrebna učila, kur« javo itd. Iz Murske Sobote b— Nesreča, »letna šolarioa Katarina Sačičeva, hčerka dninarice iz Bratancev, st je zlomila desno roko. Zdravnik dT. Kollarš iz Beltincev je dognal težke poškodbe, ra« di česar so ponesrečenko takoj odpeljali v bolnico. b— Občinske volitve v okraju Dol. Len« dava. Ob priliki občinskih volitev je bilo vloženih v poedinih občinah po več kan« didatnih list. Izid volitev je pokazal, da se klerikalcem v Prekmurju majejo tla pod nogami, ker je več doslej najbolj klerikal« nih občin prešlo v tabor SDS Preorijenta« cijo Prekmurcev je iskreno pozdravljati. b— Pretep v Srednji Bistrici. Pred dnevi sta se srečala na cesti kmečka fanta Mar« tin Sobočan in Štefan Joko, oba iz Srednje Bistrice. Po kratkem prerekanju sta se div« je spopadla. Sobočan je bil težko ranjen in so ga morali odpeljati v bolnico. b— Prometna komisija v Hodošu. V Ho« doš je dospela posebna prometna komisi« ja, ki ima proučiti otvoritev železniškega prometa med Jugoslavijo in Madžarsko na progi Murska Sobota » Hodoš « Szomba« thely. Akcijo prekmursko prebivalstvo top« lo pozdravlja. Šport Češkoslovaška v i. 1928. Konzulat češkoslovaške republike v Ljubljani nam sporoča: Ob priliki desete obletnice Češkoslovaške republike prihodnjega leta se bodo vršili v CSR naslednji kongresi in proslave kot predhodne slavnosti 28. oktobra 1928.: Mednarodni kongres ljudske umetnosti v Pragi v maju. Mednarodni kongres zdravnikov, pri-rodoslovcev, anatomistov in inženier-jev od 26. do 29. maja. Mednarodni kongres risania od 1. do 8. avgusta 1928. Mednarodni kongres gluhonemih od 4. do 9. julija. Narodni festival češkoslovaških ko-ralov, datum še ni določen. Mednarodni kongres protestantske cerkve in religioznih društev septembra v Pragi, deloma v Bratislavi. Katoliška cerkev organizira za 5. julija 1928. kongres na Velehradu, ki bo nenavadno interesanten zaradi folklora. Dalje organizira katoliška cerkev za 28. september svečano komemoracijo Sv. Vaclava v Stari Boleslavi kot uvodno slavnost za tisočletnico 1. 1929. Narodni kongres gasilcev v Pragi (datum bo določen pozneje). Odkritje spomenika prezidentu Wil-sonu v Pragi dne 4. julija. Mednarodni kongres socijalnih in hi-gijenskih institucij pod protektoratom gospodične Alice Masarykove od 29 aprila do 1. maja. Mednarodna konferenca YMCA in mednarodna konferenca YWCA v juliju. Razstava sodobne čsl. civilizacije, ki bo otvorjena v juniju v Brnu, Velika jubilejna poljedelska razstava v Pragi v maju. Vzorčni velesejem v Pragi v marcu in v septembru. Vzorčni velesejem v Libercu od 13. do 21. septembra. Razstava britanske grafične umetnosti. ki se bo otvorila v Pragi 22. oktobra. Športne igre prezidenta republike Masaryka ob priliki desete obletnice obstoja Republike Češkoslovaške. Razstava društva umetnikov Manes spomladi, poleti in pozimi. Razstava društva Sarajevo . Skoplje . . Dubrovnik Split . . . Praha . . . Barom. Temper. 03 CT •5* "3 > Smer vetra in brzina v metrih .o Co *U M C59-9 07 94 S 2 10 -61-7 0-2 95 SE 8 660-7 02 98 E 2 10 t>608 0-2 83 mimo 10 p59 7 1- 88 mimo 10 6597 4" 93 mirno 10 h57 2 12-0 68 mirno 6 6:65 8.0 74 E 6 5 658 9 <>•3 — E 2 10 Padavine Vrsta T Bm bodo zgradili most z dvema nadstropjema, streha ogromne zgradbe pa bo služila za letala, ki bodlo lahko na njej pristajala. X Profesor in mrtvoud. Na heidelber« škem vseučilišču je predaval v pozni sta« rosti jurisprudenco profesor Zacharia. Opu stil ni svojih predavanj niti tedaj, ko ga je zadel mrtvoud. Dasi je bil skrivljen in se je jedva še držal na nogah, se je vendar« le dal voditi od svojega sluge v avditorij. Poslušalci so seveda delali čudne obraze. Zacharia je vse to videl in je neko svoj« predavanje otvoril s temi.le besedami: «Gospoda, upam, da se ob mojih stavkih, ki jih bom sedajle razložil, ne boste držali tako nezaupno, kakor ob mojih krivih ust&.» Ml onstran Mc p— Kozoreja na Bovškem se po vojni precej dobro razširila. Zadnje čase rapid« no propada, ker se bliža izvajanje kozjega davka. Ljudje uvidevajo, da imajo nove zakonske določbe namen, uničiti kozorejo. Koze se prodajajo sedaj že po 30 lir. Iz fašističnih ust se čuje dan na dan, kako da vlada skrbi za povzdigo obmejne deže* le, v resnici pa ji zadaja udarec za udar« cem zlasti občutno na gospodarskem polju. p— Izbacnjen je iz fašistične stranke Anton Peric v Šempetru na Krasu. p— Preoblikovanje slovenskih priimkov se vrši Ie počasi kljub pritisku in grožnjam s strani fašističnih voditeljev in listov V Trstu otvorijo sedaj na fašističnem sedežu poseben urad, v kateri bodo naganjali ljudi ki doslej še niso izpremenili svojega aekso* tičnega® priimka v italijansko zveneči. Tam jim določijo nov priimek in oddajo prošnjo politični oblasti. p— Podpise kupcev je ponarejal neki Leopold Pavletič iz Mirna pri Gorici, falzi. ficiral je trgovska naročila in tako ponev©, ril raznega blaga v vrednosti 6699 lir. V službi je bil pri nekem Giairdanu iz Ale« ksandrije. Pavletič, ki je zbežal v Jugosla* vijo, je bil pred goriškim sodiščem obso« jen in contumaciam na 4 leta in en mesec ječe. p— Za aeroplan «Trieste», ki se iina po. dariti kr. aeronavtiki, se je nabralo doslej z groznim pritiskom na vse strani po vsej pokrajini samo 173.000 lir. Treba pa jih je 230.000! Dne 31 t. m. se zaključi prispeva« nje za aeroplan Fašistični «PopoIo» rohni in roti Trst, da naj stori svojo dolžnost. p— Izprememba priimkov. Dopuščene so uradno v Trst med drugim nastopne izpre« membe priimkov: Gorkič v Gorghi, Čer* nota v Cernoti, Jurca Giorgiani, Kave Cau» to, Nitsche Niče, Krivec Criutti, Lechner Lenardi, Jerič Jerini, Troha Trocca, Lipi. č - Lippi. Klice bolezni pridejo v telo največkrat potom ustne dupline. V kavarni se torej najlažje ubranite kihanja, influence in bolezni grla upotrebljajoč redovito okusne ANACOTPAIT V kraljestvu Inkov (Prihodnji spored ZKD.) V soboto, dne 17. t. m. prične predvajati ZKD v kinu Matica najnovejši kulturni ve» lefidm svetovnozna.no nemške tvornice Ufa v Berlinu «V kraljestvu Inkov®. Film, ki se predvaja ravnokar z največjim uspehom na sporedu dunajske Uranije, nam pred« očuje v očarljivih slikah ekspedicijo raz» iskovalca Mack Governsa, ki je prodrl od vzhodne obale Južne Amerike preko ogrom nega veletoka Amazon in vseh njegovih mogočnih pritokov, preko neprodirnih pra« gozdov, kamor pred njim še ni stopila no« ga civiliziranega Evropca, nadalje preko nebotičnih Kordiljerov v državo nekdaj mogočnih indijanskih knezov «Inka» proti Tihemu oceanu. Neumornemu raziskovalcu in neustraše« nemu kinooperaterju se imamo danes za« hvaliti, da lahko gledamo na platnu pred seboj najrazličnejše tuje šege in običaje v pragozdovih živečih Indijancev, da vidi« mo posnetke ogromnih pragozdov, nebo« tičnih vrhov Kordiljerov in ostanke pradav ne visoke indijanske kulture, ki je cvetela v teh krajih do prihoda Španjolcev, ki so jo s silo zatrli. Romantično in polno težav je bilo to potovanje in večkrat se je že zdelo, da se bo morala ekspedicija vrniti, ker ni kos ogromnim težavam, ki jih je zahtevalo potovanje v docela neraziskova« nih krajih V pragozdovih, džunglah in moč virnatih pokrajinah ob veletoku Amazonas je vladala težka mrzlica in tudi vodja eks« pedicije je obolel na njej. Le njegovi trdni naravi se je imel zahvaliti, da je ušel go« tov i smrti. Drugi voditelj ekspedicije Da Salvi je postal žrtev opasne vožnje na veletoku Amazonas, katerega so prešli v majhnih čolničkih. Preko Kordiljerov je dospela ekspedicija v državico Peru, kjer stoje še dandanes kot priče nekdanje kulture ogrom ne razvaline bivšega svetišča boga Solnca in druge zgradbe, ki tvorijo občudovanje one« ga belega moža, ki jih je z lastno roko uni« čil in razdrl. Zadnji sinovi nekdaj slavnih Inkov pa žive visoko gori v planinah kot tihi in mirni pastirji ob strani svedokov njih slave in moči. O tem velezanimivem potovanju preda, va na podlagi omenjenega filma g. prof. R. Pavlič in sicer prvič v soboto, na državni praznik, dne 17. t m .ob U. in 1430 uri; film se na to še ponavlja v nedeljo, dne 18. t. m. ob 11. uri in v pondeljek ob 14.30 uri popoldne. Ker pa je pričakovati z ozi« rom na zanimivo snov in prekrasni film, ki se v Ljubljani prvič predvaja velikansko udeležbo, naprošamo cenj. občinstvo, da po možnosti poseti že sobotni dve predstavi, pri katerih bodo lepši sedeži lažje na raz« polago. Samo še danes ob: 4, V«6, '/,8. 9 Lya de Putti Najnovejši ljuDavn,j puatoiovni film TAT LJUBEZNI ELITNI KINO MATICA. Radio Izvleček iz večernih programov BERLIN (4S4 m 4 kw), FRANKFURT (428 m 4 kw), LANGENBERG (469 ro 20 kw), STUTTGART (379 m 4 kw), PRA« GA (349 m 5 kw), LONDON (Daven« try 1604 m 25 kw), ZAGREB (310 m 0.7 kw), BRNO (441 m 3 kw), RIM (450 m 12 kw), DUNAJ (517 m 7 lov), DAVEN« TRY (492 m 12 kw), VARŠAVA (1111 m 10 kw), STOCKHOLM (Motala 1320 m 30 kw). Petek, 16. decembra. BERLIN 20.30: Koncert mandolinskih zborov. FRANKFURT 20: Koncert frankfurtskega društva. LANGENBERG 20.15: Orkestralen koncert. — 1. Hšindl: tAgripinas; uvertura. — 2. Handl: Lukrecija. Kantata za sopran in orkester. — 3. Bach: Suita v D-duru. — 4. Wagner: Iz albuma; za violino in orkester. — 5. Wagner: Pet spevov. _ 6. Wagner: Iz opere «Tristan in Isol- da>>- • t. STUTTGART 20: Prenos programa iz Frank furta. PRAGA 19: Prenos programa iz Brna. LONDON 21: Simfoničen koncert. — 1. Wagner: cMojstri pevci norimberški>; uvertura. — 2. Biittenvorth: Rapsodija. _ 3. Dve skladbi za bariton z orkestrom. — 4. Delius: Angleška rapsodija. — 5. Handl; Concerto grosso v B-duru. — 6. Čajkovskij: Simfonija št. 4, v F-duru. ZAGREB 19: Prenos koncerta z Dunaja. BRNO 19: Dvorak: Uvertura op. 62. K. Ca- pela: «R.U. R.». . RIM 20.40: Koncert lahke glasbe. DUNAJ 19: Družabni koncert prijateljev glasbe. — 1. Beethoven: Kantata o smrti cesarja Jožefa II.; za soliste, zbor in orkester. — 2. Beethoven: Deveta. DAVENTRY 22.15: Večerni koncert lahke glasbe. VARŠAVA 20.15: Prenos simfoničnega kon certa iz filharmonije. STOCKHOLM 19.55: Rangstrom: cKraljev-ska nevesta«. (Prenos iz stockholmske opere.) Sobota, 16. decembra. FRANKFURT 19.45: Valčkov kralj Joh. StrauB. Predavanje z glasbenimi vlož-kami. 20.15: Koncert Maerzovega madrigalne-ga zbora. LANGENBERG 18: Orkestralen koncert. — 1. Spomladanska uvertura. — 2. Klavirski koncert. — 3. Simfonija v F-duru. (GStzove skladbe). 20.15: Zabaven večer. STUTTGART 20; Citanje iz spisov Jacka Londona. PRAGA 20.30: Koncert lahke večerne glasbe. LONDON 21: Poljuden orkestralni koncert. — 1. Rubens: Tri deklice. — 2. Štiri pesmi za sopran. — 3. Finck: Dva plesa. — 4. Pesmi. 21.40: Božične pesmi. ZAGREB 20.30: Koncert komorne glasbe. BRNO 21: Koncert zbora balalajk . — 6. Marie: La Cinqantaine. — 7. Leh&r: Ples ruskin kmetov. VARŠAVA 20.30: Večerni koncert. STOCKHOLM 20: Prenos iz gSteborškega kabareta. Sreča in uspeh trgovca sta povsem odvisna od odjemalcev. Brez odjemalcev ne bi bilo trgovca. Cim večji je krog odjemalcev, tem večji sta sreča in uspeh. Najvažnejše za slehernega pridobit-nika je: pridobivanje odjemalcev oziroma naročnikov. To danes, ko oskrbuje časopisje zveze med trgovci in konzumenti, ni več težko. Taka moderna, zlato donašajoča zveza xa naše pridobitnike so oglasi v »JUTRU" Z oglasi v »Jutru< občuje moderen trgovec dnevno s sto tisoči konzumentov, jim svetuje, priporoča, skratka svoji tvrdki pridobi na mah splošnega poznanstva, brez katerega si danes ni več mogoče predočiti obstoja kakršnegakoli podjetja Smo pred božičnimi in novoletnimi prazniki, radi katerih se nakupi za milijonske svote daril, luksuznih in drugih življenskih potrebščin. Previden trgovec to dobro ve, zato ne zamudi prav v teh dneh opozoriti z oglasi v »Jutruc na svojo tvrdko, dobro vedoč, da bo zvišal tako svoj promet ter privabil novih odjemalcev. S tem si zasigura obstoj in napredek. To od vsega trgovskega sveta edino priznano, najbolj uspešno pridobivanje strank priporočamo vsem cenjenim našim trgovcem in podjetnikom. Sto tisočem naših eitateljev in naročnikov pa priporočamo, da pridno prebirajo tndi oglase, ki vedno pripomorejo do prav ugodnega nakopa potrebščin pri naših priznano solidnih trgovcih. Sire veliki tiskovni pravdi Dve novi principijeini odločbi v tiskovnih tožbah (Kcnec duhovniškega veleprocesa.) Zagreb, 15. decembra Danes se je vršila v Zagrebu pri Stolu sedmorice kasacijska razprava o r.ianositii pritožbi urednika Viktorja Eržena v 13 tožbah 27. mariborskih duhovnikov zaradi klevete in uvrede Obtoženi je bil osebno navzoč s svojim zagovornikom dr. Reisma-nom, med tem ko sta tožitelje zastopala dr. Novak in dr. Veble. Pri razpravi se je obtoženi skliceval predvsem na določilo 2. odst. čl. 55 zak o usku, ki pravi, da sme v slučaju, ako je oklevetan »vrsta fizičnih ali pravnih oseb«, vložiti ena ali več oseb le eno tožbo. ker že ena tožba zadostuje za satisfakcijo oklevetane vrste. Nadalje je med drugim trdil obtoženi, da je sodba nična glede obsodbe uvrede, ker se more tožiti po čl. 55., 1. odst., t. j. le zaradi klevete, ako oseba ni zadostno označena, ne pa tudi zaradi uvrede. Tako se je zgodilo namreč v predmetnem'slučaju, ko je govorila pod tožbo stavljena notica le o »Pfaf-fen«, ne da bi jih imenovala niti sicer označila. Nadalje je obtoženi izpodbijal sodbo, ker je mariborsko sodišče priznalo odškodnino tudi frančiškanom, ki že po svojih statutih ne smejo imeti nobenega premoženja, ne posamezniki in ne red, v smislu kan. 596. Razprava ie trajala od pol 11. do pol 2. ure, nakar se je kasacijski senat posvetoval nad poldrugo uro. Končno je predsednik dr. Okretič razglasil sodbo, ki je v več ozirih velike prin-:ipiielue važnosti in čisto novo komentira SI. 55 t. z., zlasti povsem drugače 2. odst. •ega člena, kakor ga tolmači znani komentar dr. Muhe. Kasacijsko sodišče je namreč zavrnilo ničnostno pritožbo urednika Eržena, da lahko v slučaju klevetanla ene vrste fizičnih ali pravnih oseb vse oklevetaine osebe vsaka za sebe vlože tožbo. Samo glede stroškov mora potem sodišče razsoditi v smislu 2. odst. čl. 55., če ni morda zadostovala za satisfakcijo časti že ena tožba ta da so brli vsled tega stroški za nadaljna tožbe nepotrebni. Ta izrek je menda prvo tol-mačeniil kasacije v drugem odstavku čl. 55 t 1. Glede obsodbe zaradi uvrede pa je ostal Stol sedmorice na starem stališču, da je možno tožiti prav tako, kakor glede klevete po čl. 55., četudi žaljena oseba, na katero meri uvreda, ni dovoljno, in zadostuje, da je označen dovoljno stan, kateremu pripada oseba, oziroma vrsta fizičnih aH pravnih oseb. O pritožbi urednika Eržena, da je mariborsko sodišče priznalo tudi frančiškanom materijal.no odškodnino, vsakemu po 100 dinarjev, pa ie Stol sedimorice razsodil, da se ne sklada s stališčem mariborskega sodišča, ampak je ugotovilo, da tožitelji dejansko nimajo pravice do odškodnine, ampak je tozadevna določba v čl. 62 zopet le druga vrsta nadaline kazni, ki jo je plačati v denarju. Obsojeni pa ne bo plačal te kazni posameznim osebam, vsaki posebej, ampak le enkrat celemu žaljenemu duhovske-rrm stanu. (Radovedni smo na pismene razloge v tem pogledu. Ur) O vprašanju dokaza resnice in ocene dokazov se Sto) sedmorice ni spuščal v ponovno presojo, češ, da o tem, v snrislu tozadevnih določil, n. pr. karkoli, ne gre spreminjati na izreku prVega, v tam slučaju mariborskega sodišča. Vložen je bil tudi vzklic tožiteljev zaradi prenizke kazni in prenizke odškodnine, kakor tudi vztfdic obtoženca zaradi previsoke kazni, O teh pritožbah ie sklepal Stol sedmorice v tajni seji. Končno pa bo odločalo o naložitvi velikanskih stroškov, ki jih ie povzročilo 13 tožb mariborskih duhovnikov, temeljem gornje razsodbe Stola sedmorice še mariborsko okrožno sodišče. Afera ljubljanske kurilnice pred mariborskim tiskovnim senatom Maribor, 15. decembra Kakor smo obširno poročali pod mari-borsiko rubriko v torkovi številki »Jutra«, je bila za danes popoldne določena pred mariborskim tiskovnim senatom glavna razprava proti uredniku »Uj edini enega železničarja« g. Ivanu Vuku, ki ga je obtožilo državno pravdtrištvo pregrešite klevete, storjenega s tem, da je objavil v svojem listu notico, v kateri pravi, da so argumenti, s katerimi je železniški direktor Kne-ževič opravičeval odpust 3 delavcev iz ljubljanske kurilnice, navadna laž. Odpust 3 delavcev je bil namreč utemeljen tako, da so samovoljno zapustili delo v kurilni- Garnitura Odeja, klot Zastori 560, 350, 290 280, 220, 185 240, 180, 96 Preprog, linolej, namizno perilo, posteljno perilo, obrisače. Blago najboljše kakovosti, cene nižje kakor povsod. Veletrgovina R. Stermecki, Celje Prodaja na debelo m drobno. ci ter tudi druge delavce s hujskanjem pripravili k zapustitvi dela. Zaslišana je bila cela vrst prič — železničarjev iz ljubljanske kurilnice, ki so vsi izpovedali, da ni bilo nobenega hujskanja ali ščuvanja za ustavitev dela, da Pa ie obstojal med kurilniškim delavstvom že dalje časa odpor proti delovodji Brauni-tzerju, ki je samo zaradi tega, da bi se povzpel čim višje, ukazal odpošiljati iz delavnice čim večje število »popravljenih« vagonov, četudi še niso bili dovolj sposobni za promet. Neka priča je izpovedala tudi zanimivo dejstvo da je g. Braunitzer, ki je po izjavi zagovornika dr Lemeža znan še izza avstrijskih časov kot zagrizen nemški nacijonalni grrjavač slovenskih delavskih elementov v Mariboru in je bil do letos uslužben pri naši državni železnici, nedavno zapustil to službo in privatizira sedaj v Mariboru. Urednik g. Vuk je bil obsojen na 3 dni zapora in 150 Din globe zaradi izraza »navadna laž«, ki ie prehuda kritika razlogov za odpust železničarjev Ce bi bil rekel pisec notice, je izjavil predsednik senata, da so navedbe neresnične, bi najbrže niti tožen ne bil, kajti res ni točno vse ono, kar Je navedel direktor Kneževid v svojih razlogih glede odpusta uslužbencev. Mali oglasi Naročila, in, ure. dopis*, ticoi&jt, malih, oglasov, jt. poslab, ta, Oglasni,od dtitk Jutra,'Lubljasia, Pr*S€nLOOO,f.TtL h. 2f oglasi* trgoufktga. aLi-rvklann^ga, značaja,: vsaka, btitdas Din, — Haj* nanjfi znzstk Vin- to-. Pristojbina, za, sifrr> Vin, 5V KIJI) t so najboljše, najtrajnejše in zato najcenejše. K božični razstavi harških kanarčkov v Ljubljani O božiču se bo vršila III. tekmovalna razstava harških kanarčkov v LJubljani. Društveni člani kot gojitelji teh nežnih kri latcev se že mrzlično pripravljajo za to tekmovanje. Priprave v to svrho pa niso tako enostavne. Največ skibi povzroča go jitelju vprašanje, kje in kako si bo nabavil že pričetkom pomladi čistokrvne, zdrave samice ter samce takega rodu. ki pojo, vr-vijo brezhibno od njih pričakovane melodije, ki se izražajo vsaka po svoje v tekstih ter v gotovem glasu, podanim v notah. (Knjigi: Kluss. Leipzig in Richter, Praga) Dočim obstoje v Nemčiji ln na Češko, slovaškem taka društva že stoletja, so pri nas šele v povoju. Iz Nemčije izvažajo vsako leto pred božičem nebroj takih pevcev v Zedinjene države s posebnimi pamiki. V Ameriki je namreč navada v boljših krogih, da se podari sorodniku, prijatelju ali znancu za god ali novoletno darilo takega krilatca v dragoceni srebrni kletki. V Nemčiji in na Češkoslovaškem obstoje poleg društev gojiteljev raznih vrst kanarčkov tudi društva ocenjevalcev (razsodni, kov). Na letošnji razstavi v Ljubljani bo ocenjeval naše vrvivce razsodnik iz Prage. Kakor pri vsaki taki oceni živali, doživijo tudi naši gojitelji mnoga razočaranja. Taka presenečenja pa po navadi izobrazijo goji-telja, da se ve izogibati napak pri gojitvi, ki jih preje ni razumel Razstava naših ljubkih vrvivcev se deli v dva oddelka, A in B. Oddelek A obsega vrvivce iz lastne vzgoje tekočega leta, kar je tudi pomen te razstave. V oddelku B se pa razstavijo starejši vrvivci, četudi niso lastne vzgoje. Pač pa se zahteva, da je razstavljeni kanarček harški, od člana kateregakoli gojiteljskega društva, tudi iz inozemstva. Ti vrvivci nosijo kot taki aluml-ni as t ohlapen obroček na nogi z označbo rodovnika. Ekspozitura Oglasnega oddelka Jutra* LJUBLJANA VII, Celovška cesta št. 53 sprejema naročila na male oglase, inserate, smrtna oznanila, notice ter ponudbe na šifrirane oglase. — Naslove od malih oglasov dobe interesenti istotako v tej ekspozituri. Smučarske čevlje trpežne, po 820 Din par — pri večjem naročila popust, izd«luje V. Rauber, Selo-Moflte 23. 40-278 Kolporterje (prodajalce časopisov) sprejme Novinski biro v Ljubljani, Selenburgova ul. it. 7/11. 40216 Akviziterja strokovnjaka za oglase, z dokazljivo sposobnostjo — proti stalni plači sprejmemo. Ponudbe sprejema ogl. oddelek »Jutra* pod Šifro »Inserati*. 40232 Dopisi HRUŠICA PRI JESENICAH. V proslavo rojstnega dne kralja Aleksandra priredi sokolski naraščaj danes, dne 16. t. m., cb 20. uri v salonu g. Ocepka akademijo z zelo pestrim sporedom. BLED. (»Slovencu« v odgovor, bralcu v pojasnilo, volilcem v premišljanje in raz. sodbo.) Zares je bilo velikansko zanimanje za občinske volitve na Bledu. Bilo Je obilo prerekanj, toda dokazov o slabem gospodarstvu do danes še nimamo nobenih. Skoro vse stranke so plakatirale letake s pri. bližno enako reklamo. Vsekakor pa je rezultat napredne fronte neprimerno večji, kakor klerikalne. Napredne skupine imajo namreč 17 odbornikov, klerikalna pa samo 8. Po tem je jasno, da je naše ljudstvo zavedno in odločno, ter da z oddanimi krogli, caimi odobrava ponovno napredek Bleda in dosedanje delo za njegov prOcvit. Pisec članka v »Slovencu« Je slab matematik, ker po našem mnenju Je 17 napram 8 dvotretjinska večina. Mislimo, da bomo zato še mnogo lažje izvajali načrte za napredek in blagor vsega Bleda, pa če bodo klerikalci tudi kar doma spali. Dolg, kar ga še imamo, bomo z lahkoto plačali v par letih. Tako bo in nič drugače. Odprto pismo direkciji pošte iti telegrafa v Ljubljani. Ker smo prebivalci trga Mozirje in bliž« nje okolice vajeni vljudnega in prijaznega občevanja z uradništvom, osobito s pošt« nim osebjem, vljudno naprošamo cenj. na« slov, da nain v zameno za sedanjega pošlje na naš poštni urad vljudlnega poštarja, da izostanejo v bodoče vsakovrstni razburljivi prizori radi nevljudnih nastopov sedanjega g. poštarja. Mozirje, dne 12. decembra 1927. Josip Kostanjšek, Ivanka Kač pri tvrdki Josip Kostanjšek. Tilka Medven pri tvrdt ki Josip Kostanjšek, Josip Mere. Marija Žovle. 1954 Brivskega poslovodjo in pomočnika solidna in dobra delavca, sprejme Fran Surbek, brivec, Sv. Lenart, Slov gor. 40357 Trgovski pomočnik izučen v nteSanl trgovini, prost vojaščine, sprejme vsako mesto takoj ali po-zneje. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vesten 41». 40341 Brivskega vajenca poStenega in pridnega začetnika sprejme Josip Nov-Sak, Laško. 40832 Kontoristinjo zmoino italijanske in nemške korespondence sprejmem z novim letom. Ponudbe na: Reklama Luži Trbovlje. 40816 popoli daljšo Les. manipulanta dnoma verziranega, z jšo prakso, takoj sprejmem. Ponudbe z referencami in spričevali v prepisu pod »Manipulant* na oglas, oddelek »Jutra.. 40831 Plesne toalete ca dame izdelujem najmo derneje od 60—120 Din. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 40966 Izdelovanje vsakovrstnih pletenin sprejmem na dom. Naročila na naslov: Jospina Lunder, Blatna Brezovica, p. Vrhnika. 40269 Šivilja hodi na tlom šivat obleke in plašče. Naslov v ogla«, oddelku »Jutra*. 40306 Najboljši koks Cebin. \Volfova ulica l/II. m Stružnico (Drehbank) in veliko orodja prodam po nizki ceni. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. Športne sanke lične in trpežne dobite naj-ccnejo pri M. Fajfar, Trnovska ulica 25. 40361 Spalnica ega 4 is trdega lesa, politirana, naprodaj na Sv. Petra na- sipa jt. 45. 40201 Posteljo z žimnico, nočno omarico, pisalno mizo, S stenski ur! (Pendeluhr) in raiUčne stvari prodam v Knafljevi ulici št. 15, pritličje. 40351 Otroška posteljica z mrežo naprodaj v Korit-nikovi ulici 21. Božično darilo zlata zapestnica x dragulji poceni naprodaj pri Poseet, Miklošičeva certa štev. 4. 40335 Zimska suknja poceni naprodaj v trgovini Česen, ~ Krite vniška ulica. 40329 Kroj. šivalni stroj »Minerva«, dobro ohranjen, naprodaj. Naelov v oglas. oddelku »Jutra*. 40297 Pozor! Žitne posteljne vloge dobite najceneje ter iste sprejema v popravilo fiiM i Strguec Komenskega ul. 34. rs Šoferska šola daje pouk in izobrazuje praktično in teoretično kandidate za samostojne Šoferje. Pouk je temeljit in uspeh siguren. Kandidate sprejemamo vsak dan. Prospekti gratis. Natančne informacije v avto - Soli, Zagreb, Kaptol 15 — Telefon 11-85. 39598 •MM Strojna pletilja želi službe za takojšnji nastop. Gre tudi izven mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 40352 Spretna šivilja perilo, iiče dela — gre tudi na dom za nizko ceno Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 40323 Puch XII Stirisedežen ugodno naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 39954 maš* Dvovprežno kočijo (Landauer) lepo. zelo dobro ohranjeno, odda po nizki ceni Jakob Matzun, Ptuj. 40189 Perj. račje, kokošje in proda vsako množino gosje, P»J* - In po najnitji ceni tvrdka E. Vajda, Cakovec, Medji-mur;e. Telefon it 59. 60, 8 2 tehtnici eno mesarsko in eno pro-dajalniško ter par vagonov drv proda Klemene, Ljubljana. Sv. Petra 79. 40362 Uradni list od 1918—1927, nevezan — prodam za 1000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 34275 Vina 80 hI iz Zavri&kega vrha, sUvanec, moslavec in ris-ling, 11—13 %, t kleti 6 km od Ormoža proda Rudolf NOthig, Varaždin. 40284 Tovarn, poslopje manjše, kupim v Sloveniji, Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Tovarna*. 40280 Pekarno na dobrem kraju, radi rod biuskih razmer takoj oddam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 40249 Dvorano gledališko in za kino, edino na Sušaku, projektirano za 700 sedežev, v veliki restavraciji z vrtom in stranskimi prostori damo v zakup najboljšemu ponudniku — oboje skupaj ali vsako zase. Ponudbe najkasneje do 31. decembra 1927 na »Sokolsko društvo Sušak-Rijeka* na Sušaku. Branjarijo s točilnico dobro Idočo, ugodno oddam Ponudbe gotovih plačnikov podružnico iboru pod Maril Maribor*. f" »Jutra* »Delikateea 40305 Gostilno na prometnem kraju želim v najem ali na račun. Po-sedujem osebno pravico in Gostilniško prakso, tudi za uhinjo. Najraje grem Maribor, Zagreb ali Ljubljano. Ponudbe pod značko »Dobra gostilničerka 1. januar* na podružnico Jutra v OeJju. 40358 Gostilno oddam tokoj v najem na prometnem kraju na deželi. Ugodna cena. — Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Notranjsko*; < 40330 ftan^vanfa Stanovanje obstoječe iz eobe in kuhinje z vsemi pritiklin ami oddam. Naalov v oglasnem oddelku »Jutra*. 40363 Stanovanje obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin, elektr. razsvetljava, oddam s 1. januarjem. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 40360 Stanovanje S, event. 3 sob s pritikli-nami išče mirna stranka za takoj. Ponudbe s ceno na naslov: Roza SeliDkar, učiteljica, Zitnikova ulica 10. 40336 hmeljarji, ki imate še prima hmelj naprodaj, pošljite takoj vzorec z označbo cene firmi: «Jugoslaven-ski htnelj», Zagreb, Peščenica broj 78. Pri stavljanju cene imejte v vidu današnjo popolno stagnacijo v trgovini s hmeljem! 13374-s Srebrne krone kupim in plačam po Din 3.40, goldinarje pa po Din 8.80. Ponudbe pod »Krone* na oglasni oddelek »Jutra* 40299 K n p i m dobro ohranjen polnojaremnik (SSgegatter) 60—80 cm širine in skobelni stroj (Hobelmaaehine). Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »St. 1999». 40337 2 pisarniški omari (Rollsehrank) kupimo takoj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro «765». Razpisujemo dobavo 2000 kom. steklenih cilindrov za jamske sve-tiljke. Ponudbe predložiti do 27. t. m. Več pri Di-rekcijl državnega rudnika Zabukovca, pošta Grife. 40319 Lepo sobo opremljeno, z uporabo kopalnice, event. klavirjem oddam 1—2 osebama. Ni slov pove oglasni oddelek »Jutra*. 40033 Opremljeno sobo popolnoma separirano — iz stopnic — v sredini mesta rabim od 18. t. m. do 8. januarja Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Soba 1904*. 4026S Veliko prazno sobo s separatnim vhodom, električno razsvetljavo, svetlo, pripravno za Inženjerja — oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 342T6 Sobo s posebnim vhodom oddam takoj gospodu v naje Pred Škofijo 15/1. 40286 Opremljeno sobo oddam zakonskemu paru. — Naalov v oglasnem oddelku »Jutra*. 40294 Sobo lepo. mirno in zračno, popolnoma separiranlm vhodom želi s 1. jan. soliden stalen gospod, samo v sredini mesta. Ponudbe pod »Lepa soba* na oglasni oddelek »Jntra*. 40365 Opremljeno sobo lepo, takoj oddam v sredi* ni meeta. Naalov v oglas, oddelku »Jutra*. 40367 Opiv.aljeno -Jbo veliko in lepo, za 1 ali S osebi, cddam na Mišičevi cesti 23/1. 40347 Dijaka sprejmem v oskrbo r rentru Naslov v oglasnem oddelku »Jntra*. 40344 Opremljeno sobo veliko In lepo. z S posteljama v stedišJn mesta takoj oddam. Naslov v oelas. oddelku »Jutra*. 40353 Na hrano in stanovanje sprejmem 2 starejši gospodični ali 2 gospoda, z novim letom. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 40354 2 podstrešni sobi opremljeni, z elektr. razsvetljavo, oddam takoj po 150 Din mesečno. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 40355 Gospoda ali dijaka sprejmem kot sostanovalca na Rimski cesti 24, pritličje desno. 40356 Sobo oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 40340 Sobo z 2 posteljama, električno razsvetljavo, parketom in vhodom iz stopnic oddam s 1. jan. 1928 na Mestnem tr. gu 13/11. 40343 Sobico preprosto opremljeno oddam takoj, najraje ženski osebi, v Valjavčevi ulici It. 19, spodaj. 40326 Sobo prazno ali opremljeno oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 40307 Družabnika s kapitalom, • sodelovanjem ali ne, sprejmem k prvovrstnem trgovskem podjetju r Ljubljani. — Dopise na oglasni oddelek »Jntra* pod »Zivljenska eksistenca*. 40059 80.000 Din brezobrestnega posojila želim in dam za to v sredini mesta najmanj za 10 let popolnoma brezplačno stanovanje s hrano in celotno oskrbo. Vračam mesečno. Ponudbe na oglas, oddelek »Jntra» pod »Iskrenost in poštenost*. 40349 m Jutra< pod »št. 819<. ? Ali že imajo ? VAŠI OTROCI 9 mladinskih knjig Tiskovne zadruge, ki jih dobite za božič po znižani ceni za 100 Din. Knjige so sledeče: VL Levstik, Deček brez imena. — Fr. Milčinski, Zgodbe Kraljeviča Marka. — Ivo Šorli, Čirimurci. — Vaštetova, Pravljice. — Fr. Milčinski, Tolovaj Mataj. — Cika Jova, Kalamandarija. — Ivo Šorli, Bob in Tedi. — Cika Jova, Pisani oblaki. — Filip, Kako so se vragi ženili. Knjige naročite v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Prešernova ul. 54. S •J* Mestni pogrebni iavO'i MATILMA KRENNER naznanja v svojem, kakor tudi v imenu svojih otrok Mirka, Anice in ostalih sorodnikov pretužno vest, da je njen predobri soprog, oče, stari oče, stric, svak in tast, gospod Bogomir Krenner danes ob % na 6 zjutraj boguudano preminul. Pogreb dragega pokojnika bo v petek, dne 16. t. m. ob 4 uri popoldne v Škof jiloki na farno pokopališče, kamor kamor ga pripeljejo iz Ljubljane, Resljeva cesta št. 26 ob yt na B. popoldne, po blagoslovu. V Ljubljani, dne 15. decembra 1927. V globoki žalosti naznanjamo, da je v srtdo dne 14. t. m. preminul po daljši bolezni v 78 1. starosti ljubljeni oče, tast, gospod Janez Ev. Robic šolski ravnatelj v p. Pogreb bo v petek r