PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini Abb. postate I gruppo
- Cena 100 lir
Leto XXX. Št. 69 (8775)
TRST, petek, 22. marca 197$
PRIMORSKI DNEVNIK le začel Izhajau v Trstu 13. mala 19«. njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 19»3 v vasi zakrii nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17 septembra 19« se Je tiskal v askarnl «Doberdob, v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18.^ septembra 19« do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 19« pa e osvobojenem Trstu, kjer Je Izšla zadnja številka. Bil je edam tiskam partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi-
V PROGRAMSKI IZJAVI_ NOVE VLADE PRED PARLAMENTOM
Predsednik Rumor potrjuje vsebino note zunanjega ministrstva glede bivše cone B
Gospodarske težave, osnovna tema vladnega programa - Rumor se je skliceval na prejšnjo vlado in zagotovil, da bo sedanja vlada nadaljevala s politiko, ki jo je leva sredina začrtala lanskega julija - Predlogi za rešitev gospodarskih težav
RIM, 21. — Nova vlada se je danes predstavila parlamentu za xaupnico. Predsednik vlade Rumor je prečital programsko izjavo naj-prej v poslanski zbornici nato pa v senatu. Jutri se bo v poslanski zbornici že začela razprava, ki se bo zaključila zvečer, tako da bo lahko predsednik odgovoril na posege v soboto dopoldne, nakar bo prišlo v zbornici do glasovanja o zaupnici. Senatorji pa bodo žačeli razpravo o programski izjavi v ponedeljek.
Ko je predsednik vlade v
pro-
Sramski izjavi govoril o zunanji politiki je med drugim dejal:
«Naša želja je, da se odnosi z Jugoslavijo razvijajo še nadalje prijateljsko kot v preteklosti, v polnem spoštovanju z obeh strani ju-fidičnih in ozemeljskih implikacij, ki izhajajo iz pogodb in sporazumov, ki sta jih podpisali obe vladi, vključno iz londonskega memo-fanduma o soglasju.
izvodov in govejega mesa. Glede cen pa je poudaril, da ni mogoče več misliti na splošno zamrznitev, ki ne pripelje nikamor. Namignil je, da obstaja možnost nadzorovanja cen samo nekaterega blaga široke potrošnje, ki ga kupujejo predvsem družine z nizkimi dohodki. Obljubil je, da bo zamrznitev stanarin ostala v veljavi do konca tega leta in da bo vlada do takrat poskrbela za novo ureditev stanovanj
Italijanska vlada, presenečena in j skih najemnin. Prav tako je ob-*agrenjena zaradi nedavnega raz- ‘ljubil, da bodo nekoliko spremenili
voja jugoslovanske politike do I-falije, odločno zavrača neutemeljene teze in krivične obtožbe, ki so bile izrečene. S svoje strani, sklicujoč se na obstoječe sporazume, ki jih namerava tankovestno spoštovati, ponavlja, da ozemeljska celovitost socialistične republike Jugoslavije ni in ne bo sporna.»
Predsednik Rumor je s to izjavo potrdil vsebino in veljavnost note italijanskega zunanjegr. ministrstva °d 11. marca t.l., ki govori o bivši coni B kot italijanskem ozemlju, obenem pa ponovno zavrnil, kar je italijanska vlada že poluradno storila v preteklih dneh, ogorčen odgovor jugoslovanske vlade in vseh jugoslovanskih narodov na odprt na-Pad na suverenost in ozemeljsko celovitost Jugoslavije.
Predsednik vlade je začel svoje poročilo z zagotovilom, da bo sedanja vlada nadaljevala s politiko Prejšnje vlade leve sredine. Potem ko je na kratko obrazložil, da je vladna kriza nastala zgolj iz nesoglasja znotraj večine glede načina in strategije, kako reševati gospodarska vprašanja, je poudaril, da je bila vladna kriza premoščena z zavestjo političnih sil večine, da je treba pustiti ob strani spore in začeti hitro reševati nujna vprašanja.
V tej zvezi je Rumor izjavil, da obveznosti, ki so jih stranke leve sredine sprejele lani julija ob sestavi vlade leve sredine, predstavljajo še vedno osnovo, na katero se bo morala sklicevati sedanja vlada. Glavni ukrepi pa, ki jih bo treba sprejeti, je poudaril Rumor, so reševanje gospodarskih vprašanj, boj proti inflaciji, obramba vrednosti lire in vrednosti delavskih plač, zagotovitev zaposlitve, boj proti zločinstvu, moralizacija in učinkovitost javne uprave.
Rumorjeva programska izjava je bila zelo obsežna in je bila v glavnem posvečena gospodarskim in socialnim vprašanjem, o katerih je bil v zadnjih mesecih govor na vseh političnih ravneh. Zlasti je značilno, da Rumor ponavlja obveznosti, ki jih je osebno sprejel pred dobrimi osmimi meseci, kakor tudi vse tiste ukrepe, ki bi jih morala njegova prejšnja vlada že sprejeti. V tej zvezi je poudaril, da se nova vlada sedaj nahaja pred resnim gospodarskim položajem. Takoj nato pa je govoril, da je prejšnja vlada že od vsega začetka z uspehom rešila nekatera nujna gospodarska vprašanja, zlasti v zvezi s cenami in vrednostjo lire Ni povedal pa. da je njegova prejšnja vlada po zamrznitvi cen popolnoma poousti-la in da je spravila celotno državno gospodarstvo v veliko stisko, kar ni mogoče opravičiti samo s podražitvijo surovin in energetsko krizo, kot je to hotel storiti Rumor v svojih izjavah.
Kljub temu pa predsednik vlade pravi, da so postala sedaj vsa vprašanja bolj težka, zagotavlja pa, da bo vlada skušala storiti vse za nadaljnji gospodarski razvoj in za reforme, katerim se noče v nobenem primeru odreči. Rumor je pri tem tudi zagotovil, da vlada ne namerava žrtvovati proizvajalnega razvoja in socialne potrošnje za boj proti inflaciji. Toda pogoj za dosego zaželenega uspeha, poudarja Rumor, je odločen boj za odpravo inflacije. «V nasprotnem primeru bo vse ostalo samo pri lepih besedah.»
Predsednik vlade je nadalje dejal, da se vlada obvezuje, da bo začela težki boj s sprejemom ukrepov za zaščito najnižjih dohodkov, za zapolitve in za gospodarski razvoj. Nato je po točkah obrazložil najvažnejša vprašanja. Glede plačilne bilance je dejal, da bo treba primanjkljaj kriti z najemanjem posojil v tujini, da bo treba podpreti izvoz in pospešiti vse tiste trgovinske izmenjave, ki lahko omogočijo takojšnjo razpoložljivost plačilnih sredstev ali pa surovin, ki jih potrebuje proizvodnja. Napovedal je nadalje boj proti nezakonitemu iz vozu kapitalov, proti špekulantom in izkoriščevalcem, kar je sicer ob
sedanje obdavčevanje plač, da bodo obdavčitev družinske doklade dopolnili z novim dodatkom in predlagali povišanje osnovnega odbitka od 36.000 na 48.000 letno za delavce.
Po vsem tem je predsednik vlade
dejal, da se vladni program dejansko deli na pet poglavij: ukrepi in politika za Jug, kmetijstvo, javni prevozi .ljudska stanovanja, šolske gradnje in univerzitetna vprašanja. Zalem je na dolgo govoril in razlagal posamezna poglavja, nakar je zagotovil, da se bo vlada zavzela tudi za rešitev krize dnevnega časopisja ter radia in televizije.
Glede zunanje politike je izrazil zaskrbljenost za krizo, ki je prizadela Evropsko gospodarsko skupnost in obljubil, da bo Italija storila vse, da se bodo utrdile vse institucije skupnosti. Izrazil je zvestobo italijanske vlade do atlantske zveze, ki je po njegovem mnenju največje jamstvo za splošno varnost in mir na Zahodu. V okvir te varnosti in miru je vključil utrditev sodelovanja s Sovjetsko zvezi in ostalimi vzhodnimi državami. V tem okviru je omenil tudi velik pomen, ki ga imajo odnosi s sosednimi državami. O Bližnjem vzhodu je poudaril, da bo italijanska vlada zagovarjala uveljavi-
tev resolucije Združenih narodov z odhodom čet z vseh zasedenih ozemelj.
Zagotovil je, da bo vlada imela odkrit in iskren odnos do opozicije, še posebno pa do komunistične partije. Dejal je, da vlada ne bo zavrnila nobenega pozitivnega doprinosa. Izključil pa je katero koli možnost za politično vključitev komunis-
IZVRSNI SVET SR SLOVENIJE OSTRO OBSOJA NOTO ITALIJANSKE VLADE
Zavračamo vsak poskus pravnega žongliranja z našimi pravicami
Izvršni svet sabora Hrvaške ugotavlja, da je ravnanje italijanske vlade v nasprotju z napori za mir in varnost v Evropi - Izjava predsednika sveta sindikatov Jugoslavije
PO PREDSTAVITVI VLADE V PARLAMENTU
Odmevi na Rumor jeva programsko izjavo
Leva sredina zadovoljna - Komunisti potrdili ostro opozicijo
RIM, 21. — Prvi odmevi na Rn-morjevo programsko izjavo v parlamentu so zelo različni. Namestnik tajnika 1*81 Mosca je ugotovil, da se programska izjava sklicuje predvsem na dogovor med. strankami leve sredine pred sestavo vlade. Namestnik tajnika republikanske stranke Battaglia pa je priznal Rumor-ju, da je napravil precejšen napor, da je lahko spravil skupaj določena vprašanja, ki so bila do sedaj sporna. Dejal je, da so predsedniku vlade že obljubili, da ga bodo v parlamentu podprli.
Predsednik noslanske skupine KP1 Natta je ugotovil, da iz Rumorje-vega govora ni razumljivo, zakaj je prejšnja štiristranska vlada padla. Dejal je, da programska izjava ne vsebuje nobene resne analize o političnem položaju ter o gospodarskih in drugih težavah, ki pritiskajo v državi. Namen nove vlade, da bo nadaljevala po poti stare vlade, je dejal Natta, ne daje jamstva, da se bo kaj spremenilo. Zato je komunistični predstavnik potrdil stališče svoje stranke, da bodo vodili proti novi vladi odločno opozicijo.
Za tajnika PSDI Orlandija pa predsednik vlade v svoji programski izjavi se ni mogel izogniti, da se ne bi skliceval na politiko, ki je označevala prejšnjo vlado. Prav tako je govor Rumorja zadovoljil tajnika krščanske demokracije Fan-fanija, ki je dejal, da je bila kriza rešena v okviru solidarnosti štirih strank in obveznosti, ki so jih stranke leve sredine sprejele z dogovorom lanskega julija in na poznejših preverjanjih, ko so razpravice o gospodarskih, socialnih in političnih vprašanjih v državi. Zanimiva je tudi izjava socialdemokrata Ro mite, ki pripada Saragatovi struji. Ugotovil je, da so bile predsednikove izjave bolj tehničnega značaja in so se nanašale v glavnem na učinkovitost dela s čimer je hotel prikriti pomanjkanje pobtične obveznosti. Zadovoljen z Rumorjevim govorom je bil seveda tudi predsednik senatne skupine PSI Zuccalà, ki je označil Rumorjeve programske izjave za konkretne. Podobno oceno je dal tudi predsednik demo-kristjanske senatne skupine Bartolomei.
Okrepitev britanskega funta šterlinga
LONDON, 21. — Kot v prejšnjih dneh je britanski funt šterling zabeležil danes dokajšen porast vrednosti v primerjavi z ameriškim dolarjem Funt šterling je danes veljal 2,3640 dolarja, kar pomeni, da je dosegel vrednost, ki jo je imel pred štirimi meseci. Na londonski borzi pa je zlato zgubilo na vrednosti v primerjavi z dolarjem.
vanje po Sovjetski zvezi. Norveški premier bo obiskal Jaškent, Samar-kando ter Leningrad. Bratteli je prispel v Moskvo 18. marca in je v prejšnjih dneh imel vrsto pogovorov s sovjetskim ministrskim predsednikom Kosiginom, z zunanjim ministrom Gromikom in z generalnim tajnikom KP SZ Leonidom Brež njevom.
KOPENHAGEN, 21. — Danska vlada je trdno prepričana o potrebi po ohranitvi dobrih odnosov med ZDA in Evropo. Izjavo v tem smislu je dal pred parlamentom danski zunanji minister Guldberg-
Mariano Rumor
tov v večino., Ko je govoril o referendumu je izjavil, da ima vlada dolžnost, da zagotovi, da se bo volilna kampanja razvijala v najboljšem redu, v spoštovanju zakona in različnih mnenj, kot je to sicer v tra diciji italijanskih volivcev. Izjavil je, da bo nova vlada odprta za stvarne
Danes nadaljevanje pogajanj o Alfa Romeo
RIM, 21. — Jutri zjutraj se bodo nadaljevala na sedežu ministrstva za delo pogajanja v zvezi s sindikalnim sporom v podjetju Alfa Romeo. V teku pogajanj bodo poglobili vprašanja povišanja plač ter normativne zahteve, ki so jih predstavili sindikalni zastopniki delavcev. Kar zadeva nove naložbe je v teku pogovor na ravni izvedencev na sedežu ministrstva za državne udeležbe.
Vprašanje naložb na Jugu, še zlasti v zvezi s sporom v Alfa Ro meo in v Italsider bo na dnevnem redu pogovorov med zasedanjem, ki se ga bosta jutri popoldne udeležila ministra za delo Bertoldi in za državne udeležbe Grillotti. Prisotni bodo tudi minister za Jug Mancini ter zastopniki kovinarske zveze.
(Od naših dopisnikov)
LJUBLJANA, 21. - Izvršni svet SR Slovenije je na današnji seji, ki jo je vodil predsednik Andrej Marinc, obravnaval jugoslovansko - italijanske odnose v luči najnovejših dogodkov in položaj v zvezi z zadnjimi notami italijanske vlade, ter sprejel naslednja stališča:
Izvršni svet SR Slovenije je globoko ogorčen in odločno protestira nad postopkom italijanske vlade, s katerim si le-ta skuša prilastiti dele jugoslovanskega ozemlja na območju SR Slovenije in SR Hrvat-ske, s čimer izraža mnenje celotne slovenske javnosti.
Izvršni svet SR Slovenije v celoti podpira izjavo zveznega izvršnega sveta z dne 20. marca 1974 in pozdravlja odločna stališča SFRJ, izražena tako ob tej priložnosti kakor tudi v noti SFRJ z dne 15. marca 1974, ter drugih ukrepih zveznega izvršnega sveta o tem vprašanju. Navedena stališča so nedvomno odraz trdnega prepričanja občanov, bila so potrjena s krvjo med narodnoosvobodilno borbo in na njih temeljijo odnosi miroljubnega sožitja, sodelovanja ter stabilnosti v tem delu Evrope. Ponovno odpiranje vprašanj, ki so bila
zasnovana kot sestavni del ureditve sveta po drugi svetovni vojni, po zmagi nad fašizmom in nacizmom, brez dvoma pomeni poskus o-življanja žarišč sporov in spodbujanje politike, ki nasprotuje načelom miroljubnega sodelovanja, dobrososedskega sožitja in obojestransko koristnih odnosov. Takšna politika nujno nasprotuje temeljnim interesom vseh demokratičnih in naprednih sil Evrope. Prav tako pa neposredno škodi interesom prebivalstva sosednih pokrajin in obmejnih področij. Evropska javnost dobro ve, koliko truda, žrtev in naporov je bilo potrebno, da smo z mirovno pogodbo, kasneje pa z londonsko spomenico ir njeno dopolnitvijo utrdili temelje za mir in sodelovanje na tem območju. Samo na takšni osnovi je bilo možno v zadnjih dvajsetih letih doseči napredek sodelovanja sosednih držav in narodov, kar se še zlasti odraža v gospodarskem sodelovanju, raznoterih oblikah obmejnega sodelovanja, stikih mest, demokratičnih in naprednih družbenih organizacij, predvsem pa v izboljšanem medsebojnem spoznavanju in človeških stikih. Nedvomno so zadnji akti italijanske vlade zadali izredno težak
V OSNUTKU ZAKLUIČNIGA SPOROČILA ALŽIRSKE KONFERENCE
Neuvrščene države zahtevajo pravično ceno za surovine
Udeleženci konference so obravnavali predvsem gospodarska vprašanja
ALŽIR, 21. — Neuvrščene države. zahtevajo, naj se cene surovin, 'ki‘ jih izvažajo, uskladijo s cenami tistih izdelkov, ki jih morajo u-važati, kar bi omogočilo bolj pravične gospodarske odnose meji industrializiranimi državami in državami v razoju. To je glavna točka sklepnega dokumenta, ki ga bodo morale neuvrščene države odobriti ob koncu sedanje izredne konference, ki je v teku v Alžiriji. Zasedanja se udeležuje 17 držav pogovore z vsemi gospodarskimi in I članic koordinacijskega odbora neu-sccialnimi silami, še posebno pa s vrščenih držav ter 22 držav opa-sindikati, s katerimi namerava na- zovalk. Zaključilo se bo po vsej daljevati dvogovor.	[verjetnosti ju'ri zjutraj. Razprave
.............
Stavkovni val v Franciji
Med stavko bančnih uradnikov v Fran cijl je prišlo do
dokaj hudih incidentov med stavkajočimi in policijo, ki je skušala preprečiti protestni sprevod .........................................................................................................imun......""""
Ijevanju svoje izjave ugotavlja IS Slovenije, da pomeni ponovno
potekajo za zaprtimi vrati in e-dina urada vest zadeva odločitev Gujane, da- prekine diplomatske odnose z Izraelom.
Osnutek sklepnega sporočila, ki ga bodo morali odobriti na zaključ-■ ni seji pa kaže na dejstvo, da zadeva sedanje zasedr.njr koordinacijskega odbora predvsem^ gospodarska vprašanja. Udeleženci konference menijo, da je skupna akcija držav izvoznic petroleja o-brodila pozitivne rezultate. Poskus bi bilo morda treba obnoviti in ga razširiti, tako da bi zadeval vse surovine in vse osnovne izdelke. Neuvrščene države ugotavljajo, da so se razvite države zavedele, da so popolnoma odvisne od dobave surovin iz držav v razvoju. Zavedele so se t -.di kakšno odločilno vlogo imajo naravna bogastva v gospodarskem razvoju držav tretjega sveta, ki razpolagajo z velikim delom razpoložljivega naravnega bogastva. Trenutno se še ne ve kakšno rešitev bo nakazal sklepni dokument v zvezi z izkoriščanjem naravnega bogastva držav v razvoju za njihov gospodarski napredek. Morda bodo celo napovedali ustanovitev skupnih organizmov držav izvoznic surovin, ki bi lahko rekli odločilno besedo v zvezi s cenami, kot odloča organizacija držav izvoznic petroleja o ceni te surovine.
V osnutku skupnega poročila je poudarjena potreba po globoki pre-osnovi gospodarskih odnosov in še zlasti potreba po reformi mednarodnih finančnih in denarnih ustanov. Potrebna je tudi sprememba zakonov, ki preprečujejo izvoz kapitalov in sodobnih tehnologij. Udeleženci konference so sklenili ustanovitev odbora izvedencev, ki bo moral izdelati statut in pravilnik sklada za gospodarski in družbeni razvoj neuvrščenih držav. Prvo zasedanje tega odbora bo v Kuvajtu, 6. maja letos.
Alžirska konferenca priporoča tudi ustanovitev centra za informacije o multinacionalnih družbah ter je predlagala, naj bi bila prihodnja konferenca o surovinah držav v razvoju v drugi polovici leta 1975 v perujskem glavnem mestu Limi.
virala postopke proti poslancem Andreottiju, Ferrariju-Aggradiju, Bo-scu ih Prefiju, bo ostal' v veljavi. Člen 19 parlamentarnega pravilnika predviaeva, da mora zahtevati ponovno odprtje postopka 4 petine članov komisije in absolutna večina članov parlamenta m sicer v roku petih dni od objave sklepa komisije. Pet dni se je izteklo danes, za ponovno odprtje postopka pa so se izrekli samo komunistični poslanci ter poslanci neodvisno levice in socialistični poslanec Buccini.
BraUfli zaključil pogovore z voditelji SZ
MOSKVA, 21. - Po zaključku poljubila’ tudi njegova prejšnja vlada. ] govorov s sovjetskimi voditelji je Glede uvoza ie opozoril, da bo treba I norveški ministrski predsednik Brat-zmanjšati uporabo petrolejskih prò- teli odpotoval na petdnevno poto-
Nova Rumorjeva vlada se je včeraj predstavila parlamentu za zaupnico. Predsednik Rumor je prečital programsko izjavo v zbornici in senatu, nakar bodo že jutri poslanci začeli z razpravo, v soboto pa bo že prišlo v poslanski zbornici do glasovanja o zaupnici. V svoji programski izjavi je predsednik vlade omenil tudi odnose z Jugoslavijo v luči zadnjih dogodkov, se pravi po predložitvi italijanske note 11. marca jugoslovanski vladi, s ka tero Italijanska vlada označuje za italijansko ozemlje bivšo cono B. Rumor je v svoji izjavi sicer zagotovil, da suverenost in ozemeljska nedotakljivost Jugoslavije nista in ne bosta sporna, obenem pa je v bistvu potrdil vsebino in veljavnost note zunanjega ministrstva od 11. marca. Nadalje je Rumor v programski izjavi v bistvu ponovil vsa tista vprašanja, o katerih je govoril že ob ustanovitvi njegove
prejšnje vlade pred osmimi meseci, ki pa so se do danes še bolj zaostrila. Zagotovil je, da bodo vodili boj proti inflaciji, ki je pogoj za gospodarsko obnovo, da bodo zavarovali vrednost (' in delavskih plač ter da bo i ada skrbela za socialne reforme.
Izvršni svet SR Slovenije je ostro obsodil stališče italijanske vlade, ki sl skuša prilastiti dele jugoslovanskega ozemlja na območju SR Slovenije in SR Hr-vatske. Izvršni svet SRS v celoti podpira izjavo ZIS in pozdravlja odločna stališča SFRJ, ki so odraz trdnega prepričanja občanov, ki so bila potrjena v narodnoosvobodilni borbi. V nada-
odpiranje vprašanj, ki so bila zasnovana kot sestavni del ureditve sveta po drugi svetovni vojni, poskus oživljanja žarišč sporov ter spodbujanje politike, ki nasprotuje načelom miroljubnega sodelovanja in dobrososedskega sožitja ter obojestransko koristnih odnosov. Izvršni svet Slovenije zavrača kakršenkoli poskus «žongliranja», s katerim skuša I-talija dokazati, da so njene pravice na ozemlju, razdeljenem z londonsko spomenico, večje, kot so pravice Jugoslavije.
Do zadnjih stališč italijanske vlade je sprejel stališče tudi izvršni svet sabora Hrvatske, ki med drugim pravi, da je ravnanje italijanske vlade v nasprotju z napori v Evropi, da se zgradi sistem varnosti, miru in sodelovanja na načelih nevmešavania, teritorialne celovitosti in nedotakljivosti meja.
BONN, 21. — Britanski zunanji minister James Callaghan je prispel popoldne v Bonn ter se je takoj sestal z zveznim kanclerjem Willyjem Brandtom. Zvečer bo Callaghan, ki je to njegovo prvo potovanje v svojstvu zunanjega ministra nove britanske vlade, gost na večerji, ki jo je priredil njemu v čast zahodnonemški zunanji minister Walter Scheel.
Dokončno arhiviran postopek proti poslancem v zvezi s petrolejskim škandalom
RIM, 21. — Sklep, ki ga je sprejela komisija, ki proučuje petrolejski škandal in s katerim je arhi-
Kissinger o odnosih med ZDA in Evropo
NEW YORK, 21. — V tiskovni konferenci, ki jo je imel tri dni pred odhodom v Sovjetsko zvezo, kjer bo imel pogovore za pripravo potovanja ameriškega predsednika v Moskvo, je ameriški zunanji minister Henry Kissinger zavrnil domnevo, da je Nixon odložil svoj obisk v Evropi in v SZ zaradi možnosti, da ga odstavijo. Državni tajnik je poudaril, da s predsednikom načrtujeta ameriško zunanjo politiko na osnovi mednarodnih interesov ZDA, ne da bi se pri tem menila za notranja politična vprašanja, s katerimi se mora Nixon spoprijemati
Kissinger je izrazil mnenje, da zadnje kritike, ki jih je izrazil ameriški predsednik na račun svojih evropskih zaveznikov, niso bistveno skalile odnosov med ZDA in EGS. Dejal je, da Združene države nočejo vplivati na politiko zahodne Evrope, je pa izrazil mnenje, da se morajo Evropejci posvetovati z ZDA vsakokrat ko sprejmejo take ukrepe, ki bi lahko vplivali na atlantsko zvezo. Prav to, je izjavil Kissinger, je bil primer zadnjih enostranskih sporazumov med vladami EGS in arabskimi državami v zvezi s petrolejskim vprašanjem. S tem v zvezi je demantiral govorice, češ da se je EGS posvetovala z Washingtonom. Noben predstavnik E GS se ni oglasil v Washingtonu, da bi kogarkoli obvestil, je izjavil ameriški državni tajnik.
Kar zadeva odnose med ZDA in SZ je ameriški zunanji minister dejal, da sta obe državi po enem letu pogajanj rešili nekatera nasprotja v zvezi s tehničnim jezikom in da so sedaj na dnevnem redu konkretna vprašanja. Kot znano je Nixon večkrat izrazil upanje, da bodo podpisali sporazum s Sovjetsko zvezo za časa njegovega obiska v Moskvi.
Na poti v sovjetsko glavno mesto se bo Kissinger ustavil v Bonnu, kjer se bo sestal z nemškim zunanjim ministrom Scheelom. s katerim bo obnovil pogovore ZDA — EGS. Po mnenju opazovalcev bo takrat obravnaval s svojim zahodnonemškim kolegom vsa nerešena vprašanja, ki so se zadnje čase pojavila med Wa-sliingtonom in evropsko skupnostjo.
udarec osnovam takšnega sosedskega sodelovanja. Kakršenkoli poskus oživljanja iluzij o nekakšni preostali suverenosti Italije nad katerimkoli delom jugoslovanskega ozemlja ne more pomeniti česa drugega, kot grob poseg v suverenost in ozemeljsko nedotakljivost SFRJ. S takšnim ravnanjem italijanska uradna politika prevzema teže revanšislič-nih in reakcionarnih krogov Italije.
Izvršni svet SR Slovenije odločno zavrača kakršenkoli poskus pravnega «žongliranja», s katerim skuša Italija dokazati, da so njene pravice na ozemlju, razdeljenem z londonsko spomenico med obe državi, večje, kot so pravice Jugoslavije. Stališče, ki ga italijanska vlada izraža v svojih notah, ne pomeni zgolj poskus revizije londonskega dogovora, temveč tudi mirovne pogodbe same. S tem pA ruši temelje, na katerih slonita mir in stabilnost v tem delu Evrope. Takšen postopek brez dvoma sodi v okvir sedanjih aktivnosti mednarodnih reakcionarnih in protidemokratičnih sil, ki jih moti neuvrščena in aktivno angažirana nolitika SFRJ za demokratizacijo mednarodnih odnosov.
Ravnanje italijanske vlade je razburilo slovensko in jugoslovansko javnost, ki je brez dvoumljenja pokazala in izrazila svojo odločno pripravljenost, da ne bo nikomur dopustila posegati v našo neodvisnost, suverenost in ozemeljsko nedotaklii-vost. Prepričani smo, da bodo takšna pravična stališča, vraščena v samoupravni skupnosti jugoslovan skih narodov in narodnosti sprejeta z razumevanjem in podporo tudi pri tistih demokratičnih naprednih in miroljubnih silah v svetu, ki se prav v zadnjem času odločno zavzemajo za odpravo preostalih žarišč napetosti ter za vzpostavitev odnosov na načelih enakopravnosti in miroljubnega sožitia.
DRAGO KOŠMRLJ « « *
ZAGREB, 21. — Izvršni svet sabora Hrvaške ugotavlja, da italijanska vlada s politiko prisvajanja iredentističnih stališč samo škodljivo vpliva na vse, kar je bilo doslej pozitivnega doseženo v odnosih med obema državama, to je, da vnese nerazumevanje in nezaupanje med narodi. Izvršni svet sabora Hrvaške prav tako ugotavlja, da je ravnanje italijanske vlade v nasprotju z napori v Evropi, da se zgradi sistem miru, varnosti in sodelovanja na temeljih načela nevme-šavanja. spoštovanja suverenosti in teritorialne celovitosti vseh evropskih držav in nedotakljivosti meja.
Predsednik sveta sindikatov Jugoslavije Dušan Petrovič je danes v pismu italijanskim sindikatom o-pozoril na iredentistično stališče italijanske vlade in izrazil prepričanje, da italijanski delavci in sindikati ne podpirajo stališč in sil, katerih izraz je nota italijanske vlade z dne 11. marca. Predsednik sveta zveze sindikatov Jugoslavije izraža prepričanje, da je preteklost naučila delavski razred, da se mora solidarno zoperstaviti vsakemu podobnemu poskusu od samega začetka, kajti mir, teritorialna integriteta držav, svoboda in blagostanje delavcev in narodov v Evropi in v svetu so neločljivi. Petrovič na koncu izraža prepričanje, da italijanski in jugoslovanski sindikati skupno z drugimi naprednimi silami lahko veliko storijo, če se odločno zoperstavijo vsem iredentističnim napadom.
BOŽO BOŽIC
BRUSELJ. 21. — Belgiski kralj Baldouin je poveril Leu Tindeman-s", vodji flamskega krila social-nokrščanske stranke nalogo, da sestavi novo vlado.
Podpisan protokol med združenji novinarjev Jugoslavije in Italije
BEOGRAD, 21. — Danes so podpisali protokol med Zvezo novinarjev Jugoslavije in vsedržavno zvezo italijanskih časnikarjev, ki predvideva okrepitev sodelovanja med obema organizmoma za čimboljše spoznavanje med obema narodoma. Za italijansko stran je protokol podpisal vsedržavni tajnik Luciano Ce-schia, v imenu jugoslovanskih novinarjev pa Dragan Vukobratovič. Protokol tudi predvideva izmenjavo novinarjev med uredništvi italijanskih in jugoslovanskih časopisov ter izmenjavo delovnih skupin in specializiranih časnikarjev. V protokolu je tudi izražena želja po neposrednem sodelovanju med deželnimi časnikarskimi zvezami iz Italije in med zvezami posameznih jugoslovanskih republik, kar so v zadnjih letih že uresničili predstavniki Društva novinarjev Slovenije in časnikarskega združenja Furlanije - Julijske krajine.
PARIZ, 21. — Prvi tajnik francoske socialistične stranke Francois Mitterrand bo obiskal Sovjetsko zvezo od 23. do 30. aprila. Vodil bo delegacijo francoskih socialistov, ki bo obiskala Leningrad, Novosibirsk in Moskvo, kjer jo bo sprejel generalni tajnik sovjetske partij« Brežnjev.
TRŽAŠKI DNEVNIK
' 'V
POD VPLIVOM RAZNIH DEJAVNIKOV
Lesno skladišče pod Skednjem po daljšem času zopet natrpano
Lei se ponovno uveljavlja namesto plastike - Prva pošiljka ruske borovine za zalogo neapeljske družbe
V	tržaški lesni trgovini je v zadnjih tednih po daljšem času ponovno zavel veter preudarnega optimizma. Statistike sicer še ne kažejo, da bi se promet z lesom bistveno spremenil v primeri s prejšnjimi leti, kaže pa, da bo leto 1971 prineslo večji razmah na tem področju. Podatki za zadnja leta kažejo, da je promet z lesom v luki beležil naslednji razvoj: leta 1968 119.649 ton, leta 1969 107.926, leta 1970 142 tisoč 887, leta 1971 122.294, leta 1972 101.842 in leta 1973 113.248 ton.
V	zadnjem času se je dovoz lesa iz čezmorja in iz zaledja občutno povečal, tako da so s pošiljkami zapolnili celotno lesno skladišče pod Škednjem, več pošiljk pa so razmestili tudi drugod v luki. Na nenadno in deloma nepričakovano poživitev lesne trgovine čez našo luko vpliva več dejavnikov, med katerimi omenjajo lesni trgovci zlasti pomiritev na Bližnjem vzhodu, splošno naraščanje povpraševanja (kljub visoki ceni surovine) in ustvarjanje novih zalog v prepričanju, da bo petrolejska kriza zavrla proizvodnjo plastičnih mas in zlasti ustrezne embalaže. Lesna trgovina je živahnejša tudi v jugoslovanskih pristaniščih, tako da prihajajo k nam tudi pošiljke, ki bi bile sicer namenjene v Koper ali na Reko, pošiljke rezanega lesa iz zaledja pa so se začele kopičiti celo v Pulju. Dovoz hlodovine iz čezmorja je lani v Kopru dosegel 62.853 ton, od tega pa je bilo v tranzitu za Italijo 28.581 ton blaga.
Eksotičen les prihaja na Jadran predvsem iz Indonezije, Afrike in Amerike, rezan les pa iz Avstrije, Sovjetske zveze in iz drugih zalednih držav. Sovjetske zveza je lani izvozila približno 8 milijonov kub. metrov lesa, v letošnjem letu pa naj bi dobave tujim tržiščem presegle 8,5 milijona kub. metrov. Avstrija tudi pospešuje izvoz rezanega lesa: njen tranzit čez tržaško luko je lani dosegel 47.399 kub. metrov, medtem ko je znašal leto poprej 30.592 kub. metrov, avstrijski tranzit čez jugoslovanske luke pa je lani znašal 107.883 kub. metrov, medtem ko je znašal leto poprej 68.968 kub. metrov.
V	Trstu pričakujejo, da se bo lesna trgovina še bolj razgibala, ko bo začel prihajati na tržišče les spomladanske proizvodnje, še večji razmah pa naj bi zabeležili po ponovnem odprtju Sueškega prekopa. Vprašanje pa je, v kakšni meri bodo luške naprave lahko vzdržale nov pritisk, saj je lesno skladišče kakor omenjeno že zdaj prenatrpano z blagom.
V	zvezi s tem naj omenimo še pobudo neapeljske delniške družbe «Rosa - Legno Sud», ki je pred časom zaprosila vodstvo tržaške luke za 20.000 kv. metrov skladiščnega prostora pod Škednjem. Na tej površini bodo postavili vrsto lop in potrebno tehnično opremo ter uredili posebno zalogo rezanega lesa, za sedaj ruskega izvora. Družba namerava naložiti v Trstu približno 800 milijonov lir, ruski les pa bo dobavljala italijanskim potrošnikom iz Milana, Turina in sploh iz severne Italije. V zalogo je pred časom prispela prva pošiljka sovjetskega lesa: posebna ladja za prevažanje tega blaga (timber-carrier) «š. Pu-dovkin» je pripeljala 4.700 kub. metrov rezane borovine. ki jo je vkrca la v luki Novorosisk. Pošiljko so raztovorili v treh dneh, nakar je ladja odplula ponovno na Črno morje. V kratkem bodo prispele še druge pošiljke ruskega lesa za zalogo neapeljske družbe, ki računa na letni promet 40-50.000 kub. metrov surovine.
udari, da je treba plinsko službo še okrepiti, saj ima dandanes posebne naloge zaradi energetske krize.
Nadalje so izrazili nezadovoljstvo zaradi sicer nepotrjenih vesti o tem, kako nameravajo v Trstu razdeliti ACEGAT na dva dela. Govori se namreč o oblikovanju konzorcijev, na upravni ravni, med občino in pokrajino, oziroma o možnosti enotnega konzorcija — samo administrativnega značaja — za prevoze, električno energijo, plin in vodo.
Giuricin je sindikalistom zagotovil, da bo občinska uprava vsekakor iskala možnost sporazuma z osebjem preden bo storjen katerikoli korak na tej poti.
OB ODPRTJU RIŽARNE
Predsednik Leone junija v Trstu
Pod predsedstvom podžupana Giu-ricina se je včeraj sestal občinski odbor. Spaccini je bil odsoten, ker je na zasedanju neke komisije EGS pri Frankfurtu.
Odbor je med drugim razpravljal o proslavah 25. aprila, ob obletnici zmage italijanskega odporništva. Vrhunec proslav bo odprtje narodnega muzeja v Rižarni, v juniju, ko bo prisoten sam predsednik republike Giovanni Leone.
Na dan 25. aprila bodo predstavniki občinskega odbora položili vence pred spomenike padlim antifašistom, nato pa se bodo udeležili proslave v Rižarni.
Odposlanstvo osebja plinske družbe ACEGAT pri podžupanu Giuricinu
Odposlanstvo sindikalnih aktivi stov osebja tržaškega ACEGAT, ki skrbi za plinski sektor, je včeraj zahtevalo in doseglo srečanje na županstvu. Sindikalne delegate je sprejel, v odsotnosti župana Spacci nija, podžupan Gianni Giuricin.
Njemu so sindikalisti obrazložili najprej nezadovoljstvo zaradi zavlačevanja pogajanj za obnovo delovne pogodbe. Osebje plinske službe ACEGAT zahteva, naj občinska
pokrajinskih higienskih laboratorijev. Tema kongresa je bila «onesnaženje prehrane od proizvajalca do potrošnika». Kongres se je zaključil z okroglo mizo o vprašanju izplak v obmorskih mestih. Danes bodo izvolili novo vodstvo združenja.
ČAKAJOČ NA VLAK...
• Urad za stike z občinstvom pn tržaški finančni intendanci sporoča da je ministrstvo za finance odredilo naj se zaradi naraščajoče cene zla ta dovoljena vrednost zlatih žetonov ki se delijo pri raznih nagradnih na tečajih, poveča s sedanjega maksi murna 10.000 na 20.000 lir po kosu Vsa druga pravila, ki urejajo tovrst ne natečaje in ki izhajajo iz ministrske okrožnice štev. 78 z dne 19. decembra 1970, ostanejo še nadalje v veljavi.
PRVI DAN VELJAVE NOVEGA CESTNEGA ZAKONIKA
Včeraj polovico manj glob kot jih je bilo običajno
Bistvo problema jev nezadostnem številu parkirišč
Priprave za kongres PSDI
Danes bo v Sesljanu ob 20. uri zadnja predkongresna skupščina P SDI, na kateri bodo izvolili delegate za pokrajinski kongres stranke, ki bo v soboto. V PSDI je sedaj vpisanih okrog 1400 članov.
Kongres bo tokrat za zaprtimi vrati, kar je razumljivo, saj so mnenja zelo ostro ločena, zlasti v zvezi s številnimi sporočili o sodnih postopkih, ki so jih prejeli člani stranke. Kot je znano, se kongres uradno vrši na osnovi enotnega poročila tajnika, dejansko pa obstajata dve struji.
Zaključen kongres pokrajinskih kemikov
Po treh dneh zasedanja se je včeraj zaključil v hotelu ENALC državni kongres združenja kemikov 1 zakona.
......................
ZASEDANJE SVETA SLOVENSKE SKUPNOSTI
Za dosledno spoštovanje londonskega sporazuma
Svet je razpravljal tudi o manjšinski konferenci, Nabrežini in referendumu
Prvi dan veljavnosti novega cestnega zakonika je potekal za večino tržaških	voznikov	brez spre-
memb, saj so bili občinski redarji uvidevni in	so	se	poslužili pred-
vsem sistema prepričevanja ter so le poredkoma segli po blokih za globe. Običajno so redarji v Trstu dali vsak dan od 600 do 650 glob, tokrat	pa	so	jih	od polnoči
do 14. ure,	po	še	ne	povsem u-
radnih, vendar zanesljivih podatkih, okrog 120-130, kasneje pa še prav toliko. Poveljstvo občinske policije in občinska uprava se pač zavedata, da je bil zakon objavljen šele pred dvema dnevoma, da ga zato ne poznajo dovolj, povrh pa je glede nekaterih norm nekoliko zapleten.
To pa seveda nikakor ne pomeni, da glob ni bilo in da jih ne bo v prihodnjih dneh. Zakon je treba izvajati in to je v nekaterih primerih tudi zelo resna obveza. Preteklo noč so, na primer, občinski redarji ustavili in krepko kaznovali nekatere avtomobiliste, ki so ponoči divjali po središču mesta kljub rdečim semaforom. V takih primerih gre seveda za grobo kršitev
Občinski redarji ne prejemajo od glob nobenih odstotkov, niti nimajo določenega števila glob. Izjema so le fiskalni prekrški (takse za radio, šoferske izkaznice in prometna taksa) za katere prejemajo od finančnega nadzorništva malenkostni prispevek.
Danes bodo znani dokončni uradni podatki o številu glob, ki so jih včeraj dali občinski redarji. Povsem prav je, da so, še zlasti v sedanjem prehodnem razdobju, redarji še posebej taktni in da ne segajo takoj po svinčniku. To še zlasti, ker so nove globe precej slane in bodo težko prizadele predvsem tiste, ki lahko računajo samo na redne dohodke od dela. Pač pa bistvo vprašanja ni v globah, niti v upravnih ukrepih, temveč v zadostnem številu parkirnih prostorov, ki jih v Trstu ni dovolj in ki jih tudi z novimi globami ne bo več. To vprašanje pa terja rešitve in dosledno načrtno delo občine ter drugih organov.
Prometna policija in karabinjef-ji včeraj niso posebno občutili «novega režima» glob, ker imajo zelo malo opravka s prekrški pri parkiranju, ki so seveda glavni vir glob mestnih redarjev. Prometna policija je naprtila, kot skoraj vsak dan, 25 glob, karabinjerji pa izjemoma nobene.
uprava brani na vsedržavni ravni njihove interese in še posebej po-
..............
Svet Slovenske skupnosti, ki je zasedal 20. marca letos, je posvetil posebno pozornost mednarodni konferenci o narodnih manjšinah, rešitvi krize devinsko - nabrežinskega odbora, vprašanju bližnjega referenduma ter stališču italijanske vlade do londonskega sporazuma. O teh problemih so člani sveta, ki so se zbrali pod predsedstvom dr. Hareja temeljito diskutirali. V razgovor so po uvodnem poročilu tajnika dr. Štoke posegli skoraj vsi prisotni člani.
V zvezi z mednarodno konferenco o manjšinah, ki bo skoro gotovo od 3. do 7. junija letos v Trstu, so prisotni poudarili nujnost globalne in u-činkovite prisotnosti slovenske skupnosti, ki naj strokovnjake in predstavnike evropskih manjšin temeljito in objektivno seznani s problematiko slovenske narodne skupnosti v deželi Furlaniji - Julijski Benečiji. Svet je izrazil prepričanje, da bodo iz junijske konference izšle konkretne smernice za pravično rešitev vseh nerešenih vprašanj Slovencev v Italiji.
O stanju v devinsko - nabrežinski občini je poročal podrobneje A. Terčon, ki je razčlenil program novega
Tudi včeraj »o uslužbenci avtonomne dežele Furlanije - Julijske krajine ilavkali, ker zahtevajo zase enake pogoje kot za osebje dežel z navadnim statutom, ki so bile ustanovljene pozneje. Vse kaže, da deželna vlada te zahteve zavrača. Stavka je popolnoma ohromila dejavnost de-Na sliki lepaki pred sedežem deželnega odbora v Carduccijevi ulici
telnih organov.
odbora, kateremu načeluje slovenski župan dr. Legiša. Poročal je o gradnji novega kulturnega doma v Nabrežini, ki bo nedvomno velika pridobitev za občane; govoril je o regulacijskem načrtu in o nujnosti, da se vasi devinsko - nabrežinske občine razvijajo v skladu s potrebami prebivalstva in splošnimi zahtevami slovenske narodne skupnosti po ohranitvi svojega narodnostnega sestava. Svet je obžaloval dejstvo, da se je italijanska socialistična stranka eno leto pred zaključkom mandatne dobe občinskega sveta umaknila iz občinskega odbora in prepustila vso težo odgovornosti in dela ostalim strankam levega centra. Slovenska skupnost bo v devinsko - nabrežinski občini napela vse sile — kot je storila tudi doslej — za pravično rešitev vseh odprtih vprašanj in za ohranitev narodnostnega lica te občine.
Svet Slovenske skupnosti je raz pravljal nato o bližnjem referendumu, to je o ljudskem glasovanju, ki bo odločilo, ali naj se sedanji zakon o razporoki ohrani ali ukine. Svet je sklenil priporočiti članom in somišljenikom slovenske skupnosti. naj se ob maiskem ljudskem glasovanju odločijo po vesti In prepričanju. Izrazil je tudi željo, da bi problem referenduma ne razdvajal Slovencev v zamejstvu in ne dajal povoda za medsebojne napade ali za grobo politično propagando. Vprašanje referenduma, oz. razpo-roke je po mnenju članov sveta slovenske skupnosti stvar vesti vsakega posameznika in ne bi smelo postati predmet ozkih političnih in strankarskih ciljev.
Na koncu se je svet Slovenske skupnosti dotaknil tudi vprašanja italijansko - jugoslovanskih odnosov, ki so zadnje dneve stopili v ospredje mednarodnega zanimanja. Svet je ugotovil, da se je italijansko zunanje ministrstvo s posebno noto zavzelo za zvesto in natančno izpolnjevanje določil londonske spomenice. Ker vsebuje spomenica določila za rešitev vseh vprašanj Slovencev na Tržaškem, pričakuje svet Slovenske skupnosti, da bo italijanska vlada izpolnila vse obveznosti, ki zadevajo zaščito narodnih in eko nomskih pravic tržaških Slovencev. Svet Slovenske skupnosti meni, da je že skrajni čas, da se pravice Slovencev, ki so zapisane v londonski spomenici, tudi konkretno in i učinkovito uresničijo.
Shod upokojencev pri Sv. Jakobu
Danes popoldne, ob 16. uri. bo na sedežu delavskega krožka v Ulici San Zenone pri Sv. Jakobu shod upokojencev, na katerem bo govor o nadaljnjem boju za izboljšanje pokojninskega sistema. Še posebej vabijo organizatorji upokojence šentjakobskega okraja, naj se shoda polnoštevilno udeležijo. Govorila bosta deželni tajnik federacije upokojencev Antonio Gattonar in tajnik šentjakobske sekcije sindikata upokojencev CGIL Umberto Lussi.
Nadzorna služba higienskega urada
Prejšnjega meseca februarja je občinska nadzorna služba higienskega komisariata pregledala 2.836 lokalov, v katerih proizvajajo, hranijo in prodajajo živila in pijače. Med pregledi so vzeli 136 vzorcev blaga in jih poslali 88 na analizo v kemični laboratorij higienskega urada, 46 na analizo v zdravstveno-mikrografski laboratorij istega urada, 2 vzorca pa so poslali na analize državnemu zavodu za riž. Pri pregledih so posvetili največjo pozornost tistim živilom in pijačam, ki se hitro skvarijo.
Tehnično osebje nadzorne službe je tudi izvedlo 221 pregledov tal
in okolja, med katerimi tudi 53 pregledov stanovanj, za katera je potrebno dovoljenje higienskega urada.
Končno so še prijavili sodni oblasti 2 prekrška higienskega pravilnika in 5 prekrškov pri peki kruha.
• Drevi se sestaneta v mestu dve rajonski konzulti. šentjakobska bo razpravljala o stikih z mladinskimi organizacijami ter urbanistiki, kon-zulta za področje Stare mitnice pa o gospodarskih vprašanjih, šolstvu in športu.
• Na pobudo sekcije «Pratolongo»
bo drevi ob 20.30 na sedežu KPI v Ulici dello Scoglio 197 javno zborovanje, na katerem bo senator Silvano Bacicchi govoril na temo: «Gospodarska kriza v Italiji in vprašanje referenduma».
• Pokrajinski odbor proti fašizmu
in zatiranju je na svoji zadnji seji odobril protestno izjavo proti zločinskemu umoru z garoto španskega a-narhista Anticha Puiga. Odbor je zahteval, naj se v Španiji preneha z mučenjem in pobijanjem protifašis-tov in naj se osvobodi vse politične jetnike.
Včeraj so ves dan stavkali železničarji tržaškega okrožja. S stavko so hoteli opozoriti javno mnenje in pristojno oblast na že kronično pomanjkanje osebja, zaradi katerega ne morejo nuditi potnikom in blagovnemu tranzitu ustreznih storitev, delo pa je otežkočeno z nadurami. Zaradi stavke je večje število potnikov moralo čakati dolge ure na nadomestne avtobuse do Benetk. Mednarodni vlaki, med katerimi tudi potniški vlak iz Moskve in držav vzhodne Evrope, so se ustavili v Sežani. Tu so potniki počakali na konec stavka drugi pa so z avtobusi potovali do Benetk, od koder so bile redne železniške zveze.
0 Prof. Giorgio Giudici bo danes ob 19.30 govoril v krožku «Salve-mini» Corso Italia 12/11 o «škodi, ki jo povzroča potrošniška družba».
Običajni goljuf
že spet na delu
Mlado in naivno uradnico odvetniške pisarne Sblattero pje včeraj spretno ogoljufal mož, star 40-45 let. Stopil je v pisarno in dejal, da dela pri podjetju «Import-Export» v istem poslopju na Passo Goldoni 2 u vprašal po odvetniku, ki ga seveda ni bilo v pisarni. U-radnici Patrizi! Tinta iz Ul. Le-vier 8 je dejal, da bi moral zamenjati ček za 100 tisoč lir in jo je prepičal, da mu je izročila vsaj 40 tisoč lir, to je vse, kar je imela v predalih.
Sev ‘ neznani goljuf ni bil za poslen pri podjetju «Import-export». Nasprotno, včeraj zjutraj je hotel ogoljufati tudi lastnika do-djetja Emanuela Novaka iz Ul. Commerciale 101/2 z enako tehniko, vendar brez uspeha.
iiuiimiHiiuiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiUMiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiitiiiiiiMiimiiiiiiiiiiimniiiiiminii
Nove naprave v bolnišnici
V splošni bolnišnici so včeraj popoldne svečano predali svojemu namenu dva nova radiološka oddelka in dve novi operacijski dvorani. Svečanosti so se udeležili vladni komisar De Lorenzo, občinski odbornik Abate ter drugi predstavniki oblasti, goste pa je pozdravil
NiiiimiNHiiNHNNUiNiaMNniiiiiiiiiiaMiHiimniiminiiiiiNiiiiiiiiHiiiniiiiiiimmiHiiiimiiiumaiiiiiiiain
PRIŠLA JE SPET POMLAD
Ne samo koledar, tudi lepo, sončno vreme, cvetoče breskve, trobentice in vijolice so nam napovedale prihod pomladi, ki se je uradno, ali koledarsko, začela včeraj, dejansko pa precej tednov prej, saj so mandeljni cveteli že v prvi polovici februarja.
Prave zime nismo imeli, razen nekaj hladnih dni ob koncu novembra in pred tedni, ko je v hribih snežilo, po Krasu pa je sneg le za nekaj ur prekril pokrajino s tenko odejo. Dobro, da je šlo tako, sicer bi nam zlasti v mestu slaba predla zaradi pomanjkanja goriva in energetske krize.
Prišla je torej pomlad, vendar ni popolnoma izključeno, da se ne bo v aprilu vreme spet skisalo, saj se je po lepi zimi tako že zgodilo in smo 1. maja (občudovali* zasneženo pokrajino. Vendar hudega ne bo več.
Takega vremena se veselijo kmetje, ki so zelo vezani na vremenske prilike. Tako so lahko opravili precej dela na njivah in v vinogradih če bo pa še naprej toplo, bi prav prišel pomladanski dež. Dobro je tudi, pravijo kmetje, da je pred nekaj
tedni prišla ohladitev in preprečila prezgodnjo pomlad, ker bi vsaka poznejša ohladitev in slana povzročila precej škode.
Ob takem vremenu so seveda zadovoljni tudi meščani, ne samo zaradi tega, ker pač prihranijo pri gorivu in nakupu zimske obleke, ampak tudi zato, ker imajo več možnosti za izlete v naravo. Po prepovedi vožnje z avtomobili je marsikdo spet odkril, kako je prijetno in zdravo, če pustiš avto doma in greš peš po kraški gmajni. Vse kaže, da ne bo več takih ovir in prepovedi glede vožnje ob nedeljah in praznikih, marsikdo pa že dela načrte za pomladanske izlete, brez avtomobila, v bližnjo okolico, za daljše proge pa bo avto le sredstvo, da se prej pride na izbrani kraj.
Izletnikom toplo priporočamo naj spoštujejo naravo, kmetov trud in tujo lastnino, naj skrbno pazijo, da ne povzročijo požarov, naj ne puščajo po travnikih in pašnikih steklenic, konzervnih škatel in drugih odpadkov. Naj bodo kulturni in naj tudi na druge vplivajo, da bodo zna U ceniti in spoštovati naravo.
predsednik bolnišnice odv. Morge-ra, ki se je še posebej zahvalil predsedniku tržaške hranilnice odv. Terpinu za darilo, ki pomeni nov korak k modemi opremi tržaške bolnišnice. Nova rentgenska naprava je urejena na tak način, da zdravnik ni več v istem prostoru, temveč proučuje sliko na televizij skem zaslonu, zaradi česar ni več izpostavljen nevarnemu žarčenju, Še zlasti je zanimiva naprava za zelo precizno globinsko slikanje. Prav tako sta izredno moderni obe operacijski dvorani, prva je za potrebe zelo preciznih posegov zlasti v glavi, druga pa je opremljena z umetnimi plučmi in umetnim srcem, tako da so možni dolgotrajnejši posegi na teh organih.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
EDUARDO DE FILIPPO
BOŽIČ PRI CUPIELLOVIH
Prevod: Lelja Rehar Scena: Demetrij Cej Kostumi: Anja Dolenčeva Režija: JOŽE BABIČ
Danes, 22. marca ob 16. uri ABONMA RED H
Gledališča
STALNO SLOVENSKO
GLEDALIŠČE V TRSTU
— Kulturni dom
Danes, 22. t.m. ob 16. uri Eduardo de Filippo «Božič pri Cupiel-lovih* — abonma red H.
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Drevi ob 20. uri premiera Bellinije-ve opere «Capuleti in Montecchi». Dirigent Bruno Bartoletti.
V	glavnih vlogah Julije in Romea bosta nastopila Katja Ricciarelli in Veriano Luchetti, v ostalih pa Giorgio Casellato Lamberti, Antonio Sal-vadori in Mario Rinaudo. Vstopnice so na razpolago pri gledališki blagajni.
AVDITORIJ
Drevi ob 20. uri bo v okviru ciklusa «Teatro oggi» premiera abonmajske predstave Teatra Stabile. V režiji Furia Bordona bodo predstavili dve enodejanki in sicer Itala Sveva «Terzetto spezzato» in Alcida Paoli-nija «Lezione di tiro». Predstavo bodo ponovili do nedelje, 24. t.m., kasneje pa bo gledališka skupina odšla na turnejo v Istro.
LITERARNE SOBOTE
V	soboto bo v gledališču Rossetti pisatelj Giancarlo Vigorelli, katerega bo predstavil Furio Bordon, govori o «polemičnem obračunu sedanje italijanske literature».
Šolske vesti
ŠOLA GLASBENE MATICE - Da
nos, 22. t.m. bo tretja interna produkcija gojencev v dvorani «J. Gallus» z začetkom ob 20. uri. Vljudno vabljeni, vstop prost!
Včeraj-danes
Danes, PETEK, 22. marca
VASILIJ
Sonce vzide ob 6.05 in zatone ob 18.19 — Dolžina dneva 12.14 — Luna vzide ob 5.03 in zatone ob 17.09.
Jutri, SOBOTA, 23. marca SLAVA
Vreme včeraj: najvišja temperatura 15,8 stopinje, najnižja 9,4 stopinje, ob 19. uri 14,8 stopinje, zračni pritisk 1022,9 mb rahlo narašča, veter 2 km na uro vzhedni-severovzhodm, vlaga 72 odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 10,8 stopinje.
Dne 21. marca 1974 se je v Trstu rodilo 18 otrok, umrlo pa je 17 oseb.
UMRLI SO: 90-letna Carmela Bon-tempo, 72-letni Eugenio Damiani, 79-letni Carlo Fiorio, 68-letni Carlo Fregare, 86-letni Giovanni Battista Spagnoli, 77-letni Remigio Ferrui, 82-letni Enrico Bevilacqua, 62-letni Lino Vlahor, 73-letna Olfa Tedeschi vd. Sferza, 86-letna Anna Kutin vd. Milani, 80 letni Teobaldo Tommasi, 68-letni Emilio De Giorgio, 83-letna Linda Michel: vd. Fabris, 68-letna Giulia Derin vd. Prelz, 78-letna Anna Dessardo vd. Girardi, 77-letna Valeria Passa ir. 77-letna Fortunata Gani por. Romano.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 14. ure)
A. Barbo, Trg Garibaldi 4; Godina, AllTgea, Ul. Ginnastica 6; Chiari -Grotti, Ul. Tor. S. Piero 2.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All'Alabarda, Istrska ulica 7: de Leitenburg, Trg S. Giovanni 5; Al S. Andrea. Trg Venezia 2.
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228 124); Bazovica Itel 226 165): Opčine (tel. 211-001); Pro sek (tel. 225 141); Božje polje -Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 200 121); Šešljem (tel. 209-197) : Žav (je (tel. 231-137); Milje (teL 271 124),
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE. TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - UL F FILZI 10 n. 08-101. 38-045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	640,—
Funt iierling	1515,—
Švicarski frank	210,—
Francoski frank	139,—
Nemška marka	248.—
Avstrijski šiling	34,—
Dinari dabali	39,—
drobni	39,—
MENJALNICA
irseA tujih valut
Z udarcem ga je napadalec zbil po stopnicah podzemskega prehoda
Pozno zvečer se je po še nepojasnjenem napadu v podzemskem prehodu za pešce pred tržaško postajo moral zateči v bolnišnico 62-letni upokojenec Angelo Čermelj, ki stanuje v Ul. Orlandini 30 pri Sv. Jakobu.
Verjetno se je vračal domov, pa je zavil po prehodu h končni postaji avtobusa št. 1, ko ga je neznanec napadel. Po prvih podatkih, ki smo jih izvedeli, ga je močan udarec vrgel po stopnicah, da je padel in si prelomil stegnenico in verjetno še koleno leve noge. Z rešilcem so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga ob 23. uri sprejeli na ortopedski oddelek s prognozo okrevanja v 40 dneh.
Tu so najprej mislili, da je moški sam padel po stopnicah, kot sam zatrjuje, pozneje pa so ugotovili, da ga je nekdo udaril in je zato izgubil ravnotežje. Policija zadevo sedaj preiskuje.
Med delom v GMT mu je ležaj padel na roko
V tovarni GMT se je sinoči ranil 32-letni mehanik Bruno Morrison iz Ul. Galilei 6. Med delom mu je padel na roko kroglični ležaj velikega ladijskega motorja. V bolnišnico so ga odpeljali s tovarniškim rešilnim vozom. Tu so mu u-gotovili poškodbe na sredincih o-beh rok, tako da se bo moral zdraviti mesec dni.
SPD IGO GRUDEN iz Nabrežine
priredi v nedeljo, 24. marca, ob 17. uri v društveni dvorani
SLOVENSKI KULTURNI VEČER
Spored: recitacije, glasbene točke, nastop domačega pevskega zbora, Stanko Kosmina pa bo govoril o slovenski materi, njenemu pomenu in njeni nalogi. Vljudno vabljeni!
Kino
La Cappella Underground 19.00—21.00 «La casa sulle scogliere». Režiser Lewis Alien. Fantastični film.
Nazionale 16.00 «2001, Odissea nello spazio». Barvni film.
Excelsior 16.00 «Il viaggio». Barvni film z Sophio Loren in Richardom Burtonom.
Grattacielo 16.00 «La governante». Martine Brochard, Turi Ferro, A-gostina Belli. Barvni film.
Fenice 15.00~22.00 «Una 44 magnum per l’ispettore Callaghan».
Eden oh 16.00 «Peccato veniale». Barvni film. Igrajo Laura Antonel-li, Lilla Brignone, Alessandro Mo-mu, Lino Toffolo. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Rit/. 16.00 «Il dormiglione». Zabavni film. Igrata Woody Alien in Diane Keaton. Barvni film.
Aurora 16.30 «Amarcord». Barvni film. Igrata Anouk Aimèe, Ciccio In-grassia.
Capito! 16.30 «Papillon». V glavni vlogi Steve McQueen. Barvni film.
Cristallo 16.30 «Polvere di stelle». Monica Vitti, Alberto Sordi. Barvni film.
Impero 16.30 Walt Disneyev film: «Narmi, il figlio della giungla». Barvni film.
Filodrammatico 16.30—22.00 «La casa delle bambole crudeli». Igra Sandra Julien. Prepovedano mladim' pod 18. letom.
Moderno 16.00 «D mio nome è nessuno». Terence Hill in Henry Fonda. Barvni film.
Ideale 15 00 «Arrivano Diango e San-tana... è la fine!» Hunt Powers, Simone Blondel. Western v barvah.
Vittorio Veneto 16.30 «Torino nera». Andrea Balestri in Domenico Santoro.
Abbazia 16.00 «Laser X operazione uomo». M. Peach in B. Haliday. Barvni fibn.
Astra 16.30 «Il tuo vizio è una stanza chiusa e solo io ne ho la chiave». E. Fenech in L. Pistilli. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Radio 16.00 «Imputazione di omicidio per uno studente». Massimo Ranieri in Martin Balsam. Barvni film.
Razstave
V	Tržaški knjigarni razstavlja Ljubica Ščuka - Savemik akvarele z gorsko motiviko in rožami. Razstava bo trajala do konca marca.
V	galeriji «Forum» na Ul. Coroneo 1, je odprl razstavo svojih del jugoslovanski slikar Edo Murtič.
V	galeriji Tommaseo v Ul. Canal Piccolo 2, je odprl razstavo svojih serigrafij, temper in stenskih preprog tržaški umetnik Ennio Steidler.
Irena Žerjal in Miha Renko razstavljata v Baragovem domu v Ric-manjih tuše in akvarele. Razstava bo odprta do konca marca od 16. do 20. ure.
Do zadnjega tega meseca bo v krožku «Il Carso», v Ul. Mazzini, razstavljal svoja dela Pietro Grek.
Jutri, 23. t. m. bo v galeriji Tergeste odprl razstavo svojih del slikar Silvano Delise, ki bo razstavljal do 5. aprila.
V	galeriji Cartesius so občinstvu na ogled risbe in gvaši tržaškega slikarja Marina Sormanija, jutri pa bo v isti galeriji odprl razstavo svojih del Stefan Pazmandy, ki bo razstavljal do 4. aprila.
Jutri bo v prostorih Centro Friulano Arti Plastiche v Vidmu, v Ul. Springer 14 odprl razstavo svojih del tržaški slikar prof. Avgust Černigoj.
Izleti
SPDT obvešča, da je odhod za izlet na Učko, ki bo v nedeljo 24, t.m., ob 8. uri izpred sodnjiske palače (Foro Ulpiano). Za planince hrana v nahrbtniku.
Slovensko prosvetno društvo Tabor
priredi v nedeljo. 24. t. m., izlet v Dobrovo. Izlet je v sklopu pevskega zbora Tabor, ki ob tej priliki nastopa v Dobrovem na reviji «Primorska poje». Ogled vinske kleti. Odhod z Opčin izpred prosvetnega doma ob 8. uri. Vpisovanje v trgovini pohištva Renar.
Razna obvestila
Občinska uprava občine Zgonik vabi vaščane iz Repnica, da se udeležijo srečanja, ki bo v vaški gostilni danes, 22. t.m. ob 20. uri.
Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti — V soboto 23. t.m. ob 19.15 bo vse ljubitelje glasbe zabaval ansambel Iga Radoviča.
Prosveta
SPD «Tabor - Opčine — Mladinski dramski odsek uprizori v soboto, 23. t.m. ob 20.30 in v nedeljo ,24. t.m. ob 16. uri v Prosvetnem domu na Opčinah mladinsko igro «Sneguljčica». Nastopa 25 mladih igralcev v režiji Marka Sosiča, Vabljeni!
SPD Tabor z Opčin vabi članstvo na redni občni zbor, ki bo v sredo, 27. t.m. ob 20. uri v Prosvetnem domu.
Prispevki
Ob deseti obletnici smrti nepozabnega Klavdija darujeta teta Marta in stric Rafael Kocijan 5.000 lir za doprsni kip Primoža Trubarja v oa-novni šoli v Bazovici.
GORIŠKI DNEVNIK
VAS POTREBUJE SMOTRNO UREJEN 50LSKI CENTER
Drevi na Proseku sestanek za razporeditev šol v Križu
Za srečanje je dala pobudo konzulta - Poleg staršev se ga bodo udeležili tudi predstavniki občinske uprave
Na Proseku se drevi sestane rajonska konzulta. Seje se bodo udeležili, poleg rajonskih svetovalcev, tudi predstavniki občinskega odbora z odbornico za šolstvo Luciano Bennijevo in pristojnimi funkcionarji, predstavniki staršev kriških o-trok, ki obiskujejo slovenske in i-talijanske šole.
Na dnevnem redu je sicer zapleteno vprašanje ureditve šolskega centra, ki ga predvideva petletni načrt tržaške občine. Ta načrt, ki so ga občinski svetovalci odobrili pred nekaj meseci, predvideva pomembno investicijo za izgradnjo slovenskega šolskega centra. V tem šolskem centru naj bi bile združene, poleg o-snovne in srednje šole, tudi otroški vrtec in telovadnica. Tako bi vse te šolske strukture imele na razpolago dovolj prostorov za pedagoško in didaktično dejavnost z najsodobnejšimi metodami, morda z integriranjem pouka s popoldanskimi lekcijami, uporabo telovadnice za prireditve in podobno. Prva naložba naj bi zadevala izgradnjo novega otroškega vrtca, nato pa ureditev telovadnice.
Do tod sklep občinskega sveta, ki je v bistvu pozitiven, saj sledi načelom šolske reforme in zadnjih navodil šolskega ministrstva o «šolskih okrožjih», v katerih naj se — s prihodnjim šolskim letom — uvedejo nove oblike sodelovanja med šolo, javno oblastjo, starši in družbenimi dejavniki kraja, v katerem tak šolski center deluje.
Vse kaže pa, da se je pred kratkim nekaj zataknilo. Starši otrok, ki obiskujejo italijanske šole v Križu, so namreč predlagali, naj bi telovadnico zgradili pri poslopju, kjer so italijanske šole. Taka rešitev bi dejansko razbila «šolski center» za Slovence. Nihče ne nasprotuje pravici, da se pri italijanski šoli uredi telovadnica ali podobni prostori, ne smn pa biti nobenega dvoma, da morajo biti strukture šolskega centra koncentrirane na enem samem mestu in na razpolago učencem, ki vanj zahajajo.
Na to zahtevo ni občinska uprava odgovorila, kaže pa, da je obstajala (in baje še obstaja) pripravljenost, da se prvotno sprejeti sklep prouči. Jasno nam mora biti, da ne gre tu za spor o eni telovadnici ali o mestu, kjer naj bo italijanska srednja šola, pač pa o tem, da terjajo načela sodobne pedagogike čimveč-jo integracijo šolskih struktur, da se ustvari navezanost otrok na šolo in prebivalstva na njeno dejavnost tako, da bo v njej na čim širši način sodelovalo.
Iskanje kompromisa bi bilo V škodo obeh narodnih skupnosti, ki živita na področju Križa: razbitje e-nega šolskega centra pa bi pomenilo objektivno škoditi tako Slovencem kot Italijanom.
Slišati je bilo tudi negodovanje zaradi kraja, kjer deluje italijanska srednja šola (Križani pravijo kraju «Pri Legi», to je na cesti, ki vodi v Nabrežino), ker je mesto nevarno za otroke, ki v šolo zahajajo. Posebno je bilo slišati negodovanje po tragični nesreči, v kateri je izgubila življenje mala Patrizia Košuta. Prepričani smo, da je dolžnost občinske uprave, da poskrbi za varnost otrok, ki zapuščajo šolo, z ustreznimi tablami, omejitvijo hitrosti avtomobilov in, če je to potrebno, z zadolžitvijo šolskega sluge (ali mestnega redarja), ki naj na cesti skrbi za varnost otrok. Nesmiselno pa bi bilo, kot so to zahtevali nekateri, naj bi italijansko srednjo šolo vselili v poslopje, kjer je slovenska.
O teh in o drugih problemih bodo torej drevi razpravljali na sestanku, ki bo na Proseku. Slovenski starši so mnenja, da je treba šolski cen-
V včerajšnjih popoldanskih urah so na Kozini spremili na zadnjo pot Marijo Mihalič - Vesno. Kdo je ne bi poznal, saj je skoraj vsa povojna leta stregla gostom kot natakarica v restavraciji Jadran na Koj zini. Doma pa je bila iz Praproc pri Podgorju, hčerka Antona Marse-tiča, po domače čopčovega. Pet o-trok je bilo pri hiši. Marija je bila druga po letih. In ko jih je mama zaradi nenadne smrti za vedno zapustila, je bila Marija stara komaj 17 let. To je bilo leta 1943 — leto, ki je tudi v njenem poznejšem življenju pomenilo nekako prelomnico, kakor je bilo za vse zavedne primorske žene, matere, fante in može, skratka za vso zatirano primorsko ljudstvo. Kljub tedanji revščini, kljub preobremenjenosti z dru-
ter čimprej urediti in da ga nikakor ne kaže razbijati. Obenem pa je prav, da se uredijo po pravici tudi problemi tamkajšnjih italijanskih šol.
Prijava dohodkov (Vanoni) za teto 1973
Kmečka zveza opozarja člane, da zapade konec marca rok za prijavo dohodkov prejšnjega leta. Še letos je treba izpolniti prijavo dohodkov na isti način kot prejšnja leta (Vammi).
Prijavo morajo izpolniti in vložiti vsi, katerih dohodki (od plač, od zemlje, od hiš itd.) presegajo 960 tisoč lir letno.
Lastniki hiš morajo prijavo izpolniti tudi če sicer njihovi dohodki ne presegajo 960.000 lir. Naj ljudi ue zavede dejstvo, da jim prijavnice ne pošljejo več na dom, ker so kljub temu podvrženi hudim globam, če bi svojih dohodkov ne prijavili.
Ozračje na drugem procesu spomladanskega zasedanja porotnega sodišča se je včeraj zelo «razgrelo»: med procesom proti trem mladim obtožencem ropa so aretirali zaradi lažnega pričevanja glavno obremenilno pričo, ki je pred sodnim zborom preklicala vse, kar je svojčas izjavila preiskovalcem, in je ozmerjala drugo obremenilno pričo. Razpravo so prekinili in se bo nadaljevala danes ob 9.30.
Pod predsedstvom dr. Corsija (stranski sodnik Ligabue, tožilec D’Onofrio, zapisničarka Mastromau-ro) se je proces pričel v odsotnosti obtoženca Maria Bortoneja starega 18 let iz Ul. S. Pasquale 101, medtem ko sta sedela na zatožni klopi 25-letiii Carlo Mattia iz Genove in 23-letni Ferruccio Tamburini iz Ul. Capodistria 36, ki je sicer zaprt v koronejskih zaporih. Obtoženi so, da so na veliki šmaren predlanskim napadli 55-letnega upokojenega policijskega podčastnika Oscarreja Plesničarja Liz Ul. Cappello 3/7. Plesničar se je tisti večer počutil slabo, zatekel se je v bar na Trgu Cavana, kjer se je onesvestil. Nekaj mladih oseb se mu je približalo in ga odvleklo proti bližnji Ul. del Fico, kjer so ga vrgli na tla in mu odnesli denarnico z osebnimi dokumenti in 30 tisoč lirami.
Preiskava dalj časa ni obrodila sadov, dokler ni lastnica bara — Lucia Caracciolo — zaupala nekemu Nataleju Minotauru, ki je že večkrat imel opravka s policijo, podrobnosti o ropu. Minotauro je vse podatke posredoval podčastnikom letečega oddelka Limeni, Sos-siju in Di Giorgiu in jih tudi pospremil do zapuščene hiše v Ul. dei Capitelli, kjer so našli ukradeno listnico.
Včeraj so najprej zaslišali Plesničarja, ki je še enkrat povedal, da se je onesvestil in da ne more spoznati napadalcev, dodal pa je še, da ga niso pretepli, pač pa samo vrgli na tla. Zatem so zaslišali Tamburinija, ki je zanikal vsakrš-
ižinskimi opravki, kot najstarejša se-Istra, je našla časa tudi za aktivno udejstvovanje v narodnoosvobodilnem gibanju. Postala je članica SKOJ že pred razsulom fašistične Italije, že spomladi leta 1943, ko so onkraj Slavnika organizirali prvo kurirsko partizansko postajo P-2. Nič kolikokrat je tvegala težavno pot čez goro, po Istri in Brkinih, da jo ne bi sovražniki prijeli z važnimi obvestili in pošto, ki je bila namenjena borcem in terenskim aktivistom NOV. Njeno tajno ime v tem sodelovanju in tudi kot sekretarka SKOJ, je bilo Vesna. In Vesna je bila zmeraj in povsod, kadar je šlo za cilje svobode in napredka.
Po osvoboditvi se je že 1947. leta zaposlila na Kozini, kot natakarica v restavraciji Jadran. Ni spremenila delovnega mesta. Po dveh letih dela na Kozini se je omožila s tedanjim uslužbencem Javne varnosti Marjanom Mihaličem. V srečnem zakonu je povila hčerki: danes 21-letno Sonjo in 19-letno Jadranko. Komaj je po dolgih letih napornega dela nekoliko lažje zadihala, v novem domu na Kozini 11/A, jo je zahrbtna bolezen spravila v bolnišnico, še pred dobrim mesecem sta z možem slavila srebrno poroko. Te dni ji je hčerka Sonja povila vnučka Marka. Kako bi ga bila vesela! Ampak kruta usoda ji je to veselje prikrajšala. Za njene zasluge je bila odlikovana kot borka in delavka z medaljo za zasluge za narod. Mož Marjan se zahvaljuje vsem, ki so ji kakor koli lajšali bolečine. Njegovemu žalovanju pa se pridružujemo tudi mi.
Dj. PLANJAVEC
Kmečka zveza tudi letos, kot običajno izpotnjuje v uradnih urah (8-14, ob četrtkih, 8-12 in 15—18) in oddaja prijave za člane. 'Esko-vine za prijavo bodo dobili pri nas (n! jim jih treba kupiti v trafikah, kjer so naprodaj), s seboj morajo pa prinesti davčne kartele za leto 1973, potrdilo delodajalca o plači v letu 1973 (če so v službi), podatke u dohodkih iz najemnin (če dajejo v najem hišo, stanovanje ali zemljišče), osebne podatke družinskih članov.
Priporočamo vsem, da prijavo opravijo pravočasno, da se izognejo gneči in čakanju zadnje dni meseca.	TAJNIŠTVO KZ
Tajništvo sindikata sporazumno s šolskim skrbnikom vabi učitelje (tudi upokojene), ki so bili v službi v šolskem letu 1954-55 in imajo za to po 6. členu zakona štev. 932 z dne 22.12.1973 pravico do retrodatacije službovanja, da naslovijo prošnjo za priznanje retrodatacije na šolsko skrbništvo do 31. marca.
no odgovornost in dodal, da ga tistega večera sploh ni bilo v baru, medtem ko je Mattia priznal, da je bil v baru do 21. ure, nato pa je odšel na vlak in ni imel pojma o napadu, dokler ga niso ujeli. Po zasliševanju agentov in tistih, ki so nudili prvo pomoč oropanemu Plesničarju, je prišla vrsta na Mino-taura.
Ta pa je zanikal vse, do zadnje besede. Nikoli ni ničesar videl in ni govoril z nikomer. Predsednik Corsi je Minotaura opomnil naj pazi, kaj govori, tožilec pa je zahteval naj ga soočijo z lastnico bara in, ko se je znašel pred njo, jo je najprej začel tikati, čeprav trdi, da je ni poznal, nato pa jo je nesramno psoval.
Podčastnik Di Giorgio je še enkrat potrdil, da mu je Minotauro povedal, kdo je Plesničarja oropal in kam So skrili denarnico, nakar je predsednik Corsi na zahtevo tožilca odredil aretacijo Minotaura pod 'Obtožbo lažnega pričevanja in žalitve priče. Minotauro sicer že sedi v zaporu zaradi drugih prekrškov in niti za tega ne bo sojen takoj. Proces za rop bi se namreč preveč zavlekel, zaradi česar so sklenili, da ga bodo sodili na ločenem procesu. S tem sklepom pa se je včerajšnja razprava zaključila. Proces se bo nadaljeval danes zjutraj.
Neprimeren prostor za čakalnico na Katinari
Precejšnje razburjenje je zavladalo med starši in deco, ki hodi v slovensko osnovno šolo «Fran Milčinski» na Katinari. Izvedeli so namreč, da namerava ACEGAT izkoristiti dvorišče in vrt, ki sta pred šolo, za razširitev avtobusne čakalnice in namestitev kabine za električne vode. Na vrtu, kjer goje o-troci rastline in raste drevje, se deca igra na svežem zraku. Ali ni torej nesmisel, da se otrokom odvzema tako koristen prostor? To je vprašanje, ki si ga zastavljajo vaščani, posebno še zato, ker je prostora za kabino in čakalnico dovolj na drugi strani, kjer je prazna gmajna.
Starši in otroci so vsekakor sklenili, da bodo naslovili občinski u-pravi pismo z zahtevo, naj spremeni svoje namene. Pristojne funkcionarje in odbornika so opozorili tudi občinski svetovalci KPI.
Včeraj na ankaranskem križišču
Začetek gradnje nove obalne ceste
Na ankaranskem križišču je bila danes uraden začetek gradnjo nove obalne ceste. Prisotni so bili številni predstavniki obalnih organizacij ter predstavniki podjetij, ki bodo gradila cesto. Prvi objekt nove ceste bo preurejeno ankaransko križišče, ki je zlasti med glavno turistično sezono ozko grlo prometa, tako na obali kot tudi iz ljubljanske in tržaške smeri. Objekt bodo zgradili letos do novembra, stroški pa bodo znašali okrog 30 milijonov dinarjev. Takoj zatem bodo začeli graditi drugo fazo obalne ceste, to je štiripasovnico od ankaranskega križišča do Kopra.
Ob današnjem slovesnem začetku del je govoril tudi predsednik kopr ske občinske skupščine Miro Kocijan. Poudaril je velik pomen gradnje tega objekta ne samo za obalo, ampak za celotno Slovenijo in Jugoslavijo. Nova cesta bo združevala prometne tokove z zahoda in severa in jih povezovala s celotno jadransko obalo do Dubrovnika.
L. O.
• Sindikat Sunia obvešča vse na jemnike stanovanj IACP, da bodo imeli jutri, 23. t.m. ob 17. uri sejo, na kateri bodo razpravljali o važnih problemih, ki se tičejo ustanove IACP. Sestanek bodo imeli v dvorani ENAL v Stražicah.
..................................
VČERAJ NA KOZINI
Trpko slovo od zavedne Marije Mihalič - Vesne
iiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiMiimiiiiiiiniiiiiiiiimimmiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiTniii
PRED TRŽAŠKIM POROTNIM SODIŠČEM
V sodni dvorani aretirali pričo ki je preklicala izjave policiji
Proces zaradi ropa se bo nadaljeval danes dopoldne
VEC STO PEVCEV NA PRIREDITVI «PRIMORSKA POJE 1974»
Veličasten nastop pevskih zborov v Verdijevem gledališču v Gorici
Prisrčne pozdravne besede podpredsednika SPI Danila Nanuta
stopili so naslednji zbori: moški zbor «Kras» — Opatje selo; moški zbor «Ivan Cankar» — Marezige; moški zbor «France Bevk» — Pr-vačina; moški zbor Divača; moški zbor «Jezero» — Doberdob; moški zbor «Drago Bajc» — Vipava; moški zbor «Oton Župančič» — Štan-drež. Koncert je zaključil Partizanski pevski zbor iz Trsta.
Občinstvo je izvajanja pevcev nagradilo z iskrenim ploskanjem, kar je prestavljalo tudi skromno priznanje za velike žrtve, ki jih do-prinašajo in s tem prispevajo, da se naša pesem ohranja tako živa in da se tudi neprestano razvija.
S sinočnjim koncertom so proslavljali tudi mali jubilej pevske revije. Ideja zanjo se je namreč porodila pred petimi leti. Od takrat dalje se revija neprestano krepi, tako po udeležbi kakor tudi po kakovosti. V okviru letošnje revije so bili doslej trije nastopi; v Trstu, Vipavi in sinoči v Gorici. Naslednji koncert letošnje revije «Primorska poje» bo prihodnjo nedeljo na Dobrovem v Brdih. Posvečen
V nabito polni dvorani Verdijevega gledališča v Gorici je bila sinoči revija pevskih zborov «Primorska poje 1974». Nastopajoči in občinstvo so na ta koncert prišli z vseh krajev širne Primorske, s Tržaškega in Goriškega, Krasa in Vipavskega. Kar .v.!.*; zborov se je predstavilo na sinočnji reviji, kar pomeni poleg kulturnega dosežka tudi izreden organizacijski in mobilizacijski napor.
Med udeleženci so bili številni družbeno - politični in kulturno -prosvetni delavci in sicer predstavnik SKGZ dr. Mirko Primožič, član predsedstva SPZ Mirko Kapelj, tajnik SPZ Marko Waltritsch, tajnik ZSKP Silvan Kerševan in član vodstva ZSKP Andrej Bratuž. Navzoč je bil tudi generalni konzul SFRJ v Trstu Boris Trampuž.
Občinstvo je podpredsednik Danilo Nanut takole nagovoril:
Dragi rojaki, spoštovani gostje!
Počaščeni smo, da vas lahko pozdravimo nocoj v tem lepem in pomembnem osrednjem goriškem gledališču. Zbrali smo se v teh prostorih, da skupno prisostvujemo e-ni izmed največjih in najpomembnejših pevskih manifestacij na Primorskem. Na teh odrskih deskah se bo zvrstilo več sto pevk in pevcev, združenih v idealnem objemu mogočnosti, lepote in poezije.
Počaščeni smo tudi, ker pozdravljamo v naši sredi pevce in zbore iz raznih krajev naše primorske zemlje ,na tej in na oni strani državne meje, ki nas ne ločuje, ampak nas spodbuja k iskanju bratskih, prijateljskih ter kulturno-pro-svetnih stikov med tu živečimi Slovenci in med Slovenci v domovini.
Nocojšnjemu koncertu polagamo tolikšno pozornost tudi zato, ker se prvič vrši prav v tej dvorani, ki je bila za ves povojni čas za nas zaprla. Samo v zadnjih letih so se vrata te dvorane boječe odprla slovenski govorici, nocoj pa so se slovesno odprla tudi slovenski pesmi.
Tako je tudi prav, saj hočemo biti Slovenci po naši volji in zavesti enakopravni državljani v državi, katere ustava je osnovana m načelih odporniškega gibanja, za katerega smo se prav mi, primorski Slovenci toliko borili in toliko žrtvovali.
Revija primorskih pevskih zborov «Primorska poje» gostuje tokrat že v drugo v Gorici. Število zborov, ki sodelujejo na njej, se iz leta v leto veča. To je vsem nam, prosvetnim delavcem in ljubiteljem slovenske pesmi v ponos. Dokazuje nam tudi, da je v naši prelevi sončni Primorski slovenska pesem živa bolj kot kdajkoli in se oblikuje in kali prav v teh množičnih ljudskih pevskih manifestacijah.
Vse to nas spominja na zbore, ki so prepevali v čitalniški dobi, spominja nas na zbore, ki so skrivaj prepevali v času fašistične nadvlade, ter nas spominja tudi na zbore naših borcev, ki so ponosno prepevali v svobodnih gozdovih in katerim je bila naša prelepa pesem v veliko spodbudo in v nenadomestljivo oporo.
Dragi rojaki! Naj vam gre topel in iskren pozdrav prirediteljev,
Združenja pevskih zborov Primorske in Slovenske prosvetne zveze v Italiji, z željo, da se boste tudi vi nocoj pri poslušanju naših j ■	-	„ .....	_ ....	„
pesmi duševno osvežili. Vsem «a-; zana Dornik, Križ»sce, Emilija Ko-stopajočim pa naša topla zahvala !Ajanc. Jazbine; Davorin_ Koren, A-za užitek, ki nam ga bodo nudili.
bo 60-letnici briškega rojaka in skladatelja Rada Simonitija.
De Carli bo jutri govoril v Tržiču
Jutri, v soboto se bodo v Tržiču, v dvorani Roma, Ul. Sant’Ambro-gio, ob 16.30 sestali socialistični deželni upravitelji in vodje sekcij PSI. Tema sestanka bo «Javne u-stanove v deželnem programu». Na sestanku bo govoril član PSI De Carli, podpredsednik deželnega odbora in deželni odbornik za načrtovanje.
Član posoškega fotografskega kluba Giovanni Viola je žel še en uspeh na fotografskem natečaju v Milanu, kjer je zmagal eno od prvih mest s sliko «Usura», ki prikazuje kupe izrabljenih avtomobilskih gum. Kot amater je v našem mestu precej znan, saj je že večkrat zmagal na raznih fotografskih natečajih v naši državi in v drugih deželah.
Vse kaj drugega nas žuli kot odprava razporoke
V soboto ob 16. uri bo v dvorani jezuitskega reda «Stella Matutina» v Gorici srečanje, ki ga prireja pokrajinski odbor krščanske demokracije. Ta sestanek, ki bo imel značaj javne razprave, bo posvečen razpravi o referendumu, oziroma odpravi zakona o razporoki. Njegov pomen je predvsem v tem, da se ga bo po uradni napovedi udeležil viden predstavnik vsedržavnega vodstva. Ta viden predstavnik naj bi bil po nekaterih nepotrjenih vesteh sam tajnik krščanske demokracije Fanfani, ki si daje dosti opravka z referendumom ter namerava s tem v zvezi priti čimprej tudi v našo deželo, kjer se v de-mokristjanskih vrstah stališča do odprave zakona o razporoki ne o-blikujejo na takšen način, kot bi on želel. Njegov prihod v našo deželo v trenutku napada revanšistič-nih sil na dobrososedske odnose med Italijo in Jugoslavijo pa bo nudil demokristjanskemu prvaku priložnost, da se seznani z miroljubnim razpoloženjem našega ljudstva in da kadrom večinske stranke pojasni stališče tudi do tega, za naše razmere, za evropsko varnost in za stabilne odnose v svetu tako važnega vprašanja.
Toda pustimo ob strani to vprašanje in obravnavajmo samo tiste-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiini
ZARADI IZBOLJŠANJA ŽIVLJENJSKIH RAZMER
V zadnjem razdobju se je zelo razmahnila gradnja stanovanjskih hiš v Števerjanu
Občina je lani izdala največ gradbenih dovoljenj:
14 za nove gradnje, 18 pa za popravilo hiš
Nobeno leto niso v števerjanu toliko gradili kot lani. Po podatkih občinske uprave je župan lani izdal 32 gradbenih dovoljenj: 14 dovoljenj za nove gradnje in 18 za nadzidave, obnovitve in razširitve starih zgradb.
Zakaj lansko leto tolikšen vzpon gradbene dejavnosti v Števerjanu?
Odgovor i enostaven in ga tudi ni mogoče zajeti v nekaj besedah. Dve sta po naši sodbi razlagi za ta razmah stanovanjskih gradenj: izboljšanje življenjskih pogojev v vasi ter bojazen, da bo gradbeni pravilnik, ki ga je bila občinska u-prava dolžna sprejeti (ta pravilnik je sprejela šele pred nekaj meseci) povzročil številne in tudi težko premagljive ovire pri pridobivanju gradbenega dovoljenja.
Nove hiše na podlagi lanskih gradbenih dovoljenj so si že začeli ali pa si šele bodo začeli graditi naslednji upravičenci: Silvan Hlede, Šče-dno; Roman Vogrič, Ušje; Hadrijan Koršič, Sovenca; dr. Michele For-mentini (več hiš); Mario Leopoldi, Gorica; Slavica Gravnar, Križišče; Luigino Aguzzoni, Gorica (dve stanovanji); Armando Mecchini, Gorica; Daniele Cuel, Jazbine; Aleš Komjanc, Valerišče; Jožef in Ar-mand Skok, Jazbine; Ciril in Mihael Prinčič, Jazbine; Evgen Tamiari, Valerišče in Marjan Pintar, Valerišče.
V letu 1972 je občinska komisija izdala za novogradnje dovoljenja naslednjim sedmim prosilcem: Judita Koršič, Jazbine; Dario Giuliani, Gorica; Florjan Gabrovec, Ašči; Su-
šči in Ada Gravnar, Križišče.
V razdobju 1951-1974 je občinska uprava izstavila skupno 200 gradbenih dovoljenj: 53 za nove hiše in 147 za preureditev starih stanovanj-
Na svidenje prihodnje leto.
Napovedovalka Adrijana Dornik je nato predstavila nastopajoče zbore in pesmi, ki so jih zapeli. Na-
.....................................................................m"'.................lumini....Hlini..m
skih poslopij. V 17 letih so v Števerjanu zgradili komaj 16 novih zgradb, popravili pa so jih 89, skupno 105 ali toliko kot v zadnjih petih letih. V letu 1969 so izdali dovoljenje za 4 novogradnje, v 1970. letu za 3, v 1971. letu za 9, v 1972. letu pa za 7.
NA TEKMO NONCELLO — DOM
Prihodnjo soboto izlet v Pordenon
Mladinski krožek Gorica in športno združenje «Dom» organizirata
prihodnjo soboto, 30. marca, avtobusni izlet v Pordenon na odbojkarsko tekmo I. divizije Noncel-lo - Dom.
To je prvi skupni korak dveh go-riških organizacij z namenom, da bi bilo takih skupnih akcij vedno več. S tem bo prišlo do izraza tudi medsebojno sodelovanje med športniki in mladimi prosvetno-kul-turnimi delavci.
Kogar izlet zanima, naj se prijavi na Prosvetni zvezi, Ulica Malta 2. ali pri odbornikih obeh organizacij. Cena izleta znaša 1.000 lir. Odhod iz Gorice je predvidevan ob 18. uri.
iiiiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiimiitfiiuiiiiiiiiinvfiiiiiuimiiinimiiiiiiinifiiiininimiiiiiitiiiiiiiimiiiuiiuiuii
Z OBČNEGA ZBORA PEVSKEGA DRUŠTVA
Mednarodno tekmovanje v zborovskem petju «Seghizzi» zaslovelo po vsej Evropi
Tudi letos bodo organizirali seminar na temo «Mladina in petjem
Prejšnji dan je pevsko društvo «Seghizzi» imelo svoj vsakoletni občni zbor, na katerem so izvolili nov odbor. Za predsednika je bi’ izvoljen Giovanni Vezil, Giovanni Culot je postal podpredsednik, v odbor so bili izvoljeni tudi Alfredo Petroni, Arturo Canzutti Arturo Collenz, Eugenio Trampuš, Luciano Pettarin ter Sergio Giavon.
Pred izvolitvijo novega odbora je dosedanji predsednik Gino Cuciami analiziral in ocenil lanskoletno delovanje pevskega društva, ki je v
VESTI Z ONKRAJ MEJE
V	Kromberškem gradu odprta razstava
partizanske sanitete v Sloveniji
V	Sloveniji se je med vojno v 100 partizanskih bolnišnicah zdravilo 11.000 ranjencev in bolnikov 44 zdravnikov in 51 študentov medicine žrtev okupatorja
V gradu Kromberk pri Novi Gorici so v torek zvečer odprli razstavo o partizanski saniteti v Sloveniji. V počastitev bližnjega sedmega kongresa Zveze komunistov Slovenije sta jo skupaj pripravila Muzej ljudske revolucije Slovenije iz Ljubljane in Goriški muzej. Fotografije, razni dokumenti in drugi eksponati prikazujejo razvoj partizanske sanitete v celotnem obdobju od začetka vstaje v aprilu 1941. leta pa do zmage narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije. Organizatorji so predstavili tudi doprsni kip oziroma skulpturo lani maja umrlega profesorja in doktorja Franca Derganca, ki je bil med vojno načelnik kirurškega oddelka IX. korpusa. Izdelal ga je slikar in kipar Vladimir Hmeljak iz Šempetra. Kot smo že poročali, naj bi po profesorju in zdravniku Dergancu poimenovali goriško bolnišnico v Šempetru.
Na slovesnosti ob odprtju so govorili predstavnica sekcije partizanske sanitete pri Slovenskem zdravniškem društvu dr. Pavla Jerina-Lah (po njej se je imenovala znana partizanska bolnišnica v Trnovskem gozdu), organizator partizanske sanitete na Primorskem dr. A-leksander Gala-Peter in podpredsed nik novogoriške občine dr. Vinko Možetič. Prikazali so veličino par-
zanske sanitete, požrtvovalnost in humanizem partizanskih zdravnikov in drugega osebja ter poudarili, da morajo vrednote in vzori partizanskih zdravnikov in drugega osebja služiti kot ideal tudi sedanjim in prihodnjim generacijam slovenskih zdravnikov in sploh zdravstvenih delavcev. Dr. Aleksander Gala-Peter je v svojem nagovoru med drugim povedal, da se je v Sloveniji med vojno v okoli 100 partizanskih bolnišnicah zdravilo okoli 11 tisoč ranjenih in bolnih. Vsaka od teh bolnic ima svojo zgodovino z dramatičnimi trenutki. Redke bolnišnice so bile sicer izdane, a sovražnik ni sam nobene odkril. Pri tem je poudaril dobro organiziranost partizanske sanitete na Primorskem, ki je dosegla svoj vrh v bolnišnicah «Franji» in «Pavli». Dodal je še, da se je v narodnoosvobodilni boj v Sloveniji od 800 zdravnikov vključilo 183, od 350 študentov medicine pa se je za ideale OF in partije opredelil 201 študent. Pozneje je padlo ali je postalo na druge načine žrtev okupatorja 44 zdravnikov in 51 študentov medicine.
Slovesnosti ob odprtju razstave o partizanski saniteti v Sloveniji — odprta bo do 19. aprila — so se udeležili nekateri partizanski zdravniki (med njimi tudi Franja Bojc Bidovec, ki se po njej imenuje bol-
nišnica «Franja»), potem zdravniki goriške bolnišnice, predstavniki družbeno-političnih organizacij iz Nove Gorice in tudi nekateri nekdanji borci, ki so se zdravili v partizanskih bolnišnicah na Primorskem. Udeleženci so si po odprtju razstave ogledali barvni film o razvoju partizanske sanitete na Primorskem. Traja eno uro, posnel pa ga je Ivan Gabrijelčič, trgovski delavec iz Solkana, ki je bil med vojno pripadnik zaščitne čete v bolnišnici «Franja* pri Cerknem. Film spremlja komentar o partizanskih bolnišnicah oziroma sanitetnih postajah, ki so delovale na Primorskem. Spričo njene aktualnosti in zanimivosti vabimo tudi rojake v Italiji, da si razstavo v Kromberškem gradu pri Novi Gorici o-gledajo.
Sestanek mladih socialistov
Na sedežu PSI, v Ulici 9. avgusta 2, se bodo jutri popoldne ob 16.30 sestali mladi socialisti iz naše dežele. Na sestanku, katerega se bodo udeležili člani mladinske socialistične federacije iz Gorice, Trsta, Vidma in Pordenona, bodo razpravljali o referendumu ter o trenutnem političnem položaju v naši deželi. Sejo bo vodil Sandro Ambrosino, član vsedržavnega vodstva FGSI.
zadnjih letih zaslovelo tudi po drugih krajih Italije in Evrope zaradi uspeha vri organiziranju dveh važnih manifestacij za naše mesto, in sicer mednarodnega tekmovanja v zborovskem petju ter seminarja na temo «Mladina in petje».
Cocianni je z veseljem ugotovil, da je bil lanskoletni, že dvanajsti natečaj v zborovskem petju zelo uspešen, saj je na njem nastopilo veliko kvalitetnih zborov iz naše države ter iz drugih dežel Evrope.
Druga važna pobuda, ki jo organizira gorički «Seghizzi», je seminar o mladini in petju. Na letošnjem seminarju bodo nastopili strokovnjaki iz devetih držav Evrope.
Po Cociannijevem govoru je nov odbor začrtal program za letošnjo sezono.
V	Tržiču potrebujejo enotno kulturno središče
V	Tržiču so se sestala vodstva krajevnih političnih strank, in sicer krščanske demokracije, komunistov, socialistov, republikancev ter socialdemokratov. Na seji so prisotni razpravljali o potrebi po ustanovitvi kulturne ustanove, ki bi delovala za ce lotno tržiško okolje. Prisotni so se zanimali in podprli tezo o ustano vitvi polivalentnega kulturnega središča v Tržiču. O tem središču so na Tržiškem razpravljali že pred časom.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo sporoča, da se je že pričelo vpisovanje za 8. slovenske športne igre, ki bodo 31. marca na Piancavallu. Vpisovanje sprejemajo na sedežu SPD, Ul. Malta 2, do četrtka. 28. marca. Tekmovanje bo veljalo tudi za eno prisotnost akcije «planinstvo in šport za vsakogar».
Slovensko katoliško prosvetno društvo «B. Sedej» v števerjanu priredi v nedeljo, 24. marca ob 20. uri akademijo ob priložnosti 20. obletnice obnovitve društva. Nastopili bodo: mešani zbor «Lojze Bratuž» iz Gorice, mešani zbor iz Števerjana, otroški zbor, ansambel «Lojzeta Hledeta», domači oktet, dramska skupina SKPD ter ansambel «Veseli Števerjanci».
Slovensko planinsko društvo Gorica bo imelo v sredo, 3. aprila 27. red ni občni zbor, ki bo v prostorih kluba «Simon Gregorčič» na Verdijevem korzu 13 s pričetkom ob 20. uri. Na občni zbor so vabljeni člani društva in prijatelji.
ga, ki bo v soboto na dnevnem redu v dvorani Stella Matutina in ki se tiče goriških katoliških množic. Del teh množic, ki je pod vplivom krščanske demokracije, je namreč globoko razdeljen glede razporoke ter ne more pristajati na stališče, da bi na referendumu u-stvarjal skupno fronto z desničarji; še zlasti ne more pristajati na ustvarjanje skupne fronte s fašisti, ki postajajo v sedanji kampanji najbolj zagrizeni zagovorniki odprave zakona o razporoki, ker vidijo v tem možnost, da se vključijo v italijansko politično igro in dosežejo svoj osnovni cilj; potisniti kolo zgodovine nazaj.
V politični situaciji, ko so goriške demokratične sile mobilizirane proti ponavljajočim se fašističnim provokacijam, ki po mnenju odprtih ■“ za socialna vprašanja zavzetih katoličanov enakost stališča KD in MSI glede zakona za odpravo razporoke dejansko omogočila fašistom, da premagajo izolacijo, v katero jih potiskajo demokratične in protifašistične sile s svojimi enotnimi akcijami.
Vprašanje referenduma v goriški javnosti tudi v krajevnem italijanskem tisku ne dobiva tistega mesta, ki si ga želijo njegovi zagovorniki, ter med odgovornimi silami prevladujejo druga vprašanja, torej tista, ki so za nas življenjske važnosti. Ta ključna vprašanja so splošnega gospodarskega in kulturnega značaja ter zadevajo izgradnjo infrastruktur za komunikacije, industrijsko cono, prosto cono, izgradnjo mejnega prehoda za mednarodni promet, ki naj nas tesneje poveže z zaledjem, navezovanje kulturnih stikov z Jugoslavijo in Podonavjem.
Ne nazadnje je za izgrajevanje našega tipa demokracijo tudi zelo važno nadaljevanje uresničevanja sklepov o manjšinski konzulti in o decentralizaciji občine z ustanavljanjem rajonskih svetov. Tudi to je ena izmed prvin, ki jih moramo vračunati, kadar iščemo mesto Gorice v okviru integracijskih pro. cesov na tem prostoru in kadar klešemo njeno nadaljno podobo.
Če bomo s skupnimi silami in v okviru mednarodnih dobrososedskih odnosov uspešno urejevali ta vprašanja, potem lahko rečemo, da bo v naše kraje zapihal svež veter, če pa se bomo zapletli v spore verskega ali nacionalističnega značaja, potem bomo gospodarsko in kulturno stagnirali ter bomo to tudi drago plačali na svoji koži.
Predavanja
Slovensko planinsko društvo priredi
jutri, 23. marca ob 16.30 v Prosvetni dvorani predavanje na temo «Dežela nepozabnih lepot». Predaval bo prof. Ciril Hubad iz Ljubljane, ki bo tudi prikazal številne diapozitive o lepi slovenski zemlji, od Julijcev do Bele krajine in od morja do Prekmurja.
Razstave
V galeriji Meblo v Novi Gorici bodo danes ob 18. uri odprli razstavo olj slikarja Marina Mahniča - Istrana. Razstava, ki bo odprta do 1. aprila, bo na ogled občinstvu vsak delavnik od 8. do 19. ure.
^Kino
Corica
VERDI 16.30-21.30 «Sussurri e grida». H. Andersen in N. Thuljn. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CORSO 16 30—21.30 «Come si distrugge la reputazione del più grande agente segreto del mondo». J. P. Beimondo in J. Biset. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.15—21.30 «Trash, i rifiuti di New York». J. Dalle-sandro in J. Forth. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 16.30-21.30 «Un rebus per l'assassino». R. Beniamin in J, Mason. Barvni film.
CENTRALE 17.00-21.30 «Il giustiziere giallo». Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
rw« »»v
Irzic
AZZURRO 17.30—22.00 «La gang d« doberman colpisce ancora». Barvni film.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «Papillon». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Spasmo», Barvni film.
Nora Gorica
SOČA «Cosa nostra», amer.-italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Pazi se gavrana gringo», španski barvni film ob 18.00 in 20.00
DESKLE «Trnjulčica», ameriški barvni film ob 17.00 in 19.30.
PRVAČINA «Olsenova tolpa», danski barvni film ob 20.00.
RENČE Prosto.
Včeraj-danes
Iz goriškega matičnega urada
ROJSTVA: Rossanna Petraiia, Davide Zen, Annamaria Facchin.
SMRTI: 90-letna upokojenka Ema Krohne vd. Machius, 46-letni Stelio Bommarco, 63-letni invalid Nicola Bassi, 84-letni Nicolo Pesel.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Pontom' e Bassi, Raštel 52, tel. 83349.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Centrale, Trg republike, tel. štev. 72341,
Na koprski barvni TV
Oddaja o založniški dejavnosti italijanske manjšine v Jugoslaviji
Koprska barvna televizijska postaja je v sredo posvetila daljšo oddajo založniški dejavnosti italijanske nacionalne skupnosti v Jugoslaviji in pri tem še posebej o-risala napore za izdajanje šolskih knjig. Kamera je gledalce povedla pred palačo založniške hiše na Reki, kjer so v šestem nadstropju uradi italijanske založniške družbe EDIT in kjer so redakcije: dnevnika «La Voce del popolo», petnajst-dnevnika «Panorama», mesečne revije za otroke «Il Pioniere», literarne revije «La Battana» in, končno, sekcije za izdajanje šolskih knjig. O delu te sekcije je odgovarjala Maria Mikac, ki se s temi izdajami tudi ukvarja in ki je povedala, da je založniška hiša EDIT od 1952. leta. ko je bila ustanovljena, izdala okrog 200 knjig za osnovne in srednje šole. To število je nedvomno zadostovalo za vse italijanske šoloobvezne otroke in dijake do 1972. leta, ko je stopil v veljavo nov šolski program, ki zahteva, da se zamenjajo vse šolske knjige.
Razgovor je nato prešel na o-bravnavo italijanskih avtorjev, pripadnikov etnične skupnosti, ki živi v Jugoslaviji in za kar predstavila največjo težavo pomanjkanje finančnih sredstev. V preteklih letih so italijanskim domačim avtorjem posvetili več pozornosti. Sedaj pa bodo morali predvsem takoj dokončati tisk nove ustave in nato šolskih knjig za osnovne šolp.
Pred kamero je nato prišel znani domači italijanski avtor Mario Schiavetto, ki je med najbolj plodnimi kulturnimi ustvarjalci italijanske skupnosti. Obravnava osebnosti, ki se srečujejo v vsakdanjem življenju, mnogo svojih del pa je posvetil otrokom in so nekatere njegove zgodbe zelo popularne. Na vprašanje, če je zadovoljen z založniško dejavnostjo, je odgovoril, da ni preveč navdušen, ker se mora EDiT ubadati s finančnimi težavarrt Naslednje »►glaVjo zanimive televizijske oddtje je bilo posvečeno novi založniški pobudi Italijanske unije za Istro in Reko, tako da so sedaj pričeli izhajati naslednji informacijski bilteni:	na
Reki «La torre», v Pulju «El Glivo», v Vodnjanu «Su la Gj;eisa», v Poreču «Fora le porte» itd.
O teh biltenih je govoril Giovanni Radossi, ravnatelj centra za zgodovinske raziskave Italijanske unije za Istro in Reko. ki je istočasno tudi sodelavec prvega takega biltena, ki se imenuje «Sottolatina» in ki ga izdajajo v Rovinju že pet let. Giovanni Radossi je povedal, da je ta zamisel nastala, ko so se ustvarjale skupnosti Italijanov in ko se je začela razprava o ustavnih dopolnilih in s tem tudi o številnih vprašanjih življenja italijnskp skupnosti. Takrat je bilo treba napolniti vrzel, saj dnevnik «Voce dni popolo» ni mogel posvetiti ustreznega časa in prostora problemom raznih skupnosti. Zaradi tega se je skupnost Italijanov v Rovinju zavedela nujnosti tesne povezave z vsemi soob-čani in to tudi večinskega naroda.
Na Reki izhaja «La Torre», katero soureja ravnatelj gimnazije prof. Corrado Hliasich, ki je mnenja, da dnevnik ne more zadostiti potrebam posameznih področij. Zaradi tega je prišlo do novih publikacij, ki utrjujejo tradicije preteklosti in med njimi tudi uveljavljajo dialekt, ki je bil dolgo časa zaouščen.
Zanimivo oddajo je pripravil Silvio Stacich.
V SREDO ZVEČER V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA
Slovenska likovna umetnost v prvih 40 letih naše dobe
Temeljit prikaz štirih velikih impresionistov . Bežen pregled ekspresionistov - Najav. Ijeno je že novo predavanje, ki bo prihodnjo sredo
V	sredo zvečer je bil — kot smo na kratko že poročali — v Mali dvorani Kulturnega doma peti in torej predzadnji večer ciklusa šestih predavanj, ki jih tržaška Narodna in študijska knjižnica prireja na temo «Umetnost na Slovenskem». Dr. Breda Missia je na tem večeru govorila o slovenskih likovnikih in o slovenski umetnosti iz prvih štirih desetletij našega stoletja. V uvodu je najprej poudarila, kako se je v tem časovnem obdobju tudi na Slovenskem, enako kot na primer v Franciji, zabeležil sunkovit razvoj umetnosti, ko so zaživele in in se razvile številne smeri, ko se je uveljavil in izživel impresionizem, ki je nato odstopil mesto ekspresionizmu in drugim poznejšim tokovom. Dr. Breda Missia je hkrati poudarila tudi dejstvo, da je prav impresionizem prinesel v slovensko umetnost slovenski moment. Nato je predavateljica prešla k podrobnostim, začenši z štirimi velikimi umetniki iz skupine «Sava», s katerimi je zaključila svoje predavanje prejšnja predavateljica dr. Cevčeva.
V	svojih izvajanjih ter s predvajanjem barvnih diapozitivov je dr. Breda Missia prikazala najprej «pesnika slovenske pokrajine» Groharja in sproti ob njegovih delih pojasnjevala tudi značilnosti impresionizma. Prikazala je na primer njegova dela kot so «Pogled z mojega okna», «Polje s kozolcem», «Mož z vozom», «Krompir» in druga dela. hkrati pa poudarila, kako je bila doba okoli 1905 in 1906 «najbolj čisto obdobje impresionizma na Slovenskem», ko so tako rekoč družno delovali Grohar, Jama in Jakopič. Za Groharja. Gorenjca iz Sorice, je poudarila, da je to bolj lirično navdahnjeni slikar, ki se v poznejših letih razvije v močnejšega umetnika z bolj krepko, močno potezo in ko prejšnjim nežnim barvam pridruži še modre in vijolične tone. Žal je Grohar, ki je toliko dal in obetal, umrl razmeroma mlad, ko ga je 1911. leta pobrala tuberkuloza.
Groharju je sledil Matija Jama, ki ga umetnostni zgodovinarji smatrajo za «najbolj doslednega slovenskega impresionista». Tega velikega umetnika je predavatelii-ca predstavila najprej z njegovim delom «Vas v snegu». Nato smo Jamo videli v številnih drugih delih, kot na primer v sliki «Tivoli v snegu» v slikah Bežigrada itd. Podobno kot Grohar je tudi Matija Jama bil na šolanju v Ažbetovi šoli v Muenchnu. Vse do leta 1941, ko začne njegova ustvarjalna moč upadati, u-stvarja veliko in v ta obdobja spadata tudi njegova rašiški ter šentklavši ciklus, v katerem u-podablja v glavnem del Ljubljane.
In že je na vrsti Rihard Jakopič. vodilna osebnost iz skupine «savanov». Njemu pripisujejo pobudo za prvo razstavo v Ljubljani in tudi za prireditev iz 1902. leta, ki se je premenila v nekakšno manifestacijo slovenstva, saj so na razstavo prihajali vlaki iz drugih delov Sloveni ie, tudi iz Koroške in iz Trsta. Podobno kot že omenjena impresionista Jama in Grohar uporablja Jakooič slovensko deželo in slovenskega človeka na njej. Predavateljica je v besedi in s predvajanjem diapozitivov nekako kronološko prikazala dolgo in bogato življenje tega velikega slikarja, začenši z njegovimi deli iz škofje Loke in okolice, pa vse do 1906, ko se je preselil v Ljubljano in začel tu ustvarjati začenši s Križankami, ki jih je upodobil v najrazličnejših letih časih in iz različnih zornih kotov. Prikazala je
IMMIIHIIIIIItf IM III II IMI III 11 HIMII II HI 11 III II II MII Hill MHIIM1I MII flMI II II lllllll IIIHII MII III M II MI II 111111111111(11111
Danes in jutri v Trstu Bunuelovo klasično delo
Danes, v petek, 22. in jutri, v soboto 23. t. m. ob 18.30, 20.00 in 21.30 bo La Cappella Underground v sodelovanju s Tržaškim kinofo-rumom prikazala film, ki je v Italiji povsem nedostopen, a je svetovno uveljavljen kot eden največjih filmov režiserja Luisa Bunuela in sploh kot ena najpomembnejših filmskih mojstrovin vseh časov. Gre za film «L’age d'or» (1930), ki ga je Bunuel posnel po scenariju, ki ga je pripravil sam v sodelovanju s Salvadorjem Dalijem, torej še v neposrednem stiku s surrealističnim gibanjem.
Zaradi tega predvajanja bo Cappella za ta teden trenutno prekinila serijo csvetovi možnosti», ki se bo od prihodnjega tedna nadaljevala z naslednjimi filmi: v sredo 27. t. m. ob 19. in 21. uri izvirna francoska verzija filma Alaina Jessuaja «Traitment de choc» (L'uomo che uccideva a sangue freddo, 1973), ki jo bo dan prej v istem krožku prikazala Italijansko-francoska kulturna zveza (katere predvajanja bodo od naslednjega meseca ob ponedeljkih v Cappelli); v petek, 29. in soboto, 30. t. m. a-meriški film Gorga Pala z Rodom Taylor jem in Yvette Mimieux «L'uomo che visse nel futuro» (The
Time Machine, 1960) itd.
Mimogrede bi radi opozorili bralce, da se jim ta dva tedna nudi neverjetno veliko priložnosti za gledanje fantastičnih filmov: poleg zgoraj omenjenih (tudi «L’age d'or» je svojevrstno fantastični film) je v torek italijanska TV prikazala «surrealni» komični film Maria Mattòlija z Macariom «Imputato alzatevi!» (prihodnja dva torka bosta na sporedu še dva filma dvojice), v sredo pa belgijsko mojstrovino Andréja Delvauxa «U-na sera ... un treno» (katere izbira za televizijsko predvajanje pa je bila enostavno nepojmljiva, saj je v tem delu temeljna barva). Danes zvečer bo kinoforum v Ul. S. Pantaleone prikazal film Billyja Wilderja «Giorni perduti», ki vse buje nekaj izrazito ekspresionističnih scen. V soboto bo Mladinski krožek Slovenskega dijaškega doma ob 16. uri prikazal fantastični klasik Lewisa Allena «La casa sulla scogliera». V ponedeljek bo ljubljanska Kinoteka predstavila film Alberta Lewina «Slika Doriana Graya». Končno v sredo ob 17.30 in 20.30 bo tržiški krožek v kinu Principe predvajal fantastično novost Roberta Mulligana «Chi è l'altro?».
S. G.
občinstvu tudi Jakopiča, ko upodablja interjerje. torej motive v zaprtem prostoru, kjer se je Jakopič posvečal prvenstveno problemu svetlobe, oziroma osvetlitve in kjer je figura, kjer je človeški lik tako rekoč potopljen v svojem okolju. Značilna je glede tega njegova podoba «Pod svetilko».
Z dr. Bredo Missio je nato občinstvo spremljalo Jakopiča za dve leti na Rožnik, kjer sta mo-ževala z Ivanom Cankarjem. Pri tem je dodala, da je bil Ivan Cankar prvi slovenski kritik, ki je 1904 napisal o razstavi slovenskih umetnikov na Dunaju strokovno kritiko.
Nato je občinstvo spremljalo Jakopiča tudi v tako imenovanem obdobju Mirja in Barja, kjer za Jakopiča «svet postaja barva» in ko veliki umetnik ni več čisti impresionist, kot se kaže v njegovih delih «Počitek pri delu», «Kmetica», «Sejalec», da ne govorimo o njegovih «Kopalcih», ko je Jakopič že izraziti barvni ekspresionist. Prikazovanje Jakopiča kot človeka in umetnika je predavateljica zaključila še s prikazom nekaterih njegovih motivov s Save ter še z dvema podobama Križank, nakar je sledil še njegov «memento» slovenski kulturi, namreč njegov «Slepec» iz 1926. leta, ki je verjetno simbolična podoba tedanjih razmer v slovenski kulturi, ko se je mojster, kakršen je bil Jakopič znašel v težavah, da je moral svoj umetnostni paviljon v Tivoliju prodati, da bi se izvlekel iz težav.
Kot četrti iz skupine «savanov» je prišel na vrsto Strnen, za katerega pa je dr. Breda Missia rekla, da je bolj kot slovenski impresionist sopotnik slovenskih impresionistov, vsekakor pa velik umetnik, slikar in odličen risar, upodabljavec figure bolj kot pokrajine. Tudi Strnena si je moglo občinstvo ogledati v vrsti diapozitivov v barvah. Predavateljica je na primer prikazala njegovo «Ženo v korzetu», njegovo «Dekle s knjigo» in še «Benetke», krasno sliko iz 1935. leta.
In tako smo že v dobi ekspresionizem, ki «je zgodaj prišel tudi v slovensko slikarstvo». Na Slovensko je ekspresionizem prinesel Fran Tratnik, ki se ni več zadovoljeval z upodabljanjem ne-česa, pač pa {je je držal pravda, da naj slikar ‘ustvari tudi idejo o nečem. S to idejo je prišel Tratnik z Dunaja v Ljubljano, kjer je prišel v’ stik' ‘z Jakopičem in se tudi pri njem obogatil, tako da je njegova paleta postala bolj bogata in živahna. Tudi Tratnika smo spoznali v vrsti slik, med katerimi je bila tudi podoba slepega dekleta.
In že smo med ljudmi, meu slovenskimi likovniki, ki so še živi in še ustvarjajo. Zaradi pomanjkanja časa je dr. Breda Missia te umetnike bolj na kratko «opravila» tako da se je občinstvo komaj komaj spoznalo z Božidarjem Jakcem z bratoma Francetom in Tonetom Kraljem, ki ju je predavateljica prikazala prvega z njegovim delom «Desetnica», ter z delom «Kmečki in mestni o-troci», drugega pa na primer z bogato sliko «Dolenjska kmečka ohcet». Pri Venu Pilonu se je predavateljica nekoliko dlje ustavila in ga prikazala v vrsti del, ki jih je ustvaril doma, na Vipavskem in na Krasu, ter v svojem dolgem bivanju v Franciji.
In že smo pri bratih Vidmarjih, pri Nandù in Dragu Vidmarju, ki sta značilna po svojem prečiščenem realizmu, vtem ko se Miha Maleš uveljavlja s svojim magičnim realizmom. Franceta Pavlovca, najbolj izrazitega pokrajinarja iz te dobe po spoznamo tudi po dvah drugačnih motivih in sicer v motivu «Krompir» in «Kruh».
Tudi Gojmir Kos je prišel na vrsto kot samonikla podoba slikarja, ki začenja že na Dunaju svoj pastozni realizem in se razvije v izrednega mojstra kompozicije.
Na koncu je predavateljica le omenila še Omerzo, Sedeja in Miheliča, z lani umrlim Stanetom Kregarjem pa je že nakazala pot za prihodnje predavanje, ki bo v sredo in na katerem bo prof. Melita Stelè govorila o sodobni slovenski likovni ustvarjalnosti, torej o nekaterih umetnikih, ki
smo jih že omenili, ter o številnih mladih in tudi ne več tako mladih umetnikih, ki ustvarjajo v sedanji dobi in ki so dvignili slovensko likovno ustvarjalnost in izraznost na zavidanja vredne ravni.
PARIZ, 21. — Zlato postaja vedno dražje in zato ni nujno, da bi moral biti vsak dragulj iz 18-karatne-ga zlata, vtem ko je glede tega 24-karatno zlato celo neuporabno, ker je premehko. Da pa bi francoski zlatarji smeli izdelovati okraske iz 8-karatnega zlata, bo treba spremeniti neki zakon iz leta 1800, ki predvideva, da se v tej panogi mora uporabljati le 18-karatno zlato.
Preosnovo v draguljarstvu, o kateri je govor, so zahtevali proizvajalci, ki menijo, da bi bilo treba zadevno proizvodnjo ohraniti na sedanji ravni kljub temu, da se je «rumena kovina» tako podražila. Pred tremi leti je kilogram zlata veljal 7.500, sedaj pa velja 27.000 frankov. Zaradi tega se je skrčila tudi prodaja in ustrezno tej tudi proizvodnja zlatih izdelkov.
Dr. Breda Missia med pre dava njem v Kulturnem domu
...................................
TUDI JAPONSKI «ČUDEŽ» JE SPLAHNEL
V letu dni so si nabrali
osem milijard primanjkljaja
Dežela, ki je bila še najbolj upravičena- ponašati se z razvojem in uspebi je v zelo kratkem času doživela to, kar so doživele druge razvite dežele
TOKIO, 21. — V zadnjem poldrugem desetletju se je v svetovnem okviru zvrstilo kar več «gospodarskih čudežev». Tako smo se s tem izrazom srečali nred dobrim desetletjem, ko je bil govor o izrednem napredovanju zahodnonem-škega gospodarstva, ki pa je kaj kmalu opešalo, pa čeprav smemo in celo moramo še danes reči, da je to eno najmočnejših gospodarstev v Evropi. Nekaj let zatem se je v sicer bolj blagem, morda celo ne preveč prepričanem tonu govorilo tudi o italijanskem gospodarskem čudežu, ki pa je imel z resničnim gospodarskim čudežem bolj malo zveze. Da je temu bilo tako, nam pove sedanje gospo' darsko stanje v deželi, ko vsi izražajo preplah, da smo pred polomom. Končno je svet trčil ob japonski gospodarski čudež. V tem primeru smo uporabili izraz «trčil», kar velja še posebej za bolj razvite dežele, ki so se zares nepričakovano znašle pred nevarnim tekmecem na svetovnih tržiščih, kjer se je povsod pojavila Japonska kot najbolj nevaren tekmec za vrsto industrijske proizvodnje. Za vse te «čudeže» smemo in tudi moramo reči, da so bili le relativni, hudo relativni, kajti vsa nemška sposobnost in vse morebitne posrečene poteze bi ne zalegle, ko bi Zahodna Nemčija ne bila pripravljena v samem začetku sprejeti ameriški kapital, ki se je tako rekoč polastil vse najbolj «aktualne» nemške industrije, začenši z elektronsko in avtomobilsko, pa do kemijske. Isto lahko rečemo za Japonsko, kjer so svoj «čudež» zgradili na že skoraj nekontroliranih ameriških naložbah,
saj je tudi na Japonskem že cela vrsta industrije malone le formalno japonska.
Pri tem pa bi dodali še enega izmed elementov, ki so pripomogli k «čudežu», mislimo pri tem na delovno silo. Statistični podatki povedo, da razpolaga Japonska — med razvitimi deželami — z najcenejšo delovno silo. Hkrati bi mi dodali, da je to tudi najbolj pro duktivna delovna sila, saj je de lež, ki v proizvodnih stroških od pade na delovno silo, na japonskem najnižji, seveda še vedno v okviru razvitega sveta. Res je, da je k temu deloma pripomogla tudi najsodobnejša japonska tehnologija, toda le ob istočasnem «pristanku» japonskih delavcev. Skratka, tudi na Japonskem se je «gospodarski čudež» ustvaril na osnovi tujega kapitala in na plečih japonskega delavstva, podobno kot v Zahodni Nemčiji in vsaj deloma tudi pri nas. In vendar je Japonska menda še najbolj upravičeno zaslovela zaradi svojega e-konomskega čudeža, saj je vendar snremenila svojo industrijo v resnično kompetitivno v svetovnem merilu, vrhu tega je v nekaterih panogah prevzela celo že vodstvo in v njenih blagajnah so se kopičile milijarde dolarjev, tako da je to postalo že ekonomski problem, saj «japonsko gospodarstvo je bilo v nevarnosti, da ga premočno zdravje zaduši».
Da je bilo nekaj na tem, nam pove dejstvo, da so japonske družbe s svojim dolarskim bogastvom «osvajale» svet. V Parizu so še pred letom ali kaj več tožili nad tem, da jih Japonska na miren način in z dolarji osvaja. Dejansko
liiiiiMiiiiiMiiiiiMiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiinmi
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Da bi rešili nevšečni problem, boste razvili močno dejavnost. Sprejmite vse kritike.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ugodni poslovni izgledi za bodočnost. Ne bodite zaskrbljeni glede usode najbližjih.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Posvetite svoje umske sposobnosti spornemu finančnemu vprašanju. Prehodna napetost v družini.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Potovanje vam bo omogočilo, da boste obnovili staro poslovno svežo. Prijeten večer v družbi.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Danes ne sprejmite nobene finančne pobude. Ugoden trenutek za razči-ščenje družinskega spora.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne izgubite zaupanja v bodočnost. Neizpolnjene obveznosti vam utegnejo povzročiti nevšečnosti.
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Srečno boste izpeljali zadevo, ki se vas osebno tiče. Obeta se vam sreča v ljubezni.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Ne boste imeli večjih uspehov, če se ne boste oprli na nekoga. V čustvenih zadevah navzkrižja.
STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Vsi bodo gledali na vas, nekateri s simpatijo, drugi z zavistjo. Novo prijateljstvo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Spoznali boste osebo, ki vam že dolgo meče polena pod noge. Bodite skrajno prizanesljivi.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Z ožjimi sodelavci boste delali načrte za prihodnost. Nervoza. Ljubosumnost.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) čeprav bo delo dobro steklo, vas bo uspeh razočaral. Novo prijateljstvo.
so japonske družbe vlagale svoja sredstva v eno najbolj donosnih pariških industrij — v gostinstvo.
Morda pa je bilo prav to krivo, da je tudi toliko opevani japonski gospodarski čudež «čez noč» splahnel, tako da danes nihče več tega čudeža ne omenja, pač pa Japonci z grozo ugotavljajo, da se je njihova zunanjetrgovinska bilanca, ki je bila vedno močno aktivna, spremenila v pasivno.
Konec tega meseca se bo zaključilo japonsko «poslovno leto» 1973. In obračun bo takrat zelo negativen, saj bo letošnji zunanjetrgovinski obračun prvič po šestih letih pasiven in to za nič manj kot za obilnih 13 milijard dolarjev. To- je tudi za razvito Japonsko veliko, saj so si celo veliko premožnejše ZDAf ob višku svoje «krize», leta 1972 privoščile samo 13 milijard 900 milijonov dolarjev primanjkljaja.
Zadnjih šest let, vse od 1967, je Japonska v zunanjetrgovinski bilanci beležila le pribitek za pri-bitnikom, in je na primer leta 1971 prodala v tujini blaga za o-bilnih 8 milijard dolarjev več kot ga je zunaj kupila, tako da je tega leta njena zunanjetrgovinska bilanca imela 2 milijardi 43 milijonov dolarjev pribitka.
In v tem primeru se vsiljuje logično vprašanje, kako je bilo vse to možno?
Odgovor je sila preprost: Japonski kapital je ubral pot tujine. Nekaj ga je šlo v naložbe v tujini, vendar «za Japonsko», ko se je nalagal v rudnike surovin, celo naftnih vrelcev, na drugi strani pa so tudi Japonci zabeležili beg svojega kapitala, ali kot so temu blago rekli «premik kapitala na tuje trge».
Japonski ekonomisti predvidevajo tudi za letošnje leto večji zunanjetrgovinski primanjkljaj, tako da se bo japonski deficit še krepko povečal z ustreznimi negativnimi posledicami na vrednost japonske valute.
In kako nameravajo v japonskih vodilnih krogih rešiti ta problem?
Kaže, da niti v Tokiu ne znajo biti originalni. Kakor so v podobnih razmerah v evropskih deželah in tudi pri nas nekoliko dvignili glas proti tistim, ki uhajajo s svojimi kapitali v tujino, tako so tudi v Tokiu rekli, da naj se skrčijo japonske naložbe v tujini. Z druge strani pa bodo skušali zadevo rešiti s skrčenjem kvote, ki jo japonski državljan kot turist sme odnesti v tujino. Doslej je mogel japonski državljan odpotovati kot. turist v tujino s 3 tisoč dolarji, oziroma s poldrugim milijonom lir v žepu. Odslej bo smel odnesti v tujino le tisoč dolarjev.
CIRIL GALE:
ZAe,RM£L
DE STREL. tjože se.
DE" OPO ►
tekel.,,.
OBRAČUN V POSTOJNI
29.
PETEK, 22. MARCA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30 - 11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost: Prva pomoč 12.55 Skupno napravimo časopis
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
15.00	- 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše Italijanske lutke:
Opica rožnate barve
17.45	Program za mladino Toomai in Kala Nag:
DEČEK IN SLON
Četrta epizoda: Zadnji ples 18.10 Živi evangelij
18.45	Poljudna znanost
Veliki poveljniki druge svetovne vojne:
SOVJETSKI MARŠAL ŽUKOV
19.15	Italijanske kronike
Danes v parlamentu in Vremenska slika’
20.00	DNEVNIK
20.40 Teden aktualnosti
21.45	Glasbeni spored
Klasična, lahka in pop glasba
Oddajo vodi Adriano Mazzoletti in kaže, da je ugodil okusu poprečnega človeka, kajti oddaji sledijo starejši in mlajši gledalci. Sicer pa more sleherna oddaja presenetiti občinstvo, kajti vedno odkrije kaj novega. V današnjem nadaljevanju bodo nastopili kot gostje člani ansambla «Le Orme». To je italijanski ansambel, ki ima svojo «osebnost». Nadalje bo nastopil ansambel «Incredible String Band», torej ameriški ansambel, ki je na gostovanju po Italiji
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.15 Konjske dirke v Milanu
18.45 ŠPORTNI DNEVNIK
19.00	K MIZI OB 7. URI
Čeprav se neprestano govori o austerity in se sleherni dan razburjamo nad vedno višjimi cenami, tako da jih človek s poprečno plačo že skoraj ne prenese, nas bo TV ponovno na vajala k bogato obloženi mizi. že pred časom je TV ob nede Ijah okoli poldne prirejala tekmovanje v tem, kdo bo pripra vil boljšo specialiteto za obed. Sedaj pa pridejo na vrsto ve čerje. Simpatična Ave Ninchi in «kuharski ekspert» novinar Luigi Veronelli bosta vodila oddajo z naslovom «K mizi ob 7. uri». Seveda se bodo tekmovalci vsakokrat spoprijemali s svo jimi recepti in specialnostmi, prireditev pa bodo dopolnili še gostje - pevci ali umetniki. Italijansko TV občinstvo pa bo moralo temu slediti kar v desetih nadaljevanjih ...
20.00	OB 20. URI
20.30 DNEVNIK
21.00	11 salotto
Delo Henryja Jamesa je prevedel v italijanščino William Wea ver, v glavnih vlogah pa nastopajo Paolo Graziosi, Silvano Tranquilli, Elena Zareschi, Stefanio Corsini in drugi
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10 in 14.10 Šola
Matematika, Goveja farma. Fizika, Evolucija življenja. Pravopis, Fizika v ladjedelništvu, Igralec v filmu itd.
10.50 in 15.45 Angleščina
17.25	Kuhinja pri violinskem ključu:
KAKO NASTAJAJO GLASBILA
Kuhar Rifle se je < blažen s torbami vračal s trga. Radovednost ga je zvabila v trgovino z glasbili. Ogledoval si je bleščeče instrumente in si v mislih predstavljal, kako se more iz njih izvabljati čudovita glasba. Toda iz teh sanj so ga prebudili njegovi glasbeni otroci. Kako pravzaprav nastajajo glasbila, so se vprašali in se odpeljali v tovarno glasbil, da vidijo, kako pod pridnimi prsti delavcev nastajajo kitare in harmonike. še eno zanimivost so si ogledali: Zvočno tablo, to je privlačen učni pripomoček, ki ga marsikdo še ne pozna
18.05 Obzornik
18.20’ Kvartet «Ledina* in «Trijo Nika Zajca»
Na sporedu je narodno - zabavna glasba
18.55 Cesta in mi: VPREŽNA ŽIVINA V PROMETU ter ČISTOČA NA CESTAH
19.10 Nalezljive bolezni: ČRNE KOZE
Uredništvo izobraževalnih oddaj predvaja v ciklusu nalezlji ve bolezni tokrat prispevek dr. Karla Senkerja o črnih kozah. Črne koze so namreč zelo huda karantenska bolezen, ki se širi s človeka na človeka — kaoljično. Ljubljanska TV je pripravi la to oddajo z namenom, da bi bili ob morebitnem ponovnem vnosu te bolezni bolje pripravljeni in bi ne ponavljali napak, ki so bile storjene ob zadnjem vnosu te bolezni v Jugoslavijo
19.25	Pregled sporeda za prihodnji teden
19.45	Detelj Nagajivček, risani film
20.00 DNEVNIK
20.45	«DJUŠENOV MOST» in «POŠTAR»
Dva sovjetska filma kirgiške proizvodnje. Prvi govori o spo padu dveh obdobij, drugi pa pripoveduje o ljudeh, ki morajo premagovati velikanske daljave in višinske razlike v naj različnejših vremenskih razmerah
21.15 Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu Druga in tretja tretjina srečanja med JUGOSLAVIJO IN AMERIKO
22.45	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00 Otroški kotiček: risanka 20.15 DNEVNIK
20.35 Pesem zmagoslavne ljubezni
Film iz serije «Nenavadne zgodbe»
21.05 Svetovno prvenstvo v hokeju
SKUPINA B: JUGOSLAVIJA - ZDA
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.05 Jutranja glasba; 11.40 Šola; 12.00 Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Šola; 18.50 Sodobni ital. skladatelji; 19.10 Liki iz naše preteklosti: Srečko Kosovel; 19.20 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Gospodarstvo in delo; 20.50 Vokalno inštrumentalni koncert; 21.20 V plesnem koraku; 20.05 Glasba v noči.
TRST
12.15 Kronike; 14.40 Tretja stran; 15.10 Radijska priredba; 15.45 Koncert; 15.55 Gruber - Benco; Spomini princese Marie Torre e Tasso; 16.15 Operna glasba.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 8.30 Jutranja glasba; 9.00 Barok v glasbi; 10.45 Glasba in nasveti; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Kulturni dogodki; 16.15 Poskočne; 17.00 Tops pops; 17.45 Kulturna panorama; 18.00 Glasbeni koktajl; 19.00 Zborovsko petje; 20.00 Glasbeni večer; 21.30 Simfonična glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 21.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Posebna reportaža; 11.30 Program s Pinom Carusom; 13.20 Paolo Panelli; 14.40 Radijska priredba; 15.10 Program za mladino; 16.30 Oddaja za bolnike; 17.05 Popoldanski spored; 18.00 Bogat večerni program; 18.45 Sindikalno-ekonom-ska panorama; 19.27 Plošče; 19.50 Protagonisti: N. Giaurov; 20.20 Ponovno na sporedu z Mino; 22.15 Neapeljski koncerti.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Lahka glasba; 8.40 Kako in zakaj?; 8.55 Melodrama;
9.35	Nadaljevanka:	«Vojna in
mir»; 9.55 Pesem za vsakogar; 12.40 Alto gradimento; 13.00 Hit parade; 13.50 Kako in zakaj?; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-go-vorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče; 21.20 Program z W. Chiarijem.
Ul PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.40 Mozartove skladbe; 12.20 Ital. glasbeniki; 13.00 Glasba zkozi čas;
14.30	Dirigira Toscanini; 16.00 Portret avtorja; 17.25 Enotni razred: Ženska danes; 18.00 V diskoteki;
19.15	Večerni koncert; 20.15 Nov način zdravljenja krvnih bolezni;
21.30	U. Albini in V. Faggi: Teodora.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Rekreacija;
7.35	Kam in kako na oddih; 8.10 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola: Kako nastane pesmica; 9.35 Jug. narodna glasba;
10.15	Sedem dni na radiu: 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Veliki zabavni orkestri, 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače;
13.30	Priporočajo vam...; 14.10 Mladinski zbori; 15.40 Iz albumov Beethovna in Schuberta; 16.00 «Vrtiljak»; 17.10 Operni koncert; 17.50 človek in zdravje; 18.00 Aktualnosti: 18.15 «Signal»; 18.50 O-gledalo našega časa; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel V. Petriča; 21.15 Oddaja o morju In pomorščakih; 22.15 Zvoki iz logov domačih; 23.05 Literarni nokturno;
23.15	Jazz pred polnočjo: Lee Morgan - Barney Kessel.
SPORT SPORT SPORT
HOKEJ NA LEDU
V HALI TIVOLI
Včeraj v Ljubljani prve tekme svetovnega prvenstva B skupine
Prvenstvo je odprl podpredsednik predsedstva SFRJ Mitja Ribičič - Že v prvem dnevu presenečenja
IZIDI 1. DNE
Jugoslavija — Avstrija 10:3 (1:1, 2:1, 7:1)
ZRN _ Norveška 7:4 (1:2, 5:1, 1:1) Nizozemska — Romunija 7:5 (2:1 3:2, 2:2)
ZDA — Japonska 7:4 (2:0, 0:2, 5:2)
LJUBLJANA, 21. — Danes se je
Ljubljani začelo letošnje svetovno Prvenstvo v hokeju na ledu za B skupino. Prvenstvo se je začelo že Popoldne s tekmo Norveška — ZRN, svečano otvoritev pa so opravili zvečer pred tekmo Jugoslavija— Avstrija.
Otvoritvene slovesnosti so se udeležili mnogi predstavniki slovenske-Sa političnega in družbenega življenja. Na led so najprej pritekli drsalci, ki so nosili živopisane zastave, nato pa je druga skupina Prinesla pred častno tribuno zastave vseh držav udeleženk. Spregovoril je najprej predsednik organi-2acijskega odbora, nato predstavnik mednarodne hokejske zveze, za njim P® je pokrovitelj tega tekmovanja, Podpredsednik predsedstva SFRJ "litja Ribičič odprl prvenstvo.
Kaj lahko rečemo o prvem dnevu tekmovanja?
Predvsem to, da so napovedi popolnoma obveljale. Letošnje prven-stvo je izredno izenačeno, morda celo tako, kot še nikoli doslej. V vseh srečanjih se je bila izredno izenačena borba, pa čeprav rezultati morda ponekod tega ne kažejo.
Jugoslavija ni pokazala preveč Privlačne igre, pač pa zato tem bplj učinkovito, saj je dosegla najvišjo zmago dneva. Njeni igralci so postajali vse bolj razigrani in v zadnji tretjini smo imeli vtis, Ja so bili Avstrijci proti njim nemočni. Dobro so vodili žogo, pre-igravali in streljali vsaj še enkrat Več kot Avstrijci, ki so s svojim
Današnje tekme ob 17.00
Norveška — Nizozemska ob 20.30
Jugoslavija — ZDA
nastopom potrdili, da so verjetno res najšibkejša ekipa tega prvenstva. Za Jugoslovane so bili v tej tekmi uspešni Gorazd Hiti (4). Rud: Kiti (3), po enkrat pa Tišler. Bogo Jan in Mlakar.
Manjkalo ni niti presenečenj. Ta-ko je n. pr. Nizozemska krepko Presenetila z zmago nad Romunijo. Izredno trdovratno so se upirali tudi Japonci Amerikancem, saj je bilo v tej tekmi stanje še v tretji tretjini neodločeno 2:2.
Vsekakor pa lahko rečemo, da bo prvenstvo zelo zanimivo in napeto. če drugo ne, jamči za to izenačenost posameznih reprezentanc.
TV
Jugoslovanska 'iV bo prenašala našnjo tekmo Jugoslavija — ZDA, Ijavno za B skupino hokejskega ’, z začetkom ob 21.15.
Na pokrajinskem ekipnem turnirju
Kras ostaja glavni favorit
V soboto se je s 5. in 6. kolom zaključil proseški del šahovskega ekipnega prvenstva tržaške pokrajine. Zadnji dve koli bosta na sporedu v soboto, 30. t.m. v tržaškem Kulturnem domu. Tako si bo lahko večje število ljubiteljev šaha 0-gledalo borbe na črnobelih poljih.
Po 6. kolu je lestvica tega tekmovanja taka :
1.	Kras 18,5
2.	Costalunga I. 17
ŠD Kontovel I. 15 PTT I. 14,5
Devin - Štivan in Sudamericana 14
Cankar, SST Studenti in Amici DS I. 13
ARCI in Costalunga II. 12 ŠD Kontovel in ŠD Primorje 11,5
14. SST I. in CS Muggesano 10,5 Amici DS H. 10 Polet 9,5 SST H. 7,5 PTT II. 6 Adria 1
Borba za prvo in drugo mesto Je verjetno že končana. Največ možnosti za končno zmago ima Kras, vendar se tudi Costalunga še ni odrekla svojim ambicijam. Možnosti ostalih pa so le še teoretične.
d. a.
3.
4.
5.
ŠAHOVSKA
SIMULTANKA
V petek, 22. t.m. bo ob 20.00 v prostorih Adria Club Italia šahovski mojster dr. Božidar Filipovič igral
simultanko proti 30 igralcem na 30 deskah.
Prireditev bo posebno zanimiva, v kolikor bo temeljito preizkusila mojstra, ki bo moral izredno hitro igrati in odgovarjati vsakemu nasprotniku, kljub zelo kratkemu času za razmišljanje.
TELOVADBA
V	NOVI GORICI IN KANALU
Republiški pionirski turnir v orodni telovadbi
V	soboto, 23. t.m. in v nedeljo bo v Novi Gorici, oziroma v Kanalu turnir republiških pionirskih reprezentanc v orodni telovadbi. Na turnirju bodo nastopili predstavniki Bosne, Hercegovine, Hrvaške in Slovenije.
V	soboto bodo tekme v šolski telovadnici v Novi Gorici s pričetkom ob 17. uri. Finale pa bo v nedeljo, s pričetkom ob 11. uri v šolski telovadnici v Kanalu.
ATLETIKA
KROS «5 MLINOV»
Shorter starta letos kot favorit
V Velenju bo v nedeljo balkansko prvenstvo v krosu
V kraju S. Vittore Olona blizu Milana bo v nedeljo tradicionalni tek čez dm in stm «5 mulini». V resnici je mlin le eden, ker so druge podrli, reka Olona pa je le tok za odpadke in kros nima prav posebno lepega okolja.
Za odlično zasedbo že dolgo let skrbijo neutrudljivi organizatorji, ki vsako leto privedejo na kak način do starta tekače, ki spadajo v vrh svetovnega srednje in dol-goprogaštva. Med zmagovalci so imena kot Keino, Bedford in Frank Shorter.
Shorter starta kot favorit tudi letos. Njegovi nasprotniki naj bi bili v prvi vrsti Anglež Poster, Finec Ala-Korpi, nestrpno pa pričakujejo tudi Belgijca Puttemansa, ki je kot vsako leto v tem času na višku svojih moči. Iz Finske bo prišel tudi Lasse Viren in sloviti Juha Vaatainen, tekač, ki je pognal Finsko v svetovno elito na dolgih progah.
Organizatorji redno poskrbijo tudi za eksotiko. Kenijci so stalni gostje. Letos upajo, da bo na startu Kipkurgat, atlet, ki je le za 2 desetinki sekunde zgrešil svetovni
rekord na 800 metrov. Njegova sposobnost na kakih 8 km dolgi progi pa je dvomljiva. Morda bo na startu tudi Victor Mora, tekač iz Kolumbije, ki je letos zmagal na polnočnem teku v Sao Paulu.
# * #
Zanimiv kros s skromnejšo režijo, vendar z dobro zasedbo bo tudi v Velenju, kjer bo v nedeljo balkansko prvenstvo v krosu. Jugoslovani startajo kot favoriti predvsem v moških panogah. Zaradi balkanskega prvenstva bo verjetno okrnjena jugoslovanska udeležba v S. Vittore.
k. b.
NOGOMET
STARA ZAGORA, 21. — V nogometnem turnirju za pokal pokalnih prvakov so se v polfinale uvrstile še naslednje enajsterice: Magdeburg, ki je remiziral z bolgarsko ekipo Beroe Stara Zagora z 1:1, Borussia po zmagi nad Glentora-nom s 5:0, Sporting Lisboa, ki je remiziral z Zurichom z 1:1, vendar pa je zmagal v prvi tekmi doma s 3:0.
NOGOMET
TEDENSKI PREGEED MEADINSKIH PRVENSTEV
V naraščaj niškem prvenstvu Vesna prva v svoji skupini
Tudi enajsterica Uniona je visoko na lestvici
NARAŠČAJNIKI Skupina A
Union je v zadnjih dveh tekmah nabral samo eno točko. V nedeljo so Podlonjerci remizirali z Liber-tasom od Rocola, v torek pa visoko klonili Triestini. Brežani pa so v dveh tekmah nabrali štiri točke in se tako dvignili z zadnjega mesta na sredino lestvice «Rdečerumene» je na lestvici dohitela Opicina Supercaffè, ki je z dvema zmagama izkoristila dvojni spodrsljaj naših fantov. Na lestvici vodi Triestina, ki je v šestih tekmah vedno zmagala. Tržačani so dosegli 22 zadetkov, prejel1 pa le enega.
Prihodnjič no na sporedu zadnje kolo začetnega dela prvenstva. Najzanimivejše srečanje bo med Bregom in Unionom. «Plavi» so trenutno v dobri formi in bodo verjetno kaj dobrega pokazali. Bratranci iz Po-dlonjerja pa si ne smejo dovoliti niti remija, če hočejo trdno upati na vstop v finale.
NEDELJSKI IZIDI: Opicina Su percaffè •—CGS 3:0, Libertas Sv. Marko — Breg 1:3, Cremcaffè—

ODBOJKA
V 2. ZVEZNI LIGI
PODVIG IZOLE V KAMNIKU
V nedeljo bosta oba primorska predstavnika igrala doma
Primorska predstavnika v 2. zvezni ligi sta v 14. kolu igrala v gosteh in igrala tako kot smo pričakovali. Salonit je gladko zgubil v Osijeku, Izola pa je v Kamniku iztržila nov par točk ter na lestvici prehitela Salonit.
Slovenski derbi v Kamniku se je končal za obalnega ligaša srečno in uspešno, saj so Kamničani že vodili z rezultatom 2:0 v setih in so bili zelo blizu para točk, ki bi jim še kako prav prišel v borbi za obstanek v ligi. Kljub takemu vodstvu domačinov se Izolčani niso predali in so ponovno dokazali svojo pravo vrednost, ko so v najbolj kritičnih trenutkih uspeli v setih izenačiti in končno zmagati.
S to dragoceno zmago v gosteh se
lahko Izolčani ob solidneip nadaljevanju nadejajo na koncu prvgnstva visoke uvrstitve.
Salonit je v Osijeku igral slabo. Nihče ni sicer pričakoval ugodnejšega rezultata, saj je Željezničar doma nepremagljiv, toda vsi so računali, da bodo najresnejšemu kandidatu za ponoven vstop v 1. zvezno ligo dostojnejši partner. Na brezkrvno in zmedeno igro Kanalcev je vsekakor precej vplivala prostorna športna palača. Kanalci, navajeni majhnih in tesnih telovadnic, so v tem prostoru izgubili občutek za orientacijo. Temu primerna je bila tudi prikazana igra, ki zasluži oce no — komaj zadostno.
# * *
V nedeljo igrata oba primorska predstavnika doma. Izola sprejema v goste Željezničarja, k bi moral zmagati. Izola v tej tekmi ni brez možnosti saj je sposobna še večjih podvigov. Salonit ima lažjega, zato pa nič manj nevarnega, nasprotnika. V goste prihaja splitska Mladost, ki bi morala ostati v Kanalu praznih rok kolikor bodo domačini igrali dobro in prizadevno. Tekma v Kanalu bo tokrat izjemoma že ob 9. uri.
• • •
Fužinar, ki najresneje konkurira Željezničarju za prvo mesto, je gostoval v Kaštel starem pri Splitu kjer je domača Mladost (ki ji gori pod nogami) sicer povedla z 1:0. V nadaljevanju pa ni zmogla resneje ogroziti Ravenčanov, ki tako še vedno sami vodijo na prvenstveni lestvici. Neusmiljen boj pa se je odvijal v Mariboru, kjer je domači ligaš s težavo premagal moštvo Karlovca.
Primorska predstavnika v 1. slovenski ligi sta ponovno ostala praznih rok. Koper je v Celju zgubil z Gaberjem z najvišjim mogočim rezultatom čeprav je v tretjem setu povedel z 8:3. Nič boljše pa se ni godilo Bovcu v Črnučah v tekmi s Savo. V naslednjem kolu igrata oba slovenska ligaša doma. Koper sprejema v goste Mislinjo, Bovčani pa se spoprimejo pred svojimi gledalci z odličnim moštvom Bleda.
E. Hvalica
Le malo upanja za Patriarco?
Patriarci je šlo v zadnji tekmi vse po vodi. Zgubila je tekmo, ki bi jo morala ria vsak način osvojiti in je tako zapravila tudi zadnji vlak za sklepni del prvenstva, kjer nastopata dve uvrščeni ekipi iz vsake od treh skupin. Do konca prvenstva ostajajo še tri tekme. Le v primeru, da Goričani zberejo vseh šest točk (torej bi morali v zadnji tekmi premagati tudi drugouvrščeno Brino) ter da Brina zgubi dve tekmi, bi Patriarca odigrala s to ekipo še eno odločilno tekmo. Tako upanje pa je precej utopistično, kajti Brina ima tri precej lahke tekme, če odštejemo zadnjo z Goričani.
Kaj pa se je v tem prvenstvu zgodilo Patriarci, da ni znala ponoviti dobrega prvenstva iz lanske; ga leta, čeprav se je letos precej okrepila s prihodom igralcev iz Vidma? Nekateri so mnenja, da je goriški ekipi manjkal trener, ki bi znal mladim fantom dati moralno oporo, kajti prav v odločilnih tekmah je manjkala podpora človeka, kot je bil lansko leto Mc Gregor, ki je znal vedno, ob vseh priložnostih, vliti igralcem novega poguma.
Tudi igralci niso bili letos na taki ravni, kot smo pričakovali. Vzemimo na primer Maurija, ki je v lanskem prvenstvu bil gotovo e-den najboljših, letos pa se je izkazal le v nekaterih tekmah. Tudi Pieric je v prvih tekmah zaigral precej slabo, to pa je seveda negativno vplivalo na celotno ekipo.
Mislimo, da bo morala Patriarca letos opustiti misel na napredovanje ter se posvetiti pretežno prvenstvu, ki bo prihodnje leto, ter že iz vsega
začetka zaigrati tako, da bodo u-spehi takojšnji in trajni.
R. P.
BOKS
CIUDAD MEXICO, 21. - Svetovni prvak boksarske velter kategorije Jose Angel «Mantequilla» Na-poles je danes izjavil, da se ne bo boril 10. maja za naslov svetovnega prvaka s svojim izzivalcem A-meričanom Lewisom, ker ni v najboljši formi. Napoles je namreč pred kratkim podlegel v Parizu Argentincu Carlosu Monzonu.
SMUČANJE
VAIL, 21. — Avstrijski smučarji so bili neprekosljivi v smuku na tekmovanju «World series» v Koloradu v ZDA. Med moškimi je zmagal
KOŠARKA
V PROMOCIJSKI LICI
Kontovel potrdil svojo dobro formo
Poraz domovcev v prvenstvu dečkov
Kontovel — Libertas 56:66 (20:36)
KONTOVEL: Kralj, Starc 17, D. Zavadlal 2, A. Zavadlal 23, Kante, Lisjak 4, Daneu 8, Ukmar, Nabergoj 2, Bukavec.
LIBERTAS: Capus 6, Taraboc-chia, Bassi 2, Signani 8, Zudetich 12, Lunazzi 14, Nisi 4, Narder 2, De Gioia 16, Prodi 2.
PROSTI METI: 4:8.
SODNIK: Allegretto iz Trsta.
V torek je ekipa Kontovela, ki nastopa v promocijski ligi, odigrala zaostalo tekmo z Libertasom iz Trsta. Domačini so še enkrat potrdili svojo dobro formo. Proti solidnemu nasprotniku so zaigrali zelo dobro in so mu bili v dolbčehih
Manfred Grabler, med ženskami pa trenutkih igre povsem enakovredni.
t .—'J TT'i_i » TJ-:	~ X, u : u ^ ~ a..	-r» c i cc •	___ui : 
Ingrid Eberle. Pri moških so Avstrijci zasedli vseh šest prvih mest, pri dekletih pa le prva štiri.
ZIMSKE ŠPORTNE IGRE
Včeraj so v Trstu zaključili sprejemanje prijav tekmovalcev za letošnje zimske športne igre. katere prireja SPDT. Skupno so se prijavili 204 tekmovalci (lani, ko je prireditev trajala dva dni. jih je bilo 282), ki bodo branili barve 11 društev. Med temi bo tudi novo, ki združuje tržaške mestne tekmovalce, Ski klub Raketa Trst. Ta klub je prijavil tudi največ tekmovalcev (36), medtem ko jih imata Polet in SPDG po 31.
OBVESTILA
SPDT sprejema nadaljne prijave za avtobusni prevoz do Pianca-valla, za nedeljo, 31. marca ob priliki zimskih iger v Ul. Geppa 9.
Prednost imajo vsekakor tekmovalci.
• * *
SPDT obvešča, da bo otvoritev planinske šole danes, 22. t.m. ob 17.30 v Dijaškem domu v Trstu, Ul. Ginnastica. Na sporedu bo predavanje o načrtovanju izleta, prehrani in opremi. Predaval bo Duško Jelinčič. Sledilo bo predvajanje filmov in diapozitivov.
# # *
ZSŠD1 sporoča, da so uradi odprti za občinstvo vsak dan od 8. do 14. ure v Ul. Geppa 9. tel. 31119.
Prvi polčas je bil naklonjen gostom, ki so zadevali koš od vsepovsod. Manj sreče pa so imeli domačini, ki so zgrešili kup žog. Posebno slabo pa se je tokrat odrezal Kralj, če so v tem delu prevladovali Tržačani, je bila v drugem polčasu očitna rahla premoč Kontovelcev. Nadpoprečno je zaigral A. Zavadlal, ki je bil zelo točen pri metanju iz srednje razdalje. Poleg njega pa je presenetil tudi Daneu.
V	drugem polčasu je domačinom uspelo znižati rezultat na samih deset košev, kar predstavlja nedvomno lep uspeh.
H. L.
DEČKI
Radici Arte A — Dom 77:40
Dom: Dornik Mauro 19, Dornik Ugo 7, Devetak Diego, Tomažič Bojan 4, Semolič Livio 9, Rener Peter 4, Marušič Edvard.
V	tekmi, ki je veljala za prvenstvo dečkov D skupine, je Dom zgubil proti močni peterki Radici Arte A. Tekma je bila zelo zanimiva, ker so domovci igrali borbeno. Posebno v prvih minutah so se mladi slovenski igralci zelo dobro izkazali, saj so dosegli kar osem košev. Nasprotnikova taktika in višina igralcev pa je domovce kmalu spravila v podrejen položaj in ob zaključku prve četrtine so že zgubljali z desetimi točkami razlike.
V	drugi četrtini je Radici Arte igral presing po vsem igrišču. S tem je utrudil domovce ter zaklju-
čil prvi del srečanja z 42:24. Pomanjkanje menjav pri Domu in odsotnost nekaterih igralcev je i-gralce precej demoralizirala, zato niso prikazali take igre kot proti Patriarci B.
Upajmo, da se bo to ponovilo vsaj v zadnji tekmi, ki jo bodo domovci odigrali drevi v telovadnici šole «Fermi» proti Radici Arte B ob 19. uri.
Martin Tomažinčič
Dom (pomlad) — Dom dečki 76:49 (32:20)
Dom (pomlad) ; Kont 16, Marinčič 14, Predan, Sosou 6, Vogrič 6, Čubej (k) 34.	...	1	.	,
Dom (dečki)-:. Dornik U. 2, Dornik M. 16 (k), Tomažič 10, Marušič 12, Maligoj M., Maligoj K., Devetak, Rener 2, Semolič 9.
Prosti meti: Dom (pomlad) 2:12; Dom (dečki) 1:6. Pet osebnih napak: Kont (5. min. d. p.).
V sredo zvečer sta se pomerili v prijateljskem srečanju Domovi e-kipi «pomlad» in «dečki». Srečanje ni bilo zanimivo, saj se je igra odvijala le v eno smer.
mim
KOŠARKA
V POKALU PRVAKINJ
GLAS v finalu
BRNO, 21. — Italijanske košarkarice Geasa so se uvrstile v finale tekmovanja za pokal košarkarskih pokalnih prvakinj. V povratni tekmi so premagale TJK iz Brna s 56:50.
« * •
BEOGRAD, 21. — Košarkarji Cr-vene zvezde iz Beograda so finalisti turnirja za pokal pokalnih prvakov, potem ko so v povratni tekmi premagali peterko Estudiantesa iz Madrida s 104:85. Beograjčani so zmagali tudi v prvi tekmi in sicer z 79:74.
« « •
CLERMONT FERRAND, 21. — V pokalu košarkarskih prvakinj se je francoski klub Clermont uvrstil v finale, po zmagi nad Politechnico iz Bukarešte z 90:82. Francozinje so zmagale tudi v prvi tekmi (75 proti 71).
Triestina B 0:1, Libertas Rocol— Union 1:1.
TORKOVI IZIDI: Triestina B — Union 4:0, Breg — Cremcaffè 2:0, CGS — Libertas Sv. Marko 7:1, O-picina Supercaffè — Libertas Rocol 4:0.
LESTVICA: Triestina B 12, U-nion in Opicina Supercaffè 8, CGS 7, Breg in Libertas Rocol 4, Libertas Sv. Marko 1, Cremcaffè 0.
PRIHODNJE KOLO: Libertà s Sv. Marko — Opicii.a Supercaffè; Cremcaffè — CGS; Union —Breg; Libertas Rocol — Triestina B. Skupina B
V tej skupini iztopa S. Giovanni, ki je po zmagah prejšnjih dveh kol osvojil prvo mesto na lestvici ter ima tri točke prednosti pred drugouvrščenimi Giarizzolomi in Zau-lami. Gaja je igrala samo v nedeljo in je remizirala z golom Maura Kralja z Esperio od Sv. Alojzija. Primorje pa je zaigralo v nedeljo z vodečim S. Giovannijem, v torek pa z Zaulami in je obakrat precej visoko klonilo.
Prihodnjič se bo Gaja spoprijela s S. Giovannijem. Naši fantje nimajo velikih možnosti, za osvojitev koristnega izida. Primorje se bo pomerilo z dokaj šibko Edero in naši zastopniki bi morali osvojiti najmanj točko
NEDELJSKI IZIDI: Gaja — E-speria Sv. Alojzij 1:1, S. Giovanni— Primorje 4:0, Zaule— Giarizzole n.o.
TORKOVI IZIDI: Giarizzole - E-dera 3:0, Primorje — Zaule 0:3, E-speria Sv. Alojzij—S. Giovanni 0:3.
LESTVICA :	S. Giovanni, Giariz,-
zole in Zaule 6, Gaja, Primorje, Edera in Esperia Sv. Alojzij 3.
PRIHODNJE KOLO: S. Giovanni — Gaja, Zaule — Esperia Sv. A-lojzij. Edera — Primorje, Giarizzole počivajo.
Skupina C
Vesna je v nedeljo zapravila u-godno priložnost, da bi povečala naskok pred zasledovalci. Križani so v nedeljo remizirali s šibkim De Macorijem, v torek pa so počivali. Našim fantom sledijo s točko zaostanka: Stock, Rosandra in Pon-ziana. V nedeljo se bo Vesna spoprijela z Rosandro. Tekma bo zelo važna za naše fante, ki bi se morali zadovoljiti z remijem. Vesna je doslej zabila 9 golov in prejela dva, Rosandra pa je bila le dvakrat u-spešna in je prejela en sam gol.
NEDELJSKI IZIDI: Vesna - De Macori 0:0, [Rosandra — Domio 0:0, Stock — Ponziana 2:0.
TORKOVI IZIDI: Ponziana — In-ter SS. 1:1, Domio t-. Stock 0:1, De Macori — Rosandra 0:1.
LESTVICA: Vesna 7, Rosandra, Stock, Ponziana 6, Inter SS 3, Domio in De Macori 2.
PRIHODNJE KOLO: Rosandra -Vesna, Stock — De Macori, Inter SS — Domio; Ponziana počiva. Skupina D
Libertasu iz Trsta je uspelo u-staviti Triestino, ki ni doslej za pravila niti točke. Igralci Libertasa so s tem remijem dohiteli Triesti, no, moramo pa pripomniti, da bo Libertas prihodnjič počival. Tej dvojici sledi s tremi točkami zaostanka Fortitudo. Najzanimivejše srečanje prihodnjega kola bi moralo biti Triestina — Fortitudo. Po nedeljskem spodrsljaju lahko sklepamo, da bo Fortitudo za Tržačane trd oreh.
NEDELJSKI IZIDI: Costalunga — Roianese 1:1, Muggesana — Fortitudo 3:2, Tergeste — Libertas Trst 0 proti 1.
TORKOVI IZIDI: Libertas Trst — Triestina A 0:0, Fortitudo — Tergeste 1:0, Roianese — Muggesana 0 proti 0.
PRIHODNJE KOLO: Muggesana — Costalunga, Tergeste — Roianese, Triestina A — Fortitudo, Li bertas Trst počiva.
LESTVICA: Libertas Trst in Triestina A 9, Fortitudo 6, Muggesana 4, Roianese 3, Costalunga 1. Tergeste 0.
MLADINCI
V nedeljo je bilo na sporedu zanimivo srečanje med Giarizzolami I in Costalungo. Tekma se je konča-lla brez zmagovalca. CGS je odpra-
vil Muggesano s klasičnim 2:0. V torek so se Giarizzole dobro izkazale in so se z zmago nad Crem-caffejem ustalile na prvem mestu lestvice. CGS je odpravil Edero z enakim izidom. Prihodnjič bo na sporedu spopad med vodečima Libertasom iz Rocola in Giarizzolami. Ekipi sta si bolj ali manj enakovredni zato je najbolj možna delitev točk.
NEDELJSKI IZIDI: Giarizzole — Costalunga 1:1, Libertas Rocol — De Macori 4:0, Inter SS — Libertas Trst 0:4, Muggesana — CGS 0:2, Cremcaffe — Edera 1:1.
TORKOVI IZIDI: CGS - Edera 3:0, Libertas Trst — Muggesana 0:0, De Macori — Inter SS 2:0, Giarizzole — Cremcaffe 3:0.
LESTVICA: Giarizzole 6, Libertas Rocol in CGS 5, Libertas Trst 4, Edera, Cremcaffè in Muggesana 3, De Macori 2, Costalunga 1, Inter SS 0.
PRIHODNJE KOLO:	Libertas
Rocol — Giarizzole, Inter SS — Costalunga, Muggesana — De Macori, Edera — Libertas Trst, Cremcaffè — CGS.
ZAČETNIKI
Žal iz tehničnih razlogov nismo dobili izidov vseh tekem.
Najmlajši Brežani so po trimesečnem odmoru ponovno stopili na igrišče ter iztrgali na tujem dragocen remi. Naši fantje so s Kraljem na čelu prevladovali ves čas, vendar so šli za las mimo poraza, ko je Klabjan s silovitim strelom zadel vratnico lastnih vrat. Esperia Pio XII. je z lahkoto premagala Ponziano in obdržala drugo mesto na lestvici. Zaule in Fortitudo sta končala srečanje brez zmagovalca in brez golov. Zadnji na lestvici Cremcaffè je zadovoljivo presenetil, remiziral je na tujem z Rosandro. Prihodnjič se bodo «plavi» spoprijeli z Giarizzolami, ki so na čelu lestvice. Možnosti, da naši fantje izenačijo so zelo majhne.
IZIDI: Rosandra — Cremcaffè 0:0, Esperia Pio XH. — Ponziana 3:0, Muggesana — Breg 0:0, Zaule — Fortitudo 0:0.
PRIHODNJE KOLO: Breg - Giarizzole, Opicina Supercaffè — Son-cini, CGS — Tergeste, Libertas Rocol — Esperia Pio XII., Ponziana — Rosandra, Cremcaffè — Zaule.
Jolo
NOGOMET
Tretji zaporedni derbi za Pro Gorizio
Polovični spodrsljaj Pro Gorizie v soboto proti Monfalconeju je pokazal, da goriško društvo še ni popolnoma prebolelo krize, čeprav je ekipa v zadnjih tekmah zaigrala precej dobro. V zadnji tekmi v Tržiču je «belo-modri» napad precej šepal, posebno Omizzolo, ki je bil skozi vso tekmo neaktiven in mu je uspelo podati samo eno dobro žogo, ob priložnosti goriškega gola. Po vsem tem, kar se je govorilo o tem igralcu pred prvenstvom in ob dejstvu, da je že igral v A ligi, bi lahko od njega pričakovali kaj več. V obrambi sta Sdrigotti in Campi bila precej živčna in to je bilo krivo, da nista bila vedno zanesljiva.
Po dveh zaporednih derbijih bodo Goričani odigrali v nedeljo še tretjega proti Pordenonu. Gostje so trenutno nizko na lestvici in njihova glavna skrb je ostati v D ligi. Zato bo nedeljska tekma na Rojcah precej trda za Pro Gorizio, ki bo morala napeti vse sile, če bo hotela obdržati obe točki.
R. P.
KOŠARKA
BEOGRAD, 21. - Radnički iz Beograda je premagal italijanski Ignis iz Vareseja s 83:70 (44:35) v povratni polfinalni tekmi pokala evropskih prvakov. Ker je Ignis zmagal v prvi tekmi s 105:78 je Radnički tako izpadel.
Ta dvojna resnica je bila vir njegovega notranjega razila in bolečine. Dokler ena od teh resnic ne bo prevladala a ubila druge, bo iskal miru po gorah
Celo svojo mater, ki jo je ljubil bolj od vsega na svetu,
e varal, ko je govoril o njej.	. , .	.	,
«Najina ljubezen ni slepa zaljubljenost kot drugod, med iama vlada soglasje dveh duš, ki dajeta druga drugi notranji mdr, ►otreben za delo in srečo...» In mati je rekla: «Bog ti daj rečo, otrok. Če boš ti srečen, bom tudi jaz!»
Uboga mati! Kako naj ji razloži svojo zmoto in svoj po-
om? Saj ne bo razumela.	, J ,	..	.	.	.
Kaj če je dekletu krivičen? Morda je zahteval preveč, jo iremalo vzgajal. Ni ji dal časa, da bi ga resnično spoznala n se nanj navezala. Zavrgel jo je ob prvi večji preizkušnji tot neustrezen predmet. Kako se je zahvaljeval usodi, da mu e dodelila njo! Toda koga naj zdaj preklinja, ko se ji sani Kipoveduje? Kako se dokopati do resnice? Kako do pravič-losti? Kako se rešiti more in zmagati?
Lahko je soditi, ne da bi bil sam obsojen, pripisati komu crivdo ne da bi bilo dovolj utemeljenih vzrokov. .
čeprav je preživel kot vojak zadnji sramotni konec sra-notne in bedaste vojne, se je vrnil iz nje čist. Mnogi drugi jo se vrnili nacejeni s sovraštvom, polni nizkih nagonov. Sre-
di najbolj divjaškega življenja jim je otopel duh. V njem pa je le prevladovalo globoko spoznanje nesmisla in smisla stvari. Zato je postal drugačen od drugih. Toda, te različnosti ona ni cenila dovolj ali pa je ni doumela.
Strmel je v noč in v migotanje senc, ki jih je metala mesečina med stene. Obračal se je, kajti ostri kamni so ga rezali in včasih ga je tresel mraz...
Misli pa so tekle dalje...
Težko je požirati lepe besede in lepe spomine, uničiti vse, kar ni bilo napisano. O blagor tistim, ki jim ni dano, da bi svoje misli zlivali na papir in jih izročali na milost in nemilost nepoklicanim!
Mati je pravzaprav ni imela rada. Kako vesela je bila, ko ji je obljubil, da je ne bo več vodil domov, posebno čez noč ne... Morda je dekle čutilo materino nezaupanje?
Spraševal se je, zakaj jo je ljubil. Zaradi lepote? Ljubezni? Strasti? Kaj pa značaj? Kakšen poznavalec ljudi je bil, da se je tako zmotil? Kje je njegova moč, če je sam sebi priznal, da mu je vračala samozavest, ki mu jo je že prej vzela neka ženska?
Pravzaprav je bil sam precej kriv, ker je podcenjeval Italijane in precenjeval sebe. Hotel je biti močan, odpovedoval se je užitkom, ker je mislil, da brez odpovedi ni veličine. Ni pa se vprašal, če je tudi njej kaj do odpovedi... Tudi do nje se najbrž ni obnašal prav. Dvigal jo je v nebo in podžigal njeno žensko domišljavost, pa jo spet tako razvrednotil, da se mu je morala upirati. Zakaj? Ker je cenil pri ženski upor, da ga je lahko lomil. Toda hotel ji je biti zvest, ker je to ustrezalo njegovi vesti, ki naj bi mu bila najvišji sodnik.
Ona pa nd zaupala ne njegovi volji ne vesti in ne ljubezni. Vse bolj je podlegala laskavim in lažnivim vplivom sveta, ki ga je on preziral. Vzrok za polom bo najbrž v tem, da ima vsaka ljubezen v sebi nekaj protislovnega, človek vzlju-
bi človeka, doživi srečo, jo uživa, se vdaja nasladam, postane odvisen od sreče in se pomehkuži. Poljubi preidejo v lizanje, objemi v stiskanje, ljubezen v spolnost, ponos v domišljavost, volja v frazerstvo, moč odpovedi v željo po užitku. Ljubezen se prelevi v nagon in razkroj. Kar od ljubezni ostane, služi samo nagonu, da se opravičuje pred vestjo...
Ali je bilo tako tudi v njunem primeru? Ne! On je presekal ta proces razkrajanja ob pravem času. Za vsako ceno je hotel ohraniti čisto ljubezen ali pa jo uničiti. Če je to greh, potem naj ga žre vest. če ni, naj mu gore vrnejo pozabljenje, da začne znova tam, kjer se mu je stavba podrla...
S seboj je nosil njeno pismo in znal je na pamet njene ostre besede: «Klement! Ni potrebno, da iščeš vzroke. Če imaš kaj v želodcu, izbljuj! Očitaš izdajstvo! Izdajstva si ne pustim očitati ne od tebe ne od drugih! Do danes ga nisem uporabljala, imela pa sem priložnost okusiti ga. Praviš, da si držal besedo. Zato ti ostane pravica do maščevanja. Tudi jaz sem drža ala besedo, vest mi je mirna, zato se ne bojim tvojega maščevanja. Iščeš neke vzroke — kako da nisem tega o-pazila prej? Ljubezen je slepa...
Neprijetnosti sem povzročila tvoji mami zaradi tebe. Sam veš, kolikokrat nisem hotela, pa si ti hotel, da grem k vam. Prosim jo odpuščanja in vse vaše. Govori odkrito, brez očitkov, ko nimaš vzroka. Pripravljena sem na vse, duševno še močna, da prenesem tudi to ...»
Najbolj pa ga je zadela z zadnjim stavkom pisma, ki je pomenil, da je presekala vezi in podrla za sabo vse mostove:
«Prost si, če ti je vest mirna! Saj te nisem vezala...»
Ali ni dosegel s svojim pritiskom prav nasprotno od tistega, kar je hotel doseči? Morda tudi ona... Navsezadnje — kaj je v človeku, da začne dvomiti o zvestobi drugega? Mar je prejel premalo za to, kar je dajal? Je to uvod v trpljenje? Res ni ljubezni, ki je ne bi si>očela in ohranjala bolečina? Zmučila ga je z negotovostjo. Tudi če je hotela njega
ponižati, je ponižala sebe... Ali bo on s tem rešil svoj ponos in svojo ljubezen? Kaj, če ni sam kriv, da je postala ošabna, zaljubljena vase? Malo je žensk, ki jim ne ugaja, če jim moški dvorijo in govorijo, da so lepe. Vse uživajo ob vznemirjenju, da si jih nekdo želi. Vsaka hoče biti občudovana in ljubljena. Pri tem se včasih zgodi, da marsikatera izgubi lastno ljubezen, ker preneha razlikovati med moškimi in možmi ter išče le osvajalca za to, kar je že osvojeno.
Ali je takšna samo ona? Ali so takšne vse, ki imajo priložnost in premalo volje, da bi se znale odreči, da bi znale razlikovati, kaj je trenutno dobro in kasnejše zlo? Kaj ni tudi moškim všeč, če se ženske zanimajo zanje? Toda možnost še ni dejanje in želja še ni zločin...
že ko je pretilo, da se med njima vse podre, se je pokesal, prav tako ona. Kesala sta se, da sta drug drugemu zadajala bolečine. Sedaj se je tu, v bližini zvezd, daleč stran od ljudi, v sencah prepadov spraševal, ali je bilo potrebno...
Ni govoril njen ponos — pismo je pisala v bolečini. Ne zato, ker so drugi dvomili o njej, temveč zato, ker je on dvomil. Sveto je zatrdila: naj govore ljudje o njem karkoli, nikoli ne bo verjela. Zato naj tudi on ne verjame, kar o njej govorijo drugi.
Zamislil se je nad njenimi besedami: «Zakaj dvomiš, če me poznaš? Zato trpim in morda to trpljenje poraja v meni ponos, ki ga ti lomiš, odkar se poznava. Rekla sem ti, Klement, z ljubeznijo ga prelomiš, z bičem ne!»
Želela ga je, prišla bi bila, pa ni marala da bi mislil, da ga lovi, da se mu vsiljuje. Vabila ga je z nekaj besedami kakor vedno, kadar sta se sprla in znova drug drugega osvajala. Če je le čutil resničnost kesanja, je vedno odpuščal žalitve. Zlasti ko je videl, da dekle trpi in da je potrebna usmiljenja in sočutja. Hotel je vračati ljubezen z ljubeznijo, vsako žalitev pa z bolečino... Vse bi prenesel od nje, vse trpljenje in muke. Le enega ne — ponižanja...	(Nadaljevanje sledi)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna Številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo ptl oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P- •
Stran 6
22. marca 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska	ZTT - Trst
PROItSINE MAMFESIACIJt PO SLOVENIJI IN V DRUGIH JUGOSLOVANSKIH RfPilBUKAH
Slovenija protestira z geslom: «Tujega nočemo-svojega ne damo»
Resolucija komisije za zunanjo politiko in za narodnosti slovenskega izvršnega sveta: Čemu služijo razpihovanja teritorialnih pretenzij, ki ogrožajo mir v Evropi?
LJUBLJANA, 21. — Komisija za zunanjo politiko in narodnosti slovenskega izvršnega sveta je včeraj pod predsedstvom Rudija Čačinoviča razpravljala o najnovejšem razvoju jugoslovansko - italijanskih odnosov v luči najnovejše note italijanske vlade, v kateri je izražen poskus prisvajanja dela jugoslovanskega o-zemlja na področju SR Slovenije in SR Hrvatske. Komisija je pozdravila odločno stališče zveznega izvršnega sveta ter izrazila svoje ogorčenje nad dejstvom, da celo u-radna politika sosedne države oživlja iredentistične revandikacije, za katere je znano, kakšne posledice so izzvale v preteklosti. Komisija se je nadalje vprašala, komu so potrebni in čemu služijo poskusi ponovnega razpihovanja teritorialnih pretenzij, ko takšne aspiracije ne morejo pomeniti samo napada na suverenost SFRJ, temveč pomenijo tudi direktno ogrožanje osnov evropske stabilnosti, miru in miroljubnega sodelovanja.
Medtem pa vodstva družbeno - političnih organizacij skupščine SR Slovenije in njen izvršni svet še nadalje dobivajo protestne brzojavke, ki jih pošiljajo delovni ljudje in občani iz množičnih zborovanj, ki se odvijajo v mnogih krajih Slovenije. Tako je 4000 velenjskih rudarjev na protestnem zborovanju odločno obsodilo izpade italijanskih iredentističnih in neofašističnih sil. V brzojavki, ki so jo poslali, pa se
kljub temu zavzemajo za nadaljnji razvoj dobrososedskih odnosov, ki so v interesu vseh naprednih sil tako italijanskega kot jugoslovanskih narodov. Protestu so se pridružili samoupravljavci rudarsko - energetskega kombinata Velenje, učenci
iz Ljutomera pa protestirajo zoper hujskaško noto italijanske vlade in izrekajo podporo stališčem zveznega izvršnega sveta.
Prav tako so se v zvezi z noto italijanskega zunanjega ministrstva ,	..	,	.	...... nadaljevali tudi na Primorskem
m profesorji rudarskega šolskega testni SeStanki. Predsedstvo in centra Velenje, kakor tudi občani. | j7Vr4nj rirlhnr obalne konference Delavci cinkarne Celje pa so v
tomatske postaje, ki jih je Sovjetska zveza izstrelila proti Marsu posnele zelo jasne slike rdečega planeta, iz katerih je razvidno, da je površina planeta razrita in da so doline podobne tistim, ki jih je na Zemlji izdolbla voda.
svoji protestni brzojavki izpričali svojo odločno pripravljenost, da se zoperstavijo vsem takšnim poskusom, ne glede na to, odkod prihajajo. Delovni ljudje železarne Store pa izražajo odločenost, da ščitijo suverenost državnega ozemlja.
Delovni ljudje in občani Vrhnike sporočajo, da so z ogorčenjem sprejeli vest o ponovnem oživljanju preživelih in obsojenih fašističnih teženj italijanske vlade po Slovenskem primorju in delu Istre, delovni ljudje, samoupravni organi in družbeno-pohtične organizacije železniškega gospodarstva Ljubljana pa zagotavljajo, da bodo za vsako ceno branili s krvjo napisano geslo «Tujega nočemo, svojega ne damo».
Samoupravljavci mariborske tekstilne tovarne vprašujejo ali ne pomeni najnovejše dogajanje poskus obujanja fašizma v Italiji, prav tako vprašanje pa si zastavljajo tudi samoupravljavci tovarn EMI iz Poljčan in delavci Save iz Krškega, ki tudi pozivajo vse napredne sile v Italiji, da zavrnejo taka stremljenja. Delavci Slovina
■iliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiMHHiiiiinmnifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiii
HUDA NESREČA PRI BRINDISI JU
AVTOBUS V VOJAŠKI TOVORNJAK: 2 MRTVA
Zaradi megle je šofer civilnega vozila zavozil v vojaški konvoj - Trije mornarji v smrtni nevarnosti
janskega osvobodilnega zbora, raznih partizanskih enot ter drugih formacij.
BRINDISI, 21. — Danes ponoči se je zgodila na cesti Appia med krajema Latino in Mesagne huda prometna nesreča, ki je do sedaj zahtevala dve človeški žrtvi in 30 ranjencev, šte-vilo žrtev bi se utegnilo še zvišati, 1 ker je stanje treh ranjencev zelo kritično.
Do nesreče je prišlo, ko se je ne-1 kaj čez polnoč avtobus z delavci iz nekega petrokemičnega podjetja v Erindisiju peljal proti Francavilli Fontana. Iz nasprotne smeri je prihajal vojaški konvoj šestih tovornjakov, ki je prevažal enote bataljona «San Marco», ki so se vračale z manevrov ter so bile namenjene v Brindisi, kjer bi se vkrcale na svojo ; matično ladjo «Bafile».
Ne ve se, zakaj je šofer avtobusa zavozil na levo stran ceste ter bočno zadel drugi tovornjak vojaškega konvoja in potem čelno trčil v tretjega. Nesreči je morda botrovala precej huda megla na vsem področju. Drugi vojaški tovornjak, ki ga je avtobus oplazil, je zavozil s ceste. Pri nesreči sta umrla 32-letni šofer avtobusa Vittorio Ligorio ter 20-letni mornar Antonio Marasciulo iz Mono-polija pri Bariju.
Vse ranjence so prepeljali v razne bolnišnice. Nekatere so že odpustili. toda vsaj trije, vsi mornarji, so tako hudo poškodovam, da se zdravniki bojijo za njihovo življenje.
Oblasti so uvedle preiskavo. Državna cesta je bila zaradi nesreče več ur zaprta za promet.
Rekordni golotcki
NEW YORK, 21. - Lepi, mladi prsati natakarici sta danes postavili nov rekord v goloteku, ko sta po polnoma goli «vdrli» v neko new-yorško policijsko postajo. Prisotni policisti so jima tako navdušeno ploskali, da sta dekleti izjemoma spremenili tek v počasno hojo in obiskali vse urade policijske postaje. Po nastopu sta izjavili, da sta se odločili za podvig, da bi dali nekoliko «kisika» modi, ki polagoma upada.
Neki policist, ki je imel še izbuljene oči, pa je izjavil: «Bili sta res izredno lepi... ne zgodi se vsak dan, da ti plešeta pred očmi popolnoma goli dekleti, ki bi spadali na si ednjo stran Plaboya.»
V Washingtonu pa je predsednik a-meriške vojaške mornarice sporočil, da sta nov rekord v goloteku postavila dva narednika, ki sta popolnoma gola oblekla stolp ki označuje južni tečaj. Tistega dne je živo srebro padlo 58 stopinj Celzija pod ničlo!
Poseben namen pa je s svojim «streakom» zasledovala lepa svetlolasa venezuelska igralka Thilda, ki se je sprehajala popolnoma gola po središču Caracasa in pošiljala poljubčke mimoidočim, časnikarjem je pozneje pojasnila, da je hotela tako protestirati, ker ji venezuelski režiserji niso še ponudili nobene pomembne vloge, čeprav je v Mehiki že i-grala v nekaj pomembnih filmih.
RIM, 21. — Ministrstvo za obrambo je izdalo novo Hevilko ilustrirane revije «Quadrante» v kateri je zbrana obširna fotografska dokumentacija vojaških podvigov itali-
PARIZ
ZA VSAKO LISTNICO
Kje lahko staknete v Parizu gledališče, ki plačuje občinstvo? Ali glasbenega učitelja, ki vas nauči opernega petja? Kje v tem mestu, ki velja za najdražje v Evropi, lahko večerjate za vsakemu žepu dostopne cene, a kljub temu sedite blizu najlepših manekenk na svetu?
Na ta in druga vprašanja sta skušala odgovoriti francoska časnikarja, katerih knjiga «Pariz skoraj zastonj» je izšla v teh dneh v francoski prestolnici. Pisca, 32-letni Riou in 25-let-na Anne Paris, sta na široko in dolgo prebredla Pariz s kolesom in poiskala vse omembe vredne lokale.
Kje se lahko nasitite zastonj? če niste sramežljivi, kar na koktajle in odprtje razstav in nič ne skrbite, če ms niso povabili. Jedli boste dobro, vrhu vsega pa lahko spoznate vrsto zelo zanimivih ljudi. Zlasti priporočljivi pa so sprejemi v občinski palači, neobhodno potrebna pa je dokaj elegantna obleka. Če vas ustavi čuvaj? Nikar se ne zmenite in povejte mu, da ste prišli po priznanje. To vam bo odprlo vsa vrata.
Če pa so vam všeč manekenke, kar v kavarno lista «Vogue», kjer za dobrih tisoč lir jeste izborno, poleg tega pa boste sedeli ob najlepših pariških manekenkah.
Največji križ je s stanovanjem, ker jih ni veliko cenenih na razpolago. Treba bo pač nekaj potrpljenja, a brez dvoma vam bo uspelo. Ko imate glavo pod streho, pa lahko začnete misliti na zabavo. Možnosti je več: začnimo kar pri gledališču v predmestni četrti La Villette. Predstave niso ravno najslabše, poleg tega pa vam odštejejo še frank. Ni veliko, za cigarete pa bo že dovolj.
Nato si lahko ogledate srečanje «catcha», oziroma prav morate k ringu, saj vas potem čaka izborna večerja za borih sedem frankov (nekaj več kot tisoč lir).
Če vas mikajo nočni lokali, je izbira bogata: od zabavišč za gospe in može, ki so bolj svojskih nagnjenj pa do žalostnih plesišč, kot jih je opisal Bertolucci v svojem filmu «Last Tango», seznam je dolg.
Če vas zanima operno petje, vam občinski svet nudi tečaje zastonj. Če vam je všeč film, vam časnikarja dajeta seznam vseh cenenih kinematografskih dvoran vključno tistih, kjer lahko gledate zapoprane filme na platnu, še bolj zapoprane sce ne pa v dvorani.
izvršni odbor obalne konference sociahstične zveze sta na izrednem sestanku sprejela resolucijo, v kateri med drugim ugotavljata, da primorski delovni ljudje vsestran-sl ) podpirajo oster protest zveznega izvršnega sveta.
V Postojni se je danes udeležilo protestnega zborovanja pod geslom «Tujega nočemo, svojega ne damo» nad 2000 ljudi, ki je poudarilo, da si bodo znali ohraniti zemljo, ki so jo osvobodili po krvavem boju z okupatorjem.
Kot neposredni napad na suverenost in teritorialno celovitost Jugoslavije, so noto italijanske vlade danes med drugimi obsodili tajništvo predsedstva republiške socialistične zveze Srbije, predsedstvo republiške konference socialistične zveze Hrvatske, izvršni svet sabora Hrvatske, tajništvo predsedstva republiške socialistične zveze Makedonije. Vsi so noto ožigosali kot akt, ki je v nasprotju z mednarodnima pogodbama, s katerima je bila dokončno določena meja med Jugoslavijo in Italijo. V protestu je nadalje rečeno, da se italijanska vlada z znamo noto postavlja na raven revanšističnih desničarskih krogov v Italiji ter skuša spremeniti meje, ki so bile določene po drugi svetovni vojni. S tem pa italijanska vlada ne kali samo razvitih dobrososedskih odnosov z Jugoslavijo, pač pa zadaja tudi resen udarec miru v Evropi in to v času prizadevanj, da bi na evropski konferenci o varnosti in sodelovanju dosegli trajne osnove za zagotovitev miroljubnih odnosov v Evropi.
MoleJtuI* aminokislin v kometu Kohoutek
TEL AVIV, 21. — Izraelska astronoma sta odkrila vodo v repu kometa Kahoutek. Odkritje potrjuje teorijo da so kometi sestavljali iz kamenja prekritega s plastjo ledu, ki sci jo znanstveniki /e opustili za novejše, da so kometi sestavljeni iz gorečih krogel.
Kar pa je še najpomembnejše, sta znanstvenika odkrila v kometu molekule anvnokislin. ki so osnovne sestavine življenja. Odkritje potrjuje teorijo. da je vesolje sestavljeno iz istih elementov iz katerih je sestavljena Lemlja.
Iz Moskve pa sporočajo, da so av-
Nasilje v Ulstru
LONDON, 21. — En mrtev in osem ranjenih je terjal še en dan nasilja v Ulstru, kjer je prišlo do dveh primerov spopadov ter eksplozije bombe v nekem javnem lokalu. Najhujši je bil spopad v Belfastu med «katoliškimi» gverilci ter protestantskimi skrajneži. Pri tem spopadu je ena oseba izgubila življenje, druge štiri pa so bile ranjene.
Bomba je eksplodirala v nekem javnem lokalu, kjer je bil nekaj ur prej minister za Irsko Stanley Home. Angleški državnik je prišel v lokal, da bi se osebno prepričal o dobrem delovanju elektronskega stroja ki bi moral odkrivati morebitne eksplozivne naboje. Stroj je spočetka dobro deloval, toda že nekaj ur pozneje je eksplodiral peklenski stroj, ki je ranil štiri goste.
Ukradeni na sodišču
magnetofonski
posnetki
PADOVA, 21. — «Zelo zanimiva dokumentacija», ki je posneta na magnetofonskem traku, je zginila brez sledu iz uradov padovskega ( sodišča. Dokumentacija zadeva pre-I iskavo o «Vetrovnici», ki jo vodi preiskovalni sodnik padovskega sodišča dr. Tamburino. Vest je potrdil sam sodnik v razgovoru s časnikarji.
Vest o skrivnostni izginitvi je krožila v padovskih sodnijskih krogih že nekaj dni. Sedaj je ta vest potrjena, kakor je tudi potrjeno, da je magnetofonski posnetek napravil odv. Giancarlo De Marchi, bivši pokrajinski svetovalec MSI— DN v Genovi, ki so ga oblasti a-retirale med prvimi v zvezi s preiskavo o fašistični prevratniški dejavnosti.
Padovski preiskovalni sodnik bi moral danes zaslišati funkcionarja neke genovske družbe, ki naj bi bila povezana z «Galano». Zaslišanje, naj bi pripomoglo k osvetlitvi vprašanja finansiranja fašističnih dejavnosti. Tamburino ni mogel zaslišati funkcionarja, ker se ta^ ni javil na sodišču. Moški je obtožen, da je sodeloval pri ilegalnih organizacijah.
NEW YORK, 20. — Danes se je izvedelo, da je prejšnjo nedeljo u-mrl v New Yorku Louis I. Kahn, e-den od najbolj znanih ameriških arhitektov.
FIRENCE, 21. — Sinoči je prišlo v firenškem zaporu «Murate» do množičnega protesta, ki pa je trajal le malo časa. Povod za protest je bil nekakšen poskus samomora, ki ga je naredil 29-letni zapornik Clemente di Clement • Ta si je nekoliko narezal zapestji ter začel vpiti na ves glas. V zaporu, kjer je ozračje že dalj časa naelektreno, so zaporniki začeli razgrajati. Potem ko so Clementeja odpeljali v zaporniško ambulanto, se je stanje normaliziralo.
PO NAPADU NA ZAKONCA PHILLIPS V NEPOSREDNI BLIŽINI BUCKINGHAM PALAČE
Atentat
osamljeno
na Marka in Ano dejanje blazneža
lan Bali je nameraval ugrabiti princeso in zahtevati milijon funtov odkupnine zanjo
Nasmejana princesa Ana s
Freedom» malo pred atentatom
soprogom, kapetanom Markom Phillipsom na predvajanju filma «Riding Tovvara
na njun avto pri povratku v Buckigham palače

ZASKRBLJENOST V ŠVEDSKI PRESTOLNICI
PO VDORU V VELEPOSLANIŠTVO ZAHTEVA PRIHOD SINA IZ BELGIJE
Neki francoski državljan, ločen od žene, zadržuje v poslopju talko
STOCKHOLM, 21. — Neki moški, za katerega se sedaj ve le, da je francoski državljan, je danes popoldne vdrl na sedež belgijskega veleposlaništva v švedski prestolnici. Moški, ki je bil oborožen s pištolo, je zgrabil neko žensko ter jo zadržal kot talko. Pravijo, da ima pri sebi tudi bombo in da grozi, da jo bo odvrgel.
Vsem uslužbencem belgijskega veleposlaništva se je posrečilo, da so zbežali po stranskih stopnicah ter se rešili na prosto. Policija se je takoj povezala po telefonu z napadalcem ter ga skušala prepričati, naj se vda. Zdi pa se, da je moški nepriseben, saj so vsi njegovi odgovori smiselno zmedeni. Večkrat je ponovil razne zahteve, ki jih policijski agenti niso dobro razumeli.
NA SINOČNJI ODDAJI RISCHIATUTTO
Očarljiva čarovnica padla kljub ugodni napovedi zvezd
Bananina lupina je bil latinski izraz - Naslov prvakinje je osvojila študentka Nadia Bosi
MILAN, 21. — Ker so televizijski izvedenci zavrnili priziv zdravnika in jadralca Sergija Rondellija, se je «slučajna» prvakinja Lidia Paulin vrnila pred TV kamere, da bi branila prvenstvo. Če ji je zadnjič uspelo zadeti odgovor na podvo-jilno vprašanje, se je tokrat spotaknila prav ob koncu oddaje in zapravila 420 tisoč lir.
Žezlo prvakinje je prevzela mlada in simpatična univerzitetna študentka iz Codogna, Nadia Bosi, ki je vpisana v četrti letnik fakultete za literaturo.. Bosijeva se je prijavila za Rischiatutto, ker so jo k temu spodbujali prijatelji, ki so ji tudi nadeli ime «miss trideset», ker je pri skoraj vseh izpitih dobila najvišjo oceno. Študentka je rekla, da zna vse, prav vse o Flaubertu in njegovih delih, zlasti o romanu «Madame Bovary».
Ni lagala: bodisi pri začetnih vprašanjih kot pri podvojilnem, je tako hitro zdrdrala pravilne odgovore, da so prisotni kar osupnili. Tako si je prislužila dobrega pol milijona. Lahko bi osvojila še več, a je bila preveč skregana z argumenti panoja:	žene v zgodovini, jazz,
neoklasična umetnost, italijanski smučarji, mladi umetniki, pisateljice in pesnice.
Velika poraženka današnjega večera pa je tekmovalka Lidia Bac-caglini, ki poučuje likovno vzgojo na nekem beneškem zavodu. Izredno lepa z nežnim pogledom, ki je nekoliko v nasprotju z odločnimi pot.zami obraza, je tako očarala vse prisotne, ki so navijali zanjo.
Baccaglinijeva se je prijavila za nevaden predmet:	astrologija
magija. Svečano je prisegla, sveta ne bo več leta 1999, Mike I oddajah na prvem kanalu.
Bongiorno pa bo umrl že prej: v grob ga bodo spravili skupaj z Rischiatuttom. Tako je očarljiva čarovnica spravila v veliko zagato konferansjeja, ki je kot vsi vedo vraževeren. Pripomniti pa moramo, da njena predvidevanja niso preveč verodstojna: zvezda so ji napovedale, da bo imela letos srečo pri igranju. Da se je zmotila pr' razbiranju letnice?
Očarljiva vedeževalka je začela dobro. Odgovorila je na devet začetnih vprašanj, nato pa se je do-b odrezala tudi z argumenti na panoju, tako da je ob Foncu imela kar milijon in 840 tisoč lir. Zaradi živčnosti, pa se je spotaknila ob podvojilno vprašanje in zapravila več kot tri milijone in pol tir.
Usodno vprašanje se je glasilo takole: Henri Instoris in Jakob Sprengeer sta dobila od papeža posebno pooblastilo za boj proti vra-ževerstvu. Kdo je bil papež (Inocenc VHI.), v katerem letu sta dobila mandat (1484), naslov njune knjige o procesih proti čarovnikom (Malleus Malleficarum) in naslov papeževega pisma (Summis Desi-derantes Affectibus)? Baccaglini-jevi je bilo usodno prav zadnje vprašanje. Zareklo se ji je, ker pozna zelo slabo latinščino, tako da je izustila «Edificantes» namesto «Desiderantes». Res škoda, ker je oddaja zgubila očarljivo tekmovalko, ki je bila dobro pripravljena, čeprav nekoliko živčna in ki je imela možnost uvrstiti se za finalno tekmovanje. Tudi letos bo . ob koncu serije na sporedu dvoboj in i med superprvaki. Ob tej priliki, bo da | Rischiatutto napredoval in ga bodo
Ponavljal je venomer razne fraze, kjer je vpletal imena sinov. Pozneje je razbil šipe na oknih ter odvrgel na cesto goreče kose papirja.
V poznih večernih urah so šele ugotovili, da moški zahteva naj prepeljejo iz Belgije njegovega sina, ki živi tam s svojo materjo. Ta je ločena od moškega.
Protest javnosti zaradi Mavrosove aretacije
ATENE, 21. — Številne osebnosti grškega javnega življenja (politične, vojaške in druge) še nadalje protestirajo zaradi aretacije in deportirana na otok Jaros 63-letnega grškega političnega delavca Georga Mavrosa. Kot je bilo že sporočeno, so grške oblasti aretirale Mavrosa, ker je javno odobraval sklep angleške laburistične vlade, da prekliče obisk nekaterih britanskih ladij v Grčiji zaradi tamkajšnjega političnega režima.
Včeraj je protestiralo okoli 60 bivših poslancev centristične stranke, ki je smatrala Mavrosa za svojega leaderja po smrti Georga Papan-dreua. Danes so tuje časnikarske agencije prejele pismo 25 javnih delavcev (kulturne dejavnosti in državni funkcionarji), ki izražajo svojo solidarnost z aretiranim in kon-finiranim leaderiem.
Med podpisniki sta bivši general Sofokles Canetis in bivši državni pravdnik pri vrhovnem sodišču An-tonios Floros.
Vojaška policija je medtem depor-tirala na otok Jaros bivšega polkovnika Demetriosa Raptisa, ki je bil aretiran nekaj dni po generalskem puču v novembru lani.
Enoten tečaj italijanske lire
RIM, 21. — Zakladno ministrstvo je sporočilo, da bo z jutrišnjim dnem začel veljati enotni trg valut za urejevanje trgovskih in drugih tekočih operacij ter gibanja kapitalov.
V sporočilu ministrstva je rečeno, da je bilo treba izenačiti tečaje trgovske in finančne lire zaradi podobnih usmeritev na denarnem trgu v inozemstvu ter še posebej v Evropi.
Italijanski ukrep sledi podobnemu ukrepu francoske vlade pred 24 u-rami.
Rimska vlada je sprejela sklep o ustanovitvi dveh trgov lire (trgovska in finančna) 20. januarja lani. V prvih tednih njegovega obstoja je prosto prekupčevanje valute zadevalo samo finančno liro, medtem ko je trgovska lira bila še vedno vezana na obveznosti, ki jih je Italija sprejela z drugimi partnerji Evropske gospodarske skupnosti. To pomeni, da je morala italijanska banka intervenirati če je razmerje med italijansko liro in drugimi valutami preseglo mejo 2,25 odst. (zgoraj ah sprodaj). Italija je sprejela sklep o svobodnem drsenju finančne lire, da bi preprečila občutne špekulacije zaradi neurejenega monetarnega trga.
Kmalu potem pa se. je izkazalo, da ta ukrep ni obrodil zaželenega uspeha, kar je prisililo italijansko vlado, da uvede drseči tečaj tudi za trgovsko liro, ker bi se sicer blagajne državne banke kaj hitro izpraznile. S tem zadnjim ukrepom je Italija izstopila iz okvira držav Evropske gospodarske skupnosti, ki so uvedle skupni drseči tečaj svojih valut. Vse države skupnosti, vštevši Francijo, so kritizirale italijanski sklep, toda le malo časa pozneje je tudi francoska vlada sprejela podoben ukrep.
Kot smo že omenili je sedaj francoska vlada ukinila dvojni tečaj franka, kar je napotilo tudi Italijo, da sprejme podoben ukrep, upoštevajoč tudi dejstvo, da so se škarje med trgovsko in finančno liro zožile ter padle od nekaj več kot 6 odst. na 2,5 odst.
V bodoče bodo ostali v veljavi ukrepi, ki zadevajo obvezne 50-odstotne brezobrestne depozite pri raznih finančnih operacijah s tujino.
LONDON, 21. — Danes zjutraj se je pred londonskim okrožnim sodiščem pojavil 26-letni brezposelnež lan Bah, ki je snoči skušal ugrabiti britansko princeso Ano in njenega soproga, stotnika Marka Phillipsa. Sodniki so Balla formalno obtožili poskusa umora majorja Beatona, Anine telesne straže, ki je bil snoči hudo ranjen, in odredili policijsko preiskavo o dogodku.
O brezumnem poskusu ugrabitve je danes poročal vladi in parlamentu notranji minister Roy Jenkins, ki je izključil, da bi imel Bahov podvig tudi politično ozadje. Fant je med napadom na kraljičino hčer in njenega soproga zagrešil toliko makroskopskih neumnosti, da je bilo nemogoče, da ne bi padel v roke policiji. Preiskovalci so rekonstruirali potek dogodkov na podlagi pričevanja nekega očividca, ki je s taksijem sledil avtu britanske princese.
Nekaj sto metrov pred kraljevsko palačo je Bali prestrigel pot princesinemu avtu. šofer se ni mogel izogniti napadalcu in je silovito trčil v njegov «ford escori». Bali se je medtem že približal avtu zakoncev Phillips in je začel streljati kot nor. Posegel je major Beaton, Anina telesna straža, ki je odgovoril na streljanje atentatorja, častnikov samokres pa je po nekaj strelih odpovedal in major se je zgrudil zadet od atentatorjevih krogel. Svinčenke so zadele tudi princesinega šoferja in poheista, ki ga je streljanje priklicalo v Drevored Mali, ki pelje v Buckingham palače.
Očividec je izjavil, da je videl družico princese Ane, kako je sku-
šala priskočiti na pomoč enemu od ranjenih, stotnik Phillips pa je s svojim telesom ščitil soprogo.
Bali se je medtem približal princesini «daimler» in avto skušal s silo odpreti. Zakonca sta skušala pobegniti skozi vrata na nasprotni strani, a sta se znašla pred blaznežem, ki je oblekel avto. Zato sta se spet zaprla v avtomobil, kjer jima krogle niso mogle do živega, šipe so namreč iz posebnega neprebojnega stekla.
Na kraj poskusa ugrabitve so medtem prihitele policijske patrulje iz bližnjega Scotland Yarda. Bali je skušaL .zbežati, a mlad agent se je zakadil vanj, ga podrl in razorožil.
Policija je blaznežu (samo tako lahko označimo nekoga, ki skuša sam ugrabiti kraljičino hčer, si zapravi vsakršno možnost bega in nerazsodno strelja proti avtu princese, čeprav je umljivo, da bodo po vsej verjetnosti okna iz posebnega stekla zaplenila pismo naslovljeno kraljici Elizabeti. V pismu je Bali zahteval milijon funtov šterlingov (več kot poldrugo milijardo lir) odkupnine za njeno hčer. Stotnika Phillipsa pa naj bi nameraval ubiti, da ne bi onemogočil njegovega podviga.
Krvoločnemu atentatu je bil priča tudi časnikar Brian McConnell, ki je skušal razorožiti Balla. V intervjuju z listom «Daily Mirror» je časnikar povedal kako je blaznež prestrigel pot princesinemu avtu, kako ga je sam skušal razorožiti, kako je policija aretirala Balla. Po čudnem naključju je McConnell avtor knjige «Assasination», v kateri opisuje vrsto atentatov proti članom britanske kraljevske družine. Značilnost teh atentatov je bila, da so bili vsi zelo nespretni in da se niso nikoli posrečili od leta 1842, ko so prvič streljali proti kraljici Viktoriji.
Zaradi atentata so britanski policisti in agenti obveščevalne službe znatno poostrili nadzorstvo okrog hiše, kjer stanujeta zakonca Phillips. Ministrski svet je na današnjem zasedanju razpravljaj tudi o novih varnostnih ukrepih za zaščito članov kraljevske družine. Kot je poudaril notranji minister Jenkins, pa je zaščita slednjih zelo težavna, ker se izogibajo varuhom.
Mark in Ana bosta Jutri obiskala Phillipsovo rojstno vas, kjer so jima vaščani pripravili izreden sprejem. Spričo poskusa ugrabitve pa je v vasi več policistov kot civilistov.
Dmt milijonov ptic obleguje ameriško mesto
NEW YORK, 21. — Ker je poveljstvo vojaškega letalstva zavrnilo zahtevo pre bivalcev Gracehama v Marilandu, naj s helikopterji preženejo deset milijonov ptičev, ki že dva meseca oblegajo mestece, so se prizadeti, oborožili s puškami in začeli svoj osebni boj proti ptičem. Kaže pa, da se krilata bitja ne nameravajo umakniti, kljub težkim žrtvam, ki jih terja obramba položajev.
Občinski možje so se snoči sestali, da bi sklepah o nadaljnji akciji. V ta namen so se sestali s štirimi ornitologi, ki so prišli iz Washingtona. Problem je pereč, ker se bliža čas setve, kmetje pa ne morejo sejati pšenice, ker bi sicer dragoceno zrnje služilo le za pičo požrešnim kri-latcem.
Atentator me d policisti