leto ¥1., štev. 194 Ljubljana, sobota 22. avgusta 1925 Poitntna paviallrana. Cena 2 Din __: lihaja ob nt Stane mesečno Din »s —; za inozemstvo Din 40-— neobvezno. Oglasi po tarifu. Uredništvo j fj-evna redakcija: Miklošičeva cesta štev. 16/1. — Telefon štev. 7«. )|očna redakcija: od 19. ure naprej ▼ gnaflovi ul, št. 5/L — Telefon št. 34. Dnevnik za gospodarstvo prosveto in politiko Uppavai Upravništvo: LJubljana, Preicrnov« ulica it. 54. — Telefon št. 36. Inseratni oddelek s Ljubljana, Prešcta nova ulica št. 4. — Telefon št * Podrulnld: Maribor, Barvarska ulica it 1. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavoda: Ljubljana St ii.S^s - Praha čislo 78.180. Wicn' Nr. 105.141. LJubljana, 21. avgusta. Beograda prihaja vest, da stojimo eposredno pred zaključkom pogajanj -lede konkordata in da bo verjetno zajeva tekom enega meseca že definitiv- 0 rešena. Kakor znano, je naša vlada — dasi je asa ustava v bistvu na paritetnem sta-veroizpovedi — pristala na med-!:!a\T.o pogodbo z Vatikanom, s če-er je pokazala veliko popustljivost in olerantnost. ki bi se morala ceniti tem uolj. ker rajnka Avstrija ni hotela preiti konkordatskih obvez. Tudi SDS, - pristala na ta pogajanja, stoji na ■aiišču, da naj se odnošaji s sv. Stolioj jjodbeno regulirajo in torej ni pristo-2 z meddržavnega stališča jako lah-opravičljivi tezi ignorer !e pape». Interesantno in dalekosežno je popol-izravnanje fašizma s politiko Vati-:na. Zdi se, da je stoletni odpor cer-/e proti edinstvu Italije končno z!om-en in da sta oba Rima složna v svojih nperializmih. Oba gresta vzporedno na tok. Samo da gre vatikanski imperialni še v smelejšem poletu, želeč na zvalinah ruskega pravosiavja zgraditi mske duševne kolonije, kamor pozneje amerava gosp. Mussolini preko črnega orja poslati svoje trgovske ladje. Kon-rres o iztočnem verstvu v Ljubljani je marsikaj videti. Čudno pa je, da sočasno s tem veli-m apostolskim ribolovom nadaljuje m oostruje sv. Stolica ofenzivo na Ce-kem in v Jugoslaviji. Tu kakor tam. je snovala klerikalno stranko, ki jo je nremila z raznimi gesli, kakor so za ta s privlačna: Hvalisanje starih «lepih» 5cv. separatizem, izpodkooavanje dr-av:ie avtoritete, mežikanje z boliše-zmom. izzivanje kulturnih bojev. Ka-or je cerkev skoz desetletja zavirala onsolidaciio Italije, tako pri nas in na eškem 00 premišljenem načrtu meče menčke v državno ustrojstvo. Pri nas organizirala avtonomistično akcijo, raznih volitvah je dala ves verski irat na razpolago, da zmaga federalna opozicija. Cerkev neti plemenski zdor. To so sama fakta, ki jih nihče utajiti •nore. Gosp. Pelegrhjetti. papežev nncii v Beogradu, ni nič dragega nego nlomat. ki je v zvezi z organizacij ših notranjih bojev. Zgražamo se. da 'iševiki preko diplomatskih zastopni-netijo nemire, a v slučaju vatikan-h diplomatov stvar ni nič drugačna. zl;1:a je v tem. da boljševiški denar onašajo preko granice k nam, klerika!-so pa taki imetniki, da ga še odnašaV) Rim . . . Ni mogoče, da se pri pogajanjih z Vatlom ta dejstva prezro. Zato je opra-:ena in nujna zahteva, da se država avzame ob tej priliki za bogoslužie v arodnem jeziku, da izključi iz konkor-ata vsako koncesijo na škodo državne •erenosti in da se zlasti pa^i, da naš !ožaj ne bo slabši, nego ie bil v rajnki striji. Treba je kot ob sebi umljlvo r>dati. da mora Cerkev prenehati z vsa-n vtikanjem v naše državnopravne ■ire. zlasti da mora Cerkev prenehati zigravanjem plemenskih nasprotij. To prav lahko izvedljivo: samo ako sv. "lica hoče. Ta depolitizacija cerkvenega aparata še v posebnem interesu Slovencev: likalna politika nas je pahnila v na--otstvo z državnim ustrojem, zaga-nas v brezplodne separatistične sa-nahuiskala duhovski stan proti vsem 'Jim. dp paralizira naše ustvarjajoče či Kakšna moč bi bili Slovenci, če bi bili zastrupljeni od SLS in pocepani bratomorni boj. a kai pa so danes, ko Pod pritiskom škofov poklonili za-Panie klerikalizmu! Stolica, ki ji nastanek Jugoslavije bil po volji, ker je vse stavila na Av-ifr,3 - Ogrsko, se o sveča naši državi s sm. da en del naroda goni v sabotažo n rako slabi celino in ta del sam. Ta so-ražna politika Vatikana se mora javno |bravnavati; zlasti pa treba ostalim ilovanom pojasniti, kaj iih čaka. če se ned nie naselijo ljudie domačih imen, a ^iih src. kakor nekateri škofje kot šefi :'erika!nih organizacij. Jmor finančnega ministra kantonske vlade Peking. 21. avgusta, d. Iz Kantona poro=> -jo, da je neznan Kitajec na javni ccsti nioril finančnega ministra tamošnje vlade [■in=Tčun«Go. Vest je povzročila v tukaj. inozemskih krogih veliko razburjenje, kprav še ni ugotovljeno, ali obstoja kaka ^eza s prepovedjo kantonske vlade proti ^gleški plovbi, bo umor že itak napeti po« še poostril in otežkočil misijo povelj« sa angleške vojne mornarice sir Edvina aclaira. Hongkong, 21. avgusta, a. Umorjeni fi« ;nčni minister in predsednik kantonske 5*cije tretje internacijonale je bil eden 2iagilnejših boljševiških agitatorjev London, 21. avgusta. V pokrajini čečuan Kitajskem so banditi ugrabili devet an« reških misijonarjev in jih odvedli v nežna* >9 smea Izročitev francoske note odgodena? Vprašanje vstopa Nemčije v Zvezo narodov. — Zanimiv glas o stališču Češkoslovaške. — Nova nemška zavlačevanja. Pariz, 21. avgusta. 1. Na Quai d'Qr-sayu poročajo uradno, da bo francoski odgovor na nemško noto glede varnostnega pakta izročen nemški vladi najbrže šele prve dni prihodnjega tedna. Razlogi zakasnitve niso znani. V vladnih krogih dvomijo, da bi Nemčija pohitela z ureditvijo vprašanja svojega vstopa v Zvezo narodov. Politični položaj v Nemčiji ni rgoden Strese-mann - Luihrovi vladi .zato ni misliti na Stresemannovo potovanje v Ženevo tekom meseca septembra. «Temps» vprašuje, ali naj se skliče sestanek angleških, francoskih, belgijskih, italijanskih in nemških pravnikov, ki bi proučili način pakta in arbitražnih pogodb. da pripravijo teren za uspešna pogajanja, toda tudi v tem slučaju ni mogoče misliti na odločilno diplomatsko akcijo pred oktobrom ali novembrom. Torej v vsakem slučaju prepozno, da bi se mogla Nemčija prmustiti k zasedanju Zveze narodov. Berlinska vlada ne bo službeno prosila za sorejem. dokler zavezniki ne izpraznijo koli,iske cone. kar pa se bo zgodilo šele potem, ko bo Nemčija izpolnila vse razorožitve-ne obveznosti. Praga, 21. avgusta, d. Iz vladnih krogov poročajo, da je varšavska vest o sestanku zunanjih ministrov Anglije. Francije. Češkoslovaške in Poljske v Ženevi netoč.ia. ker ni bilo govora o nikaki oficijelni konferenci. Bivši češkoslovaški poslanik v Rimu. Leon Borski. piše. da Češkoslovaška nikakor ne more pritrdit:, da bi Anglija odločevala o pravici prehoda skozi rensko cono v slučaju konflikta s Poljsko ali Češkoslovaško. Češkoslovaška tudi ne bi bila zadovoljna, ako bi dobila to pravico Zveza narodov, kajti v tem slučaju bi šlo za soglasno dovoljenje, kar na bi mogla Nemčija kot članica Zveze narodov preprečiti s svojim orotiglaso-vaniem. Bivši poslanik zaključuje, da prihaia v poštev samo neposredna pomoč Francije. BerUn, 21. avgusta, d. Francoska in angleška vlada sta sporočili, da smatrata Pismeno diskusijo o varnostnem vprašanju z drugo Briandovo noto za končano. Nemška vlada se ne namerava udeležiti nobenega posvetovanja v Ženevi .dokler ni končnovcljavno rešeno vprašane i njenega vstopa v Zvezo narodov. Ni izključeno, da bo Nemčija predlagala konferenco zastopnikov Anglije. Francije. Belgije in Nemčije, katere naj bi se udeležili ministrski predsedniki in zunanji ministri imenovanih držav. OdpMevanie evropskih dolgov v Ameriki V seotembru se prično podajanja med Francijo in Zedinienimi državami, — Francija bo deležna delnih odnlačevalnih ugodnosti. — Novo jugoslovensko Dosojilo v Ameriki? — Coolidge podmsal Bododbo z Belgijo. Pariz, 21. avgusta, s. »Matin« objavlja naslednje informacije: 16. septembra se bo francoska delegacija, ki ima nalogo, da se bo pogajala z ameriško komisi:o glede francoskih dolgov, vkrcala v Le Havre na parnik »Pariš«. Francoska delegacija dospe v Nc\v-york 23. septembra rn se bodo pogajanja pričela najbrže 25. septembra v WasMngto-nu. Sestava francoske delegacije še nj definitivno znana. Poudarja se, da bodo za-stopne v njej obe finančni komisiji obeli zbornic in vse parlamentarne stranke, tudi one opozicije. Skoraj gotovo je, da bo delegaciji načeloval sam finančni minister Cafl-laux. Kakor poročajo iz Washingtona, bodo Zedinjene države zahtevale od francoske delegacije za ureditev dolgov povračilo dolgov v 62 letnih obrokih s 3 in pol odstotnim! obresti. Ugodnosti se bodo dovolile Franciji le zs prvih deset anuitet. Da bi Francija dobila boljše pogoje, bo morala, dokazati, da te zahteve ne odgovarjajo njenim plačilnim možnostim. 'Matin« poroča iz N'ewyorka. da bo Bel gija v najkrajšem času najela v Ameriki posojilo okoli 50 milijonov dolariev. Tudi Francija rn Italija bosta skušali, da dobita vsaka posojilo pa 100 milijonov dolariev. Glede Jugoslavije se govor, da bo ta država poslala meseca oktobra t 'sebno komisijo v Ameriko v svrho sondiranja terena za novo posojilo. Vlada Zedinjenih držav je uradno obvestila Francijo in Italijo, da so njihova na-dalina posojila odvisna v prvi vrsti od nre-dirve vprašanja vojnih dolgov, kar se mora zgoditi do jeseni. Ameriška vlada je odločena, da prisili dolžnike k plačevanju z ustavitvijo nadaljitHi kreditov. NVashington, 21. avgusta s. Predsednik Coolidge je danes podpisal pogodbo glede bilgijskih dolgov. To pogodbo mora sedaj še ratificirati kongres. Belgijski zunanji minister je danes odposlal belgijski komisiti dolgov brzojavne čestitke. Ugoden razvoj francoske ofenzive v Maroku Uspešni boji za osvoboditev pokrajine Taza. — Unorna plemena prosijo za pogajanja. — Predaja nlemen Tsul in Eranes. — Sestanek med Pet?wom in De RWero. — Slabi rifovski protinapadi. Pariz, 21. avgusta, r. Po poročilih iz Feza se je vpliv nove velike francoske zmage pokazal naglo na vsej fronti. Plemena Mesmuda, Alšerif in Bemesu-da, ki so se že tako pripravljala na kapitulacijo. so že prosila za takojšnjo obnovitev pocrajani. Uporniki se predajajo v masah. Francoske čete so zasedle greben Djebel in nižino do skrajnih severnih mej plemena Tsul. Številne.skupine sovražnikov so položile orožje in prosile za milost. Tudi veliko pleme Branes je prosilo za pogajania. Zmagovitega francoskega prodiranja so se z velikim uspehom udeležila Francozom naklonjena domača plemena. Najnovejša poročila potrjujejo, da so Francozi izvo.ievali v ozemlju Tsul veliko zmago. Mešana brigada, ki prodira na zapadu. je prodrla v naglem pohodu do pobočij jugozapadno Djebelguelba. srednja, ki pritiska proti severu, pa je dosegla dolino Udliamar. Vzhodna kolona je zasedla izvir Udhamaria in južna pobočja grebena Tandert. Vse kolone so dosegle zvečer splošno črto Msi-la-Tandert-Beher in so popolnoma obkolila greben Tsul. Vsa tamkajšnja plemena so bila ujeta z vsem imetjem In so kapitulirala. Francoske čete so dosegle na zasledovanju dolino Hauteban-lig. Pričakuje se napad na prednje postojanke rifskih Kabilov. Pri prodiranju so igrali veliko vlogo tudi letalci. Izvršenih je bilo nad 40 bombardiranj z letali. ki so mnogo pripomogla, da sta plemeni Tsul in Branes kapitulirali. Francoske patrulje prodirajo sedaj brez težav v ozemlje Darelajebda in Uldar-bata. Tudi na zapadni fronti se umikajo uporniki. Danes sta se v Algecirasu sestala maršal Petain in Primo de Rivera. Vsied zadnjih uspehov Francozov in Špancev na maroški fronti sta oba geenralštaba prepričana, da je končno likvidacijo maroškega vprašanja mogoče rešiti samo z odločno ofenzivo proti riiskim Kabi- Jm. Tetuan. 21. avgusta, s. Rifovci so danes s topovi in strojnicami napadli otok Alhucemas. Španci so močno odgovarjali z ognjem. Sovražno topništvo je bilo uničeno. Španci so imeli 20 mrtvih. Na pomoč je prišlo več španskih bojnih ladij. Otok je vsled ognja zelo trpel. Pariz. 21. avgusta, s. Kakor poroča cEcho de Pariš*, se je včeraj vkrcalo v Marseille odposlanstvo komunističnega akcijskega odbora, da odootuje v Rabat v Maroku, kjer je nameravalo organizirati komunistično propagando. Ker pa potni listi članov tega odposlanstva niso v redu. jih bodo pri prihodu ustavili ter se bodo morali vrniti v domovino. Zveza med belim in rdečim boljševizmom? London, 21. avgusta, s. Kakor poroča ffDailv Heralda. se je čičerin odločil pre« biti svoj dopust v Opri, kjer se bo poga« jal za sklep prijateljske zveze z Italijo. Go» vori se, da skuša D' Annunzio že dalj ča« sa vzpostaviti dobre odnošaje med Italijo in Rusijo. Glede tega je mnogo razpravljal z ministrskim predsednikom Mussolinijem, ko ga je ta obiskal v Gardonu. Sionistični kongres Dunaj, 21. avgusta. Na sionističnem kon« gresu je bil sprejet predlog, naj se zahteva od Zveze narodov posojilo v znesku 10 mi* lijonov dolarjev za gospodarsko obnovo Palestine. Dalje je bilo sklenjeno, da se osnuje industrijska banka za Palestino. Oba shoda, ki ju jo za danes sklicala «Frontkampfervereinigung» sta potekla do« cela mirno. Tudi iborovanje narodnih so« cialistov, kateremu je prisostvovalo približ« no 2000 oseb, je poteklo mirno. Kuga na Grškem Atene, 21. avgusta, k. Kakor objavlja zdravstveni urad. so bili na parniku, ki je prišel iz Aleksandrije v Pirej, ugotovljeni trije slučaii kug«. Dva bolnik* sta že umrla. Redukcija mezd v državnih rudnikih Prvi socijalnopclitčni ukrep ministrstva za šume in rude. — gajanja v Sarajevu razbita. Po- Sarajevo, 21. avgusta, r. Pogajanja med delegati ministrstva za šume in rudnike ozir. rud. direkcije ter rudarji iz državnih rudnikov so se razbila, ker rudarji niso pristali na sledeče pogoje države: ukinjenje družinskih doklad ter premij za neoženjene delavce, ki so se delile zato. da bi privabili čim več neo-ženjenili rudarjev, dalje ukinjenje doklad za obleko in dnevnic za dneve, ko se ne dela. Kot odškodnino za to je ponudila država 15 do 20 odst. povišanje osnovnih plač. Kar se tiče cen in dobave življenskih potrebščin je državna uprava privolila, da ostane kakor dosedaj. Rudarji so te pogoje odklonili in zahtevajo, da se poviša osnovna mezda za 40 odst., in sicer radi ukinjenja navedenih privilegijev. — Delegati ministrstva za šume in rude so mnenja, da ne pride do stavke, ker delavstvo nima na razpolago nobenega fonda. Vrh tega ima država na razpolago 5000 vagonov premoga, kar znači, da more v slučaju stavke vzdržati vsaj 15 dni brez škode za promet. Beograd, 21. avgusta, p. V gospodarskih krogih prevladuje mnenje, da si je ministrstvo izbralo neprimeern čas za ureditev mezdnih prilik v državnih rudnikih. Stojimo namreč neposredno pred jesensko sezono, ko se bo rabilo mno- Migljali in komentarji za Radiča Stjepan Radič dobil migljaj, naj ne hodi raed radikalske selja-ke. — «Vreme» in drugi listi pišejo, naj Fadič ne vrši več inšpekcij po ministrstvih. drugo misijo, da namreč pregleda radičev-ska ministrstv.' v svojstvu vrhovnega in- go več premoga nego po leti. Ko bi prišlo do stavke, je gotovo, da bodo industrijska podjetja, zlasti pa železnice, hudo prizadete. Sarajevo. 21. avgusta, p. Tudi rudarji iz Velenja so poslali svoje zastopnike v Sarajevo, da se udeležijo pogajanj z rudarsko direkcijo radi ureditev mezd. Zastopniki velenjskih rudnikov so navajali. da imajo rudarji državnega rudnika v Velenju 4 do 5 Din dnevno (na šihto) mani kakor n. pr. rudarji v trbov. veljskem rudniku. Razen tega pa delajo v Velenju samo 4 do 5 dni v tednu ter počivajo poleg nedelje vsaj še en delavnik na teden. Prošli mesec so delali v Velenju samo 19 dni. medtem ko so drugi rudniki v Sloveniji zaposlili svoje delavce do 26 dni. Že zaradi nezaposlenosti zaslužijo rudarji v državnem rudniku v Velenju vsaj 25 odst. manj kakor drugi rudarji v Sloveniji. Beograd, 21. avgusta, r. Pri pogajanjih radi ureditve mezdnega vprašanja v državnih rudnikih so se delegati delavcev sklicevali na to. da zaslužijo rudarji v privatnih rudnikih mnogo več kakor v državnih. Radi tega je minister za šume in rude dr. Nikič odredil komisijo, ki ima ugotoviti mezdne razmere v privatnih rudnikih. Beograd. 21. avgusta. Stjepan Radič je poselil danes dopoldne že v drugič Aco Stano-jeviča. Kakor je zvedel vaš dopisnik, jo Radič na dolgo in široko govoril o razmerah v narodu in proslavljal radikalno stranko, njene zasluge in sposobnosti njo h voditeljev. Obenem je izjavil, da bo kmalu posetil Srbijo, posebno Knjaževac. Kakor je aoznaJ vaš dopisnik iz verodostojnega radičevske-ga vira. je dobil Stjepan Radič od radikalov miglja;, naj čimprej zapasti Beograd, ker radikali nikakor ne morejo dovoliti, da bi Radič zahajal med seliake. Beograd. 21. avgusta, p. Današnja edela v zaporu radi velei/.daje. To je. kar zamerimo mi in kar zameri tudi sporazumaški tisk samo blažje. Zagrebške ■fNovostis rahlo opominjajo Radiča, naj ne dela več podobnih inšpekcij. Nocojšnqe večerno »Vreme« se okorišča s tem opominom zagrebških Novosti* in daje g. Radiču na znanje, da res ni želeti več takega nastopanja g. Radiča. Radičevo poslovilo v Beogradu Pred odhodom iz Beograda je včeraj Stjepan Radič dal novinarjem dolgovezno izjavo o vseh mogočih vprašanjih. — Silno hvali radikale ter pravi, da je treba drugače misliti v opoziciji drugače na na vladi. Beograd, 21. avgusta, p. Pred svojim odhodom iz Beograda je dal g. Stjepan Radič v hotelu Pariš novinarjem dolgo politično izjavo. Med drugim je dejal, da odnaša iz Beograda vrlo dobre vtise. Lojalne novinarje ima zelo rad. G. Radič pravi: Nekateri novinarji so pogrešno zabeležili, da sem vrš:l inšpekcijo po ministrstvih. Vršil pa sem prijateljske posete, kakršne lahko dela vsakdo. G. Radič posebno hvali g. Aco Stanoje-viča in pravi, da ga je on pozval naj pride v Knjaževac. G. Aco Stanojevič pravi, da je hotela sreča m previdnost božja, da Je baš g. Pašič sprejel in ustvaril sporazum. Jaz sem odgovoril g. Stanojeviču, kakor sem to isto rekel tudi g. Ljubi Žrvko-viču, da bi bil mogel ta sporazum napraviti nekdo drugi, mogel ga jc napraviti Ljuba Davidovič, k: je jako dober, pošten in značaj en mož. Jaz to vedno naglašam, toda to ni dovolj zu politiko. Treba je imeti stranko, v kateri obstoja stvarni šef, toda samo pri Davidoviču je deset šefov. Tudi zemljoradniki so prihajali na seje bloka le kot opazovalci. Kadar se je kaj sklepalo so govorili, da morajo vprašati klub. Tako lahko delajo gotove ameriške države, ne pa klub štirih, petih poslancev. O delegatih določenih za Zvezo narodov in o tozadevnih sejah pravi g. Stjepan Radič da takih sej 5e ni doživel. To je vrhunec mojih vtisov, in jaz sem uvidel, da bo naša, delegacija kompaktna in aktivna. Vsi delegati so delovni in tudi kvalitativno vrlo dobri možje. Sklenili smo, da bomo živeli štedijivo in delali v Ženevi vse sporazumno. Delegacija jc reprezentanca države fn naroda in ona trora kot taka ostati. Sedaj je delegacija zelo dobra, ne samo radi mene, toda tudi radi mene, se razume. Brzovlak Zaereb-Dunaj se ukine? Zagreb, 21. avgusta, p. Včeraj in danes se jc vršila konferenca delegacije avstrijskih železnic in naših železniških zastotmikov. Avstrijci zahtevajo, naj sc ukinejo direktni brzi vlaki Zagreb«Dunaj in obratno, češ, da je frekvenca na imenovanih brzoviakih pre--slaba. Avstrijski delegati predlagajo, da se ohrani direktni brzovoz.ni promet samo na progi Dunaj«Zidani most»Ljubljana«Trst, da pa bi imeli ti brzivlaki zvezo z Zagrebom na Zidanem mostu, kakor je to bilo že pre« je. Vse kaže. da ta predlog ne izhaja origf« nalno iz avstrijskih krogov, temveč, da so tu vmes italijanske aspiracije, da se odvr« ne promet tujccv čimbolj proč od Jugosla« vije proti Trstu. Velika železniška nesreča SaKdo (CoJorado). 21. avgusta, lc. V bli« Hni G-anite sta trčila dva turistovska vla« ka. Dva železniška nameščenca sta bila ubi« ta, 75 potnikov je bilo ranjenih, med njini 15 težko. JustiKksciia komunistov aa Poljskem VarJav«. 2i. arfusta. T Prejšnje sodišče je potrdilo obsodbo treh komunistov, ki so streljali na policijske uradnike. Ker jc bila prošnja za pomilostitev odbita, je bila smrt« na obsodba danes izvršena. | Konferenca radi odnošajev med Jugoslavijo in Albanijo Beograd, 21. avgusta, r. Zunanji minister dr. Ninčič je imel danes daljšo konferenco z albanskim notranjim ministrom Cena bes gom. Razpravljal je ž njhn posebno vpra« šanje razmejitje, o trgovskih zvezah, o ka« čaški akciji in drugih vrorašanjih, ki se ti« čejo odnošajev med Albanijo m Jugosla« vi jo Stavka bančnih uradnikov v Parizu Pariz. 21. avgusta, k. Delovni minister je danes sprejel ravnatelje raznih bank in de» narnih zavodov ter jim sporočil zahteve bančnih uradnikov. Kakor doznava clntran« sigeantv. so ravnatelji pod gotovimi pogoji pripravljeni sprejeti v službo vse stavkujo« če. Za dneve stavke bi se sicer ne bi izpla« čale plače, vendar pa bi se te vsote moglo dobiti z nadurami. Povišanje plač, ki ga ob« ljubijajo ravnate! ti ne dosega zahtev urad* nikorv. Deputacija klobučarjev pri trgovinskem ministru Beograd, 21 av^mrs. p. rtlnlater trfo^to ne in industrije je *prejei danes deputacfjo tvorni carjev- klobukom in obrtnikom klobi> čarjev, ki so zahrrvali, ds se poviša uvozna carina 2« izdelane ln poiupredelanc kk* buke. Verski pokret v Istri Istrsko ljudstvo prestopa v pravoslav je, da spasi svojo narodnost. O tem novem, vse pozornosti vrednem pokretu izmučenega in trpinčenega istrskega živ lia prinaša splitska »Pobeda« daljši članek, iz katerega posnemamo: «Po!eg ostalih sredstev za denacijona-lizacijo jugoslovenskega dela v Istri služi Italiji tudi katoliška cerkev. In kar je najstrašneje: ravno duhovniki naše krvi in našega jezika! Ravno obratno od onega, kar se je godilo v dob! narodnega preporoda, ko je duhovništvo bilo med najjačjimi buditelji narodne zavesti. Toda v zvezi z akcijo Italijanov in ro-boto naših izrodkov se zadnje čase opaža v istrskih selih spontana reakcija. Da se čim jačje odpre vsemu, je ljudstvo začelo prestopati — v pravoslavje! Tu hp vsaj moralno zaščiteno in versko diferencirano. Prestopanje v pravoslavje se je iz posameznih primerov pretvorilo v narodni pokret, ki se vedno bolj širi. Istrskim izrodkom povzroča ta najnovejši pojav vedno večje brige. Pokret se vedno močneje javlja v srednji in iztoč.ii Istri, okrog Učke in v Ciča-riji. Klerikalci to seveda smatrajo za nekak greh ter obtožujejo • posebno dr. Stangerja in Starega. Apelirajo na ljudstvo preko svojih svečenikov in svojega tiska, toda širjenja pokreta ne morejo več preprečiti. Jezuitsko tarnajo, da bosta nastala dva verska tabora in s tem velik jez za dolgo bodočnost. Krokodilove solze! To je samo strah pred sigurno opasnostjo. da izgubijo vso svojo čredo. Klerikalci niso bili 'niti najmanj sentimentalni. ko so v imenu katoličanstva dvigali krik in motiko proti najboljšim narodnim voditeljem, ki uživajo zaupanje istrskega ljudstva. Niti malo niso pomislili na posledice, ko so skušali razdvojiti narodne vrste ter s tem storiti največjo uslugo italijanskemu tlačitel.iu. A zdaj — zakaj tarnajo zdaj? Morda zato. ker istrski rpdoljubi vodijo doslej 'najboljšo akcijo za spasenje našega naroda v Istri pred italijanskim vsiljevanjem. Mi nimamo nikakega sentimentalizma pa tudi nikake mržnje napram nobeni religiji. Samo religija jugoslovenskega nacijonalizma nas lahko navduši in vodi. Zato vse ono, kar jači in rešuje naš narod, vse ono, kar mu daje nove življen-ske sile, sprejemamo in pozdravljamo. In verujemo, da bo najnovejši pokret Iugoslovenskih rodoljubov v Istri pre-sodnega pomena, in da bo kot najčvr-stejši zid branil naš narod pred poplavo in potopom. Razmere, v kakršne so spravili naše istrsko ljudstvo, so mu sugerirale naienergičnejše ukrepe, pa kadar gre za njegovo rešitev, naj mu bo to pot v luko spasa. Pomirjenje Evrope Kaka strašna napetost je bila zavladala med glavnima nasprotnima taboroma širom zapadne in srednje Evrope, ko so francoske čete v svrho sankcij vkorakale v velika poruhrska rudarska in industrijska središča. Nemci so organizirali pasivni odpor, zrušili radi tega svojo valuto in z besedami in dejanji podžigali na upiranje do skrajnosti. Ali vse to je bilo brezuspešno. Poruhrski konflikt se jc rešil drugače, ne po željah berlinskih ekstremistov. ki so sanjal! o revanži, tudi ne popolnoma po načrtih skrajnežev z druge strani. Baš sedaj ob zaključku poruhrske afere, ki je bila dolgo takorekoč osrednja evropska zadeva, ie zanimivo, gledati nazaj na razvoj burnih povojnih let. Koliko je tekom kampanje radi Poruhrja izšlo širom Evrope člankov, brošur in knjig, ki so pisale o povojni Evropi, o njenih problemih in konfliktih, kaleh bodočih silnih zapletliaiev. Domala vse te razprave so izzvenele pesimistično, iz večine ie odsevala bojazen, da postanejo določbe mirovnih sklepov, ki so formalno zaključili svetovno vojno, vir novim vojnam, ne pa temeli novi mirovni dobi v medsebojnem razmerju med narodi. Danes je pač mnogo mani pesimizma Srlede mednarodnih političnih odnošajev. Pokazalo se je, da se da marsikak konflikt, ki se zdi na prvi pogled neizbežen. izravnati na način, da se ni treba bati ogrozitve mirovnega stanja. Odno-šaji med Francijo in Nemčijo se gotovo še vedno ne morejo imenovati normalni, v pravem pomenu besede, ali nihče ne more tajiti, da se je izvršilo izdatno pomirjenje. ki bo pomagalo tudi v bodoče osti medsebojnih divergenc do potrebne mere ublažiti. Nedvomno, viri naspnot-stev ostaneio. toda prav tako je treba včasih popustiti, včasih omiliti svoje zahteve, ter jih spraviti v sklad s tem, kar nočejo in hočejo sosedje. Kritiki povojnega političnega stanja, temelječega na mirovnih pogodbah, morejo kljub vsemu vendarle uvideti, da se je Evropa izdatno pomirila, da so se poleg ublažitve nemško - francoskega nasprotstva zmanjšale napetosti tudi na drugih kritičnih področjih. Jugoslovensko - italijanski konflikt, kl je toliko časa vzbujal bojazen diplomatov, je sedaj popolnoma poravnan, izravnan sicer enostransko. na veliko jugoslovensko škodo. toda s stališča evropskega opazovalca. ki premotrtva zadevo s perspektive londonske** pakta, izravnan vendarle s kompromisno formulo. Odno-šaji med Poljsko in Češkoslovaško, med Avstrijo in sedi, povsod se mora kon-štatirati izdatno isboljšanje. Celo Madžarska. ki se odlikuje po izredni politični trdoglavosti. po zakrknjenih re-vanžnih m habsburgovskih fantazijah, ie morala odstaviti vse te ekstremnosti z dnevnega reda in se pomiriti z obstoječim stanjem. Da ni par nesrečnih ire dentistično - političnih organizacij, bi morali isto trditi §e v večji meri o Bolgarski. Razmerje med sovjetsko Rusijo in Evropo se je istotako zboljšalo. To zvoni morda danes na prvi pogled paradoksno, a je kljub temu resnično. Zakaj v zadnjih letih se je pokazalo, da je re-volucijonarni komunizem v srednje- in zapadnoevropskih državah premagana bolezen, zato nevaren; pokazalo se je, da je sovjetska Rusija za dolgo dobo nesposobna, da bi mislila na kake oborožene akcije. In to je ustvarilo ono atmosfero olajšanja, ki obvlada danes občutke Evrope glede razmerja do sovjetske Rusije, čeprav ta še poskuša ruvati v izvenevropskih področjih. Nedvomni so tedaj znaki, da se Evropa ipak naglo pomirja in da je doba mrzlične napetosti in skrajne razburlji-vosti, ki je značila prva povojna leta, žc za nami. Seveda, kdor je zares upal, da nastopijo kdaj zlati Časi splošnega brato-Ijubja in večnega svetovnega miru, ta more biti še vedno pesimist in nezado-voijnež. Drugi, realistično misleči, pa moramo priznati, da bomo kmalu dosegli dobo. ko bo ostalo med nami le Še toliko nasprotstev in kali za konfljkte. kolikor ie pač tega običajno v odnošajih med narodi. Mi, ki smo si zgradili svojo svobodo in samostojnost na razvalinah vojnih let in imamo danes življenski interes na tem, da ostane današnje politično stanje v Evropi čim dalje časa nespremenjeno, se moremo tega splošnega evropskega pomirjenja. ki se izraža zopet te dni ob evakuaciji Poruhrja. samo veseliti. Pomorsko oboroževanje Veliki japonski manevri. Iz Washingtona poročajo, da namerava predsednik Coolidge ob priliki pri-hodne pomorske razorožitvene konference predlagati odpravo vseh velikih bojnih ladij. Sodeč po izjavah merodajnih osebnosti, se zdi. da bi Velika Britanija v splošnem ne nasprotovala temu predlogu. Tudi v ameriških pomorskih krogih so vzeli predsednikovo namero blagohotno na znanje, toda s pogojem, da mora ostati enako razmerje moči v smislu sklepov zadnje washingtonske razorožit vene konference. To razmerje sedaj ne obstoja. Velika Britanija ima največje število velikih bojnih ladij, japonska mornarica pa dosega po moči skorai ameriško. Predsednik Coolidge želi skorajšnje sklicanje razorožitvene konference, da se prepreči gradba novih velikih kri-žark. ker sta bile Francna in Italija pooblaščeni. da moreta v letu 1927. zgraditi po eno veliko križarko. Anglija in Zedinjene države po dve in Japonska eno. Znižanje tonaže glavnih enot vojne mornarice bo imelo za posledico, da se bo zvišala važnost trgovske mornarice kot rezervne sile. Zato bodo morale Zedinjene države vzdrževati veliko trgovsko brodovje, tudi če bo v to svrho potrebna državna podpora. Ze sedaj zahteva O'Comnor. predsednik «Shi-ping Boarda« 5 milijonov dolarjev subvencije za vzdrževanje prekomornice «Leviathana». Japonski načrt o protimanevrih japonske vojne mornarice, ki naj bi bili odgovor na ameriške manevre, je po mnenju predsednika Coolidgca dokaz za nujnost razorožitvene konference, ki nai bi deloma odstranila ameriško - japonsko nasprotstvo, deloma oa naj bi omejila novo oborožitveno tekmovanje na morju. Manevri japonske vojne mornarice sj bodo vršili med 4. in 16. oktobrom v Tihem oceanu. Udclc?'lo se jih bo 50 bojnih ladij. 80 hidroplanov in en zrakoplov. 2e te številke pričajo o nenavadnem pomenu letošniih japonskih manevrov. Poleg tega pa pridejo prvič v ooštev maniše križarke, hitre torpedov-ke, velike podmornice in letala — vse v smislu washingtonskega dogovora. Razvoj japonske vojne mornarice ie razočaral razne evrooske izvedence, ki so trdili, da Japonska ne bo nikdar ustvarila močnih edinic in še manj prvovrstnega letalstva. Toda odkar so Francozi Pred dvema letoma reorganizirali iaponsko letalstvo, je napravila Japonska na tem polju ogromne korake. Manevri se bodo vršili na skrajni japonski predstraži v severnem Tihetn oceanu, to je med celino in boninskimi otoki. Del mornarice bo izvedel napad na Ise - Bav, drugi del na bo branil bo-riinske otoke. Sodelovalo bo 80 hidroplanov. Do sedaj je skrbela Japonska samo za obrambo sveje obale, da bi mogla v slučaju vojne dobavljati iz azijske celine surovine, riž in druge živlienske potrebščine. Letošnji manevri pa so prvi poskus defenzive v severnem Tihem oceanu v smislu izjave, ki jo je podal general Sato. da je Japonska z zaščito kitajske obale in japonske celine tako zavarovana, kakor bi živeli vsi Japonci v dobro zastraženem vrtu. Japonci so razumeli priprave svoje vlade za slučaj sovražnega napada in podpiralo tozadevno vladino stremljenje v taki meri, da bo vlada naibrže že v prihodnjem proračunu postavila znesek 260 milijonov jenov za gradbo pomožnih bojnih ladij! Po poročilu londonskega »Daily Tc-legrapha«, je japonska vlada odpovedala za letos manevre na kopnem, in sicer iz razlogov štedljivosti. Iz japonskih vojaških krogov se doznava. da so manevri celokupne vojske preloženi na prihodnje leto. Manevri naj bi se vrši!! v Mandžuriji radi razsežnosti prostora, da se izrabijo skušnje svetovne vojne glede velikih topov, kar je na omejenem japonskem ozemljit nemogoče. Politične beležke + Iz starih spominov. Prelistavajoč vojno literaturo Je splitska »Pobeda* prevzela iz teksta dr. Trumbičeve konference v Francosko-srbskem društvu nastopni citat, tiskan v »Bulletin You-gosIave» br. 26 iz leta 1917: »Umestno je. da poudarimo, kakšne važnosti je enotna ustava za celo državo. Z njo se izključuje ideja konfederacije. Takšna federacija bi namreč značila zedinjen.ie več držav, ki bi imele pravico vstopiti ali ne vstopiti v enotno državo, odnosno izločiti se iz nje po mili volji. Tega mi nočemo. Nam ne gre za zedin.ienje več držav, marveč za ujedinjenje enega in istega naroda v eno enotno državo. Kakor zdaj imamo enoten narod, tako naj bo tudi naša država enotna. Smo tako bo mogel živeti enetni solidni organizem, ki bo celemu narodu za-sigural njegove življenske. moralne in materijalne interese . . .« Toliko za ka-rakterizacijo dr. Trumbiča, ki je dandanes najpopolnejši antipod Stjepana Radiča — kar se tiče prevrtljivostl in vrtoglavosti. + Snovanje »Hrvatske revizionistič-ne stranke«. Beograjsko »Vreme« objavlja dopis iz Zagreba, ki najavlja. da bo Hrvatska zajednica v doglednih dneh likvidirala, mesto nje pa se bo osnovala »Hrvatska revizionistična stranka* (HRS). Ta bo v svojem programu zahtevala revizijo ustave in federalistično ureditev države. Bo pa vseeno mo-narhistična. V zvezi s tem se govori, da se Radičev disident Mato Jagatič oddvoji od svojih tovarišev ter pristopi novi stranki, ali pod pogojem, da poorej likvidira Hrvatska zajednica. Glede ostalih radičevskih disidentov pa še ni znano, v koliko bi bili naklonjeni novi HRS. + Ljuba Jovanovlč o Dalmaciji in privrednih čudesih. Ljuba Jovanovič. ki se zdaj mudi v Splitu, je poda! o situaciji v svojem volilnem okraju sledečo iziavo: »Te dni, kar prebivam v Dalmaciji. sem uvidel. da je svet povsem zadovoljen z novo politično situacijo. Vse skrajnosti morajo izginiti. Svet je začutil. da je prišel čas. da se lotimo novega političnega dela. ki bo i gospodarsko i kulturno dvignilo našo državo. Jadranska izložba je odkrila našo moč. Na njej se vidijo proizvodi, katerih nismo niti slutili. Ž njimi je potrjena teza. da Dalmacija ne bo pasivna. Na naše veliko iznenadenje se je spoznalo, da se je tekom šestih let po vojni marsikaj za-počelo in da bo privatna inicijativa s podporo države ustvarjala privredna čudesa . . .» Optimizem Ljube Jovano-viča je vrlo drag in prikupen, pa domala ne moti niti to. da je izrečen — v njegovem volilnem revirju. + Radikalsko ogorčenje nad Radlče-vo demagogijo v Beogradu. Radičevo obnašanje v Beogradu, posebno pa v Jajincih pri Avali. ni moglo več zadržati ostrega ogorčenia, ki je našlo izraz tudi v radikalskih novinah. Tako »Večernje Vreme« poudarja: «V zvezi z Radičevim bivanjem v Beogradu se ipak ena okolnost komentira vrlo nepo-voljno — a to je malo neprimerno obnašanje gosp. Stjepana Radiča včeraj v Jajincih. Smatra se. da bi za razvoj dobrih odnošaiev med radičevci in radikali, Za soglasje in medsebojno zaupanje članov vlade bila neobhodno potrebna večja obzirnost šefa HSS napram svojim političnim prijateljem in v interesu njihovega občega ugleda.« Z veseliem tudi isto »Vreme« ponatiskuje članek iz nekega zagrebškega lista, ki nrimerno kritizira Radičevo inspiclranre kraljevskih ministrstev, imenujoč ga »vrhovnega kontrolorja« . . . Vsekakoi se vedno bolj vidi. da imajo radikali 2 Radičem neprestane križe in težave. Stvar ie tem hujša, ker so pri Radiču vse lekcije, bodi grobe bodi fine, kakor bob v steno + Uspehi SLS. Slovenski klerikalci ne morejo pokazati od početka ustvaritve Jugoslavije niti enega uspeha v prid slovenskemu ljudstvu. Vse njihovo delo je obstojalo v razdiranju in oviranju konsolidiranja razmer v naši državi in če kljub temu vladajo v državni upravi, prometu, gospodarstvu in drugih panogah državnega življenja znosnejše razmere kakor takrat, ko so imeli slovenski klerikalci v Beogradu še nekoliko vpliva, je to zasluga samostojnih demokratov, ki so odbiiali njihova defetistična stremljenja. Tega uspeha samostoinim demokratom ne more nihče odrekati. Ne spuščamo se danes v navajanje podrobnega dela samostojnih demokratov za dobrobit slovenskega ljudstva, ker bi nas predaleč zavedlo in ker smo to že ponovno storili. Najmanj pa se čutimo dolžne to storiti na poziv »Slovenca«, ki je sploh še dolžan odgovor o uspehih politike 20 poslancev njegove stranke. »Jutro« Je zapisalo, da bi slovenski demokrati, ako bi jim slovensko ljudstvo dalo vsaj polovico toliko volilnih kroglic kot SLS, mogli zadobiti Slovencem popolno zadovoljstvo. Na to je odgovoril včerajšnji »Slovenec«, da slovensko ljudstvo tega zato ni storilo, ker zaslug SDS nikjer videlo n! in ker sodi samo po vidnih dejanjih. Ce bi ta »Slovenčeva« trditev držala, potem bi se predvsem zgodilo, da bi klerikalna stranka ne dobila niti enega mandata. Mi pa vemo, da si je klerikalna stranka pridobila svoje glasove z nezaslišanim verskim terorjem. z nečuveno zlorabo cerkve in vere ter vseh tistih verskih sredstev, s katerimi razpolaga klerikalna duhovščina in njena stranka, da obdrži v svojih rokah naše pobožno ljudstvo. O tej stvari se je govorilo že v Narodni skupščini in tudi drugod. Dejstvo je. da bi klerikalne stranke sploh ne bilo. ako bi ne zlorabljala vere v svoje politične namene, in da se ima za svoje mandate zahvaliti edinole tej zlorabi. Ako bi slovensko ljudstvo moglo prosto verskega terorja nepristransko presojati med resničnim delom SLS in SDS na političnem, kulturnem in gospodarskem polju, bi brezdvomno oddalo svoje glasove samostojnim demokratom. Da pa se bo to zgodilo prej ali slej. jamčijo ne samo neuspehi klerikalne politike, ampak tudi resni in stvarni boj. ki ga vodijo samostojni demokrati proti kle-rikalizmu. Znamenja v tej smeri se že precej očitno kažejo tudi v raznih klerikalnih trdnjavah, najbolj pa v nezadovoljstvu. ki vlada v vrstah klerikalne stranke nad politiko njenega vodstva. + Kako je Bog ustvaril svet in drugo. Tudi to je gosp. Radič pojasnil v Beogradu (odnosno sel.iakom v Jajincih pri Avali). In sicer zopet na svojstven, izviren način, kakor tega ne beleži nobena vera na svetu: »Bog je ustvari! samo seljaka, nikakor pa grofa ali popa. marveč je dejal Adamu, da nai v potu svo-iega obraza obdeluje zemljo. Zato je treba delati vseh sedem dni. Počiva nje ie bilo avstrijska metoda. Ako ljubiš, a ljubav je osnova vsega, moraš tudi delati!« ... S tem se odkriva nadalinie razodetje, da je tudi sedanjo vlado RR ustvaril Bog. ker je »se!jaška vlada« in že v svojih besedah vsebuje simboliko Radičeve politike: Radič, raditi, rad imeti, radikali. A tudi kot socijalni politik se nam razodeva gosp. Radič v omenjenem govoru. Obeta se srečni Jugoslaviji in njenemu delavstvu 7 delovnih dn! na teden, kar je posebno ganljivo v dobi, ko ministrstvo za šume in rude pod upravo radičevca gosp. Nikiča »ponuja« rudarjem v državnih rudnikih primerno redukcijo mezd ... Po svetu — Tajne organizacije v Nemčiji. Neki bivši član desničarsko radikalnih tajnih or« ganizacij v Nemčiji opisuje v zadnjem zvezku revije «Weltbfihne» delovanje teh društev, ki zasledujejo v prvi vrsti vojaške cilje. Ta društva so «Stah!hclmv», »Jung« sturm«, »Rclchsflagge« in «\Viking». Nada« Ije so prevratne organizacije »Brigade Er« hardt«, »ConsuN, «Oberland». »Rossbach« in «Schwarze Rcichs-\vehr». Med voditelji teh organizacij vlada velika nesloga, ki pri« haja na dnn ob prilikah raznih nacijonali« stičnih manifestacij. — Kltojskoiangleškl konflikt. Iz Londona poročajo, da je angleški viceadmiral Sin« clair odpotoval Iz Hongkonga v Kanton. Njegovo potovanje je v zvezi z odredbami kantonske vlade proti angleški plovbi. Ad« mira! bo v lastnosti vrhovnega poveljnika britanske pomorske postale ukrenil potreb« no korake za varstvo angleške plovbe. — Kriza r ameriški rudarski Industriji. Po poročilih iz Newvork« 90 so pogajanja med delodajalci in rudarji izjalovila. Ame« riška rudarska zveza namerava 1 septem« bra proglasiti splošno stavko vseh rudar« je v. — Italijansko delegccfjo za Zvezo nam« dov tvorijo: senator Scialola, podtsjnlk v zunanjem ministrstvu Grandi, publicist Cop pola in nadomestni delegati Cavazzonl, ge» neral Dc Msrinis, senator grof Cippico, ie« nator Ciraolo. poslanci Bellonl. Suvich in polnomočni minister Mcd;ci del Vnscello. — Varnostni pakt In Nalila. »Corrlerc della Sera« piše, da Italija ne sme manjkati na konferenci, ki bo razpravljala o varnostnem paktu, ker se bodo na tej konferenci položili temelji za politiko nove Evrope. Obenem pravi, da je dobro zname-nie, ker so vse države uvidele potrebo kom promisa v varnostnem vprašanju. — Obsedno stanje v Bolgariji se bo po rtoročllih iz sofijskih vladnih krogov ukini« lo istočasno z otvoritvijo jesenskega zase« danja sobranja v prvih dneh meseca sep« tembra. Dopisi ŠIŠKA. Naša sokolska deca in naraščaj sta priredila dne 8. In 9. avgusta v šolski telovadnici prelepo mladinsko Isto »Pehta«, kl Je zelo dobro Izpadla v vsakem oziru. Vse Je bilo zadovoljno in marsikomu Je sedaj žal, da Je zamudil priliko. Prireditev Je nudila obiskovalcem za 2, oziroma 5 D*n premnogo lepe duševne hrane. — Dne 22. in 23. avgusta ob 20. url se vrši druga lepa prireditev v Istih prostorih in z Isto vstopnino, na kar opozarjamo cenj. ljubitelje mladine. Odzovite se v obilnem številu in podprite nas. Žabnlca. Zveza kmetskih fantov m deklet Je imela zadnjo nedeljo na Cegnarje-vem vrtu svojo prvo veselico. Ker politika samostojnih kmetov resnejšim ljudem že zdavnaj preseda ln ker vedo, da Je tudi Zveza zadnji poizkus tn rešilni klic, je bila udeležba zelo slaba, veselica samo domača, brez dotoka okoličanov. Igrala Je domača godba, o kateri pravijo, da Je samostojno kmetijska in namerava baje poseliti Krško, pa se na razne opomine, ki so umestni, sedaj pomišljaio. ŠKOFJA LOKA. Zadnje dni so se vršili nabori v škofjeloški in kranjski okolici. V splošnem je bilo letos mnogo manj potrjenih kakor običajno. Toliko bolj objestni so pa, kar jih Je bilo potrjenih. Da je piianost, resnična ali samo simulirana, pri nas nekaj obligatncga, ie skoro razumljivo, čas bi pa že bil, da nehajo s pretepi in neumestnimi šalami. Naborniki iz neke vasi ' blizu Žrbnicc so vzeli nekemu posestniku nekaj škafov in jih razbili, nekemu kočarju so pa sneli veiua vrata. V torek je bil , nabor bitenjskih fantov. Imeli so godce, p H so in se nazadnje stepll. Nabornik Je su-.d z nožem nabornika v stegno, nadaijni tek pretepa pa so preprečili orožniki, ki s; najbolj objestno trojico zaprli. Dva so po naboru izpustili, krivca pa so obdržali v kranjskih sodnijskih zaporih, kjer si bo oh!j dil kri in dajal odgovor za svojo veliko ko-rajžo. SV. ANDREJ. Tu Je umrl v nedeljo pj sestnik Ciber. Dopoldne Je bil še v Šk. :;i Loki in nakupil za žegnanje mesa in nekajl priboljškov. Pri kosilu mu je postalo nenj-j doma slabo, in je čez nekaj minut umrl. Jedi mu je zašla v sapnik. Pokojnik Je bil ener-| gičen in tipičen hribovec, znan po svcr-1 ostrih nastopih z bivšim župnikom, ker n nobeno ceno ni hotel opustiti napredne?* časopisja. Blag spomin odločnemu možu, kil je bi! komaj 56 let star. KRIŽE PRI TRŽIČU. Naš klerikalni k. loVodja je pretekli pondeljek zopet prej*, njal svojega političnega mačka po Ljub'.; ni in se zatekel k »Slovencu« in »Domo. Ijubu«. Očividno je razburjen radi b! žajo. Čih se volitev. Popolnoma razumljivo. Sp t no razpoloženje je namreč tako, da b pri voiltvah zadan starim zgagarjem odiočile: udarec. To je tudi popolnoma prav, ka;: dosedaj so se brigali samo za stranksrstvo, dobrobit občanov pa ilm ie bila deseta briga. V novem občinskem odboru hoče-ro imet! ljudi, ki Jim bo v resnici pri srcu b!a gor občanov. Po stari navadi klerikalci ra di sedaj mnogo obljubljajo. Poznamo t< prakso in Jim ne bomo šli več na limarlce. Vsa pota in pisma Jim ne bodo pomagala. Ljudstvo bo samo odločilo, kdo naj vodi na-| šo občino. Hočemo ljudi, pravične in poŠt* I ne, v katere bomo imeli zaupanje vsi! : MARIJA SNEŽNA. Dne 18. avgusta je n j vedno zatlsnil oči veleposestnik Raiko Si ' llgoj. Pokojnik je bil blag. družaben in n-j veden narodnjak. Pred dobrimi 30. leti se ] ; preselil semkaj lz Primorske in ostal kiji ! najhujšemu pritisku od strani Nemcev zve i sin majke Slave. Leta 1914. Je bil aretiran j in ovaden kot rusofil in srbofil, ker Je pro j dajal Ciril - Metodove kiledarčke. Ob pre-i vratu so mu Nemci grozili, da mu bodo za-j žgal! poslopje. A naš ljubi Rafko je ost; ; trden in neomahljfv Jugosloven. Delo-: je dolgo let tudi pri posojilnici. Pred o«mw ml meseci Je zbolel in ga Je sedaj smrt r» | šila trpljenja. Ostal nam bo vedno v spo i minu kot vzgled vztrajnosti in vzorneea j narodnjaka. SEMIČ. Kakor vsako leto priredi tud ■ letos naš Sokol ob času, ko dozoreva grnz-I dle, svoj zlet. Društvo si Je izbralo za zlel i dan 6. septembra hi vabi vsa bližnja dru-I štva k številni udeležbi. Pokažimo delo in i napredek belokranjskih Sokolov. Za pol'-! vično vožnjo po železnici je preskrbljen ; Dne 7. in 8. septembra priredi društvo peš-: izlet na Mrrno Goro, kjer grade plan vi ' kočo in odkoder se nudi krasen razgled tja : doli do Velebita. Ljubitelji narave, prid:"( da se navžijete belokranjskega zraka, predvsem pa dobre kapljice In grozdja! FRAM. Čitalnica uprizori v nedeljo dr 23. avgusta petdejanko .Domen«, osnovn šola pa ponovno nastopi z »Mladimi voja k!« in s »Snegulčlco«. Začetek ob po! 4. ur popoldne. MULJAVA. Mlaj, kl smo ga dobili za sllsko veselico ln Je zaslovel po vsem D» lenjskem, že stoji. Saj res ni malenko kar smo izvršili. Spraviti 34 m dolgo smrfr ko, ki ima nad 5 kub. metrov lesa. Iz c'' boke, zaraščene doline, ne da bi smeli ka-ko oviro posekati, pripeljati to smreko ' vas in jo postaviti kot mlaj ob cesti, n! Sala. In to skoro brez vsakih pripomočka1' Kol, drog, veriga — to Je bilo vse. Lah-bi rekli, da smo naredili vse z rokami «o-ruk»-aniem. Skoro vsakega moža fanta v občini in nekaj prijateljev Iz SH sodnih vasi je stal mlaj 2 dni trdega dela. In sedaj, ko pozdravlja vihrajoča zastava na mlaju preko muljavskega griča vso okolico, ni nikomur žal truda. Le eden se včasih malo poiezi, to Je posestnik, ki je mora', smreko dati. Gasilci so namreč prosili » društvo podpore ln so tudi nJega prijeli i-eno smreko Ta se Jim Je hotel Izviti ra B način, dn jim je ponudi! svoje najlepše drevo, a pod pogoji, k! Jih je smatral za ne;?-polnjive! Pa se bo že tudi on potolat' Sa! Je dal smreko potrebnemu m korist mu društvu. — Ako nam bo pokazalo nebo prijazno lice, smemo upati, da bo vese ."3 v nedeljo dne 23. avgusta kaj dobro uspela Pripravljamo se pridno in nikomur nc m žal, ki nas ta dan poseti. SV. KRIŽ PRI LITIJI. Tukajšnje P^ stovoljno gasilno društvo Je blagosl dne 15. avgusta pravkar dograjeni gasilsk. dom in novo brizgalno. Slovesnosti so s? udeležili tudi gasilci iz Litije s praporo" gasilci s Se!.-., Sv. Lamperta. Šmartna Litiji Itd,, ter vodstvo g*«t!ske župe. Načelnik tov. Kovačič je po blagoslovitvi P> zdravil vse d išie gisflce in poda' kra'.^ društveno t|fljavfca Župr.a funkcijor. Franc Lajovic in LJudovik Gajšek sta pr nesla pozdrave župe in litijskega gasilne*! društva ter v lepem govoru naglašnla pomen ::i vzvišeno nalogo gasilnih druš;ev Tov. Rapelj je dal brezplačno na razpolago materijal za zidavo gasilskega doma za kar mu izrekamo vsi iskreno zahvalo Ob 3. uri popoldne sc Je pričela na lepe" prostoru tov. Borštnarja vrtna vcsdica. k Je kljub deževnemu vremenu lepo izpadi* Vprašanje nove trboveljske šole Trbovlje, 21. avgusta. Vprašanje nove deške in dekliške šoje na Vodah je še vedno v ospredju splošnega zanimanja tukajšnjega prebivalstva. O tem svedoči še prav posebno pred kratkim sestavljeni nadstran-karski odbor, ki ima nalogo, da izposlu-•e čimprej ugodno rešitev tega nujnega vprašanja. Kolikor nam je znar.o. je zadeva nove vodenske šole še vedno v znamenju vloge Trboveljske premogo-jjopne družbe z dne 12. maja 1923. na okrajni šolski svet v Celju. Družba se postavlja v tej vlogi na stališče, da velja njen reverz z dne 1. septembra 1882. samo za eno ijudsko šolo in samo za rudnik Trbovlje ter v tedanjem obsegu. Ko ie družba zgradila šolo na Vodah pri rudniku, je postavila trboveljska ob-•ina trboveljsko šolo na svoje stroške, rer je družba prispevala le kot davkoplačevalec. Tudi kasneje, ko se ie šola z dozidavo enega nadstropja razširila, ni nihče zahteva! od družbe neposrednega prispevka na temelju omenjenega reverza. kar po mnenju TPD dokazuje, da velja reverz samo za eno šolo in to pri rudniku. Šele v zadnjem času so se šolske oblasti postavile na stališče, da je družba dolžna sezidati izven rudarskega revirja Vode novo šolo. Družba se sicer ne brani zidati nove šole na Vodah, je pa odločno proti temu, da bi se ista zgradila izven revirja Vode v bližini sedanje šole. Po njenem mnenju bi postala ta šola kmalu na pol prazna in bi se porabila v druge svrhe, n. pr. za meščansko ali srednjo šolo. Družba je na podlagi reverza sicer pripravljena, da zgradi šolo na Vodah, potrebuje pa zato primerno zemljišče. Za najbolj primerno se pa zahteva pretirana cena. Ker po mnenju družbe ni drugega primernega prostora, predlaga, naj bi se omenjeno zemljišče razlastilo na podlagi rudarskega zakona v rudniške svrhe. Tako torej vloga Trboveljske premo-gokopne družbe. Srezko poglavarstvo v Celju je z odlokom z dne 8. maja sporočilo. da je razlastitev sveta v šolske namene po dosedaj veljavnih šolskih zakonih, naredbah in judikaturi nedopustna. Ravnateljstvo Trboveljske pa ;e na ta odgovor dne 26. maja na naslov krajnega šolskega sveta v Trbovljah poudarilo, da se tudi za šolske svrhe lahko razlastijo posamezne parcele in da družba vztraja na svojem stališču. Obenem je centralno ravnateljstvo vložilo na okrajni šolski svet v Celju pri-ziv. Stvar je sedaj v rokah upravnega referenta pri velikem županu ljubljanske oblasti. Naravno je, da se Trboveljčani živo zanimajo za usodo svojega tako važnega šolskega vprašanja. Izumirajoče Cetinje Kdor pride čez Lovčen na Cetinje, se mora začuditi tišini, ki vlada v tem kraju, kjer je bila nekoč prestolica črnogorske dinastije Njegušev. Kraj nekdanjega kralia Nikolaja I. polagoma izumira. Podgorica, živahno trgovsko mesto, ga izpodriva v vsem in mu odvzema prebivalstvo in sijaj, ki ga je nekoč bilo srečati na njegovih ulicah in cestah. Državne oblasti, ki so imele svoj sedež prvotno v nekdanjem knežjem mestu. se tiho selijo v Podgorico, ki leži v zeleni okolici in lahko upa, da bo kdaj dobila železniško zvezo z zaledjem. Cetinje se tega ne more nadejati. Njemu ni namenjen razvoj, izboljšanje in po-vzdig, marveč nasprotno, propadanje in konec. Z žalostjo gledajo prebivalci Cetinja na svojo preteklost, ko se je njihovo mesto imenovalo širom sveta. Ampak knez in poznejši kralj Nikolaj je slabo gospodaril ter zagospodaril v svetovni vojni. Zato ie izgubilo Cetinje svoj Pomen in sedaj je vseeno, če ostane njegovo ime samo v zgodovini. Drugače pa razvoj prometnih sredstev v Črni gori razveseljivo napreduje. Ceste se popravljajo in so pripravljene, ca olajšajo turistom izlete. Serpenti-nasta cesta iz Boke Kotorske. ki je ne-s strahom navdajala potnike, je popravljena in opremljena z vsemi potreb- nimi pripomočki, da turisti lahko varno hodijo po nji. Na opasnejših krajih so postavljene posebne brane. — Finančni minister dr. Stojadinovič, ki je obenem poslanec Črne gore. ni zaman obljubljal, da se bo položaj v deželi izboljšal. Del njegovega gospodarskega programa v črni gori je že izvršen in danes je mogoče na vrh Lovčena z avtomobilom. Tudi dvorec kralja Nikolaja se preureja. Prostori so prepleskani. predmeti registrirani in sedaj se spravlja v red zunanjost poslopja. Samo arhivi so še v priličnem neredu. Celi zavoji dragocenih zgodovinskih pisem leže po tleh. Komur je do tega. da se ohranijo, bo moral nekaj storiti, da se očuvaio propada in ohranijo poznejšim rodovom. Nadejati se je. da se to zgodi Še letos, če ne prej pa za obiska kralja Aleksandra, ki bo obenem s kraljico in zastopniki vlade osebno prisostvoval prenosu Njeguševih kosti v grobnico na Lovčen. kjer so ostanki vladike počivali pred vojno. Tragedija razočaranih in razbollenih src Vevški dogodek še vedno nepojasnjen. — Obupen korak pre-vrraneča mladeniča v Rež ni dolini. Ljubljana, 21. avgusta. ! ročen sodišču, dokler se dogodek po- Nesrečna ljubezen je zahtevala zopet I polnoma ne pojasni. dve žrtvi. Globoko razočarani, razbolje-nega srca in duše sta prenehali zopet dve mladi življenji. V Vevčah 17 letno dekle, v Rožni dolini 24 letni mladenič. Oba dogodka sta vzbudila po svoji tragiki po mestu in okolici splošno pozornost in obenem sočutje z nesrečnima žrtvama. Da preidemo najprej k podrobnostim včerajšnjega slučaja, nad katerim lebdi še vedno neka tajna. Tajnost krvavega dogodka v Vevčah. Žalostni dogodek se je odigral okrog 9. donolclne. Štefka Zaje je bila no pri- povedovanju vseh, ki so jo poznali, izredno čedno, naravnost lepo dekle, črnih las in oči. fine po'ti ter lepe rasti. Njen temperament je bi! sicer zelo živahen, splošno pa je bila pametno dekle. Bila je na najboljšem glasu. Aretova-ni Andrej Paternost je poznal Štefko že nad dve leti. Dekle ga je vzljubilo radi njegove bravurnosti in enakega živahnega temperamenta, rant je bil korajžen in vesel ter dobrega srca. Njegova nedolžnost na smrti pokojne Štei-ke je že dokazana in kot storilec sploh ne prihaja več v poštev. Takrat, ko se je izvršil v Vevčah tragičen dogodek, je kosil otavo na travnikih svojega očeta na barju pri Črni vasi. Njegova aretacija je sledila prvi hip na podlagi izpovedi neke ženske iz vasi. ki je pripovedovala orožnikom, da je nekaj minut po strelu videla drveti s kolesom od hiše, kjer stanuje Zajčeva družina, po poti čez travnike in železniško progo mladeniča dolgih las. in oblečenega prav tako. kakor je bil Štefkin ljubimec. Ker sta bila oba zaljubljenca zadnje čase v sporih, ki jih je netila tudi štefki-na družina, kateri Peternost ni bil po godu, se je zdela prvi čas možnost, da je Paternost streljal na dekleta, prav verjetna. Zato je žandarmerija poročala v tem smislu tudi na policijo v Ljubljano, nakar je bi! fant prijet in prepeljan v Ljubljano. Pri zasliševanju pa je odločno zanikal vsako krivdo na nesrečni smrti Štefke in pri tem tudi vztraja. Vendar se trenutno še ne nahaja na prostih nogah, marveč je bil iz- Kakor pripovedujejo ljudje, je bila Štefka zadnje čase popolnoma mirna. Na njej ni bilo opaziti nikakih sprememb. še manj pa duševno razburjenje. Kakor že rečeno, sta Štefki mati in starejši brat. ki je zaposlen v Strojnih tovarnah v Ljubljani, odločno branila. da se druži s svojim fantom. Kljub temu pa se je Štefka od časa do časa shajala z njim. Iz korespondence ie razvidno, da mu je ponovno očitala lahko-mišljenost in druge stvari. Še pred štirimi dnevi so ju videli skupaj. Očividno je mlado in čustveno dekle vsled številnih neprilik v svoji prvi ljubezni močno trpelo. Na predvečer tragedije je bil v družini radi Štefkinega razmerja razburljiv prepir. V prepir je posegel tudi njen brat Lttdovik. kateremu je bil Paternost odločno odvraten. Končno pa so se le pomirili in družina je prespala noč, ne da bi vsaj približno slutila, kaj se zgodi zjutraj. Ludovik je odšel v Ljubljano. kakor običajno in Štefka mu je še skuhala zajutrk. Ob 8. je odšla na delo tudi mati. Poprej je še naročila Štefki, naj zlika nekaj perila. Štefka je nato odšla likat v kuhinjo, ki se nahaja v podstrešju. Ze čez nekaj časa je nagnala svojega mlajšega brata 12ietnega Viktorja, iz stanovanja na dvorišče. Čim je ostala sama v kuhinji, je nenadoma počil strel. Sosedna stranka se prvi hip ni niti zmenila zato, končno pa je ena izmed žensk vendarle dejala otroku na dvorišču, da se ji zdi, da je v Zajčevem stanovanju počilo. Viktor je skočil takoj v kuhinjo in našel svojo sestro na tleh. Odhite! je takoj po mater v tovarno, ki je šla potem klicat sosede. Ženske so dvignile Štefko na posteljo. Njen obraz ni bil skoro nič izpremenjen, in zato so ljudje mislili, da ji je samo močno slabo. Poklicali so zdravnika, ki je ugotovil, da je deklica ustreljena. Imela je malo osmo-jeno obleko in srajco ter na koži neznatno rano. O kakem orožju ni bilo ne duha ne sluha. Nastaja torej vprašanje, ali je bilo orožje pravočasno skrito, ali pa se je nahaja! zločinec v hiši. Prvotno so celo mislili, da je Štefko onesvestil tok električnega likalnika. ker na dekletu ni nihče opazil kake rane. Kasneje je zvedelo orožništvo. da je imel starejši brat Ludovik doma samokres. Ta je tudi izjavi!, da bo takoj lahko ugotovil, ali je bila izstreljena krogla iz njegovega samokresa, čim dobe kroglo iz trupla njegove sestre. Zanimivo pa je. da tudi njegovega samokresa niso našli. Truplo Štefke Zaje so prepeljali v mrtvašnico, kier je bodo obducirali. Truplo brez glave na progi. Danes, ob pol 1. ponoči je pripeljala lokomotiva tržaškega brzovlaka številka 603 okrvavljena na ljubljanski glavni kolodvor. Na progi med Rožno dolino in pričetkom mesta so ležali razmesarjeni telesni ostanki 24 letnega pleskarskega pomočnika Ivana Podobnika, sta- BLISNI K1KO Matica Telefon 124. Predstave ob delavnikih 1/25., leni toaleti še krasnejša Dunaj čatika. Ne* mirno so ji utripale grudi, v žarečem ognju so ji lesketale črne zcnice njenih globokih oči. razburjenost ji je odsevala, iz sleher« nega giba. »Prosim vas, pri Bogu vas rotim, povejto mi, kje dobim zelišče, ki omamlja mošk® in jih privablja k ljubezni, ah. nesresčni lju« bežni?« — «Glej jih študente,» sem pre« mišljal. torej so še Dunajčanom razblebc« tali, kar smo tako skrivnostno čuvali svo« jemu roduln Smilila se mi je krasna devojka, a če n» bi domneval, tla je kak kranjski Janez za« pleten v njeno usodo, bi ji ne izdal skriv« nosti. Kot lahni puh je odbrnela v globoki sneg gori proti Krvavcu (1853 m); ali je iz* kopala izpod snegu ono zeliiče. ki hrani skrivnosti ljubezni in če ji je bilo utešeno hrepenenje, žal nisem mogel dognati. Ker pa vem, da tava tudi širom naše domovine dovolj duševno trpečih sirot, ki si ne znajo pomagati, opozarjam vse prizadete na ču< dotvorne skrivnosti naših planin. Na Kr» vavcu raste namreč nežno dišeča cvetka «ccptec», ki jo mora? lastnoročno izgrebsti z vsemi korcnmiccmi vred, tvorečih obliko petih prstov. Če to cvetko skrivaj vtakneš kamorkoli oni osebi, ki želiš, da te ljubi, je namen trenotno dosežen. Tako namreč trdi naš narod. Ljudski gla» — je sicer božji glas, toda jaz vendar ne stavim glave za resnični učinek. Rožica mi sicer zelo ugaja, ker prav prijetno diši, nje* nih skrivnosti pa nisem imel prilike opa* zoreti, ker sem tudi brc« njenih učinkov zdravil svoje srce. Ceptec — toli zaželjeni ceptec — je žal že odevetel; pridite pa le vsi trpini in oni, ki še niste trpeli — v nedeljo 6. septembra na Krvavec (nad Cerkljami) k otvoritvi no« \'cga planinskega doma, da vam ondi poka* žetn teren, kje se šopiri skrivnostno zelišče, upa polni lek duševnih ran. J. L. Boj® v Maroku donaša med dragimi zanimivostmi novi .Pathe Journal* Danes! Kino «Dvor» Sreča Vas išče! Preskrbite si srečke! Efektna loterija Narod nekulturnega dru* štva Mala Nedelja. — 300 dobitkov v vred> nos/i 15.550 Din. — 2rebanje nepreklicno 15. novembra 1925. — Srečka stane samo 5 Din. — Kupujte in naročite takoj srečke pri Narodno4nilfrirnem društvu ▼ Mali Nedelji. 380 da eden pet nogavic z žigom ia uumko (rdečo, modro al^ zlato) 93-a m nkljufi" traja kakor štirje pari drugih; ako kupite eden par. Dobivaj® « r vseji piodajamjft. Domače vesti * Novi državni podtajnikt. Ministri, kj do-b« v svojem resoru drž. podtajnfke, so bfll predvčerajšnjim obveščeni, da je kTaiJ podpisal ukaz, s katerim se imenujejo za drž. pod tajnike in sicer za prosveto dr. Josip Pa-sarič, za socijalno politiko dr. Jnraj Krnie-vič za finance Mirko Neudorfer, za agrarno reformo dr. Vlada Andrič, dr. Suvakovič in Bora Milovanovič, a za šume in rudnike dr. Bogoljub Kujuaidžič. * Italijanski konzulat v Splitu. Za italijanskega konzula v Splitu je imenovan markiz Bartoluci-Godomini. Naša vlada mu je že Izdala eksekvatur. * Imenovanja v mornarici. Za sanitetnega fregatnega poročnika naše vojne mornarice je imenovan dr. Ivan Koprivnic iz Maribora, doslej sekundarni zdravnik splošne bolnice v Ljubljani. * Vpisovanje na naših univerzah. Vpisovanje na vseh fakultetah ljubljanske, beograjske in zagrebške univerze ter subotiške ju-ridične fn sko pijanske filozofske fakultete se vrši od 25. do 30 septembra, izpiti pa v času od 1. do 15. oktobra. * Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 79. številki zakon o proračunskih dvanajstinah za mesec avgust, september, oktober in november 1925. ter razpis ministra za finance vsem nakazovalcem in računodajnikom o izvrševanju proračunskih dvanajstin. * Letošnja glavna skupščina C. M. družbe se bo vršila 13. septembra v Brežicah. * Smrtna kosa. V Kranju je preminul včeraj zjutraj blagajnik tamkajšnje Mestne hranilnice, g. Ivan Pire, star 57 let. Pokojnik je prišel v Kranj 1. 1898 in stopil v službo Mestne hranilnice, kjer je opravljal blagajniške posle do smrti. Bil je vesten uradnik, ljubeznjiv družabnik in odločen pristaš Samostojne demokratske stranke. Kot navdušen Jugosloven je vzgojil tudi svojo rodbino v strogo narodnem duhu. Njegov starejši sin Stanko je podporočnik kr. gardne konjenice, mlajši Josip pa gojenec kr. vojne akademije. Svoječasno je bil vnet član pevskega zbora, do smrti pa je bil član skoro vseh narodnih in naprednih društev v Kranju. Zadnja leta je pokojnik precej bolehal. — V Gor. Logatcu je preminul včeraj g. Janez Nago de, posestnik tn predsednik teT glavar Orjuiie v Logatcu. Pokojnik je bil mož kremenitega značaja ln vrl narodnjak. Bodi jima ohranjen blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Prvi telefonski razgovor Beograda s Ce-tinjem. Včeraj ponoči se je vršil prvi poskus na telefonski progi Beograd-Cetlnje. Čeprav dela še niso popolnoma končana, se je razgovor čul prav dobro. Proga bo dogotovlje-iia do polovice meseca septembra. * Lep napredek UJU. Iz Beograda nam poročajo: Udruženje jugoslovenskega učiteljstva je v zadnjem letu lepo napredovalo: šteje 5 poverjemištev UJU s 252 okrajnimi društvi. Lani je Imelo 232 okrajnih društev. Clamtvo Je napredovalo za 2000 in sicer šteje UJU sedaj 13.267 članov prej 11.102 Najlepši uspeh je med hrvatskim učitelj-stvom. Poverjeništvo UJU Zagreb je imelo prej 43 okrajnih društev, sedaj jih ima 55; članstvo tega poverjeništva je pa naraslo od 1960 na 3000. To je odločen dokaz, da učiteljstvo odobrava pravce, ki jih zavzema UJU in da je tudi hrvatsko učiteljstvo pričelo uvidevati, da je UJU edina prava stanovska organizacija jugoslovenskega učiteljstva, ki lahko nastopa kot legitimna zastopnica večine učiteljstva v državi Kakor je nt razpoloženja razvidno, je pričakovati, da se bo državno-nacijonalna skupina hrvatskega učiteljstva še znatno povečala. * Peška pošta Sv. Ana v Slov. goricah. Sv. Lenart v Slov. goricah občuje od dne 6. julija vsak dan razen nedelj. Dosedaj je občevala samo trikrat na teden. * Razpored srednješolskih profesorjev. V ministrstvu prosvete se pripravlja velik ukaz o imenovanju, premeščenju in upokoienju direktorjev in profesorjev srednjih šol cele države. Razpored profesorjev za prihodnje šolsko leto bo razglašen tekom prihodnjega tedna. * Razpis stalnih učnih mest na osnovnih Šolah. Na osnovnih šolah v ljubljanski oblasti je razpisanih 8 stalnih učnih mest in stfcer mesto šolskega upravitelja v Mengšu, Trzinu, Smledniku, Jurkloštru. na Dobravi pri Jesenicah in pri Sv. Petru v Ljubljani. Mesto učiteljice je razpisano na dvorazrednl šoli na Dobravi pri Kropi ter na osemrazredni os- i novni šoli v Mokronogu. Prošnje ie vložiti pri pristojnem šolskem upravitelju najkasneje do 5. septembra. * Mesto sodnika pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni se odda. Obenem se odda tudi sodniško mesto, ki bi se izpraznilo tekom razpisa. Prošnje naj se vlože do 20. septembra pri predsedništvu okrožnega sodišča v Mariboru. * Nova občinska gerenta. Občinski gerent v Mali Polani v Prekmurju, Ivan Hozjan, je na lastno prošnjo razrešen gerent ske dolžnosti; na njegovo mesto je imenovan za gerenta posestnik Jožef Žalec. V Gornji Lendavi je namesto umrlega Mihaela Horvata amenovai za občinskega gerenta tamkajšnji posestnik Franc Bačič. * Nov kovanj drobiž. Kakor javljajo iz Zagreba, prispe danes tjakaj osem vagonov (200,000.000 dinarjev) kovanega denarja Trije vagoni drobiža ostanejo v Zagrebu, štirje gredo v Beograd, eden pa v Ljubljano. V promet pride kovani drobiž po 2 Dtn, 1 Din in 50 par — najbrže že prihodnji teden Novi denar je kovan iz 75% bakra in 25% niklja. V resnici je že skrajni čas, da se umazani in raztrgani papirnati drobiž končno že vendar vzame iz prometa. * Zanimanje za letošnji ljubljanski velesejem vlada po dosedanjih poročRih v vseh krajih naše države ia obeta biti poset zelo mnogobrojen. Slovenec bo svoje gostoljubnost izkazal bratu Srbu in Hrvatu, sprejeli bomo v svoje osredje cvet pridobitnega sveta Jugoslavije. Pa ne samo trgovci, tudi drugI slog se prinašalo v velikem žtevflu, Prosimo vse Ljubljančane, ki imajo za čas velesejma razpoložljiva prenočišča, da to nemudoma javijo sejmskemu uradu. * Zračne zveze v Jugoslaviji. V Beogradu se vrši te dni skupščina interesentov za zračno zvezo med Beogradom tn Zagrebom. Ta aeroplamska Unija Je, kakor javljajo — že zagotovljena. Dva aeropiana, odietita dnevno v jutranjih urah te Beograda ln Zagreba. Pozneje se aktivirajo še zračne linije Za-greb-Ljubljana, Zagreb-Spltt, Beograd-SaTa-jevo-Dubrovnik-Kotor in Beograd-Skopije. * Kmetijska podružnica ▼ Krškem priredi v nedeljo dne 23. t. m. veliki kmetski praznik ter razstavo in premovanje konj in goveje živine, konjerejski odsek pa vetfko konjsko dirko. Vspored je sledeči: ob 8. zjutraj na krškem sejmišču razstava konj in goveje živine ob 9. sprejem gostov, ob 1. uri sprevod skupin iz kmečkega življenja na slavnostni prostoT, ob 3. velika konjska dirka. Po dirki ljudska veselica. Polovična vožnja iz vseh postaj v Krško je dovoljena. Kupi se cela karta, ki je po žigosanju na veseli čnem prostoru veljavna za povra-tek. * Iz Zveze kulturnih društev. Zveza kulturnih društev je razposlala te dni vsem svojim društvom, katera kljub opetovanim prošnjam Ln urgencam niso vrntia izposojenih iger iz plačala dolžne izposojevalnine, zadnje opomine ter prosi in apelira na vsa včlanjena društva, naj končno vendar store svojo dolžnost ter urgirane igre takoj vrnejo In plačajo zneske, ki jih dolgujejo. Na vsa društva, ki temu zadnjemu klicu ne bodo sledila, se Zveza kulturnih društev pri njih prošnjah in željah glede iger toliko časa ne bo ozirala, dokler ne store svoje dolžnosti. <447-a Še je nekaj letne zaloge, ki jo prodaja po globoko ZNIŽANIH CENAH ♦ Pet novih telefonskih linij Zagreb-Beo- grad. Med Beogradom in Zagrebom dovršu-Jejo sedaj tretjo telefonsko linijo, ki bo gotova do konca septembra. Do konca novembra bosta zgrajeni potem še dve liniji, tako da bomo imeli med Beogradom in Zagrebom skupno pet telefonskih linij. Razen tega se postavljajo tudi kabli za telefonsko zvezo med Beogradom in Budimpešto preko Subo-tice. Do konca tekočega leta bo imel Beograd telefonske zveze z vsemi centri ra-pada. ♦ Glede ukinitve zasebnih učiteljišč se včerajšnji »Slovenec« zelo vznemirja in hoče na vsak način napraviti iz te ukinitve kulturnobojno afero. Jasno je, da so razlogi nadprodukcije učiteljic tako utemeljeni za ukinitev in omejitev ženskih učiteljtšč, da jih tudi klerikalci ne morejo ovreči, Vse na-prtavanje ukinitve b+všemu režimu je spričo točne statistfke, ki nam kaže nadprodukcijo, samoposebi ovrženo. Dokazovanje, da se absolventinje zasebnih učiteljišč ne posvečajo učiteljskemu poklicu, ne drži, ker uradna statistika izkazuje drugačne podatke. Da ni naperjen odlok proti slovenskim zasebnim šolam, }e jasno, ker se istočasno ukinjajo enaki zavodi tudi v Zagrebu in Sarajevu. Uradna statistika o stanju vseh učiteljišč v državi, ki je objavljena v službenem giasilu ministrstva prosvete »Osnovna Nastava«, Broj 5. od 10. februarja 1925. izkazuje, da je bilo v letu 1924-25 v Škofji Loki 10 gojenk v prvem ta 10 v tretjem letniku. Ce je to res pomota in je v Skofjeloki vsega 50 gojenk, bi bilo pač uimestaeje ukiniti uršulinsko učiteljišče v Ljubljani, ki bo imelo v bodočem letu le 36 gojenk. kakor ono v škofji Loki. Gotovo ministrstvo nima interesa, da bj brez stvarne podlage od tolikih učiteljiSč Izvzemalo samo eno. Podlaga temu Je bfla sigurno prej citirana statistika. Zal le, da se istočasno z ukiratvijo prvih letnikov na zasebnih ženskih učiteljiščih ni izvršila tudi ukinitev prvih letnikov državnih ženskih učiteljišč. Vsekakor bo treba napraviti ravnovesje med učitelji in učiteljicami, kaT je posebno za podeželske ljudske potrebe velike važnosti. Statistika Izkazuje, da je dotok moškega učiteljskega naraščaja veliko premajhen, narobe pa velika nadprodukcija ženskih učnih oseb. ♦ Znižana vozna cena za člane Ferijalnega saveza. Prometni minister je na prošnjo Ferijalnega saveza še do 15. septembra t. 1. št. 23.789 z dne 13. t. m., da velja povlastiea za četrtki sko vozno ceno dijakom-članom ferijalnega saveza še do 15. septembra t. 1. Dijaki, ki imajo legitimacije Ferijalnega saveza, zopet dobe pri potniških blagajnah če-trtinske karte brez nakaznic od železniške direkcije. ♦ Snaženje železniških vagonov. Prometni minister je odredil, da se s strupenimi plini uniči ves mrčes po železniških vagonih. Potniki so brli doslej vedno v nevarnosti, da iz železniških vagonov zaneso v svoja stanovanja uši ali stenice. V Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Osijeku, Subotici. v Novem Sadu, Bečkereku. Sarajevu in Skoplju se ustanove posebni oddelki za desinfekcljo potniških vagonov. ♦ Ako hočete štediti svoie perilo tedaj uporabljajte pri pranju samo milo »GAZELA«. ♦ Stenico!, najboljše sredstvo proti stenicam. Glavna zaloga drogerija Anton Kane, sinova. Ljubljana, Židovska ulica 1. ♦ V boju zoper grižo in druge nalezljive bolezni Je edino uspešno desinfekcl.isko sredstvo »SANITOL«. Dobi se v vseh lekarnah in drogerijah. Proizvaja ga Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10. 1560 ♦ Po 10 letih iz ruskega ujetništva. Včeraj zvečer se je vrnil po desetletnem ujetništvu v Rusiji 32 letni posestnik fz Škofljice pri LJubljani. Anton Novak. L. 1915. so ga Rusi ujeH v Galiciji, nakar je bil do 1. 1918. v Pensi pri Moskvi, potem pet let v Omsku v Sibiriji, zadnji dve leti pa v Moskvi. Do poljske maje ce J« nuii a«, svoie stroške, v Varšavi pa je dobil na našem poslaništvu I 60 poljskih zlotov, da se je mogel vrni« v domovino. Novak pravi, da Je v Rusiji mnogo bivših avstrijskih vojnih ujetnikov, Id jim sovjetske oblasti ovirajo povratek v domovino. * Splitsko »Novo Doba« o JCL slavnostlh v Rogaški Slatini. Kakor smo poročali, je prispel na slavno6ti v JCL v Rogaško Slatino dne 2. t. m. tudi prof. Borčič iz Splita, ki se je izredno zanimal za ustanovitev Lige v Splitu. Pred kratkim Je prineslo splitsko glasilo »Novo Doba« obširen dopis o prireditvah JCL v Rogaški Slatini izpod peresa prof. Borčiča. * Samomor carinskega pripravnika. V Si-beniku se je prošlo sredo ustrelil tamkajšnji carinski pripravnik Mihajlo Šikič, rodom iz Zagreba, ki je šele nedavno nastopil službo Prenesli so ga v bolnico, kjer je kmalu nato umrl. Prijateljem je v zadnjih dneh tožil o težkih razmerah, v katerih živi. Poslovilnih pisem ni zapustil. * Nova žrtev Neretve. Petdesetletna se-Ijanka Mara Katič iz Raške gore Je pri pranju ob Neretvi padla v vodo in utonila. * Pritožbe tihotapcev zavrnjene. Kazenski oddelek carinarnice na Sušaku je bil predvčerajšnjim obveščen, da je finančno ministrstvo vse pritožbe tihotapcev zavrnilo. Vsi tihotapci morajo torej plačati denarne globe ali pa odsedeti zapor. Globe, ki so se v zadnjih treh mesecih naložile tihotapcem znašajo nad 300.000 Din. * Prevoz mrliča z avtomobilom iz Gradca v Beograd. Včeraj se je ustavil v Rogaški Slatini eleganten zakrit črn avto z napisom v nemščini: Mestni pogrebni zavod Gradec. V avtu je bilo truplo v Gradcu umrlega me-dicinca, sina ugledne rodbine iz Beograda, ki je dala prepeljati zemske ostanke svojca v Beograd. Umrli je šel v Gradec šele pred par meseci v neki sanatorij na zdravljenje, ki pa je bilo brez uspeha. — Po kratkem odmoru v Rogaški Slatini je šofer z mrtvaškim avtom, ki ga je spremljal tudi sorodnik umrlega, odpeljal proti Krapmi v Beograd. Nenavaden prevoz mrliča z avtom je ®eveda vzbudil med kopališkimi gosti splošno pozornost. TEKSTIL BRZ3R LJUBLJANA KREKGU TRG 10., prvo nadstropje ________—< * Igra narave. Na vrtu posestnika Roberta Petroviča v Iloku je neka Jablan letos že dvakrat obrodila, sedaj pa cvete že tretjič. Ljudje so radovedni, ali bo cvetu tudi v tretjič sledil plod. * Na vlaku okraden. Sinoči je bilo ukradeno trgovcu Kostevcu iz Pišec na vožnji od Kresnic do Zidanega mostu 6500 Din gotovine. Tatvine je osumljen neki fant, ki je baš dovršil vojaško službo in se je vozil skupno s trgovcem ter ;e pred Zidanim mostom brez sledu izgini!. Iz Ljubljane u— Udeleženci mednarodnega profesorskega kongresa v Ljubljani. Udeleženci mednarodnega profesorskega kongresa iz Francije, Anglije, Italije, Amerike itd. se peljejo skozi Ljubljano v Beograd v pondeljek dne 34. avgusta. Pozivajo se vsi v Ljubljani bivajoči člani Profesorskega društva, da se zanesljivo zbero na ta dan ob 7.25 dop. na peronu glavnega kolodvora v svrho pozdrava inozemskih tovarišev. u— Na znanje železniškim upokojencem. Društvo železniških upokojencev naznanja svojim članom, da je umrl član in odbornik g. Anton Sirca, železniški čuvaj v pok. Pogreb se vrši danes ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti Dunajska cesta št 6. Vs! člani se naprošajo, da se pogreba polnoštevil-no udeleže. — Predsedstvo. u— Umrli v Ljubljani. Zadn)a dva dneva so bili prilavljenl sledeči smrtni slučaji: Anton Sirca, železn. čuvaj v pok., 73 let — Blaž Svetel, mestni požarni čuvaj, 78 let — Helena Planine, vdova tajnika grafičnega društva, 57 let. — Barbara Lovrec, žena paznika flnanč. kontTole, hlralka, 34 let. — Ivan Komatič, trgovski potnik, 68 let. — Andrej Kušar, sodarskl pomočnik, 20 let — Ivana Knific, služkinja, 49 let. u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni pollcfli sledeči slučaji: 1 tatvina, 1 prestopek kaljenja nočnega miru, 1 pijanost, 1 prestopek nedostojnea vedenja, 10 prestopkov cestnega pollcfjtke-ga reda In 1 samomor. Aretacija je bila Izvršena 1 in sicer radi suma umora. u— Ceni. damam popravlje vse vrste klobukov po najnižjih cenah modistka Z. Mah-nič-Gorjanc. _____34g Banke, pozor! Katera banka bi hotela prewxe« v Ljubljani se nahajajoče staro podjetje, zelo dobičkanosno, na najlepšem prostoru. Potreben kapital do 2 miliicnov dinarjev. Ponudbe na upravništvo .Jutra* pod značbo „Rgntafael". oioioio»ioosoio»oio 5 PAPIR l S In druge potrebKene za tleko- 5 a - rlrznje »ejmskih prostorov . jj H nudi v veliki izbiri tvidka p 5 M. Ti ž ar, liuttfžana. J OIOIOIOtOOIO»OllOIO Za damei svileni jumperji najnovejše fi^one, flor nogavice od Din 14 — dalje, svilene nogavice. Za gospode s srajce naramnice, kravate, nogavice kratke in dolgi. Modna trgovina za dame ln gospode F. 4 MI. Rozman, Ljubljana. Židovska ul. 4. Iz Maribora a— Otvoritev novega kina. V renovira- nih prostorih dosedanjega mestnega kina «Kazino» se otvori v petek dne 28. avgusta nov «Apolo - klno». Pri otvoritveni predstavi se bo predvajal film «Sarmantni princ». a— Mariborski recept proti zaporu — drži! Pred nekaj meseci smo poročali, kako se je izmuznil baron Cger iz Kungote nad Mariborom 14-dnevnemu zaporu, na katerega je bil obsojen, s tem da Je predložil sodišču zdravniško izpričevalo o srčni napaki. Beron Cger Je bil namreč že pred dvema letoma obsojen v to kazen, ker je z avtom povozil nekega dečka. Kakor izvemo sedaj z okrožnega sodišča, se že tudi sami sodniki jeze, ko vidijo Fgerja kljub srčni napaki dan za dnem šoflTat! skozi mesto, zaporne kazni pa ne more prenesti radi — srca, ki pri šofiranju gotovo še bolj trpi kot pri mirnem sedenju v zaporu. Najlepše pa je to, da se sedaj mneže slučaji amnestij radi predloženih zdravniških izpričeval, katerim se sodišča ne morejo Izogniti, ker se je enkrat ugodilo baronu Egerju. Iz Celja e— Vpisovanje na šoli Glasbene Matice se Je že začelo. Vpisovalo pa se bo še vsak dan do dne 1. septembra od 11. do 12. opoldne in od 6. do 7. zvečer. Pristop se more javiti tudi pismeno ravnateljstvu. Letos se uvede tudi tečaj za harmonijo, ki ga bo vodil poseben učitelj. e— Na obeh mestnih osnovnih šolah bo vpisovanje dne 1. septembra od 8. do 11. in od 2. do 3. popoldne v upravitelj skih pisarnah. Redni pouk pa začne v petek dne 4. septembra. e— Občesiovensko obrtno društvo v Celju ponovno opozarja obrtniške kroge na zborovanje, ki se vrši v nedeljo dne 23. avgusta ob 9. uri dopoldne v Narodnem domu. Dnevni red smo objavili že v listih, razviden je pa tudi iz lepakov, ki so bili poslani raznim obrtnim organizacijam in posameznim našim obrtnikom. To zborovanje je namenjeno predvsem obrtniškim slojem iz Savinjske doline, vsled česar se upravičeno nadejamo, da se bodo Savinjčanl pol-noštevilfio odzvali. Samoobsebi umevno, da pričakujemo tudi iz ostale bližnje in daljne okolice mnogoštevilno udeležbo. — Občesiovensko obrtno društvo v Celju. Ne odlašajte, pojdite tudi Vi izkoristit to ugodno priliko! Ne bo Vam žal! e—- Glasbena .Matica bo letos nudila obiskovalcem pouk v sledečih instrumentih: solopetje, gosli, klavir, vijola, čelo, bas, klarinet in če bo dosti interesentov, se bo poučevalo tudi v trombi, pozavni, rogu in flavti. Poleg tega vsega se bo vršil pouk o glasbeni teoriji in mladinskem petju. e— Reguliranje cen kruhu. Komisija za pobijanje draginje je sklenila zahtevati od zadruge pekov, da pozove svoje člane, da bi za naprej prodajali kruh na vago, kakor delajo v Ljubljani in drugod, S tem se nameravajo onemogočiti event zlorabe pri prodajanju. Cene kruhu bodo po novem določali prihodnji četrtek. e— Zveza obrtnih društev za Slovenijo s sedežem v Celju sklicuje v nedeljo dne 23. avgusta dopoldne v Narodnem domu v Celju o priliki obrtniškega zborovanja sejo. Vabila so bOa pravočasno razposlana. V Zvezi včlanjena društva uljudno vabimo, da se po svojih delegatih seje zanesljivo udeleže. — Zveza obrtnih društev za Slovenijo v Celju. Velecenjene dame! Ali že poznate — SANOFORM? Iz Trbovelj t— Elektrifikacija, Trbovelj. Iz Trbovelj napeljujejo električni tok v četrt ure od« daljeno vas Gabersko, odkoder se bo na» peljal v vse bližnje trboveljske vasi, to je Knezdol, Planinsko vas in na Klek. Sčaso« ma bodo vse Trbovlje elektrificirane, ker je velikega pomena za moderniziranje tr» boveljske občine. t— Urejevanje kanalizacije. Ob hiši R/e« ničnika in Kovača v Petelinovi vasi gradijo kanal. V to svrho polagajo 50 cm široke betonske cevi, ker je prejšnji kanal vedno zosul plaz s hriba, ležečega nad cesto. t— Graditev stanovanjskih hiš. Nasproti Trbovčeve trgovine v Trbovljah gradi hišo g. Franc Murn ml., sin posestnika iz Ca« berskega. Izdeluje jo stavbno podjetje Jas koba Vodopivca iz Zagorja. Iz Primorja * Nastop telovadcev v Postojni. Telovad* no društvo «Postojna» priredi v nedeljo 23. avgusta telovadni nastop, ki bo obsega! pro* ste vaje moškega šolskega naraščaja, proste vaje ženske dece, proste vaje obrtnega na« raščaja, vaje članov in članic, orodno telo« vadbo in skupino. Po telovadbi bo srečolo-v s plesom. * Se trije učitelji. «Jutrovo» poročilo o iz« pitih na tolminskem učiteljišču je izpopol« niti toliko, da so prebili zrelostni izpit v Tolminu letos še Aiojz Bizjak te Kamenj, Vera Murnikova iz Trente ter Pavla Kroh. netova iz Postojne. * Občinske volitve v Opatjemselu. Furlan« ska prefektura v Vidmu je razpisala občin« ske volitve v Opatjemselu za drugo nedeljo mescca sotembra. Polagoma bodo vendar« le zlezle siovenske občine izpod komisarje« vega jarma! * Požar v tržaški prosti luki. V hangarju št. 10 tržaške proste luke je te dni izbruhnil požar, ki je poškodoval zalogo kave tvrdke Prcssel v Trstu. Gasilci so ogenj pogasili. * Avtomobilski zertonjkar. 241ctni urad« nik Anton Kočevar v Gorici je te dni najel šoferja z avtomobilom ter se velel pcljj.) po goriških ulicah. Ko je bilo vožnje konec in je bilo treba plačati vozilo, jc povedal Ko, čevar, da jc brez denarja. Šofer ga je nazna, nil orožnikom, ki so zastonjkarja zaprli. Naznanjam, da se eričn s 1. s.>ntembro; 1.1. zovet redni pouk v krojnem risanju in prikrojevanju damskih oblek.' Prič lase spiejemam od 8 — 12 ure in oi 14 — 18 ure. Oblast konces. uJilišfe Roza Medved Ljubljana, Mestni trg 2i Upokojitev učiteljstva s 35 službenimi leti Na predlog ministra prosvete gospoda Velja Vukičeviča so bili z dne 10. avgusta 1925. s kr. ukazom na osnovi čl. 141 čin. zak. stalno upokojeni s per.. zijo, ki jim pripada po službenih letih: V mariborski oblasti šolski upravite'.': Ivan Štukelj v Frankoiovem, Jože Kle-menčič v Galiciji, Fran Brlnar v 0o-tovliah. Anton Sivka v St. Juriju oh j. ž., Janko Koderman v Pirešicali. Ulrlk Konjar v Motniku, Fran Lorber v Bra-slovčah, Ivan Coter v Gomilskem. Ivan Kramar na Vranskem, Ivan Benkovič v Dokležoviu. Dragotin Čižek v Do!a vasi, Ivan Ravbar v Črešniicah, Mihael Lesnika pri Sv. Ani v Slov. goricah Anton Vogrinec pri Sv. Antonu v Slov. gor, Fran Kranjc pri Sv. Barbari v S'a. venskih goricah. Srečko Škerjanc v S'. Rupertu v Slov. gor.. Fran Vabie v Ma. riboru, Anton Kukovlč v Črešmevc", Vinko Jug v Podovi. Radoslav Knaiiič v Radvanju, Jože Kokelj v Studenci , Josip Cucek v Brezovcih (Prekmurje). Avgust Požegar v Gederovclh, Matija Zver v Kuzdoblaniu. Štefan Kolarš v Srdici, Ferdo Pečnik v Guštaniu. Ve-koslav Pogrujc v Haidini, Franjo Mej-la pri Sv. Lenartu. Josip Rajšp v 0r-možu, Peter Kavčič v Novi cerkvi. Anton Kosi v Središču. Anton Križ v Za-vrču. Fran Šinigol v Selih-Vrhe. Aloirij Šehel v Slovenjgradcu. Alojzij Trohel v Šoštanju, Alojzij Pečnik v Bučah, Fran Lovrec v Podčetrtku. Anton Gradišnik v Polju. Hugon Plhak na Sladki gori. Tomo Kurbus v Slivnici. Josip Strit»r v Št. Vidu pri Grobelnem. Nadalie: Josip Kranjc, stalni učitelj v Šmartnem ob Paki. Fran Iglar, stalni učitelj v Ribnici na Pohorju. Mihael Levstik, učitelj v Celju. Terezija Golmaler-Fn-slčeva, učiteljica v Kolobju, Fran Za-herl. stalni učitelj v Ljutomeru, Ivana Schneider, stalna učiteljica v Cezan-jevcih, Lucija Gobrščkova. učiteljica v Veliki Nedelji. Viktorija Gradišnlk-Tav. čarieva, učiteljica v Polju. V ljubljanski oblasti so upokojeni sledeči šolski upravitelji: Simon Gaišek na Dobovi, Blaž Tomlnc v Globokem. Ignacij Zupan v Brežicah, Ivan Kant-hiS v Crešnjevcu. Tomo Peirovec v Jaršah, Janko Toman v Moravčah. MIha Vrbič v Sodražici, Ivan Jezeršek v Krizah, Friderik Kramer v škofji Loki. Fran Luznar na Primskovem, Karel Za-vršnik v Dupljah, Aleksander Lunaček v Št. Rupertu, Josip Armič v Radečah. Ivan Cetina v Laškem. Fran Gostinčar nad Zidanem mostu, Bernard Andol-šek v Litiji, Miha Debelak v šmartnem pri Litiji, Avgust Korbar v Zg. Šiški. Ivo Trošt v Tomišlju. Fran Juvanec v Mirni peči, Anton Eržen v Podgorju, Fran Jereb v Rajhenburgu. Pavel Gor. Jud, učitelj v Ljubljani, Vita Zupančičeva, strok. učit. v Ljubljani in Rafko Justin, učitelj na univerzi v Ljubljani. Začetek šolskega leta Meščanska šola v Žalcu. Vpisovanje « vrši v dneh 30., 31. avgusta In 1. septtro bra v dopoldanskih urah v ravnateljevi pi' sarni, dne 2. septembra je šolska maša. I>ne 3. septembra prične redni pouk ob 8, uri. Ponavljalni izpiti so dno 31. avgusta. V I. razred se sprejemajo dečki in deklicc. ki so dovršili 4. šol. leto. Učencifkel, ki vstopijo na novo, naj prinesejo s seboj zad nje šolsko izpričevalo in krstni list ter ns; pridejo v spremstvu starišev ali njih m-mestnikov. Na drž. deški meščanski šoli v Jfari boru je pričetek razrednih (ponavijalnih^ zaključnih in zasebnih izpitov v torek, dne 25. t m. ob 8. uri, konec v soboto, dne 29. t. m. Vpisovanje v 1. razred je v torek, dne 1. septembra, vpisovanje dosedanjih učcr.< cev v višje razrede je v sredo, dne 2. sep tembra, obakrat od 8. do 13. ure. Vsi no« in prejšnji učenci se morajo izkazati z ze njim izpričcval tcmhra ob 8. Pouk prične 16. septembra ob 8. dop. Enoletna gospodinjska šola: Rok /J vpisovanje je določen r.a 1. oktobra od 10-j do 12. Pouk se prične 2. oktobra ob 8. Grozne številke Po statistiki, ki jo sedaj objavljajo Ze-dinjene države, se je pripetilo I. 1924. na njihovem ozemlju vsega skupaj okroglo 450.000 nesreč ali nezgod, ki so jih oovzročili avtomobili. Ta vozila so ubila 19.000 ljudi, od teh 5700 otrok. Vsak dan ubijejo torej avtomobili v Zedinje-nih državah 52 ljudi in jih ranijo 1200. Stvarno škodo, ki ja povzročijo avtomobili pri nezgodah ali nesrečah, cenijo na tričetrt do ene milijarde dolarjev. Po zadnjih ugotovitvah je v Zedinienih državah vsak dan 17,775.000 avtomobilov v obratu. Ena smrtna nesreča pride torej še manj kot na 1000 avtomobilov. V Evropi je absolutno in razmeroma veliko manj avtomobilov kot v Ameriki. Kot primer vzemimo Nemčijo, ki ima v Srednji Evropi nekako povpreč no število avtomobilov. Druge države jih imajo nad povprečnim številom, ali pa pod njim. Lani je bilo v Nemčiji v obratu 192.000 avtomobilov, z drugimi besedami: en avtomobil odpade na 316 prebivalcev, v Zedinienih državah pa na šest. Ako vzamemo za primerjavo enake številke, bi moralo biti v Nemčiji okrog 10 milijonov avtomobilov. Koliko nesreč bi se moralo zgoditi potemtakem tudi v Evropi ako bi veljale enake številke, kakor za Ameriko! Kakšno je jedro naše zemlje? Strašne potresne katastrofe, ki so v poslednjih letih napravile toliko škode v Ameriki in na Japonskem, so poleg neizmernega zla rodile tudi nekaj dobrega. Dale so prirodoslovcem priliko, z dragocenimi opazovanji obogatiti naše znanje o ustroju notranjosti zemlje. Seveda še ni bilo mogoče v tem kratkem času popolnoma oceniti ves znanstveni materijal, ki so ga zbrali raziskovalci o priliki potresov, vendar pa se že danes lahko reče, da je zemljeznanstvo ž njim mnogo pridobilo. Premer naše zemlje meri, kakor znano, okroglo 13.000 km (natančneje: 12.712, oziroma 12.755 km; prva številka velja za premer od tečaja do tečaja, druga pa za premer, ki stoji na tem pravokotno in gre skozi ekvator). S pomočjo kompliciranih merjenj so dognali tudi težo zemlje in obenem njeno gostoto, ki znaša 5.52. Ce bi mogli vse elemente, ki sestavljajo zemljo, enakomerno pomešati, bi tehtal 1 kubični deci-meter (t. j. 1 liter) te tvarine 5 kilogramov in 520 gramov, torej pet in polkrat toliko kot en liter vode. Geologi pa so že dognali, da specifična teža zemeljskega površja močno zaostaja za zgoraj omenjeno, za vso zemljo veljavno težo. Iz tega sledi, da notranjost naše zemlje znatno presega povprečno njeno gostoto. V splošnem so geologi mnenja. da je gostota elementov, ki sestavljajo jedro našega planeta, vsaj šest do sedemkrat večja kot gostota vode, ter odgovarja nekako gostoti železa. Kakšna je pravzaprav notranjost zemlje? Točnega in neovrgljivega odgovora na to vprašanje danes še ne poznamo. Vemo le, da je temperatura v sredini zemlje neznansko visoka. Neštevil-na opazovanja so namreč dognala, da temperatura raste tem bolj, čim bolj se bližamo zemeljskemu središču. Do gotove globine velja formula, da se toplota poviša za eno stopinjo C na vsakih 33 metrov. O tem vedo povedati rudarji, ki kopljejo rude v velikih globinah. V rudniku Sv. Janeza v Braziliji, ki je globok 2000 metrov, je bila vročina tako neznosna, da je morala družba. ki je rudnik eksploatirala. porabiti nad po! milijona dolarjev (30 milijonov Din današnje vrednosti) samo za inštalira nje ventilacijskih aparatov. Globlje kot 2000 metrov pa ljudje sploh še niso prodrli. V globini 60 do 70 kilometrov vlada vročina kakih 2000 stopinj Celzija. Ta temperatura je tolikšna, da ji ne morejo kljubovati niti granitne mase. Vulkanska lava, ki požge vse, kar ji pride na pot. ima temperaturo kvečjemu 8S0 stopinj C. Kaka naj bo torej pod temi okolno-stmi zemeljska notranjost? Vnovič so to vprašanje skusili rešiti geologi na podlagi izsledkov, ki so jih našli pri proučavanju poslednjih velikih potresov. Če se zemeljska površina vsled močnega potresa strese, zabeležijo nastale valove čudovito občutljivi seismografi tudi po več tisoč, da celo nad deset tisoč kilometrov daleč. Prvi vali, ki jih aparati registrirajo, so morali dospeti do njih po najkrajši poti, io je premočrtno skozi zemljo. Poznejši sunki pa pridejo do nas po ovinkih, in sicer skozi gornje zemeljske plasti, vsled česar nastane med obojimi časovna diferenca. Iz razlike med hitrostjo prvih in poznejših valov pa si lahko naravoslovec izračuna gostoto onih zemeljskih plasti, preko katerih so valovi prišli do nas. Glasom novih raziskavanj vlada že v globini 100 kilometrov pritisk, ki je enak 30.000 atmosfer. Vsled tega nepojmljivega pritiska nigo elementi, ki se stavljajo notranjost zemeljskega planeta, niti kapljivo tekoči, niti trdni v navadnem smislu besede, marveč tvorijo nekako elastično maso, ki pa je kljub prožnosti izvanredno trda, tako nekako kakor jeklo. _ Latifa Hanuma Zdravo! — Pa. Ka. Sokolski zlet na Bledu V soboto, dne 15. t. m. je priredila Gorenjska sokolska župa svoj delni zlet na Bledu. Zastopana so bila društva, ki leže ob glavnih železniških progah ln sicer z Jesenic, Ja-vornika, Radovljice, Kranja, Stražišča, Škofje Loke, Bohinjske Bistrice in Bleda. Ljubljanski Sokol pa je bil zastopan z emo vrsto telovadcev in telovadk. Ob ogromni udeležbi občinstva je pričela ob 16. uri javna telovadba v romantični Zaki katero je otvoril blejski sokolski naraščaj z raznoterostmi. — Zatem je nastopilo 40 članic s prostimi vajami, katere so lepo uspele. Kot tretja točka je nastopila moška in ženska deca z zastavicami in obroči. Iz-vendba je bila zelo dobra, slika pestra, toda ža! je bilo število 48 za tako veliko telovadišče premajhno. Nato je nastopilo 66 članov s prostim! vajami. Izvajali so jfh strumno, samo kritje bi bi'o lahko boljše. Za lepo izvedbo jih je nagradilo občinstvo r bornim odobravanjem. Naslednje vaje s puškami je izvedlo 16 dečkov z Bleda eksaktno, kritje in ravnanje bi lahko marsikateremu članu služilo z vzgled. Pri orodni telovadbi so nastopile 4 vrste. Posebno pozornost je vzbujala vrsta iz Kranja na krogih s krasro izvedenimi vajami in seskoki ter kombinirana vrsta bratov z Jesenic, Javomika in Krajvja. ki so Izvajali na drogu vrhuitške vaie z lahkoto in eleganco. Kot slednja Je nastopila vrsta mednarodnih in olimpijskih telovadcev pod vodstvom prvaka br. Staneta Vidmarja ter vrsta članic ljubljanskega Sokola na bradlji. Občinstvo se je divflo vratolomnim vajam telovadcev, ki so bile izvedene s presenetljivo preciznostjo. Zlasti se je opažalo napredek mlajših, kj nam obetajo pri mednarodnih tekmah še lepe usnehe. Posebno je imponiral strumen nastop te vrste in tujih lepo razvita telesa-Prireditev je v vsakem oziru krasno uspela fn je pokazala uspehe smotrenega in sistematičnega sokolskega dela. 2a1, se na tem krasnem zletišču ni mogla razvit; ljudska veselica, ker jo je preprečila silna nevihta s točo, tako da je bilo celo telovadišče mahoma podobno jezeru. Pri prireditvi je marljivo svirala godba sokolskega društva z Jcseoic pod vodstvom priznanega kapdnika gosp. Ribole. Ljubljanski Sckol opozarja svoje članstvo ponovno na svoj izredni občni zbor, ki se vrši v četrtek dne 27. avgusta točno ob pol 8. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma. Spored: razprava o Narodnem domu. 1671 Kamniški Sokol priredi v nedeljo dne 23. avgusta svoj vsakoletni javni nastop na letnem telovadišču. Pri popoldanskem vlaku sprejem gostov, nato sprevod na telovadišče. Ob pol 4. uri javna telovadba vseh' oddelkov, nato narodna veselica. V slučaju slabega vremena se vrši sokolska akademija ter veselica v vseh prostorih Narodne čitalnice. Zdravo! Tržaško pismo Samomori v Trstu Majnik in avgust. Ljubezen — mizeriia. — Otrok naprodaj. — Rimski romar. — Nevšečen blagoslov. Trst, 20. avgusta. V Trstu je majnfe tisti mesec v letu, ki je najbolj nevaren človeškemu življenju. ker se navadno v njem začnejo kazati posledice pomladanskega preporoda narave in ž njim zvezanih nagonov. V karnevalu se sklepajo znanstva in prijateljstva, katera brsteče popje prvih pomladanskih dni pretvarja v vse ovire razdevajočo ljubezen, v mesecu majni-ku pa prihajajo potem na vrsto »Picco-Iovi» mali oglasi. Dnevi potekajo in za Malimi oglasi pride na vrsto »Dnevna kronika®. Tam se potem čita, da so gospodično A. B.. staro komaj 18 let. ali malo več ali malo manj, našli polumrtvo in poleg nje izpraznjeno stekleničko. Karbolna kislina! Vzrok: »dispiaceri dl cuore» — »srčne neprilike*. Če se zdravniku rešilne postaje posreči, da ji z želodčno sesalko še pravočasno izpere želodec. je revica rešena, drugače pa — smrt. V mesecu majniku, ki tako izkazuje v Trstu največje število samomo-nov ali pa vsaj poizkusov. Mesec majnik je tudi letos v tem pogledu stal na višku. Kar pa je čudno, se mu tekoči mesec avgust že sedaj, ko smo komaj nekoliko čez polovico, priključuje s skoraj enakim številom samomorov in samomorilskih poizkusov. Ni ga dneva, da bi listi ne beležili dveh, treh. samo z razliko, da je skoraj več moških kot pa ženskih, in sicer starejših ljudi. So pač vzroki drugi sedaj kot pa v pomladi. Mesec avgust ie namreč za Trst najslabši, kar se tiče zaslužka, in vzrok, ki goni ljudi v smrt. je večinoma — beda! Glavno ulogo tudi tu igra karbolna kislina, toda smrtni kar.didatje posegajo tudi po drugih sredstvih, samokresu, vrvi, morju. Neka 551etna ženska si je celo namešala žveplenega etra, fir-neža in glicerina. Dva ali trije so skočili pod vlak. Pogostoma se uporablja tudi lizol. Neka ženska se je skušala zastrupiti z ogljikovim dvokisom. Zaprla se je v sobo in užgala oglje v treh posodah. Rešili so jo še pravočasno. Ta njen samomorilni poizkus je bil že tretji. Neka 181etna deklica ei na pomolu Bersaglieri popila stekleničico jodove tinkture in potem skočila v morje. Bili so potem še slučaji zastrupljenja s kisovo in solno kislino, dva smrtna kandidata pa sta si prerezala žile. In kakor rečeno, je vzrok pri dveh tretjinah teh nesrečnežev, beda. mizerija! Da vam podam sličico take mizerije. Naslikal mi jo ie tovariš novinar, ki je pripovedoval: »Te dni sem ob zgodnji jutranji uri sreča! znanca, doktorja filozofije, ki je znan kot zgodovinski raziskovalec in publicist, pa živi tako bedno, da po mesec dni ne menja ovratnika. Ž njim v družbi sta bila neki moški in mlada ženska. ki je nosila na roki srčkanega. morda dveletnega fantička. Povabil sem vse skupaj na kavo. ker se mi je zdelo, da so je nujno potrebni. Plačal sem več za kruh kot za kavo. tako pridno so ga drobili. Oni možak se je potem poslovil, znanca doktorja in žensko z otrokom Pa sem naložil v taksameter in ju odpeljal do hiše. ki mi jo je napovedal doktor. Ves čas sem mislil, da je ženska doktorjeva žena in da je otrok tudi njegov. pa sem se še pošalil, da kupim dečka. Ko smo se poslovili pred vrati, me je doktor vprašal za moje stanovanje. Ali sem se potem začudil dan pozneje. ko nekdo potrka na moja vrata in vstopi ona ženska, no mojem mnenju žena mojega znanca doktorja. Pa mi je začela pripovedovati, da ie prišla z možem in otrokom iz Gradca v Trst, hoteč v Egipt. Imeli so par tisoč lir za prevoz, pa so morali čakati na vizume m so porabili vse. Slučajno se je seznanila z mojim znancem doktorjem, ko je bila že na kraju z denarjem, pa je vzel k sebi njo z otrobom, dočim pa njen mož. oni. ki je bil z nami v kavarni, spi v ljudskem prenočišču ali pa na kaki klopi v ljudskem vrtu. Tako tolčejo vsi skupaj črno mizerijo in pogostoma po ves dan nimaio kaj deti v usta. Kava. s katero sem jih pogostil, jim je bila edina hrana v 48 urah. Pa me je vprašala potem, ali ne bi morda res hotel kupiti njenega otroka! Ko sem odgovoril, da sem se pač šahi tedaj, ko sem to rekel, je začela jokati, češ. «ich muB ..., sonst krepie-ren wir vor Hunger«. Kaj sem hotel. Segel sem v žep in ji da! pač toliko, kolikor more dati novinar po 15. v mesecu, ter jo prosil, naj ne prihaja več. ker nočem priti v navzkrižje s svojo ženo. Tako raste beda in raste do pogube. Čisto drugače pa je bilo prav gotovo s tistim rimskim romarjem, ki sem ga pred kratkim vide! na našem konzulatu. kamor je prišel podališavat vizum brez — denarja. Možakar kakih 30 let, krepak, zagorel, z nahrbtnikom na hrbtu in okovanimi čevlji. Bil je od nekod iz Nemčije pa je peš še! gledat svetetra očeta v Rim. Doli je hodil menda 18 dni, nazaj pa nad 30, a ko je prišel v Trst, je bil suh, hotel pa je še v — Bosno. Po kaj. ne vem. In ker je hodi! že nad 30 dni. za katere je bil veljaven jugosiovenski vizum, je prosil, da bi inu ga podaljšali brezplačno. Pa ni šlo. Cul sem, kako mu je nekdo, ko je tam zunaj tožil, da se boji. da ga bodo jugosiovenski orožniki aretirali na meji. prijazno svetoval, naj s papeževim blagoslovom, ki ga je dobil v Rimu, pomaže prvega orožnika, ki ga sreča, pa pojde vse brez težav. Ker se je romar gotovo ravnal po tem nasvetu, sem prepričan, da ni zašel v pogubo - Ej. pa imajo res taki-le blagoslovi čudno moč. O tem bi znal povedati svojo zgodbico gospod X. Y„ v tržaških trgovskih krogih zelo znana ličnost. Gospod X. je bil namreč vse do predkrat-kim še samec, ki .ie živel veselo in zadovoljno kakor ptič v logu. In je tudi imel s čim. chsiravno ga je tupatam kaka zrela ptičica pošteno oskubla. Pri vsem tem pa se je skrbno varoval, da bi ne obsedel kje na limanicah. Poleta-val je od veje do veje, od gnezda do gnezda in povsod, zlasti pa tam. kjer so bile v gnezdu za pleme godne ptiči-ce. so ga bili veseli, češ. morda le ob- Mlekarske prilike na Danskem in v Sloveniji Mleko in prašiči predstavljajo glavni dohodek danskega kmeta, čeprav mno-žinsko tekmujejo l nami tudi pri izvozu govedi in mesa. Število goveje živine v Jugoslaviji je 1. 1924. znašalo 3.869.935 glav napram 2,667.000 v Danski, ne da bi mlečni izdelki tvorili kako pomembnejšo točko v naši trgovinski bilanci, pri danskem izvozu pa nastopajo s temi-le številkami (v tisočih metrskih stotov): 1924. 1923. 1922. presno maslo 1234 1117 955 mleko in smetana 35 2 3 sir 89 55 89 kondenzirano mleko in smetana, mlečni prah 345 314 234 Skupna vrednost tega izvoza je dosegla nad poldrago milijardo danskih krcn. Ker se mnogi že za našo ožjo Slovenijo bojijo, kam bomo z mlečnimi proizvodi če naše kmetijstvo preusmerimo na intenzivno mlekarstvo, nai navedem pomembnejše odjemalce danskega blaga v letu 1923^: Nemčija. Anglija, Belgija, Francija, Španija, Švica, Češkoslovaška, Avstrija, Grčija, Zedinjene države. Maroko, Egipt. Alžir in Tunis. Med temi zasledimo naše najbližje sosede in nam sme biti skrb, «kam z mlečnimi Izdelki.;. še dolgo tuja. ako bomo proizvajali blago odlične kakovosti ter zato razvoj našega mlekarstva pretresavali z vso gospodarsko resnostjo in strokovno temeljitostjo. Tesno z mlekarstvom se združuje reja prašičev kot najboljših izkoriščevalcev raznih mlečnih odpadkov. Ob priliki kmetijskega posvetovanja, ki ga je sklicala Kmetijska družba za Slovenijo dne 4 .oktobra 1924 v Ljubljani, sem v svojem referatu o mlekarstvu Slovenijo razdelil v naslednje 3 interesne pase: a) Izvoz svežega mleka v obmejnih krajih Dravskega in Murskega polja. Ker vsebuje mleko v svoji naravni sestavi nad 80 odstotkov vode, ni priporočljivo, da bi se izvažalo mleko iz oddaljenih krajev ljubljanske oblasti na Dunaj; visoki prevozni stroški bi v teh krajih cene mleka toliko znižali, da bi postala obrestonost krav dvomljiva. Pri odprodaji mleka se redijo prašiči predvsem le za gospodinjske potrebe. b) Trdo švicarsko s i r a r s t v o v planinskih krajih ljubljanske in mariborske oblasti, s sirarnami v dolinah in iia planinah, vsaka s tolikšnim okolišem, da se moreta vsaj 2 tretjini mleka dona-šati (ne dovažati). Maslarstvo na planinah je razširjeno n. pr. na Norveškem, ki pa vrh tega uvaža na leto okroglo 300 vagonov presnega masla še i z Danske. V Sloveniji je konsum presnega masla malenkosten, za izvoz pa najfinejše planinsko presno maslo ni porab-no. ker mu manjka trpežnosti. Zaradi izrabe siratke za orašiče omogoča sirar-stvo bolj intenzivno prašičerejo kakor pod a), vendar se mc-ra številčno ista prilagoditi obsegu polia. s katerim kmetje razpolagajo: čim ožja je dolina in čim manj ie polja, tem manj bodi tudi prašičev. Tudi ni prezreti morebitne uporabe sirarske skute za gospodinjske potrebe; z odstranitvijo iste se zmanjša redilna vrednost siratke. c) Maslarstvo v poljedelskih krajih obeh oblasti (na Dolenjskem in južnem Štajerskem) z uvedbo modernih parnih mlekarn in s primerno centralizacijo mleka ali smetane, da se omogočijo vagonske pošiljatve absolutno enoličnega in trpežnega blaga za izvoz. Posneto mleko je določeno v največji meri za krmo prašičem, ki tedaj smejo biti številni kakor na Danskem in predstavljati zraven oddaje mleka maslarni drugo polovico kmetovih dohodkov. Naglašam, da se intenzivna prašičereja mora naslanjati na poljedelstvo; strogo industrijsko pitanje teh živali je v agrarnih državah preriskantno. To nam potrjujejo rezultati danskih pitalnih tekem za peršutarje do 100 kg na presku-ševaiiščih Bregentved. Elsesminde in Over Loejstrup. katerih se .ie udeležilo I. 1920—21 1066 glav. 1. 1921—22 1208 glav in 1. 1923—24 1548 glav iz svinje- rejskih središč, ki uživajo državno podporo. Za kg žive teže se je porabilo: klajnih enot najmanj povprečno največ 1921 3.14 3.70 4.44 1922 5.97 3.25 4.32 1924 2.98 3.35 4.34 Pri teh obligatnih tekmah nastopa danska domača pasma, jorkširska pasma, in pa križanci tako zvane dvojne reje (vsakčasna odprodaja vseh bastar-dov); živali vstopijo v starosti 2 mesecev in zapustijo preskuševališče. ko tehtajo nad 90 kg. Skandinavska klajna enota predstavlja 1 kg ječmena. Krma obstoji, na klajne enote računano, iz 15 do 30 odstotkov posnetega mleka in 70 do 85 odstokov žita; slednje obstoji običajno iz po! turščice in pol ječmena (leta 1923—24 je bilo 1 četrt pšenice. 1 četrt turščice in pol ječmena). Upoštevaje tržne cene v Ljubljani glasom »Kmetovalca« z dne 31. marca 1925 za 1 kg turščice 3 Din in za 1 kg ječmena 4 Din, torej za mešanico na polovico 3.50 Din, nas stane 1 kg žive teže peršutarjev pri uporabi 4 klajnih enot na 1 kg prirastka 14 Din. tržna cena debelih prašičev pa znaša 13 Din; pri rndustrijalnem pitanju imamo torej efektivno zgubo. V takih okoliščinah si poljedelec pomaga s cenejšimi krmili (s korenstvi itd.), ognivši se z dal.itra.inim pitanjem direktni zgubi. ne more pa tako storiti, kdor nima polja. Ogibati se podobnim zgubam s pomočjo lastnih tovarn za povojne iz delke upcstavlja nov riziko, kateremu naše zadragarstvo in tudi naše strokov-njaštvo ni dorastlo, ker ie njihova izde lava v prav znatni meri umetnost. V gornji kalkulaciji bi se bilo še ozirati na ceno posnetega mleka ali pa siratke: prvo se v naših maslarnah zaračunava Po 50 par liter, druga se vrača brezplačno. 6 kg posnetega.mleka ali 12 kg posnete siratke ali 1 kg ječmena imajo pri prašičih enako krmsko vrednost; cena mleku je torej primerna in zaključkom kalkulacije ni oporekati. Pripomniti je le še, da je tu govor le o per-šutarjih do 100 kg žive teže: pri 150 kg težkih slaninarjih smemo z mirno vestjo računati ne s 4, marveč s 6 klajnimi enotami za 1 kg žive teže, ki nas tedaj stane po gornjih cenah žita 21 Din. torej je reja slaninarjev v slovenskih prilikah tudi za kmeta vezana z absolutno zgubo. Zaključek mojih treh člankov (Dansko kmetijstvo, Danska živinoreja) je: Bodočnost Slovenije je v intenzivnem mlekarstvu, kateremu je v poljedelskih krajih priključiti še intenzivno rejo pra-šičev-peršutarjev. Če naj mlekarstvo prinaša dobre dohodke, goji ga zadruž no (ne lažizadružno) in skrbi za temeljito izvežbane mlekarje. Ako tudi ne posnemamo Dancev v vseh podrobnostih praktičnega kmetovanja, zavedajmo se vendar, da temelji blagostanje danskega kmeta v prvi vrsti na njegovih gospo-darskih organizacijah, in v teh ga sku-šajmo posnemati. Vsa strokovna umnost ti ne pomaga nič, če blago ne najde kupca. Država pa naj čimprej uresniči mlekarsko šolo. A n t o n P e v c. Tržna noročila Novosadska blagovna bana (JI t. m.) Pšenica: baška, 30 vagonov, ladja Donava 272.5. Turščica: baška, 12 vagonov 180 — 181: sremska 187.5. Moka: 9 vagonov, baza *0» 440 — 450: «2» 400; <5» 350: «6» 300. Otrobi: 6.5 vagona, baški, v jutastih vrečah 150: baški, pariteta Postojna. ocarinjeno 192.50. Tendenca nespremenjena. Svinjski sejem v Mariboru (21. avgusta.) Dogon 192 svinj in 4 koze. Povprečne cene so bile: prasci, 5 — 6 tednov stari 90 do 120, 7 — 9 tednov 150 — 170, 3 — 4 mesece 175 — 250, 5 — 7 mesecev 300 do 350, 8 — 10 mesecev 375 — 575, I leto 675 — 1250 Din. Kg žive teže 12 — 14, mrtve 15 — 17 Din. Prodanih je bilo 111 svinj. Kupčija je bila srednja. Zagrebški kraljevski sejem (21. avgusta.) Dogem goveje živine dober, dogon konj obi len. Svinj je bilo manj. Promet je bi! precej živahen. Kupovalo se je precej tudi za izvoz. Goveja živina se ie kupovala največ za Prago in Dunaj, dočim so na konjskem tržišču nastopili kot glavni kupci Italijani. Cene za kg žive teže: voli I. 11, II. 10.50, III. 9, krave I. 7.50, II. 6.75, III. 5, sedi. Ali ni, zlasti nc tam. kjer bi mu bilo mehko postlano. V neki družini, kamor je pogostoma zahajal s prijatelji, pa se je končno vendarle vjel. in pa kako! — Gospa mama. vdova, sicer ni bila ravno na najboljšem glasu, toda zato je bila zabava tem imenitnejša. Ta je gode! r.a gosli, oni igral klavir, hčerka, gospi-ca Ninetta. že prijetnejša ali zato lepo pobarvana, kakor vaze iz severskega porcelana, je pela, na mizo so prihajali le najpikantnejši zalogaji in v čebričkih Z ledom so se vrstile šampanjke druga za drago, dolgo v noč, da so gostom in domačim žarela lica in jim je plula kri po žilah vroče kakor tekoč ogenj in burno kakor vihra, ki se sredi poletja razdivja nad morjem. Le gospa mama. sicer tudi razkošno vesela, je ohranila močno kri v splošni razbrzdanosti in venomer pripivaia gospodu X.. kateremu je v njegovi šampanjski razvneto-sti pogled vedno vztrajneje uhaial tia na levo, ii gospici Ninetti. In" ni mogel" več. Na dušek je izpil čašo šampanjca in stopil v sosednjo sobo. da si ob ocioriem oknu razhladi vroče čelo. Toda bilo mu je presvetlo in hrup iz obednice ga ic motil. Stopi! je še dalje, v sosednjo so- bo, kjer je svetiljka, zakrita z rdečim abažujem. le medlo razsvetljevala okolico. Sedel je v naslanjač . . . Kako je prišlo, v6 le sam Bog in pa sedanja X.-ova gospa tašča. Iskali so njega in gospico Ninetto. Gospa inami je prosila goste, naj se vrnejo v obed-nico. njima Pa je podelila svoj — blagoslov. ki je bi! pač že zdavnaj pripravljen. Gospod X. se v prvem trenutku ni niti zavedel resnosti trenutka, toda kmalu mu je stvar postala jasna. Hočeš, nočeš, moraš — da ne bi bilo škandala, je mirno spravil v žep doblieni blagoslov in poskrbel, da ga je pozneje še izpopolnil tržaški gospod župan. Danes je gospod X.. prejšnji veseljak, najčemernejši človek v Trstu, ker mu tisti blagoslov ni prinesel samo nezaželene žene, temveč tudi še gospo taščo in ž njo vso o-staio njeno rodbino, ter edino le še prosi Boga, naj mu prizanaša s svojim blagoslovom, da se mu ta nadloga še ne — pomnoži. Je pač nerodno, če je preveč blagoslova, zlasti še takega! Na samomor pa gospod X. vendarle ne misli. bosanski voli 11. S.25. junice I. 7.25. II. 6.25, junci I. 9. II. 7.50. s-inje domače mesne 12.50 — 15, debele 17 — 18. sremske 18.50 do 19 Din. Konji po 2500 — 10.000 Din za komad. Krma: detelja in lucerna po 100 dinarjev za 100 kg. Dunaiskl živinski sejem (20. avgusta.) Goveda: Dogon 921 komadov. Prvovrstno biago v cenah nespremenjeno, srednje in slabo blrgo je pokazalo popuščajočo tendenco. — Svinje: Dogon 1908 komadov Ob živahnem prometu so poskočile cene mesnim svinjam za 10 — 15, debelim za 5 grošev pri kg. Notirajo za kg žive teže: mesne svinje 2.30 — 3.10. debele 2.40 do 2.65 šilinga. Dunajska borza za kmetijske produkte (20. avgusta.) P.-omet miren in cene na nespremenjenem stanju. Notirajo ugodno na debelo za 100 kg v šilingih vključno bla-govnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 39 — 41, madžarska s Fotisja 43.50 — 45.50, nova 40 — 42: ječmen: domači 33 — 4.3: turščica: 31-50 do 32.50; oves: domači 28.50 — 30. — Zaščita industrijske svojino na Ljubljanskem velesejmu. Po rešitvi ministrstva trgovine in industrije dne 28. februarja t. 1. ima Ljubljanski velesejem popolni značaj čisto gospodarske razstave. Ljubljanskemu velesejmu, ki se bo vršil od 29. avgusta 8. tire zjutraj do 8. septembra 6. Ure zvečer, se je priznalo za predmete industrijske svojine, ki bodo razstavljeni v tem času, prvenstvo v smisiu § 160 zakona o zaščiti industrijske svojine in §!? 94 in 99 naredbe o izvrševanju uredbe o zaščiti industrijske svojine. — Izdelovanje državnega proračuna za 1926-27. Iz Beograda poročajo: V vseh mini strstviii se sedaj izdelujejo predlogi za proračun 1926-27. Do 1. sep:embra imajo ministrstva predložiti svoje posebne Predloge, po katerih bo fin. minister izdela! enoten proračunski predlog. — Novi industrijski progi v Bosni. Več lesnih podjetij Bosne in južne Hrvatske je ob priliki otvoritve liške železnice sklenilo zgradit: dve novi vicinalni industrijski železniški progi. Od teli bi vedla ena preko Bosanske Krupe, druga pa preko Bihada v Vrhovine in Ogulili. S tem b; bili stvor jeni dve novi zvezi zapadne Bosne in Južne Hrvatske preko dnltnaiinske liške železnice z morjem. — Cenorni-k za zavarovanje valr.te ob Izvozu biaga, veljaven od 15 do 31. t. m. je obiavlien v -Uradnem listu« dne 20. t. m. = Rcdnf občni zbor Ima tvrdka Car! Pollak d. d. za Industrijo usnja in usnjatih iz-dcikov v Ljubljani dne 5. septembra ob 11. v Usnjarski ulici !. = Likvldaci'3. Kmj*.:>ko društvo v Ljubnem. registrirana zadruga z o. z., se jc raz-družila ter prešla v likvidacijo Upniki naj prijavijo terjatve. = Kenknrz je razglašen o imovini Josipa Pohlcta. trgovca v Savskem Brestovcu (Rajhcnburgu) in o imovini Vinka Stoklasa, vinskega trgovca v Leskovcu v Halozah. Za prvi primer je zbor upnikov pri okrajnem sodišču v Sevnici 22. septembra ob 9., za dresi primer pa pri okro^-em sodišču v Mariboru 25. t. m. ob 9. = Zboljšan položaj na mednarodnem denarnem trga. V zadnjem času se opaža na mednarodnem trgu večia ponudba denarja in s tem v zvezi splošno nagibanje k nižjim obrestnim rnernin Povjšek oficijelne bančne rnte se ie v zadn'?m čr"it izvršil samo v dveh državah, namreč v Po'jski rd 10 na 12 in v Grčiji od 8 na 10 odst. V vseh drugih državah je opažati znižanje obrestnih mer, ne samo oficijelnih postavk, nego tudi privatnih rat. Pri nas občutimo že dalje časa, da jc napetost na denarnem trgu močno popustila. 21. avgusta LJUBLJANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčijski zaključki). — Vrednote: investicijsko posojilo 70—50, Vojna škoda 293—0, zastavni listi Kranjske deželne bani e 20—25. kom. zadolžnicc Kranjske deželne banke 20—25. Celjska posojilnica 2 "1—205, Ljubljanska kreditna 225—265. Merkantilna (101). Praštediona 892—0. Kreditni zavod 175—185, Strojne 100—0. Trbovlje O—330, Vevče 112 —0, Stavbna družba Iio—180. — Blago: es: testoni, 4—10, fco meja 0—540; orehovi plohi, 40 mm, 70 trm, SO mm, suhi, I. in II. fco meja 130:1—0: črri bor-bordonali, od 3 do 8 m doiž., od 30-50 do 50-50, fob Gruž 0—650; bukova drva. ' m delž.. suha. fco nakladalna postaja 4 vagoni 17.50—17.50 (17.50); poljski pridelki: pšenica: baška, ico r.akted. post 0—270, domača, fco Ljubljana 275—0; turščica slav., fco Postojna 1 vagon 236— 236, (236): oves slav. ali bos., rešetani, par. Ljubljana 0—190: laneno seme Ia, fco Ljubljana 545—0. ZAGREB. Tendenca na efektnem tržišču je dalje čvrsta. zias:i v bančnih vrednotah. Praštediona je dali-; poskočila na 910. Baje je njena okrepitev v zvezi s izplačilom večjega dclga. kj ji ga ;e vrnila Slavonija, katere delnice so enako krepke. Od drugih industrijskih papirjev sc je okrepil Gutmann na 400, Slaveks na 155. Vojna škoda je dalje poskočna. P.-ompmo blago se e trgovalo po 297—298. za december po 310. — D i :i a r je v Curihu nespremenjen. Zato tudi v Zagrebu v glavnem ni sprememb v devizah. Le Italija je zaradi mednarodne čvrsto-če nekoliko porasla. Blaga dovolj. Narodna banka je kupovala manjše količine deviz na London ir. Švico. Promet s!ab; zna>al ;e 4.5 milijona Din. Notirale so devize: Amsterdam 2.'50—227(1. Danci 782-792, Bcriin 1327—1337, Italija izplačilo 202 21—204.61, London 270.74 — 272.7-1, N'c\vyork ~ek 55.56— 56.16, Praga 16-» in sedem osmink do 166 in sodem osmink. Švica 1081.5—1089.5: valute: dolar 54.88—55.4 v avstr. šilinsi <80_7S»0 j Kč 162—i64, lire 20i-8—2t>!.2; efekri: bančni i Trgo 10.5—0, Eskomptna 114—115. Kreditna Zagreb 115—118. Hipo 66-08, Jugo 99—100. Ljubljanska kreditna 225—0, Obrtna 72—74. Praštediona 905—910, Slavenska 65—66, Srpska 130—132. Narodna 3300—0; industrijski: Eksploatacija 50—56. Dubrovačk.i 530—540. Šečerana 491—500. Isis 57—60. Nihaš 0—41. Guttnaml 400—520. Slaveks 150 —160. Slavonija 60—62.5. Union 360—400, Vevče 110—0; državni: Vojna škodi 297— 298. BEOGRAD. Vse devize nespremenjene. Samo Italija je porasla. Pouudba majhna. Promet minimalen. Poslovanje na bazi 9.215 Narodna banka danes ni kupovala.. Notirale so devize: Amsterdam 2250—2260. Dunaj 787—7odsavcznih klubov se do« i voljujc tekmovanje pri plavalni tekmi, ki ! jo priredi Prometno društvo na Bledu dne i 23. t. m. — Tajnik I. 5. K. Hermesa izredni občni zbor se I vrši danes 22. t. m. ob 20. uri v gostilni Šli« j bar. — Tajnik. Kol. sekcija A. S. K. Primorja priredi ! v nedeljo 23. t. m. veliko kolesarsko dirko i na progi Ljubljana=Krka«Stična«Ljub!jana» ! Kranj«Mengeš«LjubIjana km 145. Istočasno I se vrši na Dunajski cesti pri km 1.200 med I klubska dirka junijorjev na 10 km. med« klubska dirka novincev na 6 km in medklub j ska damska dirka na 3 km. Prosimo ob* ; činstvo, da med prehodom dirkačev skozi i Ljubljano pusti cesto prosto in da se po« korava odredbam rediteljev. Prijavilo se je i k dirki mnogo izvenljubljanskfh klubov jn bo boj interesanten. Načelnik. A. S. K. Primorje kol. sekcija poživlja vse člane in članice A. S. K. Primorja, da se prijavijo v nedeljo ob 7JO t Zvezdi kot tehnična pomoč pri dirki. Sestanek dirkačev je v soboto ob 8. v Zvezdi. Plavalne ln veslaške tekme na Krki prt Brežicah. S. S. K. Brežice razpisuje v ne« deljo 23. avgusta 1925. plavalno tekmo na Krki pri kopališču Grič. Tekmovanje je do stopno vsakemu plavaču iz Posavja od Zida nega mosta do Brežic in Iz doline reke Kr« ke od Novega mesta do Brežic, ki se priia--vi ustmeno ali pismeno do 23. t. m. do 14. ure. Prijavnina 2 Din. Prijave se spreje« majo v trgovini A. Umek v Brežicah. Pri« jave na startu le proti dvojni prijavnim. Začetek ob 15. uri. Tekmuje se v sledečih disciplinah: 50 m gospodje, 50 m dame, 50 m juniorji, 50 m dečki. 50 m deklice, 400 m gospodje, 400 m juniorji. 300 dame, 300 m dečki. Pri vseh navedenih točkah stil plavanja poljuben. Točka, za katero se ne prijavita najmanj dva tekmovalca, od« pade. Po plavalni tekmi se vrši veslaška tekma v paddebdvojkah od Griča do Dvor nikovega jeza v Krški vaal ta nazaj. Dol« žina proge ca 4000 m. Tekmovanje za pr« venstvo mesta Breilce. Prijavljenih je pet dvojk. Konkurenca obeta biti jako zanimi« va in močna. Natančnejše informacije in razpis sc dobijo istotako v trg. Umek. A. S. K. Primorje. Hazena lekcija. Da> nes popoldne ob 18. uri trening. V nedeljo ob 11.30 uri na igrišču slikanje hazena dru« žine. — Trener. Pokalna tekma na Dunaju. Včerajšnja prva pokalna tekma na Ehinaju med Ha« koah in Rapidom je končala z zmago Ha« koah s 5 : 4 (3 : 0). Državne pr: enstvo v veslanju. Prošlo nedeljo so se vršile v Beogradu velike ve« slaške tekme, med njimi tudi za prvenstvo države. Za tekmo osmice s krmilarjem za državno prvenstvo je kraljica Marija dj« rovala dragocen pokal. Startali sta dve mo« štvi, in sicer Guaar (SpHt) in V. K. Beo« grad. Kot prvi ja dospel na cilj Gusar v 6:35.6 in postal s tem prvak države. V. K. 3eograd je potreboval 7:13.2. .Ime Borp rte miruje. Včeraj smo po« ročali, da je Arne Borg postavil v phv.i, nju na 1000 m nov svetovni rekord s 13:15. Toda že prihajajo nova poročila, da Anic Borg ne miruje in da je na tej proci zipo« redoma dosegel še boljša rezultata, in sicer: 13:04 in 13:02.2. Mogoče bomo jutri morali zonet popraviti svoje današnje poročilo. Mtss Lackie, zmagovalka na pariški olim pijadi, je izboljšala dosedanji svetovni re« kord v prostem plavanju na 100 vardov na 1:02.2. Dosedanji rekord na to progo je dr« žala miss Vehselati z 1:03. iVova cfjside pravila v Avstriji Načel« stvo avstrijskega nogometnega saveza je odobrilo, da stopijo nova off side pravila s 15. avgustom v veljavo pri vseh tekmah I. ncamaterske lige. Ako bi se kak inozem« ski klub Izrekel proti temu, se more v zmi« slu določb FIFA do septembra messca igra« ti po starih pravilih. Poizkus znane ameriške plevačice mi« Edcrle preplavati Canal la Manche r.i urpel. Miss Ederle jc v torek ob sedmih zjutrfj startala pri Cap Griznez ob francoski obali. Spremljal jo je pamik, ki je ime! na kr>vu brezžično postajo in godbo. Drzna plava« čica, ki jc do popoldne dobro kljubovala vsem naporom, je morala zaradi slr.bih vre« menskih razmer opustiti svoj poizkus Vremensko poročilo Liubljana, 306 m nad morjem Ljubljana, 21. avgusta 1925. Kraj opazovanja ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0—10 Padavine mm ; Ljubliana . . . LjuMjana . . . 1 Ljubljana . . . Zag; eb .... Beograd . . . Dunaj .... Praga .... | Incmost ... 7. 14. 2!. 7. 7. 7. 7. 7. 756-9 756 0 7591 755-7 7561 7566 15 2 24 2 193 180 240 160 brezv. sev. vzh. jug. zap. vzhod jug. zap. obl. več. jas. • • pol. obl. dež 7-3 j S-0 | 90 | 7-0 iS Solnce vzhaja ob 5 9. zahaja ob 18-56, luna vzhaja ob 7 46, zahaja ob 20-34. Barometer višji, Umneratjra višja. Dunajska vremenska napoved za soboto: V splošnem slabo vreme, nejasno, dež. Temperatura se bo znižala. Za kratek čas zjasnitev. Mali oglasi, ki služijo v posredovalne ln socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjil znesek Din 5'—. Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din 1*—« Najmanjši znesek Din 10*-^ Za 150 Din Vam naredi krasno obleko Franc Burjak Ljubljana, Ižanska cesta 44, ijraven Mokarjeve gostilne. Sporočite, nridem na dom. 1 19107 Slike za legitimacije iidelnje najhitreje fotograf H n g o n HIBSEK. Ljubljana, Valvasorjev trg. 168 Pekarijo vzamem v najem v okoliol Ljubljane. Ponudbe na upr. •Jutra« pod »Vpeljana«. 20571 Hišnika oienjenega, vpokojenca brez otrok, iSCera za graščino pri Zid. mostu. Ponudbe pod šifro «Pensist» na upr. .Jutra«. 20307 Korespondence imoZno mo5, « znanjem tujih jezikov, iprejme Sever & Komo. v Ljubljani. 80417 Žagar samec atl oženjen m sprejme v polovici septembra na vodno žago. — Ponudbe z zahtevkom plače na naslov Skrbeč & Sartol, Ljubljana Kralja Petra trg Stev Vrtnarja samostojnega in treznega., popolnoma vajenega na te-lenjadnem ln sadnem vrtu, se sprejme takoj. Zglasitl ee je pri J1 DolnlSarjn, posestniku v Smartnem ob Savi, poŠta Moste. E0186 Kontoristinjo vajeno pravilne nemščine v pisavi, gospodinjstva in kuhanja, neomadeževane preteklosti, prijetne zunanjosti, dobro, skrbno, aanesljivo in ivesto, 23—80 let staro, sprejme sodnijsko ločen trgovec ln posestnik v Ljubljani z otroki. Pismene ponudbe pod »Dobrosrčen« na upravo pod «Zelezninar». 20536 Pisalni stroj znamke »Adler« in gosli se proda. Naslov pove uprava »Jntra«. 20499 Poceni prodam: lepo. črno, dobro ohranjeno jopico Iz finega sukna in veliko sliko »Angel varuh« Naslov pove uprava »Jutra« 20500 Otroška postelja nova. se za 300 Din proda. Naslov pove uprava »Jutra« 20466 Spalna garnitura iz zlateera jesena, kompletna z žimnlcarai, skoraj popolnoma nova. dva lestenca iz kovane medi. najfinejši vinski servis iz čistega" srebra, dva težka krožnika iz čistega srebra in jako fin porcelanast jedilni servis se po Jako nizki ceni proda. Naslov pore upr. »JutTa«. 20516 Transmlsljsko os, ležaje In nosilce od 40 do 80 mm kupim. Ponudbe s natančno navedbo debelosti in eene pod »Tranratutja« na npr. »Jutra«. 20825 Prazne steklenice «Odol» kupuje drogerlja Anton Kane. sinova. Židovska ul It. 1. 179 Solne vreče se kupijo v vsaki množini. Ponndbe z navedbo cene In množine na upravo »Jutra« pod «Sol>. 20441 Kroj. prikroj. miza 8 m dolga in pisalna miza 6e kupi. Ponudbe na upr. »Jutra* pod šifro «Mlza». 20570 Samokres dobro ohranjen — kaliber 6.85. kupim. Ponudbe z navedbo cene na upr. »Jutra« pod «9040». 20574 Nov tovorni avto 1- ali IVitonskI, za prevažati je mineralnih vod. na električni pogon, ki bi se obenem lahko uporabllal za avtotakso, te kupi. Naslov pove upr. »Jutra«. 20495 Bolniški voz za Bedenje, malo rabljen, se kupi. Ponudbe na upravo »Jutra« pod šifro »Voz«. 20539 Stare uteži več komadov po 20 kg kupi Lovro Rozman, ključavničar In tehtničar. Ljubljana, Križcvnlška ulica 9. 20562 Lečo in fižol kupuje Fran Pogačnik v Ljubljani, Dunajska c. št. 86. 20545 Enodružinsko hišico z vrtom in prostim stanovanjem. oddaljeno največ 25 minut od glavne pošte, kupim ali vzamem v najem Ponudbe z opisom In ceno na upr. »Jutra« pod šifro »Stanovanje ra razpolago«. Enodružinska hiša nova stavba v Celju, 3 sobe, kuhinja, shramba, kopalnica, pralnica, velike kleti, vrt za zelenjavo, «e radi preselitve proda. — Naslov pove uprava »Jutra« v Celju. 20116 f: mz 3 0 E državne razredne loteriie celotnih, polovičnih in četrtinskih ima na razpolago Zadružna hranilnica registrovana posojilna in gospodarska zadruga z o. z. ¥ LJUBliAMB, Sv. Petra cesta Stev. 19. 0 13 v" Največji dobitek Je Din 1,500.000. Cela srečka v tretjem razredu stane Din 240-— Polovična srečka v tretjem razredu stane Din 120'— Četrtinska srečka v tretjem razredu stane Din 60-— Zadnji termin za naknp srečk Je 31. avgust t. I. Ze pri prvem razredu je zadela v tem zavodu kupljena srečka štev. 30.282 Din 12.000. Potrebna pojasnila pismena ln nstmena vedno na razpolago E0I===) 0 m F=Hs3[= 'J Hišo (vilo) . Ljubljani s ta'„oj prostim stanovanjem in vrtom kupim. Ponudbe z navedbo cene pod »Takoj prosto stanovanje« na npr. Jntra. ' 20382 Stavblšča na periferiji, vendar Se v pomeriju Ljubljane, naj se ponudijo »Domu«, stavbni sadruri državnih nameščencev in vpokojeneev v Ljubljani. 50585 Parcele pri Tivoliju ob cesti, vodovod, elektr. napeljava, kanalizacija, se pod ugodnimi pogoji prodajo. — Vprašati: Cesta v RoSno dolino štev. 10. 20469 RADIO-in AUTO« baterije prvovrstne proizvaja Jatfa" akumulator, MARIBOR, S^rosmajerjeva ulica 3. Dve dijakinji s« •prejmeta na stanovanj« in hrano v vtli poleg lleeja Klavir na razpolago. Zgla- attl te t Knafljevi «1W 1« 80610 Prazno sobo Iščeta uradnici ■ septembrom ali oktobrom. — Ponudbe na upravo centra« pod »Oradnlcl«. CUl^Kl Električni planino (Hnppfeld) proda po niakl eenf Klepek, trafika t Va- hk. : r»ždinu. »ltS Večja stavb, parcela tik za itavbo nove cerkve » Spodnji Slškl »e proda. — Več a« izve; Ljubljana. Sv. Petra c. 75. pritličje. 20488 Hiša v Sp. Šiški Vodnikova cesta št. 11 se proda. Stanovanje prosto. — Več se Izve: Ljubljana, Sv. Petra c. 75, pritličje. 20488 Trgovina dobro Idoča. s skladifči In gospodarskim poslopjem ter nekoliko posestva, pri farni cerkvi In šoli. na zelo prometnem kraju v sredin! Slovenskih goric, ie po zelo ueodnl ceri radi preselitve proda. Pl. 20349 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo, po možnosti s hrano, Išče solidna gospodična. — Ponudbe na upravo »Jutra« pod »Mirna 9919«. 1052! Sobo snalno, prazno ali opremljeno. s posebnim vhodom Išče trgovec — najraje na Zaloški cesti. Vodmatn ali Zeleni jami. Na leljo plača več mesecev naprej. Naslov pove nprava »Jutra«. 20547 Dva mlajša dijaka se sprejmeta na hrano In •tanovanje. Klavir na razpolago. Cena 700 INn. — Naslov pore nprava »Jutra« 20534 Prazno sobo iščeta 2 pošteni In priprostl ženi. Ponndbe na upravo »Jutra« pod »Soba 20544 Kapital Glej t rabriki »Služb- Iščejo« Trg. pomočnik 251eten. 20521 Inteligentna dama srednjih let leli znanja boljše sltuiranim gospodom Dopise s sliko na upravo »Jutra« pod šifro »Enzian«. 20575 Gospodična ki se je pred pretečenim pondeljkom (10. avgusta) zvečer peljala iz Tržiča do Vižmarjev. na to spremljana do Smartna pod Šmarno goro. se prosi naj med malimi oglasi v »Jutra« določi sestanek radi izleta o katerem smo govorili. 20508 Mlad trgovec želi resnega znanla z gospodično 18—25 let staro z neom.vt^ževano preteklo, »tjo iz hiše v mestu ali na deželi. — Dopise s polnim naslovom In sliko na npr. »Jutra« pod značko »Odkritosrčnost 9890«. 20471 Ivanka! Radi odpotovanja pridi v ponedeljek dopoldan Istotam. — Zvonoralr. 20576 Idealno družico resnih nazorov, vedro, dobro, Izobraženo, duševno, zdravo, ljubko in lepega =tasa, najraje muzikalno, išče sličen samec. 30 let •tar. bolje sltniran in lobrl poziciji. Dopise, tudi psevdonimni odzivi na upr. »Jutra« pod šifro »Midva« 1S023 Klavir dobro ohranjen, ceno naprodaj. Naslov pove utirava »Jutra«. 20277 Prepeličarica kratkodlaki — čistokrvne nemške pa«me, • polno preddresuro, se radi selitve pod ugodnimi pogoj! proda dobremu lovcu. Vprašati v Gosposki nllcl It. S/l. t Plemenskega bika muropoljsk« pasme. H4 let starega takoj proda H. Blen, BmelovSe. 20316 Ušel Je pes doberman. ki sliši na ime »Tob«. Najditelj naj blagovoli Javiti svoj naslov na zavarovalnico »Feniks« v LJubljani. 20548 Stenice! Obl. konc. zavod za po-končavanje mrčesa sporoča, da Je dospelo prvovrstno sredstvo proti stenicam. — »Pana«, Ljubljana. Poljanska cesta IS "117 Kranjske klobase najbolil«. « dobe v restavraciji na kolodvora Grosuplje. 825 Ptuj — Celje Stanovanje v Celju, obstoječe Iz 2 tob, kabineta, kn-hlnje in pritlklln. s e z a-menja s prillčno enakim v Ptuju. — Zamenjava s« lahko izvrši takoj ali pozneje. Ponudbe pod Iifro »Ptuj-Celje« na upravništvo »Jutra«. Zobozdravnik M. U. Dr. A. Praunseis zopet redno ordlnlra. 4449 1 Katera gospodična 22—26 let stara bi hotela poročiti vsc. transko izobra-ženoga ter solidnega trgovsko naobraženega mladeniča. že več let v drl. službi poduradnik. — Pogoj iste lastnosti ter nekaj premoženja za dobičkanosno podjetje. Cenj. dopise s sliko katera se na zahtevo vrne, pod šifro »Spomlad v jeseni« na podružnico »Jutra« v Mariboru. 20584 VBH3 mm: nosllcer. Manaes-man"Ov'h cevi, pil-;tf»vlh cpt!, ovrog-legs ieleza betonskega ielers, Ura-dratneg? ieleza, !«• Bonskega železa. ?loft6atega teleta, zakovic, vijakov, iebltev. T-kosov, 'toičntkov (mnI),|or menic tob tastih kote s, litih cevt. želez. s'ekl. ftrmntar, »tro-'ev. oprti, transportnih vijakov (ooliev) električnega mate-rliala, IciMev, gumijastih predmetov z&gostit« »nega ran-terijala, itenth tkanin in svilnate gaze. NatučnejSa pojasnili dlje Intenek!?m A. 6. lmil Urossmayerova ulica 6 pod znitko ..Železni materija! 31". 4439 Dežne plašče pristne angleške, tvorniške zaloge, nepremo&-ljive, kupite najbolje prt JAEOB LAH, MARIBOR, Oiavni trg 2 32S-aii ssssass Priporočamo knjigo: Stojanovič A., Popis bitke in njen pomen z dvema zemljevidoma. Knjiga velja 8 poštnino vred Din 31'— ter se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Prešernova ulica 54 IBKaBBEaEHBSS« ^ 7 '.r 'T,sera * , *Tv, , 'f, »., . V» * » . OIOIOIOIOIOBOIOIOIOBOIOIOIOIO i * Kdor oglašuje, ta napreduje II ■3l0«0i0§0«0B0I0l0B0l0I0ICS01C3i ii m moj za popravo pisalnih In računskih strojev L, BAEAGA, Telefon It >80 E3 Vaino za obiskovalce I [7] Lipskega jesenskega veiesejma od || 30. VIH. do 5 IX., tehmfoi veleseiem |= od 30. avousta do 9. septembra, k —»—m—...............»i ii.....................[" Znižane cene na železnicah in vizum. — Za slučaj, da se javi zadostno šievilo obiskovalcev, bodo vozili za časa velesejma direktni vagoni Zagreb — Ljubljana — Lipsko. Prijave »prejema ter daje vsa potrebna pojasnila lastna zastopstvo sa ljubljanski okraj: Stegu in di*., Ljubljana Dunajska o. (palača Ljub. kr. banke) katero preskrbi tudi vizum !er izroča legitimacije. 3 - g S Javno rc$ojtn zavoda v PtQj» '□j Za dečke Za deklice Dijaški dom Hlntfiba Prešernova ulica H. 29 Z lastno gospodinjsko šolo In Izobraževalnim letnikom Prostora za 100 gojencev. Prostora za 60 gojenk. Gojenci in gojenke obeh zavodov Imajo v zavodih stanovanje, popolno oskrbo in vzgojo ln lahko obiskujejo realno gimnazijo, deSko aH dekliško meščansko šolo in šolo Glasbene Matice. Prospekti so brezplačno na razpolago pri vodstvih zavodov. LJUBLJANA, Selenburgova ulica it. 61. Telefon i: »«fl r. z. z o. z v Ljubljani Mestni trg stev. 6 sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun ter jih obrestuje najngotfaefe. Mjc in stalne vloge o&restuje po Hipom. Posojila daje proti popolni varnosti na vknjižbe, poroštva in proti zastavitvi. Ženini in neveste! Ne pozabite pri nabavi po?v5tva na tovorno Frnnio Veliovor, CELJE katera Vam dobavi vso opremo od navadne do najfinejše umetne izdelave, po najmodernejših vrorcib iz domačega in po želji inozemskeg? Vsa. Izvršujejo st* tudi trgovske in pisarniške opreme, kakor tudi portali in vsa stavb;na dela. Cene brezkonkupenine I Izvršitev n točil točna, za solidno delo *e jamči. AGFA-. HADFF- ploUe in filme, dalje Mimosa, Satrap, Ko-dakpapirje, vse foto-po-trebJcine in fotografičn« aparate Erneman. Contesa, Kedak G5rtz it od 160 Din naprej ima stalno v zalogi drogerija: Anton Kane sinoia, Ljubljano, ftčmki bRci Rn. 1. Zahtevajte cenik! Prodamo 4446.1 radi nakupa večjega stroja dobro ohranj no Eokomobilo tvrdke R. VVolf, Magdeburg - Buckau, 15-18 HP. Cena nizka. Lokomobila se lahko v obratu ogleda pri tvrdki Jos. Scbnml nasl. D. * B- Hribar, tovarna bonbonov itd., Ljubljana, Gradišče 9. 3fB5aHHHHHHlBBiBBffi Mestna Orjnna Logatec naznanja pretužno vest, da je njen predsednik in glavar, brat Janez flssode posestnik danes nenadoma preminul. Pogreb se vrši v soboto, 22. t. m. ob 5. pop. iz hiše žalosti v Gor. Logatcu. Vsa Orjuna tuguje za svojim nenadomestljivim predsednikom in glavarjem. Goreli Logatec, 21. avgusta 1925. Joseph Deltei!: Peter© čutov n Roman. Zdaj jc v laboratoriju. Pričakuje ga, oči uprte v dušo. Pri njej je Gaspard in nadzira jalovo vrenje bakterij. V tem se vrata odpro in vstopi xMolde. S kretnjo severnega medveda odloži kožuh. Visok je in barbarski kot jelka. Cela Nor« veška bi se izgubila v širokih njegovih prsih. Štirioglati njegov obraz je ohranil najkiasičnejšo strukturo. Iz tega telesa, iztrganega elementom, odseva kovinska sila. Približa se Eleonori. Ekonora žurno odslovi Gasparda. Kako slabo se poda, Ga* spard, ta usmev tvojim zelenim ustnicam! . . . Ljubavnika sta sama. Molde se zlekne na širok hladen našla« njač. Eleonora mu sede na kolena. Njen okrogli obraz se smeje kor lun.a. Njena lica, vlažna od riževega ličila, njene »škrlatno rdeče pobarvane ustne pojejo hvalo sodobni kozmetiki. 2enska, moderna in zdrava kot stroj iz jekla. Iz njenega kot tikva polnega obraza se izraža nekaj cilindričnega. Izsred položno počesanih las ji sije obraz trden kot piramida, ljubek kot avto. Eleonora, Eiecnora, kaj počno tvoje roke, tvoje roke, ustvarjene za operacije in namenjene neskončno finim opravilom, tvoje roke, usojene mikroskopu, epruveti, diagnozi in premišljanju, tvoje roke, določene zdravilom in kemičnim formulam, tvoje bele kirurške roke? Kaj počno? Eleonora zdrči ljubimcu pod noge, iz ust se ji usipajo blazne besede. Njene roke so gole kakor so gole njene noge. Zaplete se v Moldejeve noge in blaženost jo spreletava, ko motri moža od vrha do tal. Uho nasloni na njegove čevlje in prisluškuje skozi usnje mrmranju njegovih prstov. Lepa je, in v poželjenju je še lepša. Poželjenje ji frfota v zenicah tihotno kot netopir. Njene besede, nežnejše kot maslo, spremljajo kretnje, lepše od pitonovih. Trudna ie. Božajoče drči njena roka po moževih stopalih. Nato privzdigne hlačnici in jame šteti dlačice na Moldejevih mečih. Šteje dlačice, šteje . . . Ustavi se pri številu 857. Osemstosedemin« Ob težki izgubi našega nepozabnega soproga in |! skrbnega očeta, gospoda nam ie došt'o toliko odkritih izrazov sočutja in tolažbe, da nam je nemogoče se vsakemu p osebi j dostojno zahvaliti. Zato si dovoljujemo tem potom izreči najtoplejšo zihvalo vsen;. ki so fcilagega pokojnika tako častno in v velikem številu spremili k večnemu počitku. Velika hvaležnost nas veže zahvaliti se še enkrat veleč. g. župniku Grobeiišku za poslednje tolažilo ter za postoviine in tol.-sžilne besede ob odprtem grobu dragega pokojnika. Presrčna hvala tudi Sentruperskemu pevskemu društvu za žalostintd ter vsem darovalcem krasnih vencev "in šopkov! V srcih vseh pa, ki so ga poznali, bodi ohranjen rgnj lep spomin. Š>. Supert v Sav, dolini, dne 19. avgusta 1925. Rodbina Turkovz. petdeset dlačic . . . Poželjenje ji frfota v zenicah tihotno kot neto« pir . . Poželjenje jo grabi za zapestje liki orožnik . . . Poželjenje ji razbija v hrbtenici kot bobnar . . . Ogenj! Ogenj! Ogenj! Retorte na operacijski mizi so zgolj še retorte. Steklcnice kul« ture, fijole kislin, žabji kraki. lupe. noži. rokavice se spogledujejo. Kralj Tristan v okvirju kroti mastnega pajka. Drugi pajek, ki si je stkal svojo mrežo med debelušno steklenko in operacijskim no» žem, se prevrača na njej kot pravi akrobat. Mikrobe, prepuščene sebi, poginjajo. Zamolklo udarja od zunaj šum savojskih množic, ki prirejajo Eleonori na čast procesijo okrog Mestne hiše. . . . Počasi odveze Eleonora Moldejeve čevlje. Zleknil se je lenobno kot zavaljen tulenj in na obrazu mu je zaigral tajinstven nasmešek. Eleonora mu sezuje nogavice in jih poljubi. S svojimi kot zarja rožnatimi nohti mu gladi prste in v žilah ji polje naslada. Potetn pritisne noge na svoje grudi, vsako na eno grud. Nenavadna tišina je legla na njeno početje. Tihotno sesa v kotu staroverski pajek moderno muho. Eleonora odloži oblačila, šum blaga vzplava v zrak nežno kot golobji let. Zleknjena na jelovih deskah se vdaja geniju naslade in lasje se ovijajo okoli nje kot težko olje. Vroči dih in zlohotna poželjivost, ki veje iz telesa tega moža, pogreznjenega v močvirju pohote, jo grize, obletava njeno glavo in se ji vdira v ude. v grudi, v oči. Eleonora si grize prste in si praska roke. Napočil je skriv« nostni trenutek, ko se skrivnostni instinkt vzpne na vse štiri noge liki medved vsemožni. Solnčni žarek prodira v neko fijolo in jo posili. Pajek v kotu se praska po tacah kakor devojka. Tu. na jelovih deskah se ovijata ljubimca, na deskah, ki kiju* bujejo tudi najstrastnejšim objemom. Tu. na jelovih deskah . . . Zunaj pa se vrše procesijski obredi savojskih seljakov. In naenkrat se začujejo vzkliki češki in kafrijski, in v sobo prodro kriki urne« besni in prepletajoči se. kakor sc prepletata v laboratoriju telesi Eleonore in Moldeja: orSmrt Moldeju! Smrt Moldeju!« * » • Na trgu pred županstvdm se zbira raznobojna množica, ponaj« več Slovani in črnci, in daje duška svojim občutkom napram Eleo« norini idili. iMeščani vseh kožnih barv so si čudovito edini. V niiho« vih govorih se skrivajo zlokobno=črni naklepi. Iz vseh besed veje le ena misel: Molde je kriv. da se je Eleonora odtujila znanosti, Molde je oropal ljudstva Eleonorinega genija. Ce njena ljubezen ne preneha, je človeštvo obsojeno na smrt. Edina Eleonora more najti cepivo, tisto veliko cepivo. Toda Eleonora je zapletena v mreže ljubezni. Mož. ki jo objema, je krvnik njenega genija. Ta mož mora umreti! In znova vzkipe kriki: «Smrt Moldeju! Smrt MoldejuN Elie«Elie in Gaspard se šetata posred množice. Njuni srci se skladata z vseobčim razburjenjem. Ko je Gaspard odšel iz Eleono« rinega laboratorija, se je poda! k doktorju Elie«Elie. Skupna ne« sreča je združila oba moža. Dečko toži z zelenim glasom. In Elie= Elie uživa s poželjivo naslado njegove tožbe, ki so tudi njegove tožbe. Zreli Zid stoji na preži in skuša odkriti v besedah ljubosum. nega mladiča odmev svojega lastnega srca. — cTrpim!« vzdihuje otrok. In mož razmišlja: «Trpim«li jaz?« — «Lepa je!» nadaljuje otrok. In mož ponavlja v svojem srcu: "Lepa je!» Nakrat se pojavi na trgu četa hrvatskih huzarjev s sulicami v rokah in protikužno masko na gobcih. To so službeni vojniki med« narodne vlade, konzularna straža Molde jeva. Jezdeci, ki imajo obraze zakrite, so podobni mladim prešičkom. Konji vohajo tečaj. Bacili plavajo po zraku. Na trgu pred županstvom je vse umolk« nilo. Le zdajpazdaj lahen vzdih, ki preseče usodonosno tišino — vzdih Eleonorin morda, tam gori v laboratoriju ljubavi? Govor« niki, sedeči na stolih, sc naenkrat zde manjši kakor otroci v mno« žici.' Umetne brade padajo in oblačila sc vidno rdeče. Duh upor« nosti je neopaženo izgini!. Neka ženska je začela moliti litanije presv. Srca. V bližini konj so le še otročaji, dekline in rdeči pre« žarji. Tu pa tam se čujejo pomirljivi klici . . Vsa množica se že odteka skozi stranske ulice kakor po rešetu. Nikogar ni več! Hrvati napravijo nolobrat in se v trabu vTačajo v svoje kosamo. Trgovci in industrijalci! Zadnji čas je, 4321-a da se priglasite kot razstavljalci na „Liublj?nskem velesejmu" Osobito se opozarja na veliko športno razstavo, ki je izredno nrikladna za propagando firm, ki Izdelujejo odnosno prodajajo športne predmete Oddati je samo že nekaj prostorov. — Pojasnila kakor tudi prijavnice razpošilja urad .Ljubljanskega velesejma" v Ljubljani. Potrtega srca naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš predobri, nepozabni soprog, oče, ded, stile In Uit, gospod Anton Sirca dne 20. avgusta t. 1. ob devetih zvečer po dolgi bolezni, previden s svetotajstvi, v 72. letu starosti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb predragega rajnika bo v soboto, dne 22. avgusta ob štirih popoldne Iz hiše žalosti, Dunajska cesta 6, na pokopališče pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 21. avgusta 1925. Rodbini Sirca in dr. Bevk. UrudnSštvo Mestne hranilnice v Kranfn javlja pretresljivo vest, da ga je njega zvesti tovariš, gospod Pire hranitoični blagajnik danes zjutraj nenadoma zapustil in se preselil v boljše življenje. Nepozabnemu tovarišu ohranimo blag spomin. V Kranja, dne 21. avgusta 1925. v. tj??*/ ■--C^vgJf^jtk ..S**"-. ■*/■ : mITkrK Naš nadvse ljubljeni predobri soprog in oče, gospod blagajnik Mestne hranilnice je danes ob 2. uri zjutraj nenadoma mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega b!a«opokojnika se vrši v soboto, dne 22. avgusta ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti. Sv. maše zadušnice se bodo brale v tuka'šnji župni cerkvi. Predragega pokojnika prinorečama v blag spomin in molitev. V Kranju, dne 21. avgusta 1925. Ane Pire roj. Lfkozar, soproga Josip, gojenec kr. vojne akademije, Milena in Sanda dijakinji, Stanko, podporočnik kr. gardne konjenice, hčeri, sinova. Urejuje dr. Albert Kramer. Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno dd. kot tiskaraaria Fran Jezeršek. Za inseratni del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.