Št. 79. V Gorici, v soboto fine 3. oktobra 1908. Letnik X. Izhaja vaaktorek in soboto ob 4. uri popoludne. Ako pade n* ta (iiuiva prasnik iside dan prej ob 6. zvečer. Stane po polti prejeman ali v Gorici na dom poiiljan celoletno 10 K, polletno 5 K in Setrtlatno 8*50 K. ProdajasevGorici v to- bakarnan Schwarz v Šolikih ulicah, Jelleriits t Nurukih ulicah in Le- ban na VerdijeTem tekaliifiu po 8 Tin. I > ""— Urednistvu in upravniätvo te nahajat« ˇ «N a r o d n i t i ¦ k ir n i>, ulica Vetturini b. It. 9. Dopiie je naaloviti na uredniStro, op laic in naročnino pa na upravnistvo »Qorice«. Oglaai te računijo po petit- Tniah in ticer ako ie tiskajo 1-krat po 14 Tin., 2-krat po 12 Tin., S-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiikajo, raöu- nijo te po pogodbi. lidajateij in odgoforni arednik Anton Bavear. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. L. LukežiČ). Izjava. Proti trditvi „Sočea v stevilki z dne 21). sept, da bi bil nacclnik podpisanega kluba ponudil mons. Faiduttiju znani kompromis, „ko jc imel zagotovijcne glasove las kill lifoeralccv" za volitev od- bornika iz cele zbornice^ in da jc s tern pouzročil nevarnost, da bi Slovenci cfobili lc enega dežclncga odbornika, Italijaiil pa tri, javlja podpisani klub, da v nobenem štadiju dosedanjih pogajanj Ili imel žagotovljenih glasov läskih liberalcev za svojega kandidata iz cele zbornice, da torej vkljub ponujencga kompromisa jc ostala možnost slovensko-italijanske li- beralne zveze za ta mandat, in da glede na eventual»o usodo dru- gega slov. odhornika, ki naj bi ' se volil iz vclcposcstva, ill po- 1 mijeni kompromis eisto nic pre- ' Ilienil, pustivši nedotakncn do- govor slov. kluba s Faid. v tcm oziru. Zato je pa tudi izrtajstvo, o katerem pisari „Soea", lc iz- rodek vroec doniiuijijc iijciicga sotrudnika. Klub. slov, ljud. stranke. Harodno „izdajslvo". Jükava „Edinoät", vir politiöne po- štenosti, in divja „Soča", izraz politične Barovosti in strasti, ai zakrivati deviski obraz ter kličeti sloveneki narod, naj si ogleda, zapiše v srce in obsodi € fija.lt- BtTO „(izdajstvo) dr. Gregorčiča, ki je bil pripravljen prepastiti Italijanom tri de- želne odbornike, samo da bi rešil eno me8to — „lenuha" prof. Berbnöu, ter se sklicajeti pri tem na razmotrivanja ita- lijanskega liberalnega liata „Corriero Frialano", ki polemizajoč b proštom Faidattijem, izraža to misel. Ako bi bilo slovenskima listoma za 98nico in ne za hajskanje zoper obso- ražene slov. „klerikalce", bi se bila o atvari prej poačila, na kar bi morala drngače aoditi. Ali v bojazni, da pri raz- iskavanjn resnice bi lahko prišlo do dru- gih reznltatov, sta opastila poizredovanje na pristojnem mestu ter sta ndarila z loparjera po narodnem „izdajalca" dr. Gregorčiča. Eako neosnovani in neopravičeni to izbrohi divje strasti ob Soči in po- 'hnjene hinavsöine ob Adriji, je raz- idno iz naslednjih črtic. — Prošt Fa- idutti ima zvezo g slovenskimi H be r a lei v teh točkah; slovenski li- beralci dobijo d ? a odbornika, proit F. pa enega, in to tako-le: Volivni razred i ˇeleposestnikov šteje 6 poslancev, 3 slovenske in 3 italijanske liberalce. V tej «knpini mora biti bodisi iztoljen, bodisi ' izžrebsn slor. lib. odbornik. Ako Be to ' De zgodi zapastijo slov. iiberalci in ital. ' «klerikalci", 15 mož, deželni zbor, ki po- | Btane nesklepčen in se bo moral razpa- I sti*'- To je prva in glavna želja Faidat- ' tijeva, za katero je pridobil o svojem ßaau tudi lib. Slofence. * Ako bo po veleposeetnikih izvoljen slovenski odbornik, nastopi draga točka z?eze, ki obstoji v tem, da iz akopine pete knrije in kmečkih oböin (16 poslancev) se izfoli ˇ odbor ital. klerikalec, iz cele zbornice (9 slov. lib. in 6 ital. kler.) '^»'Wlirf. lib. odbornik z večmo 15 glaaoT proti (namišljenim) 14 brez nadikefa. Ponudba a 1 o v. ljud. stranke do ital. kler. je pustila popolnoma nedo- takneno prvo 4e4fce—kompromisa med Faid. in Gab. ter ee je nanašala edino le na drago točko f tem zmislo, d» name&to da bi bil ital. klerikalec voljen z Gab.-ovo pomočjo, naj F. rajši sprejme pcmoč alcv. Ijod. stranke, a zato oaj da pri volitvi iz cele zbornice STOJe glaaoie kandidata slov. ljud. stranke namesto Gab. emu kandidatn. To ponndbo soslov. „klerikalci" rsdi tega etorili, ker prošt F. je v pcgOTorih ž njimi večkrat priznaval kot opravičeno in oportnnno njih za- bte\o, da bi imeli zastopnika v dež. cd- boru, i& so se torej nadejali, da 86 jim želja tndi izpolni. Eolikor je bilo torej možnosti za izvolitev dvchelov. cdbornikov po Gab.- vem kcmpromUn, prav toliko možnosti je oeUIo po ponudbi Ijndske stranke; kajti pri voiitvi iz cele zbornice bi prišlo T najslabšem slučajn do ožje volitre med slov. „klerikalceni" in katerirn drugim ksrdidatom. pri katpri ožji volitvi bi ori- ločevali slov, in ital. Iiberalci med kan- didatom slov. ljud. stfanke na eni ter med bIov. ali ital. lib. kandidatom na drugi atrani. Ako bi se slov. Iiberalci priklopili zdrnženim,,klerikalcemM, bi bila izvolitev slov. „klerik." odbornika a b s o- lutno gotova. Izvolitev ital. liberalca bi bila bree pomoči alor. liberalcev pc- polnoma izkljudena. Kje je torej tista nevarnost, o ka- teri fanjarita ^Edinost" in „Soča"? kje tisto izdajstvo, katero razgreva dom šljijo nbogih pißunov ? Naj bi hranili fo>for ako ga imajo kaj v možganib, ter crnilo in papir rajši za cmge izbrube avoje dcmiäljije, in ne za krpncanje takih do- kazevanj, katerih neislinost, prisilnoet in plitvoet ee otipa z rokseni v Umni polu- noči. Kaj vse strast ne naredi? Pela seja goriškega de- želnega zbora. Za dne 2. cktobra je bila Bklicana peta seja goriškega deželnega odbora. Na dnevnem redn je bila kot prva toöka volitev odßeka za proslavo cesarjevega jubileja in potem utemelje>anje 41 cujnih predlogov naiih poslancev. Dež. glavar otvori sejo ob 10h30' ob navzočnoBti vaeh poslbncev, nakar se prebere Z8pisnik zadnje seje, ki so odobrf. Dr. Venier opazi med poslnialci Btražnika in zahteva da ee odstrani. Ga- le rij a zavpije: Brave. K beBedi se oglasi dr. Franko, ki pravi, kako more g. deželni glavar opra- vičiti to, da dež. aradoiki ne bero Ie označbe nnjnih predlogov, kakor bi se moralo vršiti po poslovniko; ampak celo atemeljevanje. Zahteva, da se prebero le označbe nnjnih predlogov. To predlaga radi tega, ker vidi, da ima tajnik pri- pravljenlh celo vrato dolgih predlogov. Prosi, da bi glavar dal na glasovanje ta njegov predlog. Dež. glavar odgovarja, da je bila doslej taka navada. To je dovoljeno po epmilniku, ki ga ima tolmačiti deželni glavar aain. Dr. Frankov predlog bi pa pomenjal spremembo opravilnika.Sicer pa bi te bil mcral predlcg staviti pred sejo. Gabršče k: Naj bo za danes ! Pa samo za danes I Nato se prebere ie nekaj proäenj za podpore, nakar se začno čiUti nujni pr?dieg>: 5 slovenskih predlogov in 70 laških Med dtngimi laškimi prcdlogi je bil tudi Eujni predlcg poal. Pinatciča, naj se Goriiko razdeli v dva dela: v laški in 8loventki del. Vtak del nej bi imel svoj deželni zbor. Glavao rae9to laikega dela naj bi bila Gorica, sedež sloven- pkega pa Tcmir. Predlog ie Tzbndil vi- harno veselcst pri v»eh poBlancib, celo laški Iiberalci so bo cmejali. Liäki liberals c Bernardelü je vložil neki predlcg o ecküki rzdravniiki zvezi". 0b tej priliki &e je začela čitati neka Lrožura, ki vaehoje dolgo razpravo. Dr. Franko: Gospod glavar! Kftko mciete dcpattiti, da Be tu kaj ta- cfga čita. Ssj to ni predlcg; ampak ntc- meljevaDJe predlcga. Dež. glavar na kratko opozori tajnika naj čita naprej. Dr. Gregorin zskliče dež. gla- vp«"in: G, gls ar, vi ohstrnirate. Dež. glavar pozove dr. Gre- gorina radi tega k redn. Dr. Gregorin eev italijanskem jezikn zahvali. Med tem so feveda tudi od laške strani letele oprzke, da je bilo precej hrnps. Zapißnikar nekaj časa mirco čita naprej. A. Gaberšček pride med tem v dvorano iz katere ga je bil poprej spodil do'g cap. Hrop in sum ga je prifabil nazaj. V drcraEi se pri svojem soseda dr. Frankcta hitro icformiia, kaj je bilo. Ko izve, da je bilo nekaj zanj, se hitro dvigne še on ni začne klicsti dež. gia- varju, da on ne pusti, da bi se tukaj brala ta broäara. Od nasprotne ttrani se oglaša7njc- go? prijatelj Venier. Galerija ploska Venierjo. Gaberiček : To je Skandal! Venier : Vi delate Skandale ! Galerija kriöi. Gaberišek: To je nož, ki reže na dvakraj», g. kolega. Dež. glavar pozove Gaberičeka k redu. Gaberšček : Meni je vseeno. Gregorin se v italijanskem jeziku krega z Lshi. Odgovarjata ma Pinavčič in Venier. Ko nastane mir, tajnik zopet čita naprej. Venier: Saj to je vendar zelo podaöno. Gaberiöek : Saj to mi tudi radi sliiimo; a poslaSali bomo drngič. Danes pa ne ! Zopet nemir. Ko se poleže nemir, tajnik nadaljnje 8 čitanjem. ' Dr. F r a n k o (zapisnikarjn, ki öita): Gospod svetnik, saj vi se ne mučite. Či- tajte le ie bolj tiho.; saj veste, da je to 8ama fcrmalnost. — (Na neko opazko dostari ie:) Saj on ni niö kriv. To bi se moralo gospode tožiti po § 431. (Se smehlj». Od drnge atrani se ma smehlja Pinavčič. Galerija se zabava). Tajnik čita nato nemoteno naprej. Poslaoci se vedno bolj izgubljajo iz zbor- nice, dok.'er ua predlog dr. Maranija gla- var ne seiteje po«lancev, ki jih je sanrtJ ' ^ 13 v zbcrnici. Zbornica je nesklepčna, vfiled ienr zakljnči glavar Bejo. „iaški pevci". (Nadaljevanje.) Imel sem v svojem načriu nekaj pevcev več, kakor jih je potem v reanici bilo, a eden je obole), drugi je zapastil Gorico in cekdj dijakov je bilo zadržanih priti k g'avni sknšnji v Kobarid v soboto zvečer zarad izredno slabega vremena. Bilo naß je kljub ternu ie 12 in med tcmi celih 4, toraj ena tretina „laSkih" pevcev. Pcpraviti morsm reetiei na ljubo dve neproßtovoljni pomcti (kedaj bo pa „Soča" ßvoje rpomoteu popravila? Sta- vec). Res je, da pojo ti 4 na Placati ob 9., kedsr je t i h a maia italijansko in včasih kake latineke motete. Ta sem bil todi jaz v zmoti, ker sem meni1, da je tudi na Pltcati žapna maia (ob 9) vedno pets, kakor pri nas id, ker se pevci nieo nikoli nobene italijanske cerkvene |pesmi DC ili, pač pa sloveoskih in Iatinskih in tudi, kedar sem bil ž njimi na Placati ob 9., 86 je pelo vedno latineko. Druga pemot». 0 g. rMaro&tic*u smo res me- nili, da je po rode Itaiijan. Ko je pa earn videl po naključbi zadnjo „Scčou, opo- zoril me je pri skuinji v sredo (30 9): „Saj je moja mati iz Šempasa", in Ber- nard, katerega je „Soča" naredila za ti- rolskfga Nemca, doetavi v svojem basa: „In moj oče je iz Ročinja". Popraviti moram tad!, da nista oba brata „Crah"-a kovačr, eden pač, a drugi brat ima na Kornn h. St. 10, vulgo „pri Janezu" — krčmc, in napis nad vratmi je „Ant. Krai" — in na svetiiki ima na- pi8ano: nGc8tilna s prenočiščem" v trch jczikih, sloveneko, nemško in italijansko. Da so le pevce, dva po r o d a (tako je vedno pisala ^Gorica" in ne Teč!) popolna Slovenca in dva na pol Slovenca poslali stariii v italijanske sole, niso za- krivili tega sami, proteatirati pa moram, da jib „SočV stavi v isto vrsto, kakor one, ki se sramnjejo svojega poko- lenja in, ki so potem Slovencem najhnjii nasprotniki. Ako bi bili vsi goriški „Lfchi", ki imajo tudi slovensko kri v svo]ih žilah taki, kakor ti, bil bi že zdavno slovenski „čolniču v Gorici „otet". Ti 4 niso sodelovali sedaj |v prviö pri jslovenskih prireditvah. Ko sem jih praial ob tridesetdnevnici po pok. S. Gre- gorčiča, ali bi hoteli priti pet — potem, ko sem dobil negativen odgovor od Pev- skega in gl. drnštva"— sem jih opozoril na to, da bi jih lehko Italijani zarad tega napadali — saj so smatrali že pogreb- pokojnika za demonstrtcijo. „Za to bo ne zmeniao", je bil odgovor In ko so res peli, ni „SočV nič pisala o škandalu. Letos so sodelovali p;i koncerta ob desetletnici Kat. del. draitva, potem pri koncerta „z a Gregorciöev dom" in pri dveh koncertih v naSem Aloj- z i j e v i š ö a. Ko sem jim potem ponajal kot v priznanje vsaeema po 2 K, zavr- nili so me najodločnejie: „Mi pridemo pet iz prijaznosti, a ne zr plaöilo". Ko sem jim povedal pri eni pevski vaji, da bo 6. septembra na Libainjem odkritje oagrobnika in spominske ploiče S. Gre- gorčiča in sem jih praial: a „Ali bi hoteli iti iodi yi?« „Ali pridejo tadi Filipiö, Petelin in oni dragi ?•* (Rszami one, s katerimi so ie peli akapno r hotein „Central".) „Seyeda — in ie nekaj dragih di- jikof*. .üobro, dobro." T*kt je bila yaa ona „lila", o ka- tetri s.nja „Sjßa". Veökrat so že izrazüi željo, da bi radi Tideli nekaj sloyenskih krajer, in ts prilika priäla je Tsem pray. Peyske yaje pa nismo imeli nobene izyenredne. Ž^ sedmo leto teöe, odkar imajo pri rneni Tsak teden po 2 yaji. PH teh tajah io se pa res tadi sloyen- ikih pesmic naaöili precej, ne samo „par". (Koliko izmeJ onih 15.000 bi kaj kaj tacfgt naredilo — zlasti med onimi, zlasti med onimi, katere nayaja „Soöa" imenoma?). Z% sloyenske cerkrene pesmi pri „S. Lorencau pa nismo imeli nikjer nobene skoinje, ker je niti treba ni bilo 1 Da niso ti 4 brali Gregorčičerih poezij, je res, a da je eden najyecjih sloyenakih pesnikor so y e d e 1 i ysi, trije soga poznali osebno in kedaj je „Soöa" zahtevala, da morajo ysi, ki se hoöejo ndeležiti kake Trubarjeye slay- nosti, prej Trabarja prebrati? Msoda jej bo popo'noma zadostovalo, ako bodo rekli: simpatiöen nam je, temo kaj in k e d o je bi in hočemo gi p o č a s t i t i, Tse to pa je bilo pri naših „laikih" per- cih tadi glede Gregorčiča. Imejte porsod i s t o m e r o 1 Kak priimek zaslnži oni, ki rabi pri proda- janja drngaöno mero, kakor pri kapo- Tanja? Cema toraj toliko krika? (Dalje pride.) Kokošar. Polifični pregled. Delegicije. Delegac'je se zbero najbrže dne 8. ok to bra. V delegacije izTolijo po- slanci sami iz sebe posebne odposlance, ki se zorejo delegati. Delegacije, ki se shajajo yaako leto dvakrat, zbornjejo enkrat'na Danaja, onkrat t Badimpešti. Sklepati imajo o skopnibdrŽaTnih reöeh, o TojaiUa itd. Is tega sledi, da so dele- gacije ailno yazne. Doalej je bil z Gori- ikega vedno itaiijanski delegat. L^toa se zgodi prfikrat, da bo Goriško zasto- pal Slorenec — pool. F o n. Doslej 8mo Slovenci imeli le enega delegata, letoB imamo tri. Aneksija Bosne? Dopisnik „Piccola" je baje izredel, da baron Aehrenthal namerata y dele- gacijah predlagati aneksijo BDBne. Bije so Tse velevlasti razan Anglije za to pri- dobljene. Anglija da se pripravlja 8 srojini brodoTJem priplnti pred Varno, da Bol- garijo prisili, da Tarčiji orientsko že- leznico vrne. Berolinski listi poročajo, da je priklopljenje Bosue in Her- cogovi ne k A ˇ s t r i ji sklenjena star. Cesar bo to naznanil skoro go- toTo že y srojem prestolnem govora y delegsciji. S gnatarne ilaBti, ki so bile pri berolinski pogodbi, so temu že pri- trdile. Novice. Gospodom naročiiikom! — Današnji številki „Gorice" prilo- ¦ žili smo čekovno položnico vsem gospodom naročnikom, da se jo poslužijo in nam zaostalo naroč- nino dopošljejo. Onim gospodom, ki so letosnjo naročnino poravnali, i služila bo položnica za prih. leto. I Slovensko ljudstvo! V de- želnem zboru je obstrukcija. Slo- venski liberalci hočejo naše poslance pritisniü ob zid; slovenski liberalci hočejo sami za stf vse odbornike in veliko večino članov pri odsekih. slovenski liberalni poslanci hočejo večini slovenskega ljudstva vzeti ' možnost, po svojih zastopnikih za- htevati in dosegati koristi in pravice. Naši poslanci naj bi ne imeli nič, liberalci pa vse! To pa ne gre! Temu so se naši poslanci uprli in proti liberalnemu nasilstvu nastopili z obstrukcijo. To je bila d o 1- žnost naših p o s 1 a n c e v; Ki zastopajo vcčintf slovenskegfc kinečkega ljudstva, na Goriškein. Pri dezeinih volitvah so v splošni skupini sicer dobili večino liberalci. A ta večina n i bila k m e č k o 1 j u d s t v o. Liberalni poslanci so prišli v dež. zbor s pomočjo brez- domovinske in brezverske soc. de- mokracije, s pomočjo liberalne tržke gospode, raznih pisarjev in učiteljev, ljudi, ki žive od kmeta! Večino v kmečkih občinah so dobili poslanci S. L. S. Torej zastopajo naši poslanci večino kmeč- kega ljudstva! Te zastopnike kmeč- kega ljudstva pa hočejo ob steno pritisniti s pomočjo socialistov in frakarijev. botegarjev in učiteljev izvoljeni liberalci. To se ne sme zgoditi! Bilo bi sramotno tndi za slovenskega kmeta. Naše geslo bodi: Pročz liberalno staraho- vlado! Kmet sam mora vla- dati v deželi po svojih p o s 1 a n c i h! Proč z liberalci ! A. Gabršček — deželni odbor- nik. Eoga ne preletijo mraiöalice, ko sliii te beBede ? Človek, ki se je z njemu Ia8tno eneržijo boril za to, da biše dalje ostalo pobiranje nžitnine in raznih dar- ičin na opojne pijače, r rokah zaseb- n i k a, ter je tako oviral prepotrebno 8 a n a c i j o (zboljianje) deželnih in ob- öinskih financ, naj stopi zdaj na čelo deželni npravi ter naj rodi njeno osodo ? Človek, katerega ne teži rest, da s sro- jima amazanima listoma pohajžaje slo- Tensko mladino in abogo verno ijodstvo ter jima trga iz src najdražje sretinje, najkrepkejšo tolažbo v težavah in brid- kostih žiVljenja, ki se torej igra z naj- večjim z a k 1 a d o m čloteka, ta člorek naj dobi v roke opravo dežele? Člorek, ki ne prizanese nikomnr, ki mo je na poti in ki se ne pokori njegoti palici, ki kakor slepec in obsedenec adriha na desno in na levo y sTOJih listih, naj stopi na čelo deželni oprari pa naj za- vihti 8T0J bič po žapanih in občinskih tajnikib, ki ne bi se klanjali njegori vi- sokoßti, ki ne bi sprejemali raznih mig- Ijajev in ukazov v najrazličnejših zade- vah? Človek, ki ni dokazU sposobnosti za modro in previdno gospodaratvo j raznih zarodih, katerim načelaje, kakor pričajo celo objavljeni račani, naj dobi sedaj aplif na deželno apraro in goa- pcdarstro! Ne, to se ne sme zgoditi; in ako dežela potrosi se toliko, da se obra- ni takega odbornika, je strošek popolno- ma opravičen in dobro izdan. Delo za km eta skrbi zdaj A. Gi- brščeka in je ne?oljen^ da ma to delo ni ie izročeno. Vsaj s 1. okt. se je na- dejal, da ma bo mogoče „delati za kme- ta" T deželnem odborn, pa zopet ni nič. In zdaj tožari v nSoči", da dragi ne „de- lajo za kmeta", namreč tisti deželni po- slanci, ki zastavljajo Gib.-u pot v de- želni odbor. Po naäem mnenja pa prav ti poslanci oprayljajo koriatno delo za kmeta, kakor paBtirji, ki so razpoatarljeni s palicami okoio cede, da branijo grab- Ijivemu volkn do nje. Ear se plača pa- stir j em, da Tolka odganjajo, je dobro obrneno in r korist — kmeta! Poziv. — ŽiloBtni dogodki zadnjih časoT so imeli za I/nbljano vsaj to do- bro po8ledico, da so izginili skoro rsi nemiki napiai in da je dobila slorenaka metropola po vnanjem sloyensko lice. V Gorici opazajemo pray nasprotno prika- zen! Ta se nemiki napiai slovenskih | trgovcey in obrtnikoy od leta do leta ! bolj množijo. Kaj je tega krifo ? V prejinjih letih je Gabršček y „Sočiu: oitel ysakega slovenskega trgovca in obrtnika, ki ae je drznil imeti zraren slovenskega napiaa tadi laiki ali äe celo nemiki napis. To je bilo I Zdaj iraa tadi ] on na syoji knjigarni in krčmi tadi nem- iki napis; zdaj yabi h koncertom in ve- . aelicam pri „Zlatem jelenn" tadi z nem- ikimi lepaki. L^toa je bil pričetkom no- yega iolskega leta razobesil na svoji knjigarni y „Trgorakem doma" oznanilo, j da ima n, prodaj „Schulbücher"! Č9 greiijo y narodnem oziru taki Ij-rdje, ki ie italijo za sloyenske „prvo- boriteljs", kisebahajo y „Saöi", da pla- čajejo na leto 500 kron obrtnega da?ka se bomo li čadili, da jih posnemajo tadi nekateri dragi slorenski trgovci in obrt- niki, katerim se y gmotnem ozira ne ! godi tako dobro? Da se ne bo äe nadalje paöil na* rodni znaöaj goriikega mesta, poziramo yse sloyenake obrtnike in trgovce, da odatranijo STOJe brezpotrebne nepiške napise. Ob novem leta bomo poročali, kako so 86 naii Ijadje odzyali tema pDziya. Dvo-ali troreznost — Zaano je, da igra gospod Gibriček kaj rad ylogo narodnega jaaaka, ki biča in po- bijs neasmiljeno yae, kar narodu iko- daje. Olpravil se je na potnd in od- prayljal raz yrat sloyenskih trgovcer in obrtnikoy laike in nemike napise. Kjer je bilo kaj težar, tarn je ndarila ymea „SDČa" in gorje onema, ki se ne bi po- koril za narodoy blagor ynetema moža. Izdajica je, kdor ne aboga in ne sname tnje jezičnih napiaor. Zgodoyina nas pa ači, da yeliki možje pri deln za narodoy blagor kaj radi pozabijo na se in ziye le za drnge. la tako se je zgodilo tadi njema. Prezrl je, da se na njegoyi trgo- vini poleg laikega bleati ie nemški napia Edo bi ma to zameril ? Saj to se je zgo- dilo zajnarodoy blagor. In izdajica naroda je, kdor gleda na take malenkosti pri tako yelikem narodnem prroboritelja. la tako yerne liberalne ovčice danes do pičice yernjejo, da so trojezični napiai na Gabričekovi botegi edino primerna ob- lika narodne zavednosti, da pa so samo- 8loyen8ki napisi na „krojaiki zadragi", „C^ntralni posojilnici" in dragod znak narodnega nazadoyanja. Naš narodni ja- nak je dobil na yrvico svoje ijndi, da ne gledajo yeö a svojimi oömi. Podobni so tistim koristnim domačim rogatim ziyali- cam, ki jim je paatir nataknil zelena oöala, da so yidele pred saboj zeleno alamo in jo prežvekovale za sreže traro. Te Ijndi mi obžalajemo. ftbdijo gledat v dež. zbor in yidijo pred seboj sk^zi li- beralna očala nekoga, ki mlati prazno alamo, pa mialijo, da je dragi B'eiwMs, oče Soyencev St. 2. Temljadem seyeda ni mogoče dopovedati, da tadi gramohn lahko govori o prayicah Slovencey, da pa pri tern ie vaeeno ne izgine raz Ga- bricekoye trgoyine ni eden nemiki ali laški napis. Ti ljadje — tadi inteligenca go vča8ih samizoyejo — so nedoatopni za yae, kar ne pride iz lib. nit. Z*to naj tern Ijadem danes citiramo izrek, ki ga je y Ijnbljanakem občinskem sveta izre- kel liberalec dr. Majaron ob priliki zadnjih žalostnih, kryavih dogodkoy v Ljnbljani. Ta izrek, ki smo za nalašč iz- rezali iz liberalne „E linosti" slove: „Kdor ima sloyenske napise, taje sloyenski trgoyec, kdor ima nemške jo nemiki, kdor ima dyojezicne, ta je meö, ki nadvestrani reže, in dyorez- nost je največjega zaničeva- nja vredna?" (Urnebesni vihar pri- trjeyanja.) Mestni očetje Ijabljanski so sami liberalci in yendar so pritrjevali arne- besno tern beBädam. Seyeda se niso za- vedali, da bo s tern zadeli Gabrsöeka, ki ima celo trojezične napiße. „Drojezičoi napisi so dyoreznost, ki je yredna naj- večjega zsuičeranja". Kakinega zmiöe- vanja pa je vredna troreznoat trojezičnih napisoy ? To ypraianje naj na Hfojem gene- ral a itadirajo liberalni inteligenti. Liberalna pravifnost. — Daželni zbor goriiki ima dandanea takozvano ?eöino- sestavljeno iz 9 alov. liberalnih ter 6 ital. „klerikalnih" glasoy, ter raanj- iino, katero trori 9 liberalnih ital. in 5 „klerikalnih" sloy. glaaoy. Na eni strani 15, na dragi 14 glasor. Ako se oziramo na to, da nadškcf goriiki, kakor sploh noben katoliiki dahovaik, se ne more zdražiti z And. Gabrščekom, lastnikom in sotrnd- nikom framasonakih listoy „Sdöb" in „Primorca", dobimo pray za pray na ysaki strani 15 glaaoy. — Pa pastimo nadikrfa y mira in oatanimo pri itevil- kah 15 in 14. Proit Fnidatti in A. G% briček zahtevata za svoj h 15 pristaiey tri mesta y deželnem odborn; oatalim itirinajsterim poalancem prepaščata pa e n o raesto. Ali je to bolj liberalna, ali bolj nenmna razdelitey ? Gabrši-ekovo obnašanje v dež. 2born je nadvae ameäno. Mož ysaki čas Bkoči s syojega sedeži, leta sem in tja po dvDrani, se pogorarja z galerijo, se smehlja, smeja, ypije, kriči, maha z ro- kama, jih zopet akrira y žepa, zreöi syojo brado, premetava papirje ter na- posled, ko zaöati prazaoto y syojem že- lodcu ali pa dolg čaa y syoji daš;, zbeži iz dyorane. Nekateri to Gabrscekoyo delo za kmeta pripisajejo Giberičeko- vema dašnema razpoloženja, dragi pa prayijo, da je mož nerrozen, ker je mialil, da ima že y žepn 4000 syitlih kronic kot dež. odbornik; Bedaj pa mora čakati, pa morda bo ie čakal, da poatane sir. Zato tako skače, ker se boji, da s syojimi nadami ne obsedi na Bohsm. L' Eco del Litorale ovaja in ime- noma navaja tiste italijanske liberalne poslance, ki niso bili pri slovesni maši, ki se je pela pred otvoritvijo deželnega zbora v stolni cerkvi goriški, ter hvali slovenske liberalce, \češ, da so se polno- številno udeležili službe božje, ne reče pa nič o tern, kako se je na svetem kraju, med svetim opravilom, celo med povzdigovanjem obnašal načelnik slo- venskih liberalcev Andrej Gabršček, ki je bil s svojim vedenjem v spodtiko in pohujšanje svoji okolici. V e s č a s je presedel in obrnen bil s hr- btom proti altarju, z obrazom na pevski kor, kakor bi hotel očitno pokazati, da tega, kar se na altarju godi, ne spoštuje, ker ne veruje, ter da njega zanima le petje, katero ie po maši ostro kritikoval, kakor v gledišču.' Iz njihovih dejanj jih boste spo- znali, je star rek, ki ima še dandanes splošno veljavo. Kogar še nista poučila dovolj Gabrščekova lista „Soča" in „Pri- morec", da njih laslnik in glavni ured- nik ne spoštuje krščanske vere, prepri- čati se je moral o tem pri slovesni maši dne 22. sept v stolni cerkvi goriški. Kdor Najsvetejšemu ostentativno hrbet obrača in nima ozira na verno ljudstvo, ki je v cerkvi in na ol.tarju Boga moli in časti, kaže, da je neolikan, če ne celo neveren človek. In takega moža so si postavili naši liberalci za svojega na- čelnika? Tak mož hoče zavladati nad slovensHm vernim ljudstvom na Go- riškem? Kot en mož se mora vzdigniti vsa dežela pa protestirati proti takemu skrunjenju svetega kraja, proti pohuj- šanju ljudstva in proti nesramnemu ža- ljenju verskega čula slovenskega ljud- stva. Tak človek ne more in ne sme za~ vzemati v deželi častnih in vplivnih inest. Tak mož sodi na smetišče pozabljivosti, kar je že zdavna zaslužil. Zdrami se, de- žela goriška, pa vrzi raz se verige tega nevrednega svojega sina, v katere te je vkovai! Taki sol Njegova Visokost Andrej Veliki so bobnali v svojem glasilu „Soči" z dne 13. avgusta, da ako se ne izpolnijo Njih pogoji, jamljeni c. kr. vladi, bodo začeli z obstrukcijo in one- mogočijo zborovanje, tako, da deželnega zbora — ne bo. Ta nauk so si vzeli k srcu naši slovenski kleaikalci, kateri istotako za- litevajo, naj se izpolnijo njih pogoji. Ker Gabršček tega noče slišati, so za- čeli klerikalci obstruirati. In glejte! Po- zabivši na svoj manifest z dne 13. av- gusta, ovaja zdaj „Soča" dr. Gregorčiča, da onemogočuje delovanje deželnega zbora, ter mu bere levite, kakor zna le — A. Gabršček. Kar je tebi milo, je nieni drago, ljubček moj! Jutri — v Cerkno! — Opozar- ' jamo vse naše somišljenike in bratska društva še enkrat na lepo slavnost, ki bo v nedeljo v Cerknem. Udeležniki iz Gorice se odpeljejo v nedeljo zjutraj ob 6h do Sv. Lucije; odtod z vozom do Cerkna, kjer so lahko že ob 9h. Zvečer se vrnejo že ob 9h. Somišljeniki, v nedeljo vsi v Cerkno, da pokažemo ondotnim svojim bratom svoje simpatije in priznanje za njihovo vzorno organi- zatorično ljudsko delo! Kako pišejo brezvestnež¦'. — So- iradnik „Soöe" je pisal v 213 št. „Slo- venskega Naroda" med dragira : „Na po- kopališča, kjer leži sloveneki pesnik Gre- gorčič, ni bilo o alorenski trobojnici ne duha ne sluha. To bo pač škandali, ka- koršni se še niso dogodile ue samo na Goriškem, temveč tadi ne na celem slo- venskem ozemlja. Le kdor je v resnici Slofenec, komar se pretaka po žilah slo- venaka kri, ta lahko pojmi gigantstvo tega ikandala po eni strani in straakarsko zaslepljenost po drogi strani". Slično je o tej zadevi pisala tadi „Soöa". Tako je pisal brezveatni strankarski za- slepljenec v oba lista ter na ta naöin delal za bvojo politično stranko jamo mnenje. Z bombaatičnimi frazami in na brezvesten način je razbarjal javnost in pOTaem krivično blatil in obrekoral „Oaredoji odbor za Gregoröiöev sporne- nik". Eo J6 ta postal „Sačiu popravekin povedal reanico, da je ob odkritjn Gre- gorčičerega nabroboika vihrala na cerkvi a?. LoTrenca 3 m dolga slovenska troboj- nica, priöakoval bi bil vsak pošien člo- ˇek, da bo „Soča" svoj korak obžalovala in storjeno krivico popravila. (Pomilajem Vas, da tako malo poznate „Sočino" moralo. Stavec.) A ona tega ni storila, marveö vzdržaje svojo prejŠDp laž, češ, da ji Ijodje z nova poročajo, da n i b i 1 o slovenske zastave. Eako naj kvalifita- jemo tako podiost ? Political koristolovci, ki tako pišejo, bo in ostanejo brezdo- movinci ; po svojem pisanja in delovauja se kažejo kot taki, ki skašajo najpleme- nitejšema podjetja na vse mogoče načine škodovati radi strankarskih koriati. Tj eminentno dokazaje zadeva Gregorčiče- vega spomenika. Vedenje „Soče" in onib, ki na njo prijegajo, ˇ tem slačaju, F katerem tvori središče Tsem najaira- patniši slovenski pesnik, mora vendar odpreti naiema Ijudstvu na Goriškem oči! Vsakdo se lahko o tem aam pre- priča, da ni nekaterim Ijadem ni veö svetega na sveta, nlti ne sponaia na ve- likega pesnika GregJrčiča, če a ami pri vsej stvari ne komandi- rajo. — V odgovoru na popravek odbora za S. Gregorčičev spomeuik „SočV sopet laže. — (Dalje). — „Raöem ti, da mi ne porečeš", si je mislila Gabrsöe- kova „Soöa." ter imenovala „Garico" »lažnjiv in fUlotski list, ki je ? praro sra- moto goriškim Slovencem in ki je t laži in falotatvu dosegel rekord". AH naj bo to blazno bevskanje od- govcr na našo «•¦ ^ovrženo trditev, da je „Soča" navadna časnikarska hijena, ki je naiega pesnika tadi po njegovi smrti infamno obrekovala? V svoj em odgovoru trdi zopet „Soöa" s svojo znano predrznostjo, da n i re» da bi se bil kdo obrnil do „Pevskega in glaBbenega drnütva" glede petja pri Gre- gorčičevi slavnosli. Valed te „Sočine" brezobraznoati smo prisiljeni zopet o tem pinati ter s priöami dokazati, kdo laže. — »Oirednji odbor za Gregoröiöev spomenik" je T svoji seji naroöil svojemu ölanu g. dr.-ja Sor^ja, naj popraša „Pev- sko in glasbeno društvo", ali bi hotelo sodelovati pri Gregoröiöevi slavnosti. G. dr. Šorli je bvdjo nalogotadi izrršil. Ker pa g. dr. Šorli ni našel predaednika „P. in gl. dr.", napro8il je odbornika pevskega zbora g. V. Crokottt, naj bi priobčil pev- cem omeDJenega draitva naSo proinjo ter naj bi v oböe y tem vprašanja po- sredoval. G. Črnko je obljabil to storiti in je tuii v resnici Btoril. PeTci „Pev- skega in glaabenega draStva" so se o tej zadevi poBretovali, a pri Gregorčičavi BlaTnosti — jih ni bilo. To je resnica. Price so g. dr. Šorli, g. Črnko, in pevci garni. Slovenska ja?nost iz tega jaano spozna, kdo laže. Pevaki zbor „Pevsk. in glaabenega draštva" ni dal „0 Iborn za Gregoröiöey 8pomenik" na vpradanje ali bi hotel pri Gregorčioevi slavnosti sodelorati, nika- kega odgovora, paö pa je namesto tega prinesla „Soöa" na odbor škandalozen napad. \i izjav poaameznih pevcev se da aklepati, da bi bili ti pri slavnosti radi sodelorali in da bi jim pripravljanje za to Bodelovanje ne prizadevalo nikakih težav. Tadi je bil na dan slavnoati pev- ski zbor „Pevskega in glaab. draitva" pri pogreba svojega člana Jeretiča pri sv. Luciji. Pogreb je končal pred 10. uro. Kdor bi bii imel dobro voljo, bi bil prav lahko prišel vsaj k odkritja spominske pložče na Vrsno in bi bil tako počastil spomin moža, kakoršen se morda ne bo rodil veö v st)letjih. A pevoi tega niso storili — in nehote se človek vpraia, kdo je tiati zli dan, ki je na nje vplival. Oigovor je lahek, če pomialimo, da je hotela „Sjčau vao to zadevo pokaz&ti v resnici popolnoma nasprotni laöi in da je nesramno in kvivičoo napadala „Osrednji odbor za Gregorčičev apome- nik". Ö tem je napravila „Sočau wPev- skema in glasbenema drašbra", ki je iaaelo že pri svojem poatanka politično ozadje, prav slabo aslago. Liži o „laških pevcih" je zavrnil preč. g. Kokoš^r. Mi konatatujemo še samo to, da se je „Soöa" hrabro umak- j nila v tem vprašanjn. Tisti haiobni dab 1 ki je hDtel odvrniti slovensko občinstvo | od Gregorčičeve slavnosti, je lagal v „Primorca" z dne 4. sept., da bodo peli na Gregoröiöevem groba izkljačno le laški pevci. To laž je ˇtihotapil tadi v „Slovenaki Narod". Mirsikdo je morda tej nesramni Iaži veroval in se ni nde- ležil slavnosti. Hadobnež je s to debeio lažjo svoj namen deloma dosegel in zdaj priznava, da so bili pevci Slovenci, ter obira le še itiri goriike cerkvene pevce, ki bo pri slavnosti sodelovali. Vkljab odborovemu popravka vzdr- žaje „Sjč&" svojo laž, da ni bilo ob od- kritja nagrobnika Simona Gregorčiča na pokopaliiča nobene slovenake trobojnice. Da zapremo lažnika sapo, ga pozi- vamo, naj se podpiše pod svojo trdit- vijo. Mi ga borno potem javno imenovali lažnika in s tem ma damo priliko, da nas toži pred porotniki. Ako ma ne agaja ta predlcg, ma dajemo priliko, da si zasloži 1000 K s tern, da dokaže, da ni vihrala ob odkritja Greg )röiöevega na- grobnika na carkvi sv. Lrmenca sloven- ska trobojnics, ampak deželna zaatava. Ali bo zdaj konec Jaži? Prof. dr. F/anc Žigon objavlja v „Philosophisches Jahrbach", kijeprvi modroslovski list, obširno kri- tično razpravo, v kateri pojaennje pojme o aevam, tempaa discretam in tempos infiaitam. Kakor je znano modroslovcem, so to vprašanja, o katerih ni bil na jasnem niti sv. Tomaž akvinski. NajasnO9t T teh vpraianjih je kriva, da se modro- 8lovje od školaatike sem ni moglo raz- vijati. Ob teh vpraianjih so sa razbijali nadaljni poakaai. Tadi Gatberlet, ki velja za največjega nemškega filozofi sedanjega case, je takaj zavozil. Kritika g. dr. Žt- gona je v tem ozira zelo Tažaa. Pre- priČ8ni smo, da se bodo morali modro- slovci na ta spis našega rojaka v bodoö- nosti ozirati. To objavljamo b ponosom in öestit&mo g. dr. Žgona iskrenot G. Teodora IIpibar daraje 50 v. za wSlov. sirotišče", T>0 v. za ^Šolski Dom" 50 v. za „Alojzijeviiöe" in 50 v. za „Gre- gorciöev Dom. kot znik globoke zahvale Andreja Velikema, ker se gi je zopet blagoyolil z brezplačno rekiamo spomniti T svojem vrednem glaail« „Soči". f Smrtna kosa. V petek ob 1/2 ari popoladne je preminal v Oilavlja pri Pevmi občeapoitovani in pri vseh pri- Ijabljeni veleposestniK gospod Anton P i n t a r v 72. letu svoje starosti. Po- kojnik je bil 25 let predaednik kraj. iol. areto, 30 let občioski atarešina, 24 let cerkveni kljaöar, 10 let predsednik draätva za zavarovanje goveje živine in 8 let predsednik posojilnice. Taki možje, kot je bil pokojni Pintar, so redko se- jani po naii slovenski domovini. Mož po- šten, značsjen in miroljaben. Kdor je le enkrat govoril ž njim, se ma je prikapil. — Pogreb zerreljskih ostaokov v pokoj- nika se bo vriil jatri v nedeljo ob 4!|, pop. iz Oilavlja na pevmensko pokopa- lišče. Žilojoči soprogi naäe iskreno so- žalje, pokojnika pa večni mir! — Kolonski shod bo v oedeljo dne 11. oktobra v Vipolžah. G^vorita pOB1. Fon in dr. P a v 1 i c a. Vozni red, veljavf.n od l.oktobra t. 1. smo priložili kot brezplačno prilogo današnjištevilki. Vozni red je izdala „Kro • jaška zadruga", kar bo gotovo ustre- ženo našemu občinstvu, posebno pa še, ker je ta vozni red popolnejši od zad- njega. Obsega poleg voznega reda tudi ceno vožnji iz Gorice do posamez- nih postaj. Nadalje vsebuje ta vozni red pregled sejmov na Primorskem, ta- rif goriških izvoščekov, pregled javnih uradov v Gorici. Iestvico o kolekovanju, lestvico o plačevanju osebno dohodnin- skega davka, koledarček (7 mesecev) in zapisnik. — Hvaležiii moramo biti „Kro- jaški zadrugi", da nam je oskrbela tako lično knjižico, katero bo gotovo vsakdo shranil, ko jo bo dobil. Zatorej je naša dolžnost, da „Krojaško zadrugo" z obil- nimi naročili podpiraino! — čebelica na Eukovem. V ne- deljo 27 sept, smo ostanorili za našo mladino zelo primerno posredovalko var- čnosti: „Čebelico". Otroci se zelo vesele in pridao vlagajo male svotics svojega premoženja, kar je za nje velikega po- mena. Ako se mali otrok nči zgodaj varčevanja, bo gotovo varöeval tadi pozaeje; ako pa prvi vinar porabi za sladkor, bo drazega, tretjegt tadi, po- sledica pa je — zapravljivoat. Čebelica sprejema najmanjši vložek za. prviö 10 vinarjev, nadalje pa vsak najmanjši denar. Pomenljivo je v naši garski vast tadi za odrasle, posebno žeo.ske čipkarice, katere po zimi prislažijo nekaj denarja in ga morebiti par mesecev ne rabijo ; hranilnica v Ctrknempa je posRmeznim preoddaljena. Otrokom naj se Čebelica priporoča ! — Obrtno nad. Sola za zidarje v Rančah prične šol. leto 1908/9 s 4. oktobrom t. 1. Vpisovanje ačencev, ki so dovršili Ijad. solo, je isti dan ob 3. pop. v obrtni soli. Sprejema se uöence do 15 t. m. V o d s t v o. — Razglas. Ddž. odbor razglaäa : Pri petem srečkanja obreznic deželnega posojila iz leta 1902 od 1,000.000 kron, ktero se ja izvriilo 1. oktobra v deželni hiši so se sreökale: obvezoica štev. 214 v zneaka 2000 K „ 213 „ „ 2000 , n 6 . » iOOO » Te obveznice izplačk deželne bla- gajna od 1. janavarja 1909 naprej v poloi imenaki vrednosti proti pridržku dotičnih obveznic in do 1. jannarja 1909 še ne zapadlih odrezkov. Obveznica it. 170 v zneska 200 K, izžrebane dne 1. oktobra 1907, se ni ie realizirala. — Kapelnlk vojaške godbe peS- polka št. 47. T Gorici je postal dopedanji polkovni tambar Hans Hanger. — lluda nesreča se je zgodila 29. Š t. m. popoldne v Prvaöini na poitaji. Ko Die so zadnje - novosti zenskega in moš- kega blaga za jesenshi cos! Da je manufakturna trgovina „Krojašhe zadruge" v Gorici najsolidnejQ« te strobe o tem se je prepričal vsakdo, kdor je kupoval blago v isti. Trgovina se drži na- čela: Dobro blago z nizko ceno sta glavna pogoja, da si trgovina ohrani med ob- činstvom častno ime #v»*v* Cene so stalne in v naši trgovini ne poznamo nele- pega prepiranja zaradi istih. Blago je najboljše in naj- cenejse kot pri katerikoli konkurenčni trgovini •*»•»» Vsakdo naj enkrat pos- kusa pri nas kupiti in go- tovo se ne bo varal Znloga je nedosegljiva te stroke v Gorici in razpo- laga s takim blagom, s ka- korsnim ne more razpo- lagati nobena trgovina te stroke vwwwkmwwwwwiwvw je priTOzil to?orni rlak It. 61 z Vuldje- dnge ob 5 nri 36 m. popoldne je 27letni delarec na postaji Iran Vodopirec po nepretidnosti hotel skoöiti na tozdo za?oro le preden ne je ilak ratavil. a nesrečneža je spodletelo ter padel je pod flak, ki ga je na reö kosov raz- mesaril. B I je takoj mrter. Tnkaj je zelo nesrečni kraj; od kar jestekla železnica je cd km 161 3 do km 163 že ;5 (rcci pet) žrtev železnega konja. — Ne§refi. V Pnačini je neki AI. Stanič čistil nor sod z živim apnom in vodo. Sod je razpcčil in pah je moža ¦ amrtno nevarno ranil. Moč je bila taka, j da je doge vrglo do pod linde in je ; strfbo rsztrgalo. j — Hranilnica in posoj. t Pevmi ! je poslala „Slofenskemu sirotiiče" kot jabilejni der 40 K. I — Redek ribiški lov. Pri Nabre- iini fiovili so t sredo ondotni ribiči i dfoje rib tonio, katerih prva je bila j dolga 2'37 m t*»r je tebtafa 165 kp, druga ; pa je imela 140 kg. Übe ribi prodali so ˇ Trstn za 408 K. Ribi 8ta bili tako siloviti, da jih j niso mcgli potfgniti z mrežo na kraj, | pač pa so jih morali b pomočjo zanjke (t ?mj) tloviii, ter tako na kraj po- j tegn ti. Da je büa jedna res pra?i kolos, priča ckclnost, da je bil njen želodec (recte črevo) tako velik, da ga je imel eden nrcž dati, za prenos dcncov, in da je žnjim casitil več rodbio. Res redek ribiiki plen. — Vabilo k odkritju sporainske ploSče P. Angelika Hnbarja v Zgor- j Djein TuhiDJu, ki se bo vriilo v ne- i deljo, doe 11. oktobra t. 1. po s'edecem j »poredo: 1. Ob ' ,11. dopoldne cerkveni ' govor (P. Ron6taot