izse
vet POSEBNA IZDAJA - Leto XV. - štev. 19 (619) - Trst -1. maja 1963	30 lir
rpaj
dda,
Soedii. in *bb. post. - Groppo I
J
|V'I
-
Ijut n» str« i j(
pP
v i
...
n ' kr» 'aji' krb-. im0 i j« ■žel-
DELO
glasilo K Pl za slovensko narodno manjšino

njf|
Vi'1
Po 39 letih slovenski poslanec v parlamentu
i lenn slovenski poslanec v parlamentu	w i ■
VELIK USPEH KPI
Tov. Vidah izvoljen za senatorja - lov. Marija Bernetič bo prišla v parlament - Nazadovanje demokristjanov Upi „Lipeu propadli
d»
■et»
nci-«e-.viji
jefl'
net :8?8
Volilni rezultati zelo jasno [j, «tovore. KPI je napredovala v /iti ^Sc.i naši deželi in v državi. Demokristjani so nazadovali, prav tako fašisti in monarhi-stl- Y 1 rstu je Skupna slovenska lista doživela veliko razočaranje. Zelo klavrno so propadla vsa optimistična predvi-Sevanja vseh antikomunistov. Napredovanje KPI je zlasti • j'tdno v Trstu, kjer so bile to-
I	j^at prvič tudi senatne volitve. Edini senator, ki je bil napovedno izvoljen na Tržaškem
II	jžemUu- je tovariš Vidali. V II jfugem volilnem okrožju je ,P 5^1 na prvem mestu tako v
^evilkah kot v odstotkih, jjjs Povsem razumljivo je, da je jC£ Velik napredek naše Partije v, ^očno razveselil naše tovariše,
' t Prijatelje in volivce. In njim 8re zahvala naše Partije.
0 Demokristjani, ki so toliko ,jji- uPali, da bodo dobili nepo-c\0 Sredno izvoljenega senatorja, f.° razočarani. Računali so, da odo prejeli okrog 8 tisoč gla-ldVov yec kot leta 1958, a so JJazadovali za 2.000 glasov. In ^ . v ov kandidat za senat, bivši rzaški župan Bartoli, ni bil ^posredno izvoljen. Tudi na ,t<r °*itvah za poslansko zborni-? njso imeli uspeha. Kaže, da jf a izvoljena za poslanca Bel-,\f l m Bologna, medtem, ko je | vaPdidat, na katerega so naj- i , jec računali — Sciolis — ne- j d i. v°ljen. Kot je znano, je Scio-s deležen največjih simpatij krogih, ki so blizu tržaškega ,,°fijstva in demokristjanske esnice.
fašisti, kot smo že omenili,
^ ^ doživeli polom. Izgubili so F StvSedanjega poslanca. To dej-W stv° s posebnim zadovoljuj Urn pozdravljajo vsi antifa-v i1' Erav tako so monarhisti S Pravem razsulu.
e ° klavrno je izpadla Skup-
na slovenska lista. Slovenski volivci so dalj tej listi to, kar zasluži. Obrnili so ji hrbet, ker
s
Tovariš Vidali pred voliščem
so razumeli, da je nastopila zato, da bi pobrala glasove KPI, ki edina more poslati Slovenca v parlament.
Italijanski liberalci, ki so prav tako mnogo upali, da se bodo pomembno uveljavili, niso zbrali niti tistih glasov, ki so jih ostali desničarji izgubili. Pač pa so napredovali socialdemokrati, toda ne v taki meri, da bi lahko izvolili senatorja, čeprav je v Trstu kandidiral minister Preti. Republikanci so napravili še en korak nazaj, pač so napredovali socialisti. Indipendentisti so zbrali le nekaj nad 4.000 glasov.
Naša Partija je držala dano obljubo. V poslansko zbornico bo prišel slovenski poslanec.
Tovarišica Bernetičeva bo zasedla dosedanje mesto poslanca Vi dalija. Tako so tisti, ki so toliko govorili o «volilnem manevru» še enkrat zelo osmešili.
Izkazalo se je, da je mladina na plošno napredno usmerjena. To velja za Trst, kakor za vso deželo in državo.
Naši tovariši, prijatelji in volivci lahko praznujejo letošnji Prvi maj z velikim zadovoljstvom. In to je najlepše voščilo, kar še posebej velja za Slovence !
Zato vzklikajmo Prvemu maju, mednarodnemu prazniku dela in borbenemu dnevu sil, ki ljubijo mir. In ob tem prazniku pošiljamo naše bratske pozdrave vsem delovnim ljudem v deželi, italijanskemu ljudstvu in narodom Jugoslavije, vsem narodom v socialističnih deželah, kakor tudi junaškima narodoma Španije in Portugalske, ki se borita proti fašizmu.
Naj živi Prvi maj !
Naprej v borbi za mir, demokracijo in socializem !
Udeležite se prvomajskih manifestacij
* * *
1. maja popoldne ljudski veselici v Križu in v Ljudskem domu v Trstu
Govorita :
tov. V. Vidali in M. Bernetič
Volilni rezultati na Tržaškem ozemlju
Za poslansko zbornico Za senat
Stranka	1963	1958
KPI	51.391	50.406
DC	70.340	72.579
PSDI	19.266	13.956
MSI	25.999	34.062
PLI	19.742	7.211
PSI	15.299	12.837
FR N	638	—
SSL	5.679	—
PRI	4.226	7.278
INDIP.	4.261	6.303
PDMI	1.662	—. '
Stranka	1963
KPI	48.625
DC	69.208
PSDI	17.751
PLI	15.152
MSI	23.234
PSI	14.057
PRI	4.559
PM	992
Tovarišica Marija Bernetič na volišču
toltali « M Mini
SENATNE VOLITVE OBČINA GORICA: KPI 2280 — MSI 2919 — PLI 1819 — PSDI 3026
—	DC 12.997 — PRI 258 — PM 406
—	PSI 2545.
OBČINA DOBERDOB : KPI 326
—	MSI 3 PLI 6 — PSDI 18 — DC 274 — PRI 3 — PM 2 — PSI 121.
OBČINA SOVODNJE: KPI 195 — MSI 5 — PLI 14 — PSDI 47 — DC 375 — PRI 7 — PM — 7 PSI 323.
OBČINA STEVERJAN: KPI 49 — MSI 5 — PLI 4 — PSDI 28 — DC 245 — PRI 10 — PM 4 PSI 140.
Tržaško ozemlje
OBČINA DEVIN-NABREŽINA: KPI 1181 — DC 1315 — PSDI 257 —
PLI 116 — MSI 183 — PSI 443 — PRI 64.
OBČINA DOLINA: KPI 994 — DC 352 — PSDI 64 — PLI 24 — MSI 20 — PSI 205 — PRI 58.
OBČINA ZGONIK: KPI 378 — DC 143 — PSDI 32 — PLI 8 —MSI 11 — PSI 95 — PRI 15.
SV. KRIŽ : KPI 562 — DC 427 — PSDI 80 — PLI 21 — MSI 55 — PSI 143 — PRI 24.
PROSEK-KONTOVEL: KPI 761 — DC 498 — PSDI 103 — PLI 59 — MSI 79 — PSI 228 — PRI 34.
Izidi senatnih volitev v okolišu Opčin so naslednji :
OPČINE: volilni sedež 283: KPI 225 — DC 163 — PSDI 50 — PLI 22 (Nadaljevanje na 4. strani)
Vsem delovnim ljudem srečno za 1. maj
M
2 • DELO
1,-5-19631.
liana G rimana je ostal živ tudi po njegovi smrti. Še naprej straši fašistične krvnike. Njegov glas, je glas naših herojev, ki kličejo vse ljudi dobre volje, naj združijo svoje sile v obrambi demokracije in naj pomagajo španskemu ljudstvu v borbi proti 'diktaturi generala Franca».
nabralo okoli 150,000 ljudi iz Fud‘1 nije v raznih tujih državah. KoliM tisoč- je mcci nitmi rurtansKin
vencev, ni mogoče točno ugotovi'1^

Proslave 25. aprila
na Tržaškem in Goriškem
25. APRILA so bile po vsej deželi proslave obletnice zmage nad fašizmom in nacizmom. Letošnje proslave so imele še poseben pomen, saj so soupadale s proslavljanjem spomina velikega sina španskega ljudstva, Juliana Grimaua, ki so ga španski fašisti pred enim tednom ustrelili. Skupno s spominom tega velikega sina španskega naroda, so demokrati in antifašisti proslavljali tudi spomin drugih španskih rodoljubov, ki so jih fašistični trinogi usmrtili, bodisi za časa španske državljanske vojne, bodisi potem, ko so prišli fašisti na oblast v tej deželi. Obenem s proslavljanjem spomina padlih, pa so antifašistične in demokratične množice izražale svojo solidarnost s tisoči španskih rodoljubov, ki so zaprti v Španiji in s tistimi, ki še vedno živijo v izgnanstvu.
Na Tržaškem je bilo več antifaši-
V ul. Ghega v Trstu leta 1944.
mokratičnih srednješolcev so položili venec k spomeniku žrtvam odporniškega gibanja na griču Sv. Justa v Trstu,
25. april so počastili tudi predstavniki devinsko-nahrežinske občine. Župan tov. škerk in odborniki so položili vence k spominskim ploščam na občinskem poslopju v Nabrežini, k spomenikom padlih partizanov v Nabrežini, šempolaju in v Praprotu.
Na Goriškem so antifašistične organizacije položile vence pred spomenike padlih partizanov v Doberdobu, v Pevmi, na goriškem mestnem pokopališču in drugod.
V Trstu so fašistični izzivačl «preizkusili svoje junaštvo» s tem, da so strgali table na sedežu Združenja italijanskih partizanov v ul. Genova 21. in pomazali stene hodnika hiše, kjer se nahaja omenjeni sedež, z nacističnimi kljukastimi križi.
Večna slava žrtvam fašizma in nacizma!
V torek je poteklo 19 let od tragičnega dne, ko so nacisti obesili 51 talcev v ul. Ghega v Trstu. Tržaška federacija KPI je tudi letos položila venec ob spominski plošči na poslopju, kjer so nacisti zagrešili svoj zločin.
Izseljevanje iz naše dežele
stičnih manifestacij, ki so jih priredile razne politične stranke in organizacije. Tudi številni volilni shodi, ki jih je naša Partija priredila tega dne, so imeli manifcslativni značaj. Nedvomno je bila najbolj uspela manifestacija, ki sta jo priredili naši sekciji z. Opčin in Trebč na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Na njej sta govorila Vittorio Vidali in Marija Bernetič. Manifestacija je bila združena s pestrim kulturnim sporedom, ki so ga izvajali : pevsko-glasbcna skupina iz Podlonjerja, godbeni trio Oskarja Kjudra, Kraški kvintet, s katerim nastopala tudi pevca Olga in Bruno iz Trebč in moški zbor s Proscka-Kontovela, ki ga vodi prof. Ignacij Ota. Omenjeni zbor, je v drugi del svojega sporeda vključil tri znane partizanske pesmi, katere je na harmoniko spremljal prof. Oskar Kjudcr. Lep spored na Opčinah je zelo poživila tudi združena godba iz Trebč in Gropadc. Kljub razmeroma hladnemu in nestalnemu vremenu, se je openske antifašistične manifestacije udeležilo mnogo občinstva.
Izmed večjih manifestacij, ki so bile 25. aprila na Tržaškem, naj omenimo še manifestacijo v Čam-porah pri Miljah, katere se je udeležila velika množica prebivavccv Milj in okolice.
Predstavniki združenja univerzitetnih študentov UGI in Zveze de- 1
Julian Grimau
mučenik za svobodo Španije
Ubili so ga fašisti
JULIJAN GRIMAU je mrtev! Španski fašisti so ga ustrelili. Vsi protesti so bili zaman!
Vest o smrti velikega španskega heroja, je bridko odjeknila po vsem svetu. V neštetih mestih in vaseh so demokrati na najrazličnejše načine počastili njegov spomin. V mnogih prestolnicah in večjih središčih je prišlo do velikih demonstracij proti morilcem španskega ljudstva in njegovih herojev. Pro teste proti usmrtivi so izrekle številne ugledne osebnosti, katere so sc še pred obsodbo živo zavzemale ra pomilostitev.
Z usmrtitvijo junaškega Juliana Grimaua se je stotisočem španskih borcev za svobodo, ki so jih fašisti pobili med državljansko vojno in po njej, pridružilo še novo ime, ime velikega heroja, velikega komunističnega revolucionar a.
Tovariš Grimau je bil član Centralnega komiteja Komunistične partije Španije. V delavskem giba nju je deloval že od svojega 16. leta. Sedaj je bil star 52 let. V komunistično partijo je vstopil leta 1936. Med državljansko vojno je bil oficir republikanske milice. Po zmagi fašizma se je izselil v Francijo, kjer je ilegalno deloval v organizacijah španske Partije v begunstvu. Leta 1962 se je tajno vrnil v Španijo in kmalu zatem padel v roke fašistični policiji. Ta ga je zelo mučila. Hotela je od njega izvedeti kaj več, toda zaman. Izvedela je samo to, da je član CK Komunistične partije Španije. Ker mučitelji niso mogli ničesar izvleči iz njega, so ga nekega dne vrgli skozi ok-
Proslava 25. aprila v Prosvetnem domu na Opčinah
no zaporov ter objavili, da je hotel napraviti samomor.
In sedaj so ga fašisti obsodili na
stnrt in ustrelili, S lom so zakrivili
še en neodpustljivi zločin. Toda junaško špansko ljudstvo in demokrati vsega sveta bodo Grimaua — mučenika za svobodo — ohranili >■ trajnem spominu. Slava njegovemu spominu!
Dolores Ibaruri je napisala poseben članek posvečen spominu Juliana Grimaua. Članek je objavila milanska «Unità». V njem je med drugim poudarjeno:
«Julian Grimau je bil eden izmed najboljših sinov španskega ljudstva, eden izmed najbolj vzornih tovarišev, mož Z jekleno voljo in neuklonljivo dušo, mož, na katerega je španska Partija lahko u-pravičeno ponosna.»
V nadaljevanju članka pravi Dolores Ibaruri, da je tovariš Grimau branil špansko revolucijo in služil španski republiki. Branil je demokratične ideje ter se borit za zrušitev Francovega policijskega režima. In zato so ga španski fašisti mučili in ga tudi usmrtili.
«Toda španski rodoljubi nadaljujejo svojo borbo — piše Dolores Ibaruri — proti fašističnemu režimu, ki je povzročil Španiji toliko gorja. Znano je, da je bilo odkar je prišel Franco na oblast nad 200 tisoč rodoljubov ubitih. In glas Ju-
le mnogokrat smo pisali o izs ljevanju delovnih ljudi iz naše dčj žele. Tudi iz Trsta, ki je bil že vdf stoletij znan kot mesto, ki je črp, lo delovno silo iz bližnje in odd; ljcnejše okolice in celo iz zaledni! dežel, se je v letih po drugi sveto' ni vojni izselilo mnogo ljudi. Kij ul temu, da so se v tem mestu n selili številni preseljene! iz Ist in Dalmacije in kljub temu, da po povratku italijanske uprave pB šlo v tržaško mesto mnogo druži državnih, vojaških in civilnih lun cionarjev, je število prebivavccv f stalo skoraj isto kot pred vojno. T je zelo zgovoren dokaz, da v je if°c mesta odšlo zelo dosti domačino' Isti pojav srečujemo skoraj n» vseh področjih dežele Julijske krfl jine-Furlanije. V videmski pokraji ni je izseljevanje zavzelo še zaskrf ljujoč obseg. Ni dolgo tega, ko srn11 pisali o nekem poročilu, ki ga j1 napravilo tajništvo našega dežel nega komiteja in v katerem je hi! ta pojav še posebno podčrtan Pred kratkim je o izseljevanj pisalo tudi glasilo Slovencev v vij demski pokrajini «Matajur». Mc< drugim je omenjeno glasilo pob
C
čalo o tem, kam se v prvi vrsti u‘ f merjajo izseljenci iz Furlanije i: h.e
Slovenske Benečije. Tako v listu h j^1
renio, da se največ tamkajšnjih # T
mačinov izseljuje v Švico, da pa šL*6 zlasti v zadnjem času, hitro	<rn
izseljevanje tudi v Nemčijo, Fraii(H a jo in Luksemburg. List pravi, da ^ , kaj ljudi dela tudi v Skandinavk^ in Angliji, dočim se število izseljellfc0f, cev v Belgiji manjša.	W
V omenjenem glasilu smo	^
drugim brali tudi, da se je od
m *
ii
m
‘m,
m mm.
Tudi v Trstu so protestirali proti usmrtitvi španskega heroja Juliana Grimaua. Skupina študentov je v povorki po glavnih ■ mestnih ulicah nosila zastavo španske republikanske države, na ka-terl je bil pripet črn trak. Proti mirni povorki se je zagnala sku-, pina fašistov In prišlo je do neredov. Vmes so posegli karabinerji-j
ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooc
Pred kratkim je izšel Prežihov roman «Doberdob» v ruskem prevodu. O tem prevodu je Bogomir Gerlanc napisal za revijo <<Naši razgledi» sledeče:	š
«Pred nami je lepo opremljena knjiga v okusni platneni vezavi in s ščitnim ovitkom v dvobarvnem tisku. Knjiga navadne osmerke — papir rotacijski 78 g — ima 416 strani, cena je 81 kopejk (381 din!). Vsak del se začne z novim naslovnim listom (črna vojska, Doberdob, Lebring, Judenburg) z vinjeto. Knjigo je opremil umetnik F. Slucker.
Knjiga je izšla v zbirki zamejskih romanov XX. stoletja. Naklada je 50.000 izvodov, izdajatelj : Go-sudarstvennoje izdateljstvo hudo-žestvennoj literaturi, Moskva 1962,
Prežihov roman „Doberdob“ v ruski izdaji
tiskano v Leningradu. Redaktor je O. Kutasova, umetniški urednik pa D. Jermolcnko.
Važnejši pa so podatki, ki so v zvezi z nastankom te izdaje. Najprej prevajavca: A. Romancnko je prevedel prva tri dela, zadnji del pa J. Barutčev. Knjigi je napisal izčrpen uvod Aleksej Ejsner, (str. 5-16 v petitu), na katerega naj opozorimo tukaj samo v glavnih črtah.
Avtor uvoda najprej primerja naš «Doberdob» z romanom «Dobcrdo», ki ga je napisal madžarski pisatelj
Mate Zalko in v katerem je gk>' junak honvedski poročnik Ti Matrai, to je napol avtobiograf1 oseba, ki vzklikne : «Doberdo! na beseda..., V njej čujem gr bobnov in znake mračne neviht; Ta roman, ki je zadnje in naj] membnejše delo pisatelja M ka, uvršča Éjsner med izbrane mane s protivojno tendenco, čep' se oba romana krijeta ; nekaki posameznostih,
ilP
HM-' 1	,
vendar Prcži^
delo v ničemer ne spominja za kov roman. Tudi življenjske fll
obeh pisateljev so zelo podobnC'
V nadaljevanju primerja Bj5l oba avtorja in se posebej z.adi*1*
nastanku tega romana ter na
velike odlike dela, ki so: iskre1*1 (Nadaljevanje na 3. strani)
t
631-5-196 3
-DELO. 3
Pevci s ProseHa-Konioveia
„ Doberdob u
(Nadaljevanje z 2. strani)
toplina, človečnost. Tako zaključuje ta svoj oris pisatelja in dela : «Veliko tega, kar je bilo napisanega na protivojno tèmo, je že zastarelo, po drugi svetovni vojni pa nekaterih od te vrste romanov sploh ni več mogoče brati. Za knjigo Prežihovega Voranca pa to ne velja.... Ta knjiga ni zastarela. Ta knjiga je močna ne samo po svoji protivojni tendenci, marveč tudi predvsem po tem, ker kaže, kako so se v tej nesmiselni vojni porajali veliki cilji na poti v svobodo in k človečnosti. Prežihov Voranc je bil prepričan, da bo postal Doberdob, tedaj grob slovenskih fantov, zibelka svobode slovenskega ljudstva.»
e if°ooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooo OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
noj
si Koncert slušateljev
beograjske Glasbene akademije v tržaškem Avditoriju
, Glasbena Matica je priredila kon-i ti* c$tt slušateljev beograjske Glasbe-e i1 !e Akademije v tržaškem Avdito-j h ['in. Koncert je vsestransko zelo i # uspel. Dvorana je bila do zad-a Š<vJega' kotička zasedena. Med udele-več* 'j'nci gg bili tudi številni tržaški al#®'asbeniki.
i	i.
avii'ioiSIoP slušateljev Akademije za \\eKlast>0 iz Beograda je bil zares bricert v pravem pomenu besede. .efil je odraz tiste velike zavzetosti, .■riž katero pristopajo v Jugoslaviji k rUÌUdiìu Slbsbe in to od prvih počet-
n Ko.,	Anlsr, vi/.vtnnr, r, h	i/lvl iri
t
:°v do dokončnega oblikovanja Vladih glasbenikov.
viti Podrobna kritična ocena posameznih izvedb bi nas zavedla pre-ječ, v širino. Vsem izvajalcem brez neme moramo priznati da so do-
stojno
zastopali beograjsko Glas-
akademijo — ki je mimogre-1 omenjeno ena izmed štirih jugoslovanskih glasbenih Akademij.
Ze flavtistka Marija Graselli nas & v! ugodno presenetila z neverjetno ritmično natančno in stilno T°8n<mo izvedbo prvega stavka Mo-! hrtovega koncerta za flavto v D-S l,ru. Pianist Nikola Račkov je z.a-| g4'Ijivo in oblikovno prepričljivo l^dstavil zahtevno Beethovnovo \^bato v As-duru op. 110, ki pred-J*vlja trd oreh tudi za zrelega u-■e{nika.
Občinstvo je toplo pozdravilo na-,°P mlade violinistke Fern Raško-ki si je za svoj program iz-rala efektno Sarasatejevo skladbo Introdukcija in Tarantella». Njena je bila lahkotna, briljantna in :rProščena ter kaze da se bo mlada mietnica razvila v pravega virtuoze 'Q ^rvl del koncerta je zaključi-
lih
la pianistka Bojka Pejcič z zahtevno Balado v f-trtolu Friderika Chopina. Zaigrala jo je tehnično precizno, z zanosom in podčrtala značilnosti njenega romantičnega nas-trojenja.
V drugem delu sta bili izvajani najprej dve skladbi jugoslovanskih avtorjev — bivših absolventov kompozicijskega oddelka beograjske Muzičke Akademije. Najprej Ko-stičeva Sonata in 4 Re za violino in klavir ter nato Sonata brevis za klarinet in klavir skladatelja Vaude. Obe deli sodita med kompozicije ki bi ju lahko uvrstili v program kateregakoli koncertnih sporedov. Čeprav predstavljata plod ustvarjalnega dela skladateljev, ki se šele uveljavljajo moramo priznati dr. ne manjka v njih mest ki Izdajajo veliko inventivno moč obeh mladih avtorjev. Posebna odlika o-beh del pa je v tem, da so smiselno izrabljene izrazne možnosti ki so značilne inštrumentu za ka terega je bila skladba napisana.
Violinski part Ko S tičev e Sonate je zrelo in dognano izvedel violinist Aleksander Stajic. Skupaj s pianistko prof. Zorico Dimitrijevič sta
do vseh potankosti izsluščila oblikovne in vsebinske značilnosti tega dela.
Pri tem moramo podčrtati zrelo in tehnično silno zanesljivo sodelovanje prof. Dimitrijevič ki je spremljala vse soliste. Njena odlika je, da se je čudovito vlila s skupno igro s solisti in pri avtorjih najrazličnejših stilnih smeri vedno našla odgovarjajoči izraz.
Med odlične izvedbe tega večera bi šteli nastop klarinetista Boži-dara Radoviča. Njegovo muziciranje je bilo tako dovršeno in umetniško dognano, da si boljše ne bi mogli želeti.
Tudi nasledna izvajalka, mezzosopranistka Julijana Anastasijevič je bila za nas prdvo odkritje. Nismo se mogli zaustavljati ob tehničnih vrlinah njenega izvrstno šolanega glasu kajti povsem nas je pritegnila globoko občutena iti doživeta izvedba. Njena arija Lote iz opere «Werther» nam bo ostala v nepozabnem spominu.
Nastop beograjskih solistov je zaključil pianist Ivan Petkovič z dvema Ravelovima skladbama «Ondine in Scarbo» — briljantnimi deli s kupom tehničnih problemov, ki jih je mladi pianist odlično obvladal.
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOoOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Slovenski film:
Tistega lepega dne
Primorski kraji — po Stigličevi in Uiengovl adaptaciji Kosmačeve novele, Vipavska dolina — pod
Pred kratkim je prosvetno društvo «Ivan Trinko» v Čedadu obnovo svoj sedež. V obnovljenem sedežu je to društvo proslavilo stojnico rojstva velika sina Nadlšklh dolin in narodnega buditelja be»ešklh Slovencev, pisatelja in pesnika Ivana Trlnka. Gornja slika je bila posneta ob priliki otvoritve obnovljenega sedeža.
italijansko okupacijo okoli 1930. Iz tistega časa vemo, da so bila to leta, ko so skušali izbrisati nacionalni karakter teh naših krajev. Ukrepi, ki jih je vsiljevala fašistična nestrpnost in napadalnost, so prebujali in vzpodbujali v ljudeh reakcije, v katerih je očitna plemenitost primorskega ljudstva in njegova ljubezen do svojega nacionalnega in kulturnega življenja. Preprosto bi jih lahko imenovali nacionalna samoobramba, iz katere se je v vsej življenjskosti in hkrati pretresljivosti poleg drugih rodil tudi že skoraj legendarni lik Martina Čedermaca, če je Bevk v njem upodobil resnost in tragičnost boja za nacionalni obstanek, ni Ciril Kosmač z žarkom vedrine nič zmanjševal pravkar označenih vrednot naših ljudi na Primorskem v tistem času.
Film, ki sicer poganja korenine iz Kosmačeve novele, je pa v nastajanju, vsaj deloma, spremljala misel na Čedermaca. Namen je bil od vsega začetka jasen. Ob vsekakor resni problematiki, ta sloni na vedrih, pogumnih in bistrih ljudeh teh krajev, ustvariti veder film, op-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Konsumrta zadruga delavcev škedenjske železarne
Trst
pošilja prvomajske pozdrave vsem delavcem, želeč največji uspeh vsem zadrugam
Društvena prodajalna Opčine
z. z o. j.
JESTVINE ZELENJAVA OPČINE, Alpinska 85 - telef. 221-054
Porcelan - kristal - jedilni pribor - navadni in umetni lestenci - hladilniki - gospodinjski električni predmeti - štedilniki.
v %
KERZE
TRST- TRG S. GIOVANNI 1 telef. 35-019
Zadružna družba
Pristaniške menze v Trstu
pošilja prvomajske pozdrave svojim članom in vsemu zadružnemu gibanju, želeč, da bi se učvrstila bratstvo in mir med narodi
MAGAZZINI ALL’OPERAIO
TRST - Viale D’Annunzio - telef. 90-984 (blizu Garibaldijevega trga) Velika izbira delavskih oblek - hlač in jopičev - pletenin - spodnjih hlač - nogavic - kravat - puloverjev - spalnih oblek. Konfekcije za moške, ženske in otroke po zelo ugodnih cenah.
Potrošna zadruga železničarjev
TRST
Prodajalna št. 1 - ul. Flavio Gioia 5 telef. 37-122
Prodajalna št. 2 - ul. Barbariga 5 (Rojan) telef. 29-286
Konzumna zadruga nameščencev C.R.D.A.
'V TrStU zadr. družba z o. j.
TRST — ulica Della Guardia 11, telef. 41-866 Della Guardia 42, telef. 41-035
ulica
Delavci C. R. D. A., kupujte v svoji zadrugi
ki razpolaga z veliko izbiro srajc pletenin - oblek dežnih plaščev volnenega in bombažnega blaga - obuval
V vašem interesu je, da obiščete zadrugo!
1.-5-1963
4- DEL
Rezultati
(Nadaljevanje s 1. strani)
—	MSI 34 — PSI 40 — PRI 13 — bele glasovnice 38.
Volišče 284: KPI 170 — DC 170 — PSDI 37 — PLI 43 — MSI 42 — PSI 66 — PRI 11 — bele glasovnice 32.
Volišče 285: KPI 121 — DC 163 — PSDI 36 — PLI 37 — MSI 46 — PSI 57 — PRI 11 — bele glasovnice 24.
Volišče 298: KPI 194 — DC 77 — PSDI 19 — PLI 8 — MSI 15 — PSI 47 — PRI 1 — bele glasovnice 33.
Volišče 344 : (za naselje istrskih presei j enee v) : KPI 6 — DC 104 — PSDI 27 — PLI 15 — MSI 59 — PSI 6 — PRI 5.
Volišče 319 (za naselje istrskih preseljencev) : KPI 15 — DC 169 .■— PSDI 21 — PLI 13 — MSI 25 — PSI 14 — PRI 8 — bèl e glasovnice 9.
Volišče 318 (za naselje istrskih preseljencev) : KPI 94 — DC 318 —-PSDI 45 — PLI 32 — MSI 57 — PSI 45 — PRI 8.
Volišče 341 (za istrske preseljen-ce): KPI 12 — DC 499 — PSDI 22
—	PLI 13 — MSI 58 — PSI 5 — PRI 8 — bele glasovnice 10.
Volišče 338 (za istrske presei j enee): KPI 29 — DC 366 — PSDI 22
—	PLI 7 — MSI 35 — PSI 20 — PRI 11 — bele glasovnice 21.
BANE : KPI 82 — DC 44 — PSDI 23 — PLI 13 — MSI 7 — PSI 23
—	PRI 4 — bele glasovnice 7. REPENTABOR: KPI 126 — DC 73
—	PSDI 15 — PLI 7 — MSI 7 — PSI 57 — PLI 22 — bele glasovnice 25.
Tistega lepega dne
TREBČE: KPI 311 — DC 42 — PSDI 16 — PLI 4 — MSI 9 — PSI 28 — PRI 5 — bele glasovnice 25.
GROPADA : KPI 230 — DC 42 — PSDI 13 — PLI 2 — MSI 4 — PSI 59 — PRI 8 — bele glasovnice 40.
BAZOVICA: KPI 236 — DC 80 — PSDI 24 - PLI 11 — MSI 13 — PSI 92 — PRI 16 — bele glasovnice 66.
PADRIČE (naselje istrskih preseljencev): KPI 15 — DC 234 — PSDI 22 — PLI 9 — MSI 28 — PSI 4 — PRI 1 — bele glasovnice 10.
PADRIČE (naselje istrskih preseljencev): KPI 10 — DC 331 — PSDI 15 — PLI 7 — MSI 36 — PSI 8 — PRI 3 — bele glasovnice 21.
(Nadaljevanje s 3. strani) timistično pripoved, ki naj bi skozi veselo razpoloženje obudila spomin na čas, dogodke in ljudi, kateri so navkljub vsem težkim doživetjem ostali enako vedri, pogumni in bistri. Namen je bil torej ustvariti komedijo ali vsaj veseloigro, ki bi dihala po slovensko. Že sam namen je pozitiven, kajti v njem je že zavesten upor proti koketiranju z nekakšnimi kozmopolitskimi komedijami po vzorcu tujih filmskih produkcij, ki so jih filmski producenti v Jugoslaviji zodnji dve leti tako brezglavo forsirali.
In zdaj rezultat: Film «Tistega lepega dne» pomeni razveseljiv uspeh, ki pomeni novo Štigličevo delo za slovenski in jugoslovanski film neizpodbiten dokaz, da se ni treba vzgledovati po tujih vzorcih in da lahko iz domačega humusa brez vnašanja nam tujih elementov zaživi slovenska filmska komedija, v kateri bo odmevala pestrost slovenskega življenja in bo v njej živel v vsem bogastvu naš človek. Nikoli ne bi smeli pozabiti, da bo samo v tem primeru film doživel ugoden sprejem pri gledavcih doma in da bo hkrati zanimiv za svet. Štiglic je v tem pogledu naredil krepak korak naprej.
Štiglic je odkril nekaj igralcev, ki jih v smislu filmskega igralstva skorajda nismo poznali. Ne bom se posebej ustavljal ob «ponovnem odkritju» Berta Sotlarja. Reči hočem samo, da se je pokazalo, kje bi se Sotlarju lahko odprl prostor uspešnega igralskega ustvarjanja. Mislim bolj na odličnega Jožeta Zupana, ki je razodel kvalitetne e-temente filmske igre. Enako sta me ogrela Jože Tovornik kot gostilničar in Lojze Šugman kot organist. Silva Danilova je svojo epizodno vlogo napolnila s tolikšno neposrednostjo in polnokrvnostjo, da v enaki meri pomeni odkritje. Navkljub mojemu osebnemu vtisu, da osebnost Hedvike ni značaj, ki bi najbolj odgovarjal potencialu Duše Počkajeve, njeno oblikovanje tega lika vendarle močno popravlja vtis nepotrebnega tratenja talenta v «Minuti za umor».
Ponavljam: četudi nosi film «Ti-
stega lepega dne» v sebi nekaj hib, pomeni v sedanjem sedanjem filmskem položaju novi Štigličev film pozitiven prispevek k reševanju krize domačega filma.
Po istoimenski noveli Cirila Kosmača priredila scenarij Andrej Hieng in France Štiglic. Režija: France Štiglic. Direktor fotografije:	Ivan
Marinček. Glasba: Alojz Srebotnjak. Igrajo: Bert Sotlar, Duška Počkaj, Jože Zupan, Lojze Rozman. Proizvodnja: «Viba film», Ljubljana, 1962.
mkv.
(Povzeto iz revije «Ekran 62»)
Predstava
Slovenskega gledališča na Opčinah
V nedeljo 5. maja ob 17,30 bo v Prosvetnem domu na Opčinah predstava igre «Smrt trgovskega potnika».
čestitke tov. Dušanu Furlanu
Tovarišu Dušanu Furlanu, ki je 29. aprila dopolnil 50 let, pošiljamo najiskrenejše čestitke!
«Delo»
Sporočilo uredništva
Prihodnja redna številka «Dela» bo izšla v petek 10. maja.
ZAHVALA
Žalujoči družini čuk in Pahor iz Trebč se zahvaljujeta vsem, ki so z njima sočustvovali ob tragični nesreči, ki ju je zadela ; vsem, ki so se udeležili pogrebov nepozabnih sinov, darovalcem vencev in cvetja, pevcem, godbi in tov. Dol fi ju Wilhelm za poslovilne besede na pokopališču.
Naročite se
na “DELO
Volilna kampanja je za nami. Ta je bila v začetku — vsaj pri nas — bolj mirna, rekli bi mrtva. Šele zadnje tedne in zlasti v zadnjih dneh se je razvnela. To je prišlo zlasti do izraza v mestih. Mestne ulice so bile postlane z letaki in značkami raznih strank in mestni pometači so imeli vedno dosti dela. Toda ljudje se za papir, ki ga je premetavala burja, niso dosti zmenili. Nekatere stranke zares ne vedo, kako naj bi vzbudile pozornost nase in njihovim voditeljem ne pri-e na misel, da bi denar, ki ga tako po nepotrebnem zapravijo, lahko koristno porabili v dobre namene.
Tudi v tej kampanji so se govorniki raznih političnih strank, katere se sicer nikoli ne spomnejo na Slovence, vabile naše ljudi, naj jim oddajo svoj glas. Med tistimi, ki so vabili Slovence naj jim oddajo svoj glas so bili demokristjani. socialdemokrati in drUgi. Dovolj je, ako pomislimo, da se je celo bivši tržaški župan Bartoli, ki je bil v svoji «krščanski» vnemi vedno sovražno razpoložen do Slovencev, zdaj naenkrat spomnil Slovencev. Pri tem je seveda pozabil na njegovo zadržanje, ko je sedel na tržaškem županskem stolu. Pozabil je, da je bil svojčas e-den izmed tistih, ki so skrbno
Po volilni kampanji
pazili na to, da ne bi kateri izmed slovenskih občinskih svetovavcev v tržaškem občinskem svetu spregovoril slovensko besedo. In pozabil je tudi v marsikaj drugega, česar pa se naši ljudje še živo spominjajo.
Socialdemokratski minister Preti je bil izredno prijazen, ko je prišel v Trst in je v razgovoru, ki ga je imel z nekaterimi predstavniki Slovenskega gospodarskega združenja marsikaj obljubil. No, sedaj so volitve za nami in zares smo radovedni, ali se še spominja, kaj je obljubljal.
Italijanski liberalci so se ves čas volilne agitacije vzdrževali odkritih napadov na Slovence, toda zadnji dan je eden izmed njihovih prvakov vrgel masko z obraza in v svoji nebrzdanosti na enem izmed shodov izjavil, da se mu slovenščina dobesedno gabi. No, do tega zares ni bilo potrebno priti, saj je znana stvar, da se je italijanskim liberalcem slovenski jezik vedno gabil. To ni nobena novost in dovolj je ako pomislimo na obnašanje prednikov sedanjih liberalnih prvakov, ko so bili še na površju v tr-
žaški upravi. In tega naši ljudje prav gotovo ne bodo nikoli pozabili.
O fašistih nima pomena govoriti. To kar so bili nekoč so tudi danes. Isto velja tudi za monarhiste, ki, čeravno so se popolnoma diskvalificirali celo pred tistimi Italijani, ki so jim nekoč sledili, vendar v svojih poslednjih krčih izrabljajo svoje govorniške tribune za grobo napadanje na Slovence. Tako je e-den izmed njihovih prvakov na zadnjem shodu na nekem tržaškem trgu govoril o Slovencih kot o «barbarskih hordah». In vendar so bile «prav te barbarske horde» tiste, ki so pomagale italijanskemu ljudstvu v borbi za osvoboditev.
Kaj naj bi rekli o govorniki, ki so nastoplali v imenu Skupne slovenske liste? Njihovo poglavitno geslo je bilo: «Slovenec, ostani zvest svojemu narodu, ostani Slovenec, voli slovensko». Seveda niso črhnili besedice o tem, da so njihovi goriški kolegi na zelo jasen način vabili go-riške Slovence, naj volijo za raz.narodovavce Slovencev.
Po logiki liparskih govornikov slovenski volivec, ki glasuje za slovenskega kandida-to na listi KP ni Slovenec. Samo oni so «čistokrvni» Slovenci....
CASALINGA TRIESTINA
S
d. z o. z.
Prodaja hišnih potrebščin tudi na obroke - električne potrebščine štedilniki na plin - predmeti za darila.
Edino zastopstvo štedilnikov znamke «HELIOS»
TRST - ulica S. Maurizio 16 - tel. 55-555
Obi
Priporoča se
sibet s. p. A.
*A»CHlO REG

Dl PLOMIRANA
TINTORIA
a
4
TRIESTE
obvešča svoje cenjene kliente, da v sodobno opremljenem podjetju barvajo blago, ga čistijo na suho in da ima podjetje specializirano osebje za čiščenje in prenavljanje krznenih in usnjenih jopičev in kompletnih oblek.
I RARNA in ZLATARNA
Sosič Alojz


OPČINE - NARODNA UL. 44
CVETLIČARNA
IVANKA
TRST
Istrska ul. 17 ■ telet. 95t
j
i
MANUFAKTURE IN MODE 1 STOJAN FRANC
Direktor Mario	V /
Trst, ul. Mazzini 46 - trg Ponteros« '
—-
lL	MUUtL 1
UDOVIČ
Drekcija podjetja
TRST - Ul. Monte Cengio, 7 Telef. 36-520
"GGOn
Fotografia CUUI I ?
obnovljeni studio
j ho
Trst - ul. Oriani 2/1. (Barrief3L ?
Telefon 93-295
J dn'
V vašem interesu obiščite
Potresno zadrugo
La Triestina di Abbigliamento
v Trstu - Trg Ponterosso 2/1 - Telef. 36-380
le i za No Vel da Vel ,vs<
I v
'za1
ne-
ki ima na razpolago veliko izbiro oblek, perila in čevljev po zelo ugodnih cenah. Prodaja tudi na obroke.
J
Sa
La
D.)<
c-n
ca
I do
EŠIli
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
CAPITALE LIRE 600.000.000	- VERSATE LIRE 100.000.000
TRIESTE - VIA FABIO FI L ZI 10 TELEFONI: 38-045, 3B-1D1 indirizzo telegr.. BANKRED
MLEKARNA
Na OPČINAH
Narodna ulica 48 - telef. 221-174
sveža jajca - maslo piškoti in bomboni
?a 'v, l>0
c'.i fei ho
vil Da ki ! on
i ha
ki gr re vi I te v£

Kuret Miran
y h
d<
k
uvoz in izvoz vina in likerjev
TRST
Ul. Valdirivo, 3 - Telef. 28-926
5
k
hi
k
' D
DELO — GLASILO K.P.I. ZA
SLOVENSKO NARODNO MANJŠINO — DIREKTOR: MARIJA BERNETIč — ODGOVORNI UREDNIK:	ANTON MIRKO
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. CAPITOLINA 3 — TISK: TIP. RIVA, TRST, UL. TORREBIANCA 12
KAPELJ