UREDNIŠTVO Z/RJE Je v Ljubljani, lranuskanska ulica St. 8
tiskarna L nadstr.). Uradna ure za stranke so od 10. do 11. dopoldne in od C. do 6. poj oldne vsak dan razen nedelj m praznikov Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo	••	:	V
NAROČNINA • celoletna po polti ali s pošiljanjem nu dom za S£Co in Bosno K žl'60, polletna K 10-80. čeUUetna K 6-40, mesečna K 1-80; za Nemčijo celoletno K 26 40; za : :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K .Ib —.
Posamezne številke po 8 vin.
j
(9
ZAKJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov, .•	ob	pol	11.	dopoldne.	\
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 8, IL, ini uraduje za atranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvedel lnserati: enostopna petitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana'
s:	in reklame 40 vin. — Inserate sprejema upravništvo.
Nefrankirana ali premalo Irankirana pisma se ne sprejemajo — — i—,	Reklamacije lista so poštnine proste. "■ " i >■
Stev. 655.
V Ljubljani, v ponedeljek dne 11. avgusta 1913.
Leto 111.
Gospod Moloh ima apetit.
•v..
n.
Novo povišanje rekrutnega kontigenta opravičujejo in utemeljujejo vojaški oficiozi na različne načine. Eden njihovih glavnih argumentov je ta, da so stotniji prj pehoti številno preslabe. To pa — pravijo — se ne da popraviti drugače kakor z večjim številom vojakov.
O vprašanju, kako veliki naj bodo taki oddelki, so sodbe pač zelo različne. Ko so ustanovili avstrijsko domobranstvo, zalo da so Madjari mogli dobiti svojo posebno armado poleg »skupne«, so imeli namesto kompanij le kompanijske kadre, to se pravi častnike, pod-Častnike hi par vojakov za silo. Io je bil okvir v katerem se jc v času vezbanja rekrutov in orožnih vaj ustanovila kompanija. In vendar je šlo. celo tako, da so po kratkih letih dejali pri velikih vaja domobranske bataljone drugim za zgled. Res je, da so imeli častniki pji domobranstvu precej več dela kakor pri skupni vojski; ali dalo se je zmagati, in oficirjem je ostajalo še vedno več prostega časa kakor vsakemu delavcu.	.	.	.	.
Švicarska milica, katero so avstrijski vojaški strokovnjaki pri velikih manevrih na ves glas halili živi skoraj brez prezenentga stanja. Ce pride Človek v Švico, kadar ni ravno vaj, lahko prepotuje vso deželo od Buchsa do Ženeve. ne da bi kie videl vojaka. Ah ce se pravi, da Švicarska žc predolgo ni dala praktičnega dokaza o svoji sposobnosti, imamo primei na Balkanu, kjer ie zadnje mesece pač teklo dovolj krvi. Balkanske armade so da nese sploh edine, ki so napravile v Evropi »praktično izkušnjo«, in sicer po sodbi vseh izvedencev z »izvrstnim uspehom«. V hrabrosti in porztvovalnosti niso zaostajali srbski in bolgarski vojaki mh za Ja-ponči, temveč so jih včasi celo prekašali. Ali samo junaštvo in zaničevanje smrti ne bi bilo omogočilo sijajnih zmag pri Lozengradu m Ku-manovem, ne zavzetja Odrina m Skadra. Velikanski uspehi proti turški armadi dokazujejo, da je tudi teoretična izobrazba častnikov m podčastnikov ter okretnost vojakov prii TOh na vrhuncu Velikanske izgube pa pričajo, da znajo tudi rabiti orožje, da znajo meriti m streljat.
ne le na strelišču.	......
'o balkanske armade so milice, ki izhajajo v dobi miru s samimi kadri. Prezenčno stanje teh armad sc ne da ne absolutno ne relativno primerjati z onim, ki ga ima avstrijska armada
že sedaj.	.	...
Taka dejstva pac ne podpirajo argumentov naših nezadovoljnih militaristov.
Toda lani se je zvišal rekrutih kontingent skoraj za osemdesettisoč mož. In z začudenjem VDrašuie človek danes, kam je prišlo to ogromno število novih vojakov, da jih je nenadoma zopet premalo in da jih je treba vnovič pomnožiti kar za štiridesettisoč? Pred sprejetjem lanske brambne reforme .ie vojna uprava tarnala, da so kompanije preslabotne. Zaradi tega je hotela več rekrutov. Dobila i ih je. In kompa-nije so še vedno preslabotne.
Še vedno ima stotnik premalo vojakov pod svojo komando; in zaraditega, pravijo, da je treba pomnožiti rekrute. Je h pa to les edina mogoča rešitev? Pravijo, da pot i j uje matematika to edino možnost. Ali prav to ni res. Le imamo razmeroma več oficirjev, kakor vojakov, tedaj bi se dal ta nedostatek prav enostavno popraviti na ta način, da bi se število častnikov, znižalo.
To bi bila celo zelo pametna reforma. V Avstriji imamo sorazmerno veliko vec častnikov kakor v Nemčiji, tej klasični deželi militarizma. In iz naukov naše militaristične gospode same je posneti, da bi bila taka reforma nujno potrebna. Avstrijski polki štejejo redno po štiri bataljone. Vojaški strokovnjaki izvajajo, da so to zelo nerodne in negibne formacije, ter zagovarjajo z veliko vnemo polke po tri bataljone, kakor jih imajo tudi pri drugih armadah. Temu se lahko pritrdi: Pri nekaterih domobranskih polkih, ki štejejo le po tri bata-
ljone. se je izkazalo, da so neprimerno gibčnejši od šriribataljonskih. Ce pa se napravijo povsod iz štirih bataljonov trije, mora biti matematično vsak bataljon za celo tretjino, torej za več kakor celo kompanijo močnejši kakor sedaj. In ker ni nobenega povoda, da bi se Število poljskih kompanij pri bataljonu pomnožilo, je Čisto naravno, da postanejo tudi kompanije močnejše. Problem bi bil torej rešen na najenostavnejši način.
Toliko znajo seveda tudi militaristi računati. Ali njim ne gre le za to, da postanejo stotnije močnejše, oni bi radi dobili tudi več pehotnih polkov, vsakega z dvanajstimi poljskimi kompanijami. Če se hoče to. tedaj je seveda treba več vojakov. Ali zakaj bi bilo treba več polkov? Zato. da bi se nastavilo yeč polkovnikov, več stotnikov, zato da bi se oficirski avanzma zboljšal, zato da bi lajtnant prej prišel v deveti razred, zato da bi prihajalo več ne-Sjiosobnih majorjev namesto v penzijo na čelo polkom.
Enake zahteve kakor pri infanteriji so tudi pri artiljeriji. Pri dvainštiridesetih poljskih kanonskih regimentih, ki imajo sedaj po pet baterij. hočejo ustanoviti še po eno novo. skupaj torej dvainštirideset baterij. Prav tako ima štirinajst težkih havbiških polkov dobiti po eno novo baterijo. Razuntega hočejo pomnožiti tudi trdnjavsko artiljerijo za nekoliko bataljonov.
Pri pehoti hočejo še povečati oddelke s strojnimi puškami in ustanoviti nekoliko novih takih oddelkov. Da imajo bolečine tudi pri ka-valeriji in pri tehničnih četah, se razume že skoraj samo ob sebi.
Toda, kje naj se vzame vse to moštvo? »Militarische Rundschau« je pred kratkim trdila — mi smo že poročali o tem, da ostaja pri naborih do petdesettisoč mladeničev, ki so sposobni za vojaško službo, pa ne pridejo pod zastave. To je smatral vojaški list za veliko krivico.
Mi pa ste spominjamo, kako je vojiaškla uprava lani, ko ie zahtevala brambno reformo, mazala poslancem med okrog ust. da jih je pridobila za triletno službo podčastnikov in enakega števila prostih vojakov. Zakon — so dejali militaristični gospodje — določa dvesto-trideset tisoč rekrutov. Ali to, gospoda, je le na papirju, vsaj za dolgo vrsto let. Kajti mi vemo, da nimamo toliko sposobnih rektrutov. Če pre-gledavamo statistiko naborov iz leta 1909. in
1910.,	tedaj moramo biti veseli, če dobimo za sedaj 221.000 mož, pa moramo potrditi že tiste, ki so sposobni le za pomožne službe. — Lani je bilo torej treba jemati za puško nesposobne fante brez upanja, da se doseže kontingent, ki je bil lani določen. Leta bodo minila, so pravili, preden bomo mogli asentirati 230.000 mož, ki jih zdaj zahtevamo. Dobrih devettisoč mož nam bo še dolgo manjkalo.
Tako so lani govorili uradni razlogi. In letos pravi oficiozni list, ne le da smo od lanskega leta že dobili tistih devettisoč fantov, ampak da jih imamo še povrh petdesettisoč preveč.
Kakšne čarobije so se godile? Ali so res začele štorklje nositi fante v Avstrijo, pa kar dvajsetletne? Ali so se resvsinaši izseljenci trumoma vrnili domov pa privedli še par bataljonov Američano s seboj, ki hrepene po vojaški službi v Avstriji in so zato že kar na vodi postali avstrijski državljani? Če se ni zgodil tak neverjeten in nemogoč čudež, tedaj ostane le še ena možnost, ki pa je nezaslišana; tedaj so dobili zadostno število rekrutov Ie na ta način, da so jemali nesposobne ljudi za službo pod orožjem. In da zahtevajo še na^tjsoče nesposobnih. To pa je že smotrcno uničevanje ljudskih sil, ki zahteva, da se nova poželjivost milita-tarizma preišče z vso natančnostjo. Vpričo takega položaja je tisto mameluško glasovanje za vsako militaristično zahtevo, ki se je doslej redno ponavljalo, kratkomalo nedopustno, ker bi bilo zločinsko.
Vladno vprašanje holandskih socialistov.
Holandski socialni dcniokratje so vsled dno ugodnega izida pri zadnjih volitvah za lament v zelo težavnem položaju. Vprašaje: ali naj vstopijo socialisti v ministrstvo ne? Odgovor ni lehak. Pri zadnjih volitvah ocialistično - liberalna koalicija porazila ho-Iske klerikalce tako, da ie klerikano mini-tvo Heemskerk takoj odstopilo. Levica, ki e v holandski zbornici sedaj 37 liberalcev 18 socialistov, ima večino in takoj po vo-ah je nastalo vprašanje, kako naj bo se-djeno novo ministrstvo.
Kraljica ie konferirala najprej z voditelji nkj med prvimi, ki jih je bila povabila na vet. je bil sodrug Troelstra. Posledica teh ferenc je bila, da je poverila kraljica se-ro novega ministrstva demokratu dr. Bosa.
I je nalog, da sestavi ministrstvo, v katerem o zastopane vse stranke levice. Socialistični nki je ponudil dr. Bos tri ministrske sedeže oleg tega je bil sestavil demokratičen vlad-program namreč: splošno volilno pravico za ženske, brezplačno starostno podporo or jo zahteva naš stranka in še več demo-
kratičnih reform. Strankin izvrševalni odbor ni hotel sam odločevati o vprašanju, ali naj vstopijo socialisti v ministrstvo ali ne, temveč je hotel, da odloči o tem strankin zbor koncem julija. Med tem pa je bil v izvrševalnem odboru stranke odklonjen vstop v kabinet s 13 proti 8 glasovi in zato ni bil sklican strankin zbor. Dr. Bosu so odgovorili socialisti, da ne vstopijo v kabinet, a so mu obenem predlagali sestavo čistega liberalnega kabineta. Socialisti so obljubili, da bodo v zbornici podpirali ta kabinet. S tem odgovorom niso bili liberalci zadovoljni in dr. Bos je odstopil od svoje naloge. Sedaj skušajo sestaviti nevtralno uradniško ministrstvo; če se bo posrečil poizkus, še ni gotovo. Ker je pa vprašanje o vstopu ali nevstopu socialistov v vlado vendar zelo važno in težavno in da se to vprašanje vsestransko pojasni, je sklicala stranka za 9. in 10. avgust strankin zbor v Zwolle. Strankin zbor bo moral odločevati med dvema predlogoma: Troelstra in Vliegen predlagata vstop. Wibaut in Van der Goes sta proti vstopu.
Vprašanje o vstopu ali nevstopu je zaradi
teefa tako Izredno važno, ker bf bile najbrže v nevarnosti vse demokratične reforme, če bi socialisti odkloni j vstop. Holandska stranka je prosila nekatere bratske stranke za svet, preden da sama odloči. Tudi na teoretika mednarodne socialne demokracije Karla Kautskyja so s« obrnili holanski sodrugi, ker je prav Kaut-sky sprožil resolucijo o ministerializmu na mednarodnemu kongresu v Parizu (1900) in ki jo je amsterdamski kongres potrdil. Kautskyjev odgovor prinaša strankino glasilo holandskih sodrugov »Het Volk«. Nekatere odlomke njegovega zanimivega odgovora podajamo v naslednjem. Kautsky piše:
»... Načelno določa naše stališče resolucij® pariškega mednarodnega kongresa iz leta
1900.,	ki pravi, da ne pomenja vstop socialista v meščansko ministrstvo začetek osvojitve politične moči po proletariatu in ni nekaj, po čemur naj stremimo, temveč je to »nevaren eksperiment«, ki naj se mu po možnosti izogibljemo. Obenem pa pravi resolucija, da ni vstop socialista v meščansko ministrstvo absolutno nedopusten, temveč se lehko pripušča v posebnih okolščinah, a vstop naj ne bo trajen. Resolucija pravi: »če v posebnih slučajih res nastopi prisilni položaj za vstop, tedaj naj bo to taktično vprašanje, ne načelno... Ali na vsak način koristi tak nevaren eksperiment le tedaj, če ga odobri trdna strankina organizacija m če je socialistični minister pooblaščenec svoje stranke in to tudi ostane.« To vse torej namenja: Vstopu sodrugov v mešansko ministrstvo naj se izogibljemo tako dolgo, kakor le gre. Če je pa položaj takšen, da je vstop res nujno potreben, tedaj ne sme biti to le parla-mentarična zadeva, ki se tiče le parlamentarne
frakcije, temveč mora o tem sklepati strankini zbor. Kadar preneha prisilni položaj, tedaj je čas za izstop socialističnega ministra. Na Holandskem torej takrat, ko se izvede vodilna reforma. K temu pride še dostavek sodruga Plehanova. ki nalaga socialističnim ministrom dolžnost, da izstopijo takoj iz meščanskega ministrstva. kakor hitro ne varujejo popolne nevtralnosti v vseh konfliktih med delavci in kapitalisti. Nastaja sedaj vprašanje, če je na Holandskem res takšen prisilni položaj kakor ga zahteva resolucija? Z drugimi besedami; Ali ni mogoče v sedanji situaciji drugače doseči splošne volilne pravice kakor z vstopom socialistov v meščansko ministrstvo in če je upanje, da se res doseže z vstopom splošno volilno pravico? Zahteva liberalcev se mi dozdeva zelo prekanjena, če ne smatrajo volilne pravice za resno zadevo. Če socialni demokratje vstopijo ali ne vstopijo v ministrstvo, na vsak način jim naprtijo liberalci tudi odgovornost, če se volilna reforma izjalovi.
Situacija, v kateri je holandska stranka, je najtežavnejša in že dolgo časa ni bila nobena stranka internacionale v enako težavnem položaju. Ali naj sklene holandska stranka karkoli. eno je gotovo: s svojim dosedanjem trdovratnim odporom zoper ministerializem ste ravnali popolnoma v duhu mednarodne resolucije in vaš ugled je s tem le pridobil v internacionali.
Vstop socialista y meščansko ministrstvo je združen s tolikimi nevarnostmi in prinaša lehko toliko škode, da ga pričakuje internacionala vedno s strahom in se kvečjemu le tedaj pobota z njim, če vidi v posebnem slučaju, da ni bilo drugače mogoče.«
Dnevne beležke.
— Slovansko-šovinistlčni slavitelji balkanske vojne, katerih zlasti pri nas vse mrgoli, so tako zadovoljni z rezultatom drugega balkanskega klanja, kakor da niso mogli bogovi ukreniti ne bolje ne pametneje. Od začetka smo y popolnem sporazumu s svojimi srbskimi in bolgarskimi sodrugi —‘ naglašali zločinstvo te vojne in opozarjali na strahotno škodo, ki jo prizadene to ubijanje in požiganje balkanskim narodom. In kdor ni šovinistično zaslepljen, mora spoznati grozoto škode, ki je ne izravna nobena teritorialna pridobitev. Posebni poročevalec italijanskega »Corrierc dclla Sera«, ki ie sledil operacijam in je še sedaj v Macedonij), ceni človeške izgube na štiristotisoč mož in finančne žrtve na pet iniljard mark. Mogoče, da so številke malo,pretirane; ali z detajlnimi po-ročili, ki so prihajala z bojišč, se vjemajo. In če bi bilo par sto ali par tisoč mož manj padlo, je smrtna žetev še vedno tako grozna, da ni nobenega upanja, da se te ogromne izgube nadomestijo. Prijatelji balkanskih narodov imajo torej stokrat več povoda za bridko žalovanje, kakor za vriskanje. Ali politični rezultati jih navdušujejo. O velikanskem uspehu jugoslovanstva govore. Tem filozofom bi priporočili, da se malce ozro po nemškem nacionalističnem časopisju. Ko je bila Turčija poražena, so žalovali. Takrat so govorili o slovanski poplavi na Balkanu, o okrepitvi slavizma in o jugoslovanski nevarnosti. Takrat sta jim bila Balkan in slovanstvo identična pojma. Danes ni o tem več duha ne sluha. Naši šovinisti, ki prepevajo ob rezultatih druge vojne, pojo v družbi — nemškega nacionalizma. »Eine Niederlage der sla-vischen Idee« — imenujejo nemški nacionalisti z radostnim zadoščenjem bukareštski mir; na Balkanu so spoznali premoč neslovanskih vlad. Saj Balkan ni slovanski! V narodnem oziru niso napravili — hvalabogu — nikakršnega ravnovesja. Rumunija in Grška sta že odločnejši sili od Srbije in Bolgarske, in če se jima pridruži še Albanija, je bajka o balkanskem slovanstvu za vse čase pokopana. Vsa nemška nacionalistična šuma je polna teh melodij; in — veliko resnice je v njih! Naši Šovinisti pa se vesele! Saj pravzaprav ni naša naloga, da bi stali na straži za narodno idejo; ali če človek vidi, na kakšna čudna pota prihaja nacionalizem, kadar se preobrazi v šovinizem, tedaj bi skoraj lahko postal melanholičen. Ves svet vidi poraz, oni pa trobijo zmago in mislijo, da je vse rešeno, če si jo sami domišljajo . . . Ne, bukareštski mir ni rešil ravnovesja na Balkanu in ni povečal jugoslovanske moči Oboje se da na pravičen način realizirati le po enem samem prograttui. ki ga oznanjajo balkanski socialisti že ves čas: S federacijo balkanskih narodov, s svobodno federacijo, to se pravi z balkansko republiko!
- Literarna kritika. Pri nekaterih slovenskih listih je menda jmišlo že kar v navado, da brez označbe vira prevzemajo članke in poročila iz drugih listov. Tako je zopet zadnji »Učiteljski Tovariš« objavi! prvi del naše ocene o Aškerčevi čitanki, ne da bi bil povedal, odkod je to vzel. Tak način žurnalistovanja je sicer jako poceni, toda vse kaj drugega nego dostojen in pošten. Bilo bi v interesu stanovske časti, ako bi to pr er halo. Ali nimamo »Društva slovenskih časnikarjev«, ki bi lahko kdaj dejalo tudi to točko na dnevni red svojih občnih zborov?
— Slepar v uniformi. »Zarja« je že poročala o »stotniku« Landsbergerju, ki je pobegnil z
Dunaja. Landsberger je nevaren slepar in mu je uniforma služila le v to, da je izvrševal najrazličnejše pustolovščine. V petek so ga aretirali v stanovanju njegovega brata v Budimpešti. Budimpeštanski policiji se je zdel že dlje časa sumljiv nek Adolf GroB in po daljšem opazovanju je prišlo več detektivov v petek zjutraj v, Groilovo stanovanje. GroB je hotel zadržati policijo v predsobi, a detektivi so udrli v stanovanje prav v trenotku, ko je hotel nek mož, ki ni bil prijavljen, pobegniti skozi okno na hodnik. Aretirali so oba. Preiskava v stanovanju je dognala, da sta aretiranca brata Fric in Oto Landsberger. V stanovanju so baje našli tudi pisma in beležke, iz katerih sklepajo, da se je jieča1 »stotnik« tudi s špijonažo.
— Dvojna mera srbske vlade. Iz Belgrada nam pišejo: Vojna sreča in nesreča je privedla k nam veliko množico bolgarskih vojakov, vojnih ujetnikov. Rado\ednosti je tudi pri nas dovolj; vsak dan dobiva vojno ministrstvo prošnje od raznih ljudi, da bi se jim dovolilo obiskati bolgarske ujetnike. Vse te prošnje, prihajajoče večinoma od ljudi, ki bi le iz šovinistične naslade radi gledali uboge ujetnike, rešuje vojni minister ugodno. Cele tolpe hodijo včasi ogledavati te uboge vojake. Med njimi je pa tudi veliko število naših sodrugov. Zjito je vložil naš poslanec sodrug Lapčevič pismeno prošnjo za dovoljenje, da jih more obiskati. Vojni minister je zavrnil to prošnjo brez vsake motivacije. Mi razumemo, da glavar militarizma sovraži socialiste. Ali to mu ne daje pravice, da postopa pristransko. Vsakovrstni jx>-stopači dobivajo dovoljenje, narodnemu poslancu Lapčeviču pa si ga upa minister odreči, ne da bi povedal zakaj! Socialna demokracija ima že lep kup materiala in se bo o marsičem pomenila z vojnim ministrom. Tudi ta podlost pride še na VTsto! Za sedaj je sodrug Lapčevič nemudoma pisal ministru sledeče: »Jaz sein Vas prosil, da mi izvolite dovoliti, da se sni-dem in da vidim svoje prijatelje, katerih imam lepo število med bolgarskimi ujetimi vojaki in rezervnimi oficiri. Danes mi je bilo na dopis objavljeno, da mi ne morete dati tega dovoljenja. Motivacije niste dali. Na lmdlagi zakona! o narodni skupščini Vas vprašam: Zakaj meni niste dali tega dovoljenja, ko ga dajete drugim? Prosim Vas, da mi odgovorite čimprej. Če pred-sedništvo teh dni ne skliče seje. Vas prosim, da mi pošljete pismen odgovor potom predsedni-štva.« — Radovedni smo na ministrov odgovor. Zakaj se boji Lapčevičevega sestanka z bolgarskimi vojaki? Zakaj ne razloži svojega strahu, če se kai boji? Ali vojni minister so nima ničesar bati od tega. Znesti se hoče nad socialisti, ki ne ližejo prahu iz njegovih čev Ijev. Za to pa bo že odgovarjal!
— Svinjar v kuti. Pred dobrim tednom ie bil obsojen pri sodišču v Napolju. menih, brat Salvator, na sedemletno ječo in ko se vrne iz ječe. bo eno leto pod policijskim nadzorstvom. Čedni namestnik božji je zlorabljal deset in enajstletne dečke. V svojq sobo jih ie privabljal s sladkarijami.	j
— Mestni stavbni urad se ie preselil iz mestnega magistrata v poslopje meščansko imovine v H. nadstrojije. Dohod iz Lingnrieve ulice št. 1 in iz šolskega drevoreda št. 2.
— Izredna glavna sknščina društva »Pravnik« v Ljubljani. Nocoj oh 8. se vrši v posebni sobi restavracije »Zlatorog« v Gosposki ulici izredna glavna skupščina društva »Pravnik«. Dnevni red obsega poleg nagovora predsednika in morebitnih slučajnosti samo eno točko.
t. j. premeinbo društvenih pravil. Ta je postala potrebna osobito vsled tozadevnih predlogov izvenkranjskih pravnikov, ki se nameravajo v okrilju »Pravnika« organizirati v posebnih podružnicah.
— Gledališka pedstava na prostem v Ljubljani. V petek 15. t. m. na praznik Velikega šmarna popoldan ob 5. se ob parkhotelu »Tivoli« vprizori Nušičeva srbska drama »Knez iz Semberije«. Predprodaja vstopnic |e od jutri, nedelje, v trafiki ge. Češarkove v Selcnbur-govi ulici. Cene so prav skromne, tako da je udeležba prav vsakomur mogoča. Stanejo: rezervirani sedeži na klopeh po 2 K, stoli po 1 K, sedeži na klopeh v srednjih vrstah po 60 v, v zadnii hvrstah po 40 v. passepartu-karte p.o 20 vinarjev. Darila se spričo blagotvornega namena hvaležno sprejemajo. Po uprizoritvi, ki bo trajala do poldrugo uro. bo na restavracijskem vrtu in v dvorani in paviljonih park-hotela velika varietetna veselica z godbo, petjem in plesnimi točkami z vseskozi zabavnim sporedom. Prostor za gledalce je senčnat in bo prirejen tako, da bo vsakdo izlahka videl na pozornico in spričo izborne akustike brez truda slišal prav vsako besedo.
— O gledaliških predstavah na prostem. Na praznik 15. t. m. se ob parkhotelu »Tivoli« v Ljubljani prvič pri nas izvrši gledališka predstava na prostem. Drugod se je ta način uprizarjanja že dokaj udomačil, tudi pri Nemcih, ki imenujejo tako naravno pozornico »Freilicht-theater«. Odkar je bil lani Kvapil ob priliki sokolskega zleta v Pragi priredil uprizoritev ve-ike zgodovinske dramatske slike »Maraton«, so se tudi v Pragi začeli živo zanimati za te vrste gledaliških prireditev pod milim nebom in so letos z velikim uspehom na prostem odigrali že celo vrsto dramskih in glasbenih gledaliških iger. Tako je »Narodni divadlo« v Pragi v eno uro od mesta oddaljeni romantični dolini Šarki uprizorilo Smetanovo opero »Prodana nevesta« pred 20.000 gledalci, Zveza čeških gledaliških diletantskih društev pa uprizarja v dolini Krči v okolici Prage, kjer je prostora za 4—5000 gledalcev, z največjim gmotnim uspehom na korist šolski družbi redoma take gledališke predstave na prostem in je odigrala Kvapilovo dramsko bajko »Pampeliška«, Štol-bovo veseloigro »Na letovišču«. Klicperovo »Veseloigro na mostu«, Hašlerjevo opereto »Prodana ljubezen«. Schonherrovo dramo »Vera in dom« in Vrhlickega »Noč na Karlstejnu«. Hrvatsko deželno gledališče v Zagrebu priredi ta mesecv Splitu veliko zgodovinsko predstavo na prostem, 15. in 17. t. m. pa uprizori v zagrebškem Maksimiru dramo »Dubravka«. — Vtisk, ki ga nudiio take pireditve, je spričo naravne okolice in njenih čarov neprimerno globlji nego oni uprizoritve na umetno sestavljenih pozoriščih s slikanimi kulisami in ponarejenimi opremami. Pričakovati je torej, da so tudi slovensko občinstvo ta način gledališkega uprizarjanja, ki > za na senzacionelna novost, pozdravilo z veseljem in predstavo, ki bo v petek (na praznik) popoldan, posetilo v velikem številu, tem bolj, ker je čisti donesek namenjen podpori slovenskim igralcem, ki so brez kruha.
— Nauk o serviranju. Konzorcij »Gostilničarskega Vestnika« je izdal in založil za slovenske gostilničarje prav potrebno knjigo »Nauk o serviranju«. Knjiga je pisana poljudno, ima 85 tabel in 338 nazornih slik. Nekatera poglavja v knjigi^ kakor »Razvrstitev jedi pri obedih«. »Snaženje servisa in ravnanje z njim«, »Kako se pogrinjajo mize« itd. bodo pa dobrodošla tudi vsaki gospodinji. Več pove o knjigi današnji iti-serat.
— Pogrešanega kjučavničarskega vajenca Alfonza Kolešo so dobili v Trstu. Tržaška policija ga je prijela in ga bo poslala v Ljubljano.
— Izgubljene stvari. 1 zamotek s 4 moškimi oblekami, 1 zlata zapestnica z obeskom,
1 damska zlata ura in istotaka verižica, I pes velik, temnorjave barve, 1 bankovec za 20 K,
2 bankovca po 10 K, pes Foxterieur. 12 denarnic z vsebino, 1 srebrna damska ura z verižico (tula), 1 dežnik, 1 usnjata ročna torbica, 1 srebrna damska ura s tako verižico, 1 ročna torbica iz baržuna, I zlat ženski prstan. 1 zlata zaponka, 1 ročna usnjata torbica z denarjem, 2 slamnika, panaina za gospode, 1 dežnikova preobleka, 1 denarnica s 140 kronami, 1 zlati moški verižni prstan. 1 mornarski jopič. 1 daljnogled, več srečk. — Najdene stvari: 1
bankovec za 20 K, 1 srebrna žepna ura za moške s športno verižico, 1 dežnik, 7 denarnic z denarjem. 1 igla za ženski klobuk, 1 srebrna damska ura, 1 usnjata ročna torbica, 1 bankovec za 10 K, 1 zlati damski prstan, 1 knjiga
0 knjigovodstvu, 1 knjiga »Ilijada«, 1 vozni vijak, 1 zlat prstan, 1 damski dežnik, 1 pas za gospode s srebrno uro in verižico, 1 učno pismo, 12 fotografskih ploščic, 1 ščipalnik, 1 dežnik, 1 rožni venec, 1 lovski pes, velik, rjave barve, 1 ročni voz s štirimi kolesi, 1 daljnogled.
1 črnogorski papirnati denar.
— V mestni klavnici so zaklali od 27. julija do 3. avgusta 54 volov. 6 bikov, i4 krav, 109 prašičev, 183 telet, 37 koštrunov in 1 kozliča; vpeljali so 44.3 kg mesa in 14 telet.
— Umrli So v Ljubljani: Marija Sajovic, žena mizarskega pomočnika, 42 let. — Fr. Grdadolnik. poljski dninar, 39 let. — Ivan Petrič, hlapec-hiralec, 84 let. — Josip Mrhar, rejenec tri mesece. — Marija Blažič, zasebnica, 72 let. — Marija Pintbach, rejenka, deset tednov. — Bruno Pehani, star 14 let.
— Javen železničarski shod na Jesenicah. Danes bo na Jesenicah v gostilni pri »Mesarju« javen železničarski shod. Začetek točno ob pol osmih zvečer. Dnevni red: 1. Poročilo o delovanju zavarovalnice zoper nezgode. 2. Raznoterosti. Poročata sodruga Deckert z Dunaja in Kopač iz Trsta. Shod je velikega pomena, zato je dolžnost vseh železničarjev z Jesenic in okolice, da se ga polnoštevilno udeleže. Železničarji. pripejlite tudi žene s seboj!
— Otrok se je zadušil. Z Jesenic poročajo: Sest mesecev star otrok tovarniškega delavca se je zadušil v zibelki. Zjutraj so ga našli ležati na ustih mrtvega.
— Radovljiška podružnica S. P. D. priredi v nedeljo dne 17. avgusta ob 3. popoldne veliko javno prosto zabavo v Boh. Bistrici v parku kopališča »Danica«.
— Aviomobilna nezgoda v Kranju. V petek okrog štirih popoldne se je pripeljal v Kranj z avtomobilom gospod Rudolf Zeball. Ker ni bil še posebno izurjen kot šofer, je na ovinku pri Stari pošti zavil v železno ograjo Semenove hiše in obenem podrl ves štant kraniarice Režek. ki ima vsled tega sto kron škode. Sreča je bila, da Režkova ni sedela za štantom, kajti bi bila sigurno mrtva.
— V živo apno je padci 61etni posestnikov sin Jožef Šifrar v Zabnici 2. avgusta in pri tem zadobil take opekline, da je čez dva dni umrl. Zdravniška pomoč je bila brezuspešna.
— »Bitka ob Bregalnici«, najnovejši senza-cijski film iz bratomorne vojne na Balkanu se bo predvajal od torka do petka. Vidijo se strašni učinki srbske artiljerije med sovražnimi četami. Eksplodiranje šrapnelov iz neposredne bližine. Danes zadnjikrat izborni spored s kriminalno dramo »Kolo sreče«. Jutri »Deklica iz veletržnice.«
— Dober svet je mnogo vreden. Če vam smemo kaj dobrega svetovati, bi Vam svetovali, da rabite za svojo kavo samo Kolinsko kavno primes. No, morda tega sveta niti ne rabite, ker že davno kupujete ta izvrstni domači kavni pridatek, ker se ste pač prepričali, da samo Kolinska kavna primes napravi res okusno kavo, ki mora vsakemu ugajati. Ce pa Kolinske kavne primesi še ne rabite, pač ker je ne poznate, vam nujno svetujemo, da jo takoj v trgovini zahtevate; pazite samo, da bo imela varstveno znamko »Sokol«, ker le taka je pristna.
Koroško.
— Teža nezgoda na beljaškem kolodvoru.
Ko je privozil v soboto ob dveh 58 minut popoldne tovorni vlak št. 452 v glavni beljaški kolodvor. je zagrabi! stroj železniškega uslužbenca Ivana Rasa in mu odrezal obe nogi pod kolenom. Dobil je tudi notranje poškodbe. Rasa so prepeljali v mestno bolnišnico in malo upanja je, da bi okreval.
Goriško.
— Neurje v Gorici. V četrtek okrog četrt na 8. bila v Gorici grozna nevihta. Utrgal se je oblak, ulice so bile y hipu več centimetrov visoko preplavljene. Skoda je velika. Voda je nanesla tudi velike kupe toče.
— Kandidati slovenskega veleposestva za goriški deželni zbor. Na shodu slovenskega veleposestva so bili proglašeni za deželnozbor-ske volitve v veleposestniški kuriji, ki se vrši 10. t. m. sledeči kandidati: Dr. Anton Gregorčič, dr. Alojzij Franko, odvetnik v Gorici in Matija Rutar, višji sodni svetnik v Gorici.
Istra.
— Istrskemu deželnemu zboru preti enaka
usoda kakor češkemu. Kakor smo že poročali, javljajo razni italijanski listi, da bo razpuščen in da bo imenovana »upravna komisija« po praškem vzorcu. Baje pride v to komisijo dvoje slovanskih in dvoje italijanskih uradnikov. Žalostni konec tega deželnega zbora ne more nikogar presenetiti. Odkar je vlada aranžirala tisto slavno »narodno spravo«, ki so to Hrvatje in Slovenci oficielno slavili kot velikanski uspeli svoje politike, ni opravil niti za groš resničnega dela. Mi, ki smo napovedovali neplodnost te sprave in jo kritizirali, kakor je zaslužila, smo biti takrat hudobni- nagajivci. Sedaj se krvavo izkazuje, da smo imeli prav, kakor z vso svojo kritiko narodne, nezdrave in nezrele istrske politike. Deželni zbor, ki ni bil sposoben, da bi uredil vprašanje svojega poslovnega jezika, je doigral svojo vlogo. Dolgo ga je vlada božala kakor muhastega otroka; zdaj mu daje brco kakor nadležnemu psu. Deželna avtonomija gre v ropotarnico, ces. kr. uradniki bodo upravljali, kjer bi morali gospodovati izvoljenci ljudstva, in obljuba novih de-želnozborskih volitev bo edini ostanek, ki bo spominjal na nekdanjo slavo. Prvo, kar dokazuje ta deželnozborska katastrofa, je nezmisel-nost deželnih zborov v deželah z narodno mešanim prebivalstvom. Drugo je absurdnost volilnih redov za deželne zbore. Raznovrstno privilegiranim kurijam prikrpajo kakšno »splošno« ali pa »delavsko« kurijo, tako spako imenujejo »volilno reformo«, pa mislijo da pojde, ker se zdi, da se je nekaj storilo. Volilna reforma ima zmisel, če izpremeni sestavo zbora, za katerega je namenjena. Kaj pa naj izpremeni par prikrpa-nih mandatov, ki so brez vsakega vpliva. Dokler deželni zbori sploh obstojajo, bi jim j11^3 edino splošna, enaka volilna pravica nekoliko pomagati. Zastopniki ljudstva bi se morali nekoliko bolj ozirati na ljudske interese kakor zastopniki klik; oni ne bi mogli zaradi vsakega protokola pehati deželo v stagnacijo in v bankrot. Zato ne more nobena druga volilna reforma imeti zmisla kakor taka, ki sloni na podlagi splošne in enake pravice; kajti le tedaj je mogoče drugačna sestava deželnega zbora, bodisi da se z zmanjšanimi okraji popravijo šanse prikrajšanih strank, bodisi da proporčni sistem zajamči pravično razdelitev mandatov. Seveda je tudi od tega pričakovati le nekoliko pomoči, ne pa rešitve kajti narodna razdraženost je v Avstriji prevelika, da bi se dala premagati biez pametne ločitve. V Istri se viJi to najbolje.
Trst.
— Okrajna organizacija za II. okraj ima
dne 13. t. m. ob pol devetih zvečer v gostilni »Internacional« jako važno sejo. Prosimo polnoštevilne udeležbe.
— Prevelika marljivost. Pred kratkim je bil v Trstu aretiran neki Ulrik Willmann-, trgovec z zlatnino in urami. Bil je prijet menda kar na ulici in odveden na policijo, potem pa izročen deželnemu sodišču. Obdolžen je bil, da prodaja takozvane goldin-ure za zlate. Ostal je v preiskovalnem zaporu, dokler ga niso dne 7. t. m. izpustili z naznanilom, da je kazensko postopanje zaradi goljufije proti njemu ustavljeno. Sodišče se je prepričalo, da je bil po nedolžnem ovaden. Zdaj je moža zanimalo, kdo ga je ovadil. Tega mu pa niso hoteli povedati, in tako nima nobene prilike, da bi si poiskal zadoščenje. Zdi se pa, da ga je agent, ki ga je aretiral, prijel kar na lastno pest, in sicer ne toliko zaradi kakšnega opravičenega suma, temveč kakor pravi prizadeti Willmann — zaradi
ker je nanj jezen iz privatnih razlogov. Le je stvar taka, bi bilo pač potrebno, da se preišče, kajti bilo bi vendar preveč, ako bi bili državljani v nevarnosti, da jih spravi ta ali oni organ
v luknjo, ker so si nakopali njegovo osebno ne. godovanje.
Zadnje vesti.
GORIŠKE VOLITVE.
Iz trgovske zbornice.
Gorica, 10. Kot poslanca trgovske zbori nice sta bila včeraj izvoljena za deželni zboc italijanska liberalca Josip Vinut in dr. Pettarin,
Iz veleposestva.
Gorica. 10. Pri današnji volitvi v veleposestniški kuriji so dobili Gregorič 78 glasov, Rutar 70. dr. Franko 68 glasov; v manjšini so ostali Obljubek. Zugiato in Stepančič.
OGRSKE VOLITVE.
Opozicionalna zmaga.
Nyirbator, 10. Ker je kandidat vladne stranke škof Balthazar odstopil od kandidature, je bil kandidat neodvisne stranke Hugo Lohne razglašen za poslanca.
Izvoljen minister.
Nagy Szent Miklos, 10. Trgovinski miii-ster baron Harkanyi je bil soglasno izvoljen za poslanca.
GERO — OPROŠČEN.
Budimpešta, 9. Vojno sodišče je popolnoma oprostHo stotnika Gerftja, ki je v parlamentu kot oficir parlamentarne straže posekal poslanca Hedervaryja. I a sodba je napravila v vseh krogih mučen vtisk.
NEURJE NA OGRSKEM.
Budimpešta, 10. Z dežele javljajo ponovno
o velikih poplavah in ujmah. V Also Vadaszu j« 122 hiš porušenih, med njimi parni miki. V Kupi Homorodu, Also Kesmarku, Felso Kesmarku m drugih krajih so večinoma vse hiše poškodovane, mnogo pa jih je popolnoma razdejanih.
Z AEROPLANOM V JEZERO.
Sčolok, 10. Letalec Doboš je nad Blatnim Jezerom izgubil oblast nad svojim strojem. Aeroplan je padel v jezero, letalec se je reSJL
VOJAŠKI KAZENSKI ZAKON V NEMČIJI
Berlin, 10. Cesar Viljem je sankcioniral zakon. ki izpreminja nekatere določbe vojaškega kazenskega zakona. Včeraj je bil novi zakon v »Reichsanzeigerju« objavljen. Novi zakon, ki oniili vojaške kazni, je poslcdica znane sodbe v Erfurtu, kjer je bilo sedem delavcev zaradi gostilniškega prepira ob času kontrolnega shoda obsojenih na 27 let težke ječe. Socialistični poslanec Scheidetnann je dne 2S-1“-nija z vso silo napadel to sodbo in pod vtiskom njegovega govora je parlament sklenil novi kon, ki stopi zdaj v veljavo.
EKSPLOZIJA.
Ar les, 10. V tovarni Za dinamit v Saint
Martin de Crau je nastala eksplozija. Tri žen-ske so ubite, mnogo je ranjenih.
ŽELEZNIŠKA NESREČA.
London. 10. V petek pozno zvečer se ie primerila velika zelezniška nesreča pri Yeovilu. Posebni vlak iz Londona se je ustavil v tej postaji. Naenkrat se je zapeljala premikalna lokomotiva v zadnje vagone. Dve osebi sta mrtvi. šest je težko ranjenih. Reševanje Je bilo izredno otežčano.
STAVKA V BARCELONI
Madrid, 10. Položaj v Barceloni je normalen. Čevljarji so nastopili delo. Stavkajofl žele sporazum. Policija je v neki krčmi aretirala devet voditeljev, ki so hoteli razdati stavkovne ukaze za vso Katalonijo.
POLOŽAJ V MEHIKI.
Huerta je ponosen.
London, 10. Položaj dobiva zelo resen značaj. Mehikanski predsednik Huerta je izdal sledečo izjavo. »Zoper vsak poizkus vmešavanja od strani Zedinjenih držav nastopim z orožjem. Navzočnost Linda bom popolnoma preziral, do-kler ne prinese uradnega potrdila kot poslanik.
Na i Igle kom fcVi žalit zija
z ai
Vc
zii
0<
tur
raj
kat
sve
izji
vai
Sp
da
ve
ski
rai
še
sp
sv
de
tei
te
dr
se
bc
Ja
sc
ki
p<
d:
sl
fi
lj«
sl
P'
v
n
o
<1
tt
Za resnico.
Roman.
Spisal Jožef Laichter.
(Dalle)
Vsi so vneto gledali Mikyško. I Kačerov-sky se je zamislil, pa je naglo stresel z glavo in izpregovoril:
»Ponavljam, človek ne sme biti gosenica. Vi pa, Mikyška, ne preklinjajte in ne želite, da bi za vsakim voglom stalo pet policajev, in priznajte, da je bilo Magdaleni le zato odpuščeno, ker.se je odkritosrčno kesala in ker se ni izgovarjala z drugo Magdaleno.«
Mikyška je vstal, žalostno se nasmehnil in hotel govoriti. Pa takoi je zopet sedel, objel glavo z dlanmi in se zamislil. In šele črez tre-notek je dejal:
»Da, prav imate, KaČerovsky. Človek je -nesrečen v ti umazanosti. Nobena stvar iz cele sonate me ni tako prijela, kakor ta!« In je vzel knjigo in položivši prst na triindvajseto stran je čital: »In vendar je bilo v prvem grehu nekaj posebnega, ganljivega. Spominjam se, da mi je bilo takoj, še tam, ko še nisem stopil iz sobe, tako žalostno, tako žalostno, da bi bil skoro plakal. Plakal bi bil, ker sem izgubil svojo nedolžnost, ker sem si na veke uničil razmerje 'do žene. Da, naravno razmerje med manoj in ženo je bilo uničeno na veke.« Zamahnil je z pko in se znova žalostno nasmejal. »Hrubi, sre-ičen bodite,« se je obrnil k Ivanu. »Če bi se člo-
vek danes drgnil s ščetmi, ne bi umil strjenega blata s sebe.«
In zopet je bilo. tiho. Gimnazijci so sedeli kakor okameneli. pobožno poslušaje, kar se je govorilo. In Ivanu so plamtele oči in same pravile, da je njegova duša polna navdušenja, da se ohrani čistega in nravnega.
XXVII.
V tem je vstopil Soumar, kateri se je tudi udeleževal sestankov pri Hrubovih. in takoj se obrnil na Ivana z vprašanjem.
»No, kako je?«
In šele sedaj se je izvedelo, kar je Ivan doslej skrival, ker ni hotel biti indiskreten in ker ni vedel, ali bi mogel s tako kočljivo stvarjo na dan.	*
Izvedelo se ie. kako je Kvapil pred nekaj dnevi prišel v Prago, v kako družbo je bil zašel. kako je preživel noč in kako je prišel na pol mrtev iskat rešitve v hišo, kjer so baš plesali:
Ivan je pripovedoval: »Strašno ga je bilo pogledati. Nisem vedel, ali je on ali ni. odkod se je vzel v temni noči, govoriti skoro ni mogel — sam niti ni vedel, kako naj mi vse pove, in jaz nisem vedel, kaj naj si mislim, kako naj si razjasnim. Naposled sva se vendar nekako razumela. dali smo mu jesti, piti gorkega čaja, a vem. da sem bil tudi neprestano v zadregi, kako bi ostalim razložil tako gnusno stvar, kako naj bi se vedel, skratka to je bilo nekaj tako nenavadnega  in človek se je nekako zgražal,
če ga je gledal. In kako je bilo šele njemu! Ukazal sem mu postlati v sobici na zofo, in drugi
dan se mi je šele vse bolje razjasnilo, ko sem govoril s Soumarjem.«
»Lumpi!« je ušlo Benešu iz ust.
»Mikyška, tu vidite!« se je oglasil Kače-rovsky. »Do sem vas to pripelje, tu je konec, ako sedete le na začetek napoševne ploče. Vi sedite na njem. Ako začenja človek postajati laksen . . .«
»Veste, Kačerovsky,« se je razgrel Mikyška, »dober človek ste, pa grozno zoprn, ^ kadar začnete takole moralizirati. Kdo bo sedaj na to mislil? Toda, Hruby, povejte, kako je s Kvapi-lom, kje imate tega človeka?«
»Kje je?« ie ponavljal Ivan. »Tu v hiši, pn nas je, toda bolan. Danes se ie vlegel« .
»Kaj bolan ? V postelji «
so vzklikali gimnazijci.
»Zopet nov slučaj,« je pravil Kačerovsky resno, »slučaj iz naše nravnostne in narodne patologije.«
»Da, to je patologija!« je rekel Ivan.
»To je patologija!« so ponavljali za Ivanom gimnazijci.	v	,	,
»A s Kvapilom ni šala,« je začel zopet Ivan; »pljučnico ima. ker se je ponoči prehladil, pou-mar, doktor je danes zvečer dosti skomtzgal z rameni,
»Ta druhal!« je grozil Soumar s pestjo. »Toda kaj tako podlega jim ne odpustim, ne odpustim zavoljo Kvapila in zaradi sebe.«
Jeli so se zgovarjati, kaj bi storili.
»Pri prihodnjih volitvah v Slaviji bi se moralo vse razkriti,« se je drznil neki gimnazijec predlagati
»Kaj bi o volitvah? Kdo bo čakal volitev?« }e burno odgovarjal Soumar. V časnik s temi
lumpi, pribijem jih na sramotni oder, na hrbet jim prišijem ta sultanski dogodek naj izve javnost, kako je pri nas!«
»Izvrstno, Soumar!« je vzkliknil Beneš, »jaz sem za sramotni oder, le na dan z vsako umazanostjo. In mislim, da' jim bo tako še pri tistih odzvonilo, kjer so imeli doslej še ka) veljave.«
»No, tu gre zato, kako bi se temu odpo-moglo,« se je vmešal Kačerovsky, »sramotni oder. to je navsezadnje postranska stvar.«
In razvila se je debata, ali je sramotni oder važna ali postranska stvar, in če bi bilo res dobro s tako stvarjo v javnost.
»Prijatelji, nikari se ne prenaglite!« je opominjal Mikvška.
»Vidite, v Janku se že oglaša vest,« je smejaje se klical Beneš.
»Vest ? Molči in ne draži! Toda razjasnite si, prijatelji, predstavite si, da je on —* Kvapil. prišel v Prago, da so tisti, ki so ga tako vodili, mislili, Bog ve kaj krasnega počenjaj«* kako ga razvesele, kakšen večer mu pripravijo takoj za sprejem, kako mu pokažejo Prago veselo in krasno--------------«
»Veste, Mikyška,« mu je segel Soumar ogorčen v besedo, »tu ne veljajo nobeni izgovori. Jaz jih poznam in vem, kaj so mislili Lumpi so, ničvredneži in dosti!«
(Dalje prih.)
Na noben način ga oblasti ne bodo sprejele. Ugled republike zahteva, da odklonilno vsak kompromis z revolucionarji.« V Zedinjenih državah je pa razpoloženje tako, da utegne vsaka žalitev Linda doseči enak uspeh kakor eksplozija »Maine« in da bi najbrže pomenila Vojno.
Amerika in Mehiko.
Novi Jork, 10. Tukajšnje časopisje pričenja i agitacijo za vojno proti Mehiki. Pravijo, da
se vojna ne da preprečiti. Predsednik Wilson je izjavil, da hoče na vsak način napraviti red. Tukaj si ne prikrivajo, da bo za intervencijo v Mehiki treba drugih sredstev kakor za vojno na Kubi. Eskadra ie dobila povelje, naj bo pripravljena. da odpluje v Veracruz. Tudi luka Tampiko se ima blokirati.
sklicavanju evropske konference, ker bi se tam ostreje izrazila nasprotja med posameznimi velesilami. Najbrže bodo torej kabineti sami pregledali bukareštsko pogodbo in Anglija izjavlja, da se pridruži večini velesil.
ODRINSKO VPRAŠANJE.
Odgovor Turčije.
Carigrad, 10. Na noto velesil odgov)ri Porta jutri. Pri diplomatičnem sprejemu bo veliki vezir ustmeno odgovoril poslanikom, potem se jim pa odpošlje še pismeni odgovor. Z vso zanesljivostjo zagotavljajo, da bo Turčija odgovorila, da ne more zapustiti Odrina in da bo v odgovoru navedla tudi svoje razloge.
Islam in krščanstvo.
Carigrad, 10. »Tanin« piše: Evropa ne more zahtevati od Porte po vršitvi turške integritete, da naj spoštuje pogodbe. Odrinsko vprašanje je vprašanje krščanskega In mohamedanskega sveta. Tiste države, ki imajo mohamedanske podanike, in nemški cesar, ki je v Damastu dejal, da je prijatelj mohamedancev. ne bodo hoteli nove križarske vojne.
Bolgarska ne misli na vojno.
Carigrad. 10. Bolgarski zastopnik Načovič je izjavil nekemu uredniku »Osmanskega LIoy-da«: Vest nekega pariškega lista, da napove Bolgarska še enkrat Turčiji vojno, je zgrešena. Bolgarska smatra odrinsko vprašanje za zadevo velesil. Bolgarska popolnoma zaupa, da bodo velesile energično nastopile za respekti-ranje londonske pogodbe, pa misli zaradi tega, tako malo na samostojno oboroženo rešitev te zadeve, da je naznanila velesilam z okrožnico da Je pripravljena takoj demobilizirati.
Vojaški transporti,
Carigrad. 10. Neki grški list javlja iz Bur-gasa, da so bili ysi vagoni Južnobolgarske železnice odpravljeni v Sofijo. Oficielno razlagajo to s predstoječo demobilizacijo. V Burgasu pa mislijo, da imajo vagoni služiti prevozu bolgarskih čet v Tracijo. V Burgas je prišlo tudi veliko konj iz Rusije.
Odgovorni urednik Fran B a r t L Izdaja in zalaga založba »Zarje«.
Ti*kn Učiteljska tiskarna« v LJubliani.
Okrajna bolniška blagajna v Ljubllani.
Pisarna: Gosposka ulica št. 12, pritličje, levo (poslopje banke „Slavlje“). Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne. Ob nedeljah In praznikih je blagajna zaprta.
Ordinira
Zdravnik blagajne
Stanovanjc
Dr. Zajec Ivan
splošno zdravljenje
Frančiškanska ul. št. 2, 11. nadstr.
Včeraf je bil mir v Bukareštu slovesno podpisan. Za revizijo se ne ogreva ne Francija, ne Nemčija, Rusija pa sili. Odrinska zadeva je tam, kjer je bila, ker velesile ne vedo,
kako bi začele.
Dr Košenina Peter
splošno zdravljenje
Dr. Robida lan
splošno zdravljenje
Dr. Ipavic Benjamin
splosno zdravljenje
Dr. Bock Emil
očesne in ušesne bolezni
Dunajska cesta št. 6, pritličje
Dalmatinova ul. št. 3. pritličje
Mestni trg št. 3, I. nadstropje
Frančiškanska ul št 4, pritličje
Dr. Demšar Jernej L_12 5_6
kožne in spolne bolezni H
Člani, ki potrebujejo zdravniško pcmoč, se morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da se jim izstavi nakaznico, za zdravnika (bolniško zglas-nico); brez te ordinira jo zdravniki le v nujnih slučajih. Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli Cfcn vam pozove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne bolniška blagajna. Od blagajniškega zdrav-nika izpolnjeni bolniški list se mora takoj oddati s blagajniški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se ordinira le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico je treba nakaznice. Bolniščnina se izplačuje vsako soboto, če je ta dan praznik, pa dan prej od 8. zjutraj do 1. popoldne. S pritožbami se je obračati do načelnika blagajne
Načelstvo.
Prešernova ulica št. 3, III. nadstr
Posestvo se proda
zaradi bolezni pod zelo ugodnimi pogoji in sicer: Hiš« 5t. 213 na Gllncah z gostilniško kc ncesijo In opravo vred, krasen vrt, acetilenska luč itd. — Hiša it. 20 na Glincah z prodajnlnlškimi prostori, pripravna za vsako trgovini Ker leži ob Tržaški cesti. — Hiša št. 116 na Glincah i5*otam z veliko delavnica Več se izve pri lastniku Jos. Tribuč-u na Glincah št. 37.
40 letni uspeh
ki ga potrjujejo na tisoče priznanj.
Želodčna = = tinktura
lekarnarja Piccolija v Ljubljani
krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin.
Naročila sprejema lekarna
0. Piccoli, Ljubljana
Zdravnik= g želodca" 5
na Dunajski cesti v Ljubljani pred delavskimi hišami in na Glincah takoj ob mestni meji na Tržaški cesti, vse z najlepšo lego so po izberi za primerne cene
- na prodaj.
Več se izve pri lastniku JOS. TRIBUČ, :::	na	Glincah	štev.	87.
je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v že odcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
Odlikovan v Parizu z zlato kolajno in čast. kriltem.
Nauk o serviranju
neobhodno potrebna za hotele in gostilne, natakarje in natakarice, sploh za vsako hišo,	9
ki mora kedaj postreči gostom. — Knjigi je dodano v pojasnilo razprav
j	96 tabel z raznovrstnimi vzorci in 338 nazornimi slikami.	[
S	V platno vezana knjiga stane K 5*—, po pošti K 5‘50, proti povzetju K 5‘70.	£
1	Naroča se le pri .Deželni zvezi gostilničarskih zadrug na Kranjskem- ali pa pri uprav-	S
ništvu »Gostilničarskega Vestnika”, Ljubljana, Gradišče štev. 7. — Pošilja se le proti	S
naprej plačani naročnini ali pa proti povzetju.
FRANCOSKO ŽGANJE
| Ker so vžigalice jugoslovansko socialno demokratične stranke že I pošlje priporoča se v marljivo odjemanje vžigalice „Arbelterwille*. VrAiVrm • .. Naroča se jih pri upravi „ZARJEa v Ljubljani. ::
£
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
priporoča svoje bogato zalogo manufakturnega blaga, vedno svežega špecerijskega blaga kakor tudi otroških oblek, delavskih oblek, srajc, ovratnikov, čevljev itd.
po najnižji ceni.
Vabi se torej cenjene člane, da vse svaie potrebščine nabavljajo v svojem lastnem podjetju. Član lahko postane vsakdo, kateri plača pristopnino in delež v obro-
:::	kih	do	40	kron.	:::
/
Načelstvo.
■
■
■
B
m
m
m
m
m
B
B
B
A
II
II
m
m
B
m
m
m
H
a
□
n
Žepni koledar
za slovenske delavce in prometne uslužbence izide vsako leto v za-:::	ložbi	„ZARJEtt.	:::
Za letnik 1914. naj se organizacije že sedaj naroče, da ga dobe pravočasno. — Cena mu bo kakor :::	vsako	leto K 1*—.	:::
Naroča se pri upravi Zarje v Ljubljani.
□
BBBBBBBBBBPBSB
Občno konsumno društvo v Idriji
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Glavna prodajalna v lastni hiši.
Tri filijalke.
Valjčni mlin na lastnem posestvu v Podroteji pri Idriji.
Istotam še dve lastni hiši, gozd in dva travnika. Ima nad 670 članov ter nad pol milijona letnega prometa. Vljudno vabi sl. občinstvo mesta Idrije in okolice na pristop. V svojih prodajalnah prodaja za svoje člane vsake vrste manufakturnega, špecerijskega in drugega blaga po stalnih cenah.
Toči pristna vina in žganja, kupljena naravnost iz vinorodnih krajev.
Društvo sprejema od članov tudi hranilne vloge -------- ter	jih	obrestuje	po	-----
	—"'T—	-		—	^F^HFH=^—		
			
NASI ZAPISKI
Socialistična revija.
<
Izide na leto dvanajst številk.
Cena:
Za Avstro-ogrsko za vse leto 5 K. — Za Nemčijo 5*80 K, za ostale države 6*40 K. — Za organizirane delavce in dijake 3*60 K Celi letniki leta 1910., 1911., in 1912. po 2*50 K.
Posamezna številka po 42 vinarjev. Naročnina se pošilja upravi „Naših Zapiskov* v Gorici.
Sl
ZENSKI LIST
glasilo socialističnega ženstva
Urednica; Alojzija Stebi v Ljubljani.
Izhaja v Ljubljani po enkrat na mesec. Stane na leto 1*20 K. - Posamezna številka 10 vin.
Naroča se pri upravi: Zenski list v Ljubljani. © © © ©
K
m
— i
m
Priporočamo delavstvu sledeče knjige in brošure, ki jih ima v zalogi
založba „Zarje“ v Ljubljani.
Pripovedni spisi:
Etbin Kristan: Francka in drugi. Cena
Hans Kirchsteiger: Pod spovednim pečatom. II. del. Cena 2 K.
P. Mihalek: Iz nižin življenja. Cena i K M. G o r k i j: Mati. Cena 4 K.
E. Zola: Rim. Prevet Etbin Kristan
50 vin.
S. Macha r: Magdalena. Preložil dr. Anton Dermota. Cena 2 K.
Hans Kirchsteiger: Pod spovednim pečatom. I. del. Cena 2 60 K.
Znanstveni spisi;
Dr. Drag. Lončar: Politično življenje D r. 1 v a n P r i j a te 1 j: Prešernov spomenik
Slovencev.	Cena 80 vin.	F
Dr. Drag Lončar: Dr. Janez Bleiweis D r. I v a n Pr i j a te 1 j:: Drama Prešerno vetra in njegova doba. Cena 1 K.	življenja. Cena 40 vin.
Abditus: Občinski socializem.
Agitacijska izdajanja;
Vojna in socialna demokracija. Cena 30 vin.
—'— Program socialne demokracije v Avstriji, Cena 6 vin.
—'— Vun z enako volilno pravico. Cena 4 v. —'— Zvišanje duhovniških plač. Cena 10 v. Etbin Kristan: Primož Trubar in slovensko ljudstvo. Cena 8 vin.
L i b e r a t u s: V dobi klerikalizma. Cena 40 v Razprava Vil rednega zbora jugoslovanske soc. dem. stranke. Cena 60 vin Oto Bauer: Narodni ali razredni boj.
Cena 6 vin.	‘
—Lurška pravljica. Cena 50 vin. Ljudski oder: Moderni razvoj. Troje
Cena 40 vin.
predavanj soc. poslancev.
Knjižica časopisa „Naprej“.
5
o
o
□
B
m
B
BBBBBBBBBBBBBfl
Ant. Kristan: Socializem. 1.zvezek. Druga izdaja. Cena 20 vin.
A n t. Kristan: Socialna demokracija in kmetsko ljudstvo. Cena 10 vin.
Ant. Kristan: Zakaj smo socialisti? Cena
14 vin.
K. M a r x in Fr. Engels: Komunistični manifest. Cena 40 vin.
L. Wahrmund: Katoliško svetovno nazi-ranje in svobodna znanost. Cena 70 vin. Karl Ka u t s ky: Kdo uničuje proizvajanje v malem. Cena 30 vin.
Kar! Kautsky: Kapitalistični razred Cena
30 vin.
Karl Ka utsky: Proletarijat. Cena 30 v. Karl Ka u t s ky: Razredni boj. Cena 40 v Karl Ka u tsky: Država bodočnosti. Cena 50 vin.
Etbin Kristan: Nevarni socializem. Cena 30 vin.
Etbin Kristan: Strahovi. Cena 30 vin. Anton Kristan: O konsumnih društvih.
Cena 20 vin.
E. Kristan: Narodno vprašanje in Slovenci. Cena 30 vin.
Koledarji:
Žepni koledar za leto 1913. Cena 1 K.	V	zalogi	so	tudi še letniki 1912, 1911.
Družinski koledar za leto 1913. Cena 1 K. 1910 in starejši.
Zadružni koledar za leto 1913. Cena 30 vin.
Naši Zapiski.
Dobe se po 2 K kompletni: 1908, 1909, 1910, 1911, 1912.
„Zarjaa:
letniki za leto 1911/12, 1912/18, vezana po 14 kron.
“ vljrr Založbo ,Zarje‘ v Ljubljani.