Obisk iz Madžarske s delavska enotnost 25. III. 1978- St. 11 - L. XXXVII. - CENA 5 DIN Glavni urednik: Vojko Černelč ODGOVORNI UREDNIK: BOJAN SAMARIN Na povabilo predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinka Hafnerja se je mudila v naši republiki delegacija Madžarske zveze sindikatov iz Železne županije. Gosti, vodil jih je generalni sekretar Gyula Magyar, so se v republiških sindikatih med drugim pogovarjali o organizaciji sindikatov obeh dežel, zatem o problematiki osebnih dohodkov oziroma nagrajevanju po delu in o sodelovanju nekaterih naših gradbenih podjetij na Madžarskem. Goste je zlasti zanimalo nagrajevanje po delu in konkretne rešitve pri nas. V tej zvezi so naše predstavnike seznanili s prizadevanji njihovih sindikatov na tem področju, ki mu zadnji čas posvečajo j vse več i pozornosti, saj je tesno povezano z življenjsko ravnijo njihovih delovnih ljudi. Med bivanjem pri nas so gostje iz Železne županije obiskali tudi tovarno športnega orodja Elan v Begunjah na Gorenjskem in SOZD Emona v Ljubljani. V pogovoru s predstavniki teh organizacij združenega dela so se zlasti zanimali za delo in naloge posamezne sindikalne organiza- cije ter njeno vlogo in mesto, ki ga ima v družbi. Beseda pa je tekla tudi o proizvodnih programih in uveljavljanju samoupravnih odnosov, sistemu samoupravnih interesnih skupnosti, stanovanjski politiki in sistemu sindikalnega izobraževanja. Izmenjava mnenj med predstavniki slovenskih sindikatov in Madžarske zveze sindikatov Železne županije je pokazala, da je sodelovanje med obema sindikalnima organizacijama dobro in koristno za obe strani. Zato so se tudi dogovorili, da bodo to sodelovanje še poglobili in razširili na druga področja. Že zdaj pa so predstavniki republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije povabili goste iz Železne županije, naj se njihova delegacija udeleži 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. (P- Š.) POSVET PREDSEDNIKOV IN SEKRETARJEV RO SINDIKATOV SLOVENIJE KOLESJE SE JE ZAVRTELO -A Predsednik republiškega sveta Zveze sindika- državna odlikovanja, kot priznanja za dolgo- tov Slovenije Vinko Hafner je prejšnji petek v letno in uspešno delo ob 30-letnici te delovne •nienu predsednika republike tovariša Tita po- organizacije. delil 59 delavcem SGP »Slovenija ceste« visoka Foto: A. A. g- A r, d V / IMA PRVI POMLADNI DAN lju|)i>i*' 11.«. . 5. V točki 4. 23. naj se v oO stavku (4) doda nova prV^ alineja, ki glasi: »— za prehrano med delofl1, V točki 4.23. odstavek U' naj se v deveti vrstici be* dilo: »SR Sloveniji« ^ domesti z besedil0 ^ »Gospodarstvu SR Sl°v nije«- kov, ■Pož »Ost take 6. 1> Jo. S '»Os ''Os tleli (ler C0S; *Vq 'eri djf Hej Po< &r? nje rek n.e hot ra? del «h| fep tne lav iaj, !*k 'id jat 'el v središču pozornosti 25. marca 1978 stran PO OBISKIH FRANCETA POPITA, PREDSEDNIKA CK ZKS, V SLOVENSKIH OBČINAH J a * * nf« P1' ZGODOVINA JE NAJBOUŠA UČITELJICA tte1 Či, Obiski predsednika CK ZKS Franceta Popita in njegovih sodelav-v slovenskih občinah so imeli velik odmev v naši javnosti. Za ob-nske organizacije ZK in za komuniste, ki delujejo v drugih družbe- P ut,adajo in uspehe, ki jih dosegajo, za Franceta Popita in za njegove vtn' s°delavce pa so pomenili možnost, da se pogovorijo o glavnih nalo-njt ki nas čakajo v prihodnje in ki terjajo še večjo strnjenost in priza-ess -fnost delovnih ljudi, ZK in drugih subjektivnih dejavnikov, če naj a ( uresničimo. le£ al' ne nazabnje: pogovori iz oči v oči, tovariški nasveti, kako rešiti ta rlrf It * ^ru8’ problem namesto avtoritativne direktive, sproščeno ozračje, ■ ,1 Se je ustvarilo takoj, ko se je na sejah občinskih komitejev začel dia- 0 , . S uted Francetom Popitom in udeleženci seje — vse to so nedvomno 1 al “kaj trdni začetki novih oblik in metod dela v ZK in drugih družbe- , rPolitičnih organizacijah. Za kakšne novosti gre, pa je jasno: za tiste, 1 Jih Edvard Kardelj napoveduje in priporoča v svojem delu: »Smeri [flf azvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja.« Ena 2Sfll ..aJPomembnejših misli v omenjenem delu Edvarda Kardelja je: poli-st'1 j | moramo še bolj podružbiti, jo še v večji meri podrediti interesom ikC ne 0vnih ljudi. To ni le naloga SZDL, sindikatov in drugih družbeno-inl P0 'bčnih organizacij, je tudi ena glavnih nalog zveze komunistov, na; pogoji in rezultati svojega dela. Eden glavnih pogojev, da se bodo lahko resnično uveljavljali interesi delavcev v TOZD in občanov v krajevnih skupnostih, pa je velikost ter organiziranost temeljnih organizacij in krajevnih skupnosti. V delovni organizaciji naj bi bilo tolikšno število TOZD, kot je bilo nekoč ekonomskih enot. Prizadevati si moramo tudi za to, da bo v občinah več kmetijskih zadrug in da bo število krajevnih skupnosti vsaj tolikšno, kot je bilo v letih po vojni krajevnih ljudskih odborov. Takrat te osnovne celice naše družbe niso bile obremenjene s problemi materialne narave in podobnimi vprašanji, imeli smo jih toliko in tako velike, da so lahko čim bolj neposredno izražale interese delavcev in občanov. Največ naukov nam daje življenje Glavni pogoj za uspešno uresničevanje različnih interesov so dobri samoupravni akti. V njih naj bo zapisano vse tisto, česar nas je že naučilo življenje. Predvideti je treba tudi morebitne zaplete v medsebojnih odnosih. Nobenega še tako dobrega samoupravnega akta ne smemo ocenjevati kot dokončnega, ker ga bodo nujno dopolnjevali novi odnosi in nove razmere, v katerih se bomo znašli v posameznih okoljih. Nespametno bi bilo, če bi pri oblikovanju samoupravnih aktov čakali na nekakšne dokončne družbene rešitve. Samoupravnemu razvoju naše družbe ni možno predpisovati receptov, saj utiramo nova pota v razvoju človeške družbe. Delavci ne uveljavljajo svojih interesov le v temeljnih organizacijah, ampak tudi v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih pa tudi v družbenopolitičnih organizacijah. Takšne interese moramo uresničevati s svobodno nje problemov v temeljnih organizacijah in v krajevnih skupnostih, ampak tudi na ravni občine, republike in federacije. Delegatski sistem mora služiti delovnemu človeku v temeljni organizaciji in občanu v krajevni skupnosti pri reševanju vseh tistih vprašanj, ki jih ni možno rešiti v temeljni organizaciji ali v krajevni skupnosti. Bistvo uresničevanja delegatskega načela je predvsem v srečevanju posamičnih interesov delavcev v temeljnih organizacijah in občanov v krajevnih skupnostih ter v njihovem usklajevanju na podlagi sporazumevanja in dogovarjanja, pri čemer mora slednjič v raznoterosti interesov le prevladati rešitev, ki se opira na trdnejše dokaze in odseva resnične interese delavskega razreda, ne pa nekakšno poprečje splošnih interesov. V sleherni samoupravni enoti — organizacija ZK Pri uveljavljanju interesov delavcev ima zelo pomembno vlogo zveza komunistov. Bistvo njene nove organiziranosti je prav v tem, da mo- in sklepe. Takšna vloga ZK pa, razumljivo, terja od slehernega komunista več znanja in še večjo aktivnost. Komite konference ZK mora biti zato seznanjen s celotno problematiko občine. Temu primerno bi se moral organizirati in skupno s konferenco postati izvršnopolitični organ, tako kot sta to predsedstvi CK ZKS in CK ZKJ. Zato bo treba med člani komiteja porazdeliti naloge. Tudi konferenco ZK bodo morali sestavljati najbolj aktivni člani ZK v občini, kar je nujno pri njeni novi vlogi, saj ne bo več le formalno potrjevala sklepov komiteja. Komite in konferenca bosta morala imeti manj članov kot doslej, da bi lahko bila učinkovitejša. Konferenca mora imeti svoje komisije, njihovo jedro pa naj bi bilo sestavljeno iz članov konference. K obravnavi posameznih vprašanj bi veljalo pritegniti vse komuniste, ki lahko prispevajo k njihovemu reševanju. Iz tako opredeljene vloge ZK v naši družbi izhajajo tudi naloge komunistov v drugih družbenopolitičnih organizacijah. SZDL kot fronta vseh organiziranih naprednih subjektivnih sil mora delovati tako, da se ličnih organizacijah, z zavestnejšim in načrtnejšim uveljavljanjem interesov delovnih ljudi in občanov v temeljnih organizacijah in krajevnih skupnostih bo možno dosegati še večje uspehe tudi v delovanju ljudske obrambe in družbene samozaščite. Družbeno samozaščito moramo še v večji meri organizirati kot gibanje, ki bo zajemalo kar najširši krog delovnih ljudi in občanov. To gibanje mora biti usmerjeno predvsem v obrambo našega celotnega samoupravnega socialističnega sistema in ne le v zaščito ozemeljske celovitosti in družbene lastnine. Že sedaj moramo biti organizirani tako, da se bomo morebitnemu sovražniku uspešno upirali z orožjem pa tudi z vsemi drugimi sredstvi. Kot glavno misel iz celotne vsebine razgovorov Franceta Popita v slovenskih občinah pa bi lahko povzeli ugotovitev, da bo ZK uspešno uresničevala svojo vlogo samo, če se bo dosledno bojevala za nenehen razvoj socialističnih samoupravnih odnosov, za neločljivo povezanost narodov in narodnosti Jugoslavije, za krepitev politike neuvrščenosti in miru v svetu. Takšno vlogo pa bo ZK iat osnovne celice ij^ p m ... rance Popit je na obiskih slovenil1 nai °^‘n nekajkrat opozoril na to ’ , ^ ?8°- Vsebino njegovih besed je ?n° povzeti v zahtevo, da mora h , j Pn opredeljevanju svojih nalog 3 ** ” v celotni družbenopolitični aktiv-jO' |o,sti obvezno upoštevati vlogo in po-;V^ ,žai delavcev v združenem delu ter tul ^ 'Pove interese. Prizadevati si mora, JČ3' t ^delavce usposabljala in motiviko' in Za to’ riodo na podlagi svojih t^ 0 ^uPnih interesov v celoti odločali J . pogojih in rezultatih svojega dela. >S C č> delavcev se v TOZD uresni-2Z Jejo s preudarnim izkoriščanjem o"" n!?'ZVodnih zmogljivosti, s skupnimi [IjU ^ °zbami v reprodukcijski proces in sil’ i^cdsebojnim urejanjem dohod-a £ gQVn'h odnosov. Samo s preudarnim rod (je|Podarjenjem, s svojim minulim (j; D 0rn in sedanjim dohodkom ter s V program predkongresne aktivnosti predsednika CK ZKS Franceta Popita je sodil tudi pogovor z novogoriškimi komunisti J^devnim delom, lahko delavci ;»st« *aiažn j« del-^UJeJ° Proizvodnost svojega 'n osebne dohodke. Tu ni mesta . no solidarnost. Socialne pravice J 'iv ra^° 'zilaia'i iz dosežene produk-f" šjI.,'0sti dela. Nevzdržno je nenehno k3 i(Jenie pravic ne glede na dohod-31 ^ možnosti. Le tako je in bo 3 |f tin n°- Ukoreniniti mezdno mišel-gjj t^dclavcev. Delavci bodo lahko le 0 resnično postali gospodarji nad menjavo dela v delegatskem sistemu in drugje. V naši družbi ne zanikamo različnih interesov, jih priznavamo! Oblikovati pa jih moramo samoupravno ter jih usklajevati in uresničevati na podlagi sporazumevanja in dogovarjanja. Čeprav to vemo, pa samoupravne interesne skupnosti še vedno pomenijo nekakšne skupščine, v katerih si prizadevajo izvajalci s preglasovanjem uveljaviti svoja stališča. To je v nasprotju s svobodno menjavo dela, ki predstavlja samoupravno usklajevanje interesov. Tudi v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti lahko opazimo še veliko odborniškega delovanja, katerega bistvo je preglasovanje. Prav zato je treba kar najhitreje uveljaviti delegatski sistem, in sicer ne le za reševa- rajo osnovne organizacije ZK delovati v sleherni temeljni organizaciji in krajevni skupnosti, torej prav tam, kjer se oblikujejo interesi delovnih ljudi. Zato tudi uveljavljamo načelo: ena temeljna organizacija — ena osnovna organizacija ZK, ena krajevna skupnost — ena osnovna organizacija ZK. Komunisti morajo biti tisti, ki bodo posamične interese iz temeljnih organizacij in krajevnih skupnosti povezovali s širšimi družbenimi interesi. O vsem pomembnem se morajo komunisti pogovarjati z delavci, ne pa s poslovodnimi organi, pri čemer mora ZK resnično živeti med delavci, prisluhniti njihovim zahtevam, uveljavljati v razpravah tehtne dokaze in tako skupno z njimi oblikovati uresničljiva stališča bodo lahko v njej organizirano uveljavljali vsi interesi delovnih ljudi in občanov, ki ne nasprotujejo našemu samoupravnemu socialističnemu sistemu, bratstvu in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti ter naši neuvrščeni politiki. SZDL mora delovati v sleherni, tudi najmanjši celici, kjer živijo delovni ljudje in občani. Komunisti v vodstvu organizacij SZDL se morajo delovno usmeriti k sekcijam in svetom, ne pa k vodstvom ZK, kot se je doslej pogosto dogajalo. SZDL bi morala obravnavati predvsem tista vprašanja, ki jih rešujemo v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in njihovih izvršilnih organih. Z odpravljanjem pomanjkljivosti v delu ZK in v drugih družbenopoli- lahko uresničila samo v tesni povezanosti z organiziranimi in med seboj povezanimi delovnimi množicami, to je s pomočjo samoupravnih organov, skupnosti, delegacij, socialistične zveze in drugih družbenopolitičnih ter družbenih organizacij. Zveza komunistov lahko le v takšnih širokih demokratičnih stikih in povezavah uspešno uveljavi svojo vlogo in vpliv med delovnim ljudstvom. Trdna povezanost množic, delavskega razreda in naših narodov pa je ena izmed glavnih že preverjenih in v praksi uveljavljenih izkušenj naše partije, kar je tudi zagotovilo njeno vodilno vlogo v letih pred vojno, med njo in v povojnem obdobju. A zgodovina je najboljša učiteljica, zato velja prisluhniti njenim naukom. V. B. Minulo delo - danes in jutri ai je minulo delo preden bi povedali kaj več o osebnih dohodkih iz minulega dela, bi da vendarle natančneje opredeliti pojem minulo delo. Rekli smo, (Je, 0 to vsa sredstva, ki so jih delavci v preteklosti ustvarili s svojim tlQ °fh. Z drugimi besedami bi lahko to opisali kot vse uporabne vred-^,ki so delo človeških rok, ter vse druge vrednosti — denar, vred-de]Stn' Papirji, licence itd. V procesu družbene reprodukcije se minulo de 0 tako kot vsak drug kapital neprestano spreminja iz blagovne v c^^trio olrliko in iz denarne v blagovno. V trenutnem presledku pro- *v a dnižbene reprodukcije pa se kaže v opredmeteni obliki — proi-'eri sredstvih, cestah, mostovih, bolnišnicah, šolah in drugih ma-d ^riih sredstvih družbene reprodukcije ter v vrednostni oziroma Sterni obliki — akumulaciji, kar so sredstva, ki so nastala iz dela či-pja dohodka, namenjenega za zboljšanje in razširitev materialne age združenega dela v vrednostnih papirjih in v drugih oblikah. nje as.nikogar ne bo preveč motilo, da razmejitev minulega dela v h ^ve pojavni obliki ni povsem precizna, saj bi slednjič lahko ipg. ’ da se vse minulo delo pojavlja v vrednostni obliki. Tudi opred-hote^a sredstva imajo svojo vrednost. Z navedeno razmejitvijo smo 1 niinulo delo le natančneje opredeliti z namenom, da bi bilo bolj iej^ijivo naše nadaljnje razmišljanje. Ustava in zakon o združenem obliK^imnjcta pod minulim delom predvsem njegovo vrednostno tePr h’ *0 denar oziroma akumulcijo oziroma sredstva za razširjeno hietg »kcijo. oba omenjena dokumenta s tem ne postavljata opred-'avecnve8a minulega dela na stranski tir, saj zahtevata, da mora biti de-RiipjC Se Posebej stimuliran za gospodarjenje s proizvodnimi in dru-Vetl ,Sredstvi družbene reprodukcije, torej z opredmetenim delom. jaj0 ar ustava in zakon o združenem delu osebne dohodke, ki izha-iž^0rl?vRezultatov boljšega gospodarjenja s temi sredstvi, to je boljše itd.štISCanje zmogljivosti, zmanjšanje materialnih in drugih stroškov kta teleta za osebne dohodke iz živega dela, čeprav torej ne zanemar-re]( j Predmetenega minulega dela, vendarle dajeta poseben pouda-\ gl^uarni obliki minulega dela. Od konkretne uporabe akumulacije z drugimi besedami povedano — od konkretne investicijske po- litike je odvisen celoten družbeni razvoj. Prav temu gospodarjenju s sredstvi akumulacije oziroma razširjene reprodukcije smo v preteklosti posvečali v naši družbi premalo pozornosti. Zato je poprečna družbena rentabilnost, v primerjavi z drugimi deželami relativno nizka. Od tod tudi pojavi, ko je v istih panogah in v istih vrstah proizvodnje ogromna razlika v rentabilnosti investicij. Vprašanja rentabilnosti investicij so se tako zaostrila, da smo praktično pred dilemo: ali odpreti notranje poti ekonomskim zakonitostim tako, da bomo pospešili procese združevanja dela in sredstev ter v teh mejah uresničili tista načela o minulem delu, ki smo jih omenili, ali pa bo morala družba z administrativnimi ukrepi vplivati na uporabo sredstev razširjene reprodukcije. Sodim pa, da bi slednji ukrep pomenil velik korak nazaj pri graditvi našega socialističnega sistema samoupravljanja. Opozoriti moramo, da problem minulega dela ni samo problem rentabilnosti investicij, temveč tudi problem delitve dohodka. Dohodek je rezultat oziroma zunanja oblika živega in minulega dela. Delavci pri delitvi dohodka ne nastopajo kot individualni lastniki tega dohodka, temveč kot upravljavci v imenu družbe in pod pogoji, določenimi z objektivnimi ekonomskimi zakonitostmi, ki so značilne za gospodarstvo socialističnega samoupravljanja. Zato moramo opazovati dohodek kot enotno družbenoekonomsko kategorijo, v kateri se izražajo socialistični samoupravni proizvodni odnosi, ter kot kategorijo, ki opravlja različne ekonomske funkcije, od katerih mora biti vsaka čim bolj učinkovita. Najvažnejše pri tem pa je, da je delavec, ki odloča o razporejanju dohodka za funkcijo gospodarjenja, stimuliran ne le moralno, temveč tudi materialno. S tem smo hoteli povedati, da je od delavčevega upravljanja odvisno, kako bo razdelil dohodek za zadovoljevanje splošnih, skupnih in osebnih potreb ter koliko za razširjeno reprodukcijo. Zato moramo ustavo in zakon, ko govorita o gospodarjenju in upravljanju s sredstvi družbene reprodukcije kot minulem delu, razumeti tako, da uvajata dve sestavini gospodarjenja in upravljanja. Prva je razporejanje dohodka po namenu porabe, torej takšno gospodarjenje z dohodkom, ki zagotavlja iz dohodka sredstva za razširjeno reprodukcijo, druga sestavina pa je gospodarjenje s temi sredstvi; ki se pokaže kot uspešnost oziroma rentabilnost investicij. Ti dve sestavini sta med seboj neločljivo povezani. Povečanje akumulacije povečuje reproduktivno sposobnost združe- nega dela, uspešna investicija te akumulacije pa povečuje dohodek in s tem osebni ter družbeni standard delavcev. Iz povedanega sledi, da ustava in zakon pojmujeta pod osebnimi dohodki iz minulega dela tiste osebne dohodke, s katerimi naj bi bil delavec materialno stimuliran iz ekonomskega učinka — dohodka, ki ga je pridobil z rentabilno investicijo minulega dela. Delavec bi imel pravico do tega osebnega dohodka samo v primeru, če bi bila investicija ekonomsko uspešna; v primeru pa, da bi se odločil za investicijo, ki ne bi ustvarila povečanega dohodka — večjega od tistega, ki ga je imela njegova temeljna organizacija pred investicijo — ne bi ničesar dobil iz tega naslova. Vendar pa nam mora biti pri tem jasno, da tudi minimalno povečani dohodek še ne bi bil podlaga za pridobitev te pravice, temveč bi se morali v družbi dogovoriti, kolikšna naj bi bila minimalna učinkovitost oziroma rentabilnost posamezne naložbe, da bi si delavec pridobil to pravico. Ni namreč mogoče oblikovati takšnega stimulativnega sistema delitve osebnih dohodkov, ko bi bil delavec stimuliran tudi za naložbo z niško rentabilnostjo. V takšnem primeru pomen sistema minulega dela ne bi deloval dovolj učinkovito. S tem pa smo opozorili na prvega iz spleta nerešenih problemov. Zakon o ugotavljanju in razporejanju celotnega prihodka in dohodka daje delavcem v temeljnih organizacijah podlago za ugotavljanje uspešnosti gospodarjenja z minulim delom. Določa namreč, da se mora dohodek iz investicij posebej izkazovati. Ob tem želimo opozoriti še na to, da si v nekaterih organizacijah združenega dela na vse kriplje prizadevajo uresničiti določila o minulem delu predvsem zato, da bi si ob sedanjih že tako ohlapnih osnovah in merilih za razporejanje dohodka zagotovili še dodaten vir za povečanje osebnih dohodkov. Povedati pa jim moramo, da danes že sleherni delavec v naši družbi prejema tudi osebni dohodek iz minulega dela. V preteklosti smo namreč tudi investirali, rezultat teh investicij je današnja višja produktivnost dela in večji dohodek ter sorazmerno s tem dohodkom tudi večji osebni dohodek. Zato nima nobene podlage težnja, da bi sredstva za osebne dohodke povečevali še v imenu nekega po svoje razumljenega minulega dela. Piše: MARJAN ZUPAN Prihodnjič: Pravica do udeležbe v dohodku iz investicije DE po sledeh dogovarjanja 25. marca 1978 stran M PO DOGODKIH V DELOVNI ENOTI KONFEKCIJE TOZD TAP KRANJSKE SAVE VSAKA ŠOLA NEKAJ STANE Kaj se lahko zgodi, če se sindikat in partija premalo ukvarjata z ljudmi? Petnajstega in šestnajstega marca je prišlo v temeljni organizaciji združenega dela tovarne avtomobilske pnevmatike kranjske Save do prekinitve dela v vseh treh izmenah delovne enote Konfekcija, v kateri je zaposlenih kakih 420 delavcev. Neposredni povod je bil dokaj nenavaden: delavec je prinesel v tovarno plačilni list svoje žene, ki dela v Iskri in iz katerega je razvidno, da se v tej kranjski delovni organizaciji nedavno tega povečali osebne dohodke za 20 %. Nekdo drug je vedel povedati, da so to storili tudi v Planiki in v drugih podjetjih, v Savi pa da imajo letos manjše osebne dohodke, kot lanskega decembra, ko so si razdelili 6 % »viška«. In tako se je v pripravi proizvodnje zbralo okrog delovodje nekaj ljudi, le-tem pa so se pridružili še delavci iz tovarne radialne konfekcije. Vsi skupaj so prenehali delati in so zahtevali sestanek. Ker se je to zgodilo med popoldansko izmeno so takoj poklicali v tovarno vse vodilne delavce, ki so se kaki dve uri pogovarjali s to izmeno, potem pa še z nočno in dopoldansko. Na teh sestankih so delavci predvsem zahtevali višji osebni dohodek (najbolj glasni so terjali zvišanje za 20 % za vse minule letošnje mesece, nekateri pa so se zavzeli za enako zvišanje vseh osebnih dohodkov, češ, da imajo vsi enake želodce) in večji dodatek za nočno in nadurno delo. Trdili so, da je osnova analitične ocene delovnih mest prenizka, da je stimulacija za kvaliteto premajhna, grajali so premeščanje delavcev na druga delovna mesta oziroma razlike v osebnih dohodkih zaradi teh premestitev. Veliko kritike je bilo tudi na račun solidarnostne sobote 18. marca, češ da ni bilo nikjer objavljeno, da bo ta sobota solidarnostna, zatrjevali so, da na vprašanja, zastavljena na sindikalnih skupinah, ne dobe pravočasnih in razumljivih odgovorov ter da se vodje izmen nočejo pogovarjati z delavci. Na sestankih so sklenili, da bodo takoj naredili analizo izplačanih osebnih dohodkov v januarju in februarju ter obrazložitev te analize, začeli bodo razpravljati o drugačnem delu sindikalnih skupin, zborov delavcev in razlagalcev. O morebitnem povečanju osebnega dohodka pa bodo dokončno odločali takrat, ko bodo znani trimesečni poslovni rezultati. Začeli bodo tiskati dvojezično izdajo Informatorja, da bi delavci iz drugih republik lahko dobivali informacije v svojem jeziku. Naj povem še, da imajo delavci delovne enote Konfekcija v poprečju najvišje osebne dohodke v kranjski Savi in da vsi prav dobro poznajo pravilo, ki ga spoštujejo v tem kolektivu, se pravi, da si povečujejo osebne dohodke samo na podlagi delovne storilnosti, torej delovnih uspehov in da te uspehe lahko ugotovijo šele pri trimesečnem obračunu. Kljub temu pa je prevladal vpliv nekaj nergačev, ki so nekatere resnične slabosti uporabili za napad na celotno samoupravljanje. Franc Flander, sekretar sveta zveze komunistov v Savi, je na sestanku sekretarjev osnovnih organizacij ZK in članov izvršnih odborov sindikatov takole ocenil vzroke prekinitve dela: »Premalo smo delali z ljudmi — neposrednimi proizvajalci. V zadnjih mesecih smo imeli toliko posla z drugim delom. Govorili smo o sprejemanju aktov, o reorganizaciji, izvedli smo volitve, ob vsem tem pa smo pozabili na človeka. Ugotovimo lahko, da komunisti niso odigrali svoje vloge, prav tako pa tudi vodstva sindikata in mladine ne, saj je v Konfekciji več kot 300 mladih. Približno 50% je takih, ki imajo le dve leti delovne dobe, pa tudi fluktuacija je velika. V takem okolju, kjer se ljudje nenehno obnavljajo in je nizka splošna strokovna raven, je posredovanje informacij izredno pomembno. Na tem področju nismo storili vsega. Nismo pa tudi znali izolirati tistih nergačev, ki že precej mesecev niso zadovoljni z izplačilom osebnih dohodkov. Premalo smo bili pozorni na te ljudi, ker smo bili preveč samozavestni. Mislili smo, da se nam ne more nič zgoditi, vendar pa so prav ti ljudje storili svoje in posledice so znane. Čimprej bomo morali narediti družbenopolitično oceno vseh okolij, v katerih živimo in delamo, pa tudi oceno družbenopolitičnih razmer v vsej delovni organizaciji, ki nam bo omogočila enotno akcijo za zagotovitev resničnega samoupravljanja.« Tudi Jože Antolin, predsednik konference osnovnih sindikalnih organizacij v Savi, je podprl mnenje Franca Flandra, da so premalo delali z ljudmi, prepričevali in pojasnjevali. Zato je lahko nekaj nergačev preglasilo komuniste v delovni enoti Konfekcija, pa sindikalne aktiviste, ki so zahtevali, da vse probleme razrešijo po samoupravni poti. »To je bila za nas dobra šola,« je dejal tovariš Antolin, »vendar tudi drži, da vsaka šola nekaj stane. Zdaj smo za izkušnjo bogatejši in o tej izkušnji se bomo temeljito in samokritično pogovorili na sestankih vseh sindikalnih skupin v delovni organizaciji.« JANEZ VOLJČ JEZIMO SE, VENDAR USPEVAMO.. V zadnjih štirih letih, torej v letih med partijskimi in sindikalnimi kongresi, so sindikati na vseh ravneh organiziranosti posvečali veliko skrbi »kompleksu stanovanjske problematike«. Svojo akcijo so naravnali k boljšemu gospodarjenju s sta- novanjskim skladom, predvsem pa v raci o- nalnejšo in obsežnejšo gradnjo stanovanj, kjer pa je bilo treba zagotoviti vse družbeno dogovorjene stanovanjske standarde. Sicer pa je to dobršen del »njihove socialne politike«, ki pa glede na družbeno vlogo sindikatov dobiva seveda širše razsežnosti, saj je — nenazadnje — to tisto vprašanje, ki prizadeva predvsem delavce v združenem delu in njihove družine. Kajpak ostaja vprašanje hitrejše in racionalnejše stanovanjske gradnje tudi v prihodnje med osrednjimi »temami dneva« konkretne politike osnovnih organizacij sindikata in tistih organov v sindikatu, ki so zadolženi za spremljanje in oblikovanje te politike. Tembolj zato, ker »smrerokaze« razvoja stanovanjskega gospodarstva in gradnje stanovanj, ki so bili sprejeti na zadnjih kongresih, ne spreminjamo in verjetno še posebej zato, ker tako imenovani »stanovanjski problem« pesti v naši družbi še številne delavce in njihove družine. Posebej pa manjka stanovanj v Ljubljani in v drugih večjih slovenskih mestih. Čez noč seveda stanovanjskega primanjkljaja ni mogoče odpraviti. Toda z racionalnejšo gradnjo, z uveljavljanjem novih odnosov — dohodkovnih med izvajalci in uporabniki stanovanj — in z usklajevanjem dela vseh dejavnikov, ki odločujoče vplivajo na razvoj stanovanjske grad- nje, bomo lahko storili še več kot smo. Sicer pa to dokazujejo tudi zadnja štiri leta, v katerih je pri izgradnji stanovanj bila družba mnogo bolj prisotna kot pred leti. Resnici na ljubo velja povedati, da se krepi družbeni sektor stanovanjske gradnje in da gradnja za neznanega kupca, za trg z vsemi njegovimi muhavostmi upada. Gre seveda za številke, ki so dovolj zgovorne. Poglejmo jih! V 1970. letu smo v naši republiki zgradili le 3.959 družbenih stanovanj in 5.303 stanovanj v zasebnem sektorju. Skupaj torej 9.261 stanovanj. Pet let kasneje lahko zabeležimo količinsko rast stanovanj in tudi kakovostno preusmeritev: v 1975. letu smo v naši republiki zgradili 9.750 stanovanj v družbeni lasti in 6.143 stanovanj v zasebni. Predlansko leto smo zgradili v naši republiki okrog 9.000 stanovanj v družbeni lasti in skorajda 6.000 stanovanj v zasebni. Tudi lanski podatki so približno enaki. Nedvomno so taki podatki sila spodbudni. Pa vendarle... Še vedno se srečujemo z razdrobljenostjo gradenj, z gradnjo »spalnih naselij« in predvsem z resnico, da pri stanovanjski gradnji še vedno ni zaživel tisti odnos, kjer bi lahko vsi samoupravno organizirani subjekti in delovni ljudje — graditelji stanovanj in uporabniki oziroma kupci — neposredno odločali o programski in prostorski zasnovi zazidalnega načrta, o ravni in vrsti opreme, o strukturi in kakovosti stanovanj, o spremljajočih objektih in drugih skupnih zadevah. To po eni strani! Po drugi strani pa velja povedati, da so vsi tisti dejavniki, ki sodelujejo pri gradnji kot izvajalci, še vedno premalo povezani, premalo racionalno gospodarijo s časom in sredstvi in ne nazadnje lahko še tudi v gradbeni operativi — četudi je dosegla produktivnost dela, ki velja v Evropi (manj porabljenih delovnih ur za kvadratni meter stanovanjske površine kot je poprečje v Evropi) — najdemo skrite rezerve. In če sodobna tehnologija in produktivnost dela ni več tak problem kot je bila pred leti, moramo poudariti resnico, da šepamo na področju uvajanja novih družbenoekonomskih odnosov v tistem sektorju narodnega gospodarstva, ki skrbi za stanovanjsko gradnjo. Bolehamo pa tudi pri tisti organiziranosti, ki bi bila učinkovita. To pa med drugim pomeni najprej specializacijo in potem smotrno povezovanje vseh, ki sodelujejo pri gradnji stanovanj. Prav na tem področju pa imajo sindikati še posebne naloge. Pred kratkim so se z njimi »spoprijeli« tudi v republiškem odboru Sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Gradbeni delavci se bodo morali angažirati na dveh frontah: čimprej morajo lastno samoupravno organiziranost in odnose usmeriti v pravo integracijo dela v sestavljenih organizacijah združenega dela, poskrbeti pa morajo tudi, da bodo nove samoupravne stanovanjske skupnosti, kjer bo operativa vključena v zboru izvajalcev, zaživele, kajti v njih bodo usklajevali svoja stališča, načrte in še kaj s hotenji porabnikov, ki jih predstavljajo delegati temeljnih organizacij združenega dela in krajevnih skupnosti. Na tem področju pa so pred osnovnimi organizacijami sindikata gradbenih delavcev in drugih udeležencev v stanovanjski gradnji zahtevne in pomembne naloge. Na nekatere, čeprav ne na vse, smo že opozorili. M. HORVAT VLOGA IN DEJAVNOST SINDIKATOV V KRANJSKI OBČINI Nujne so korenite spremembe Na nedavnem plenarnem zasedanju republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije je Vinko Hafner, novi predsednik slovenskih sindikatov, med drugim dejal: »Uveljavljanje družbene vloge sindikatov v političnem sistemu socialističnega samoupravljanja bo terjalo nekatere spremembe v organiziranosti, metodah delovanja in akcijski usmerjenosti sindikatov. Gre za to, kako v prihodnjem obdobju še učinkoviteje uveljaviti ustavno vlogo sindikatov kot razredne organizacije delavcev v boju za uresničevanje avtentičnih interesov, za osvoboditev dela, za pravico delavca, da neposredno razpolaga s pogoji in rezultati svojega dela. Glavni pogoj za to pa je vsekakor usposobitev osnovne organizacije sindikata v temeljni organizaciji združenega dela in v samoupravnih delovnih skupnostih za samostojno in učinkovito delovanje. Temu smotru bi morale biti podrejene vse oblike organiziranja in metode delovanja sindikatov... Isto velja za organiziranost in funkcijo strokovnih sindikatov, ki bodo morali doživeti korenitejše spremembe, da bi se tako čimbolj prilagodili samoupravni organiziranosti združenega dela. Vse te nujne spremembe pa je treba dobro pretehtati, vendar jih moramo tudi čimprej uresničiti. Ne smemo se namreč predolgo ukvarjati sami s seboj, ker bi to zmanjšalo našo učinkovitost pri uresniče- vanju sedanjih družbenih nalog in tudi oteževalo naše priprave na IX. kongres.« Reorganizacija strokovnih sindikatov POJASNILO V prejšnji številki je izpadel del besedila v članku »Prihodnost ne more obiti sedanjosti«, v katerem smo navajali misli in ugotovitve o predlogu za izdajo zakona o usmerjenem izobraževanju in tezah za ta zakon iz razprave v sindikatih. Tako je bil natiskan naslednji stavek: »... Že letos bo tudi sprejet družbeni dogovor o enotni klasifikacijski lestvici za izobraževalne programe v republikah, v katere bodo seveda vključene vse specifičnosti...« Pravilno se glasi: »... Že letos bo tudi sprejet družbeni dogovor o enotni klasifikacijski lestvici ZA RAZVRŠČANJE POKLICEV PO ZAHTEVNOSTI ZNANJ, KAR BO TEMELJNA ZASNOVA ZA izobraževalne programe v republikah, v ka- tere bodo seveda vključene tudi vse specifičnosti...« Do podobne napake je prišlo tudi v sestavku »Hrabri me zaupanje in čista vest...« Na koncu prvega in v začetku drugega stolpca je namreč natisnjeno: »Vsa leta, odkar obstaja naše glasilo Litijski predilec, sem glasilo sama urejala.« Pravilno pa se besedilo glasi: »Vsa leta, odkar obstaja naše glasilo Litijski predilec, SEM V NJEGOVEM UREDNIŠKEM ODBORU. KO JE ODŠEL UREDNIK V VOJSKO, sem glasilo sama urejala.« Našim bralcem in še posebej Martini Kraljevi in Matiji Malenšku kot uredniku glasila Litijski predilec se za neljube pomote opravičujemo. UREDNIŠTVO DE Na te misli Vinka Hafnerja me je opozoril Viktor Eržen, predsednik občinskega sveta zveze sindikatov v Kranju, ko mi je ondan pripovedoval o izkušnjah, ki so jih pridobili sindikalni delavci po VIII. kongresu slovenskih sindikatov, pa tudi o problemih in slabosti v zdajšnjem sistemu organiziranosti, ki bi jih kazalo odpraviti med pripravami na IX. kongres. Tudi v Kranju namreč ugotavljajo, da sedanja organizacijska struktura strokovnih sindikatov ne, ustreza današnji vlogi in nalogam naše organizacije. »Že pred Vlil. kongresom je naš občinski svet predlagal, naj bi občutno zmanjšali število strokovnih sindikatov in jih prilagodili samoupravni organiziranosti združenega dela, vendar nam ni uspelo,« je dejal Viktor Eržen. »Zmagalo je stališče, da ima vsaka panoga svoje specifične probleme, ki jih je moč najbolj učinkovito urejati znotraj te panoge. Tako smo dobili devetnajst sindikalnih odborov, ki imajo pri nas skupnega organizacijskega sekretarja. Nekateri odbori so dokaj aktivni, drugi pa životarijo in se bolj poredko sestajajo. Skoraj za vse odbore velja ugotovitev, da ne delujejo usklajeno, ne sodelujejo med seboj, kot da ne bi imeli enotnega delavskega razreda, enakih ciljev in enotnih problemov. Kaže tudi, da nekateri republiški odbori strokovnih sindikatov »merijo« svojo dejavnost po količini gradiva, ki ga pošljejo občinskim odborom ali ga zahtevajo od le-teh, v kupih papirja pa se izgubi politična akcija sindikat: Sicer pa v občinskem sindikalnem svetu bolj malo vemo, kako delujejo delegati naših strokovnih sindikatov v republiških odborih in v republiškem svetu, kaj tam sklepajo, kako zagovarjajo stališča, ki smo jih sprejeli sindikati v Kranju. Za svoje delo so odgovorni občinskim odborom in zgodi se, da delegat kakega nedelavnega odbora po več mesecev ne hodi na sestanke v Ljubljano. Sedanji delegatski sistem torej ne omogoča neposrednega nadzora nad delom delegatov, ki so voljeni v strokovnih sindikatih in zastopajo kranjske sindikate v republiških odborih in v svetu. Zato pravim, da mora bodoča organizacija predvsem omogočiti bolj dosledno uresničevanje stališč tako imenovane sindikalne baze na vseh področjih delegatskega odločanja od osnovne organizacije do Zveze sindikatov Jugoslavije. Sindikalni odbori pa naj bi povezovali re- bi se v bodoče povezovale naše orga'; nizacije v strokovne sindikate ozH roma odbore ali kakor jih bomo p imenovali.« Prepričevanje prepriča' >-nih °l Na nedavnem beograjskem posVe' tovanju o vlogi socialistične zveze ^ sindikatov v občini je Edvard delj dejal, da ti dve družbenopolitie111 organizaciji in komunisti v njiju P0' gosto ravnajo tako kot da »prepri^u' jejo prepričane«, namesto da bi Pre' pričali tiste, ki mislijo drugače in ^ bi imeli svoje politično stališče ^ ^ vsakega vprašanja, ki ga prinaša ži' ^ Vendar ne gre samo za pomanjU c nje stališč, pač pa tudi za dejstvo, “ sj svojih pogledov na urejanje saffl011 L pravnih problemov ne znamo uvel)3 viti. V sindikatih je še vedno kar p(e ^ cej forumskega načina delovanj3' l Tudi v osnovnih organizacijah, ^ so skoraj povsod ustanovili sind' -silcaH Viktor Eržen: »V občini moramo enotno oblikovati stališča sindikata in se vsi skupaj zavzemati, da jih tudi uresničujemo. Zdajšnja organiziranost zveze sindikatov, predvsem pa strokovnih sindikatov, ne zagotavlja takšne enotnosti, zato podpiramo vse tiste organizacijske spremembe, ki naj bi omogočile večjo družbenopolitično učinkovitost naše organizacije.« kalne skupine, vendar man.-izvršni odbor kar sam odloča o vse^ Ali pa — »na vseh forumih« razpf3* Ijajo o istem problemu in tako prepričujejo funkcionarji med seb0)’ namesto da bi prepričevali in pr'^0 bivali delavce. Tudi delegacij® ,:1 zbor združenega dela in za samo3 pravne interesne skupnosti se produkcijske in dohodkovne celote. Kmetijsko živilski kombinat v Kranju proda, denimo, kakih 60 % svojih izdelkov prek trgovskega podjetja Živila. In se je sindikat kmetijskih delavcev pritožil na občinski svet, češ da ima trgovina prevelike dobičke: kmetijski delavci garajo, delajo tudi ob nedeljah, velik del dohodka, ki so ga ustvarili, pa bojda poberejo trgovci. Sindikat delavcev v trgovini se seveda s tem mnenjem ni strinjal. In tako je prišlo do spora, ki ga ne bi bilo, če bi se proizvodnja in trgovina tudi dohodkovno povezali. V takšne dohodkovne celote pa naj • ’ 3l* M malo dogovarjajo s svojimi voliv®1 z delavskimi sveti, sploh pa drži, |e na nekaterih področjih, kot na P11 mer v samoupravnih interes® skupnostih, ni čutiti organizirane a j, cije sindikata. . O vseh teh problemih razmišlja in razpravljajo tudi v kranjskih ^ dikatih, ki imajo kakih 30 tisoč ®3 ^ nov v 230 osnovnih organizacij3 ^ »Uresničevanje zakona o zdta^6 j nem delu je prineslo sindikatom Nel . j*!' vilne nove naloge, ki terjajo j . stališča, obilo prizadevnega ak° stičnega dela in še večjo družb® _ veljavo. Zato je tolikanj nujno, d3 odločimo za take spremembe v ® organiziranosti, ki nam bodo Pre.j|, sem omogočile, da bodo o vseh ®3 stališčih odločali člani, da bo naš h®. ■ -ill?1 -------—V«v.e**. lovni program vselej odraz ko ^ delavcev in da se bomo zan; b0^ med delavci in ne zgolj na sesta® sindikalnih vodstev.« JANEZ VOb KAJ SMO STORILI... NE MIMO DELAVCEV Podatki o številu organizacij združenega dela v SR Sloveniji, 'tiso minulo leto poslovale z izgubo in tudi o višini izgub, ki so jih Pokazali zaključni računi, resda niso zelo zaskrbljujoči, saj se je Položaj v primerjavi z letom 1976 precej izboljšal. To pa seveda ne pomeni, da bomo sedeli križem rok in čakali, da se bodo stvari uredile same od sebe. Ne gre namreč samo za tako imenovane »izgubarje«, ampak tudi za tiste, ki poslujejo na meji rentabilnosti. Kaj torej storiti? Predvsem se je treba zavedati, da je izhod iz težav stvar organizacije združenega dela same; če pa ne gre, je treba v prizadevanja vključiti tudi družbenopolitične organizacije v občini. Zavedati Pase je treba tudi, da je potrebno odpravljati predvsem vzroke in ne samo posledice izgub. Sindikati, zlasti osnovne organizacije in pa občinski sveti ter republiški odbori morajo biti pri odpravljanju vzrokov izgub najbolj aktivni. To pomeni, da morajo ne samo dajati pobude, ampak tudi konkretno sodelovati pri iskanju in odpravljanju vzrokov. Tako na primer pri analizi razmer v organizaciji združenega dela, pri u8otavljanju, ali so plan razvoja in obstoječi proizvodni pro-8rami ustrezni in ali je kadrovska zasedba (zlasti vodstvene strukture) dobra; kako in koliko so o razmerah in prizadevanjih Seznanjeni ter v reševanje problemov vključeni delavci. Poleg ,ega pa morajo — to velja za OZD, ki so že prej poslovale z izgubo —sproti preverjati, kako uresničujejo sanacijski program. Pri svojem delovanju se morajo sindikati zavzemati za to, da sn visokega šolstva ter 3 bj,v ata delavcev vzgoje in izo-. Sevanja in člani njihove ko- ttlisj: Hje Je za usmerjeno izobraževa-bj)|’So opozorili tudi na nekatere bi i Praktične kot načelne pro-cHie, l)v ali študent? Uiv,^.anje teze za zakon enotno az »študent« za je^ence vseh stopenj usmer- ^Ork-i6 teze : 'idoi a°ijajo izraz »študent« i^ence' . - sb izobraževanja. Sloven-PwU jeziifu v prid so se v raz-%]Navzeli, da bi enotno upo-. izraz »učenec«, izraz le 2 ezenec izobraževanja« pa i^L1 različne prehodne oblike raževanja. ^Hj^šolnino? SeZn'enia ° ustavnosti »šolnine« tbeij°va vsiljuje, zdajzvidika te-ŽevJ . opredelitve vsega izobra-deiu la kot izobraževanja ob Vse ’.lz dela in za delo. Če naj bc dei z°braževanje povezano ; "^Irc ai' ne, kaže odpravit kV0«? A če jo odpravimo ailt i.e ruožnosti ima posamez krč 1 svojega interesa za izo-^bk^uje vendarle ne bo uspe di s splošnimi interesi' ko ji z njegovo ustavno pravice so ^raževanja? Znano je, d; "čin; atera ustavna sodišč; Čšii bo« odpravila, zdaj pa s< \ le v teh republikal Jtalo denarja za izobraže ampak praktične narave vanje. Naše ustavno sodišče še ni reklo zadnje besede. Pravica do pouka v materinem jeziku V zadnjem desetletju je bilo v slovenskih srednjih šolah vključno s poklicnimi od tri do sedem tisoč učencev z drugega jezikovnega področja. Kako bomo ta problem rešili v zakonu? Kovinarska šola v Domžalah ima le pet ali šest Slovencev, ostali učenci so s srbohrvatskega jezikovnega področja in do konca tretjega letnika, kot pravijo, obvladajo vsi skupaj le nekakšno »jugoslovanščino«. V Ajdovščini je v dislociranih oddelkih Gradbenega šolskega centra Maribor nekaj oddelkov sicer jezikovno res usklajenih, med ostalimi 120 učenci iz Črne gore, Srbije in Makedonije pa sta le dva Slovenca, pouk pa seveda v slovenščini. Na uporabi slovenščine kot učnega jezika le po načelu te-ritorialnosti šole gotovo ne bomo mogli vztrajati. Sindikati so se o tem problemu že izrekli v zvezi z zaposlovanjem, ko so opozorili, da bo v nekaterih panogah (gradbeništvo, rudarstvo, metalurgija) potrebno najti primernejše rešitve glede pravice uporabe materinega jezika. Kandidirati za izobraževanje Če hočemo, da bo izobraževanje iz dela, ob delu in za delo prevladujoč odnos v usmerje- nem izobraževanju, bo moral zakon predvideti način urejanja odnosov med vsemi učenci in organizacijami združenega dela. O teh odnosih se bodo morali sindikati v javni razpravi še posebej opredeliti. Prvič gre za to, da naj bi bil razpis za študij ob delu ali iz dela o kadrovskih štipendijah tega odnosa med učenci in njihovimi organizacijami ne more razreševati, če naj štipendije prejemajo le tisti, ki so te denarne pomoči ob študiju najbolj potrebni. Organizacije združenega dela bodo morale v svojih samoupravnih aktih zapisati, koliko mora po- Avtoličarji pri praktičnem pouku na Centru strokovnih šol v Ljubljani javen, da bi imeli tako vsi zaposleni kot kandidati za izobraževanje enake možnosti. Urediti bo potrebno tudi odnos med rednim .učencem in organizacijo združenega dela, ko še ni bilo sklenjeno delovno razmerje. Tak odnos je bil doslej vpeljan le za učence v gospodarstvu. Pogodba sameznik ostati na delu pri njih med posameznimi stopnjami izobraževanja, predvideti pa seveda tudi izjemne pogoje in možnost strnjenega študija za izredne talente. Prihodnjič: Ne moremo podceniti 50 odstotkov zt^ioslenih! SONJA GAŠPERŠIČ V brošuri je strnjeno gradivo s posveta na temo tehnologija in samoupravljanje. Posvet je pripravila sekcija za idejna vprašanja samoupravljanja in politično ekonomska vprašanja marksističnega centra pri CK ZK Slovenije, pobudo zanj pa so dali številni družbenopolitični delavci, ekonomisti, pravniki in drugi družboslovci tehnične inteligence v združenem delu. Te pobude so bile nedvomno odsev potreb prakse pa tudi idejnih in teoretičnih nejasnosti na tem področju. Cena za izvod: 35. — din Št. 13 SINDIKATI IN UVELJAVLJANJE DOHODKOVNIH ODNOSOV V ZDRUŽENEM DELU Trije pomembni dokumenti, ki so bili že v javni razpravi (objavljeno v Sindikalnem poročevalcu št. 12/77) zdaj tudi v brošuri! Samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje o razporejanju čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke po zakonu o združenem delu. Gospodarjenje in upravljanje z združenimi sredstvi kot podlaga delavčevega delovnega prispevka v delitvi osebnih dohodkov (osebni dohodki iz naslova minulega dela) Svobodna menjava dela med delavci temeljnih organizacij združenega dela in delavci delovnih skupnosti za opravljanje zadev skupnega pomena. Brošura pomeni trajen pripomoček pri iskanju konkretnih rešitev v organizacijah združenega dela Cena za izvod je samo 25. — din Naročila sprejema ČGP Delo, TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4. NAROČILNICA Pri TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Dalmatinova 4, Ljubljana, nepreklicno naročamo: .....izvodov brošure knjižnica SINDIKATI št. 12 in .....izvodov brošure knjižnica SINDIKATI št. 13. Brošure pošljite na naslov:.......................... (ulica, poštna številka, kraj) Naročeno dne, kraj:........................................... Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu blaga. Čitljiv podpis naročnika (z žigom) po sledeh dogovarjanja IMENOVANJE INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA PO ZAKONU O ZDRUŽENEM DELU Ne gre »po domače« Ustava SFRJ določa v čl. 104, da imenuje individualnega poslovodnega organa organizacije združenega dela delavski svet s sklepom. Razen tega je določeno po isti ustavni določbi, da se imenuje individualnega poslovodnega organa po javnem razpisu na predlog razpisne komisije. Zakon pa seveda lahko uredi pogoje in način imenovanja podrobneje oziroma predpiše posebne pogoje in način imenovanja ter posebne pravice in dolžnosti poslovodnega organa v organizacijah združenega dela, ki Opravljajo dejavnost oziroma zadeve posebnega družbenega pomena. Navedeno ustavno določbo v bistvu povzema zakon o združenem delu in poudarja, da individualnega poslovodnega organa imenuje delavski svet temeljne organizacije (čl. 504). Statut temeljne organizacije ali drug samoupravni splošni akt določa čas, za katerega je lahko imenovan (čl. 505), z omejitvijo, da traja mandat največ štiri leta (čl. 512). Individualnega poslovodnega organa se imenuje po javnem razpisu na predlog razpisne komisije (čl. 504). Javni razpis se ne razlikuje od drugih javnih razpisov po čl. 22 zakona o delovnih razmerjih (Ur.l. SRS št. 24-77). Javni razpis pa mora vsebovati naslednje določbe: — pogoje, katerim morajo kandidati ustrezati, — rok, v katerem se morajo prijaviti; — rok, v katerem bodo prijavljeni kandidati obveščeni o izidu izbire; — navedba časa, za katerega bo kandidat izbran. Mandatna doba individualnega poslovodnega organa je torej omejena največ na štiri leta. Najmanj tri mesece pred potekom časa, za katerega je imenovan, pa mora delavski svet temeljne organizacije razpisati imenovanje individualnega poslovodnega organa. Zanj ne velja omejitev kandidiranja, saj je po preteku mandata lahko ista oseba znova imenovana za isto funkcijo na način, ki je predpisan v zakonu (čl. 512, 2. odst.). Sestava in vloga razpisne komisije Razpisna komisija ima pri imenovanju individualnega poslovodnega organa pomembno vlogo, zlasti še, ker delavski svet ne more imenovati kandidata, ki ga komisija ni predlagala, (3. odst. 506. čl.). Sestava razpisne komisije je takšna, da je pri odlo-članju komisije zagotovljen pomemben vpliv sindikalne organizacije in družbene skupnosti. Razpisne komisije namreč sestavljajo predstavniki temeljne organizacije, sindikata ter predstavniki družbene skupnosti. Razmerje med posameznimi predstavniki pa določa zakon (čl. 504).Po 3. odst. 52. čl. zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov v organizacijah združenega dela (Ur. 1. SRS št. 23-77) sestavljajo razpisno komisijo v enakem številu predstav- niki organizacije združenega dela, predstavniki sindikata in predstavniki družbene skupnosti. Udeležba vseh treh je torej enaka, zato je zagotovljen družbeni vpliv na kadrovsko politiko v temeljnih organizacijah, zlasti še zato, ker komisija ne odloča z navadno večino glasov, marveč z 2/3 večino vseh svojih članov (2. odst. 505 čl.). Tako kvalificirane večine vselej ne bo možno doseči, zato zakon predvideva, da se sestavi nova razpisna komisija, če prva ni mogla doseči ustrezne večine pri določitvi predloga za imenovanje individualnega poslovodnega organa. V skladu z že navedenim določilom republiškega zakona o volitvah in odpoklicu organov upravljanja in o imenovanju poslovodnih organov, se razpisna komisija imenuje v vseh temeljnih organizacijah združenega dela, ki opravljajo dejavnost oziroma zadeve posebnega družbenega pomena pa tudi vseh drugih, ki oblikujejo delavski svet. Iz navedene določbe izhaja, da se komisija ne imenuje v smislu zakona o združenem delu le v tistih temeljnih organizacijah, ki ne opravljajo dejavnosti oziroma zadev posebnega družbenega pomena in ki ne oblikujejo delavskega sveta. S tem so mišljene le tiste temeljne organizacije, ki imajo manj kot 30 delavcev in v kateri vsi delavci opravljajo funkcije delavskega sveta (2. odst. 490 čl.). Določbe o razpisni komisiji tudi ne veljajo za tiste organizacije združenega dela, ki opravljajo dejavnosti oziroma zadeve posebnega družbenega pomena in glede katerih je z zakonom predpisan poseben način imenovanja poslovodnega organa. Zakon lahko določa posebne pogoje in način imenovanja Kadar gre za organizacijo združenega dela posebnega družbenega pomena oziroma za tako organizacijo, ki opravlja dejavnost oziroma zadeve posebnega družbenega pome- na, so z zakonom določeni pogoji in načini imenovanja individualnega poslovodnega organa. Tako je določeno z zakonom o osnovnem šolstvu (UR. 1. SRS št. 9-68. 14-69 in 18-74), da imenuje ravnatelja osnovne šole ustanovitelj in sicer potem, ko dobi mnenje sveta šole. Na enak način je imenovan tudi individualni poslovodni organ v srednji šoli, saj tako določa zakon o srednjem šolstvu (Ur. I. SRS št. 18-67, 20-70 in 18-74). Po zakonu o visokem šolstvu (Ur. 1 SRS št. 13-75) pa ustanovitelj ne imenuje individualnega poslovodnega organa v visokošolski temeljni organizaciji, ampak ga imenuje svet temeljne organizacije na predlog Socialistične zveze delovnega ljudstva. V skladu z zakonom o zdravstvenem varstvu (Ur. I. SRS št. 38-74) imenuje individualnega poslovodnega organa zdravstvene organizacije svet zdravstvene organizacije, v soglasju z ustrezno družbenopolitično skupnostjo. Družbenopolitična skupnost daje soglasje k imenovanju individualnega poslovodnega organa tudi po zakonu o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena (Ur. list SRS, št. 24-75, 13-77). Predstojnika organizacije za izobraževanje odraslih pa v skladu z zakonom o organizacijah za izobraževanje odraslih (Ur. 1. SRS št. 16-77) imenuje ustanovitelj in sicer potem ko dobi mnenje Socialistične zveze delovnega ljudstva in organizacije, za katero se individualni poslovodni organ imenuje. Iz navedenega sledi, da številni zakoni urejajo posebne pogoje oziroma način imenovanja individualnih poslovodnih organov zlasti na področju vzgoje in izobraževanja, komunalne dejavnosti itd. Vloga sindikata Zakon o združenem delu daje sindikatu pomembno vlogo, ki se pri imenovanju poslovodnih organov v organizacije združenega dela ne izraža samo v sodelovanju predstavnika sindikata v razpisnih komisijah, ampak tudi pri oblikovanju kadrovske politike v vseh organizacijah združenega dela, tudi tistih, ki so posebnega družbenega pomena, in tistih, v katerih ne oblikujejo delavskega sveta. Tako stališče je posebej podčrtano v navodilu o sodelovanju sindikata v delu razpisnih komisij za imenovanje poslovodnih organov v organizacijah združenega dela, ki ga je sprejelo predsedstvo republiškega oveta zveze sindikatov Slovenije, dne 9. 2. 1978. Po tem navodilu imenuje v razpisno komisijo predstavnika izvršni odbor osnovne organizacije sindikata oziroma sindikalna konferenca. Predstavnik sindikata v razpisni komisiji je dolžan upoštevati smernice, ki mu jih je dal organ, ki ga je imenoval. Za svoje delo je povsem odgovoren temu organu. Zadolžen je, da deluje v razpisni komisiji tako, da se uresničujejo družbeno dogovorjena merila kadrovske politike in Odnos med izobraževanjem in delom doživlja v naši družbi korenite spremembe. Tudi v delovnih organizacijah se na področju izobraževanja nabira vedno več problemov. Povezovanje usmerjenega izobraževanja z združenim delom zahteva specifično naše rešitve. O omenjenih in podobnih problemih govori knjiga doc. dr. Ane Krajnc IZOBRAŽEVANJE NAŠA DRUŽBENA VREDNOTA Zaposlenim bo delo zanimivo tudi za njihovo lastno nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje, zato bo nepogrešljivo v strokovni kot v domači knjižnici IZŠLA OB 35-OBLETIMICI »DELAVSKE ENOTNOSTI« 24. 11.1977: < O O o oc < Nepreklicno naročam pri TOZD DELAVSKA ENOTNOST, Dalmatinova 4 ..... izvodov knjige A. Krajnc: IZOBRAŽEVANJE NAŠA DRUŽBENA VREDNOTA - Cena: 220.- din Knjige pošljite na naslov:................................. Poštna številka, kraj:..................................... Račun bomo plačali v 15 dneh po prejemu knjig. Čitljiv podpis sprejeta politika sindikalne organizacije. Zakon o združenem delu pozna omejitev možnosti za imenovanje in sicer zaradi predkaznovanosti občana, ki sicer izpolnjuje druge pogoje po razpisu (čl. 511). Imenovan ne more biti občan, ki je kaznovan za naklepna kazniva dejanja.: — zoper temelje samoupravne socialistične ureditve in varnost države (15. poglavje Kazenskega zakona SFRJ); — Zoper gospodarstvo (18. poglavje KZ SFRJ in 9. poglavje KZ SRS); — zoper družbeno lastnino (15. poglavje KZ SRS); — zoper samoupravne pravice (9. in 8. poglavje KZ SRS); — zoper uradno dolžnost (19. poglavje KZ SFRJ in 17. poglavje KZ SRS). V navedenih primerih velja prepoved le tedaj, če je bil občan nepogojno obsojen na zaporno kazen. Za druga kazniva dejanja pa velja prepoved, če je občan nepogojno obsojen na zapor daljši od treh let ali na daljšo zaporno kazen. Vendar traja ta prepoved le pet let od dneva prestane, odpuščene ali zastarane kazni, za zgoraj navedene primere pa traja prepoved kar 10 let. Navedena prepoved je v skladu s 1. točko 2. odst. 89. čl. KZ SFRJ. Organizacija združenega dela, ne more zahtevati od kandidatov, ki so se prijavili na javni razpis, da predložijo potrdila o nekaznovanju, saj po 4. odst. 94. čl. KZ SFRJ nihče nima pravice zahtevati od občanov, naj predložijo dokaze o tem, da so bili oziroma da niso bili obsojeni. Sam občan tudi ne more dobiti izpiska iz kazenske evidence, razen tedaj, če ga potrebuje za uveljavitev svojih pravic v tujini. Podatke iz kazenske evidence smejo dobiti med drugim tudi organizacije združenega dela, če imajo opravičen, na zakonu utemeljen interes. Ob razpisu za poslovodnega organa ima organizacija združenega dela gotovo interes na podlagi 511. čl. zakona o združenem delu. V nobenem primeru pa organizacija združenega dela ne bo mogla dobiti podatkov iz kazenske evidence, če je obsodba izbrisana. Ob tem je le pripomniti, da se iz kazenske evidence izbrišejo vse obsodbe na zapor do enega leta po petih letih, odkar je bila kazen prestana, zastarana ali odpuščena, seveda pod pogojem, da obsojenec v tem času ne stori novega kaznivega dejanja. To velja tudi za primere, ko gre za obsodbo po navedenih poglavjih KZ SFRJ oziroma KZ SRS. Tako bo potrebno pri imenovanju poslovodnih organov upoštevati ne le določila zakona ok združenem delu, ampak tudi ustrezna določila kazenskega zakona SFRJ, ko se bo ugotavljalo, ali še veljajo pravne posledice ali ne. Ob tem je upoštevati določilo 90. čl. KZ SFRJ, ki posebej poudarja, da z izbrisom obsodbe prenehajo veljati njene pravne posledice. Vloga sodišča združenega dela_________________ Sodišče združenega dela lahko na zahtevo udeležencev razpisa, družbenega pravobranilca samoupravljanja ali druge osebe, katere pravni interes je prizadet, odloči, da razpis ni bil veljaven, oziroma ga razveljavi ali pa izreče za neveljaven samo sklep o imenovanju (3. odst. 507. čl.) Tako sodišče ne bo razveljavljalo razpisnega postopka v primeru, če bo ugotovilo, da je nastala napaka le v tem, ker je bil imenovan za individualnega poslovodnega organa kandidat, ki ne izpolnjuje zato predpisanih pogojev. V primeru nepravilne sestave komisije ali če komisija ni odločala s kvalificirano večino, če je bil imenovan kandidat, ki ga komisija ni predlagala, tedaj bo sodišče združenega dela razveljavilo celoten razpis. V tem primeru bo morala biti imenovana nova komisija. Tako pride do povsem enakega položaja,kot v primeru, da delavski svet temeljne organizacije ne imenuje nikogar izmed predlaganih kandidatov. Ker tudi v takem primeru temeljne organizacija ne more poslovati uspešno brez ustreznega vodstva, bo seveda imenovala vršilca dolžnosti za dobo 6 mesecev. I. ŽUŽEK 25. marca 1978 stran Neuspešno poskusno delo Na poskusno delo je delavec sprejet zato, da pokaže svoje strokovne in druge z delom pridobljene delovne zmožnosti. Poskusno delo se uvede za tista dela in naloge, ki so ddoločene s samoupravnim splošnim aktom. Zakon določa, da sme trajati poskusno delo največ tri mesece. Razen tega pa mora samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih vnaprej določiti pogoje in primere, v katerih je potrebno poskusno delo, potek, način in trajanje poskusnega dela ter spremljanje in ocenjevanje uspešnosti tega dela. Delavec je bil sprejet v delovno razmerje s pogojem poskusnega dela za dobo treh mesecev. Podal je izjavo, da se s poskusnim delom strinja, obenem pa je bil seznanjen, da bo njegovo delo med poskusnim delom spremljala tričlanska komisija. Pred potekom roka za poskusno delo je ta komisija podala negativno oceno. Pristojnemu samoupravnemu organu je predlagala, naj izda sklep o prenehanju delovnega razmerja, ker delavec ni izpolnil uspešno zahtev poskusnega dela. Delavec je seveda zoper tako oceno podal ugovor, saj se ni strinjal s prenehanjem delovnega razmerja. Ker v temeljni organizaciji ni uspel, je zahteval varstvo pred sodiščem združenega dela, obenem pa je podal pobudo ustavnemu sodišču in predlagal, naj ustavno sodišče razveljavi določbe samoupravnega splošnega akta O delovnih razmerjih, s katerimi je urejeno poskusno delo. Ustavno sodišče je njegovo pobudo sprejelo in razveljavilo določbe o poskusnem delu, ker so bile nepopolne. Samoupravni splošni akt namreč ni urejal poskusnega dela tako, kot je to zahtevano po zakonu. Poln; Rt 2oril( Sodišče združenega dela je torej odločalo o zahtevi delavca, ne da bi se pri tem moglo opreti na samoupravni splošni akt o delovnih razmerjih. Moralo je ra- zrešiti dilemo, če je ob očitni pravni praznini poskusno delo sploh bilo. V takem primeru bi seveda ne mogli govoriti o ocenjevanju poskusnega dela, niti ne je o prenehanju delovnega razmerja. Sodišče pa ravnalo enako kot v drugih primerih, kadar naleti na pravne praznine, saj mora v takih primerih upoštevati dejanska razmerja, kajti v nasprotnem pri- tUm< meni bi prišlo do kršitve enakopravnosti delavcev. Sodišče je ugotovilo, da je obstojal pogoj za poskusno delo, ker je tak pogoj določen v samoupravnem splošnem aktu o sistematizaciji del in nalog, v katerem je za dela in naloge, ki jih je delavec opravljal, predvideno poskusno delo. Razen tega je delavec pristal na poskusno delo, Sanj njegovo delo pa je ves čas spremljala ustrezna komisija. Ocena komisije je objektivna, saj delavcev resnici ni pokazal potrebnih strokovnih in drugih z delom pridobljenih delovnih zmožnosti. Tako kot se je pokazalo v tem primeru, tudi sicer sodišča združenega dela odločajo vsebinsko in se izogibajo formalističnim stališčem. Upoštevajo v največji meri pravo voljo delavcev in pri poskusnem delu resnične strokovne zmožnosti delavca. V tistih primerih, kadar imajo temeljne organizacije poskusno delo urejeno v svojih samoupravnih sloš-nih aktih popolno, vendar pa v praksi teh določil ne upoštevajo, ali pa postopajo celo šikanozno z delavcem, ki je bil sprejet s pogojem poskusenega dela, pa seveda sodišča odločajo v korist delavcev. Tudi v teh primerih jih vodi načelo, da je potrebno vsa dejstva resnično in popolno ugotoviti, se izogibati formalizmu, slediti volji delavcev in zagotoviti enakopravnost med delavci temeljne organizacije. Prav s takim postopkom, oziroma s takimi odločitvami, so si sodišča združenega dela že v dokajšnji meri pridobila zaupanje delavcev. i.il IZ PRAKSE SODIŠČ ZDRUŽENEGA DELA Sporne osnove za delitev osebnega dohodka Temeljna organizacija je v pravilniku o osnovah in merililh za delitev sredstev za osebne dohodke določila tudi enotno metodologijo za določanje osnov pri vrednotenju del oziroma delovnih nalog. Pri tej metodologiji je temeljna organizacija upoštevala različne kriterije kot npr. zahtevano znanje, sestavljenost del in nalog, odgovornost, potrebne delovne izkušnje, pogoji dela, delovni napor itd. Pri vsakem kri-terju so določene stopnje zahtevnosti oziroma težavnosti. Vsa dela v temeljni organizaciji je možno na podlagi take metodologije ovrednotiti oziroma določiti razmerje med vsemi opravili, ki se izvršujejo v temeljni organizaciji. Ker pa so dela številna in mnoga tudi različno sestavljena, je mnogo lažje določiti enotno metodologijo kot pa prav to metodologijo uporabiti v praksi. Nič ni torej nenavadnega, da prihaja do sporov, ker delavci z osnovami del, ki jih opravljajo, niso zadovoljni. Tako je delavec uveljavljal pred sodiščem združenega dela zahtevek, da se mu upošteva pri njegovem delu še odgovornost, ker vodi skupino štirih delavcev in posebno znanje, saj mora imeti strokovni izpit, ki je predviden po predpisih o varnosti pri delu za tako delo, ki ga on opravlja. Sodišče združenega dela prve stopnje je njegov zahtevek zavrnilo, ker je menilo, da sodišče ne more preverjati ocenitve osnov za posamezna dela, ker je to samoupravna pravica delavcev temeljne organizacije. S takim stališčem pa se pritožbeno sodišče ni strinjalo. Sodišč® združenega dela SR Slovenije je v svojem stališču poudarilo, da gf6 v bistvu za vprašanje, ali je temeljna organizacija pravilo0 uporabila določbe samoupravnega splošnega akta, ki je bil sprejet z referendumom. Preveriti je potrebno, ali se je sprejet3 metodologija pravilno upoštevala ali ne, kar je gotovo težk3 naloga, saj so sporna dejstva glede odgovornosti in zahtevo0" sti del, ki jih delavec — predlaga' telj opravlja. Sporna dejstva P3 mora sodišče razčistiti. Dejansk0 stanje mora ugotoviti popolno io resnično, zato bo moralo primerjati določbe drugih samouprav' nih splošnih aktov, zlasti še kata' log del in nalog, priskrbeti s1 b° moralo listine, po potrebi zasliša* priče ali izvedenca, če bo potreb j no, pa bo opravilo ogled v sam temeljni organizaciji. Razumlj>v° je, da so taki postopki zelo dolg0' trajni in zapleteni, zato je velik0 bolj enostavno, če temeljna ganizacija imenuje stalno komi51' jo, ki spremlja uporabo metod0 logije za določanje osnov, sprejema in preverja zahteve d® lavcevza korekcije, kajti s tem5S bo temeljna organizacija izogr"1 številnim sporom. IVAN ŽUŽH* JT/ T Sedi S Mo; fe \ Mo Mtv avt( *ih Šle( V °Pr Jt več "R( 'Po] !te % Pto o ni Večja odgovornost članstva Predsedstvo CK ZK Slovenije ie v sredo obravnavalo predlog 'Prememb in dopolnitev statuta ^KS skupno s predlogi in pri-^mbami, ki jih je doslej dala avna razprava o kongresnih do-4urnentih. Teh je bilo kar precej, 'ai so bila ob javni razpravi v Snovnih organizacijah ZK or-Sanizirana tudi območna posvečanja medobčinskih svetov in ^mitejev občinskih konferenc, 1 so obravanvala delovanje ZK Posameznih okoljih v luči kontnih dokumentov. Te raz-Prave so zajele širok krog vpra-*anj> ki jih nudijo rešitve za do-Polnitev statuta. Razprave so največkrat opo-2orile na delovanje ZK v TOZD in krajevnih skupnostih ter na nekatera druga organizacijska vprašanja, zlasti koordinacijo dela osnovnih organizacij ZK v združenem delu. Nadalje so bila v ospredju vprašanja preprečevanja pasivizacije delovanja ZK Komunist E3 v v posameznih okoljih, delegacije ZK v družbenopolitičnih organizacijah in skupnostih, skratka zelo pester splet vprašanj o organiziranosti ZK in delovanju članstva, je poudaril Peter Hedžet v uvodni besedi na seji. Ko je predsedstvo CK ZKS podrobneje obravnavalo predloge sprememb in dopolnitev statuta ZKS, se je zavzelo, da naj statut opredeli organiziranost ZK ki pa mora odsevati svojo družbeno vlogo. Torej mora biti statut ZKS tudi hrbtenica samoupravnemu sistemu, zgrajen na akcijskem delovanju ZK. Ker so bile spremembe in dopolnitve statuta ZKS pripravljene pred spremembami in dopolnitvami statuta ZKJ, ga je potrebno uskladiti. Zagotoviti je treba, da bodo komunisti reševali probleme na samoupraven način in pri tem poudariti neposredno odgovornost članstva. Pri konkretnem obravnavanju posameznih sprememb in dopolnitev statuta ZKS je predsedstvo predlagalo še nekaj dopolnitev »tcfo fe kdo ALDO MORO predsednik krščansko-demokratske stranke Italije Aldo Moro že več kot dve desetletji sodi v sam vrh italijanske politične scene in je eden najbolj znanih in najbolj spoštovanih italijanskih državnikov in politikov v svetu. Rodil se je leta 1916 v Lecceju. Zelo mladega ga je zamikala politika, ki se ji je nato v celoti posvetil. Priključil se je katoliški mladini, med drugo svetovno vojno pa je bil predsednik Združenja katoliških študentov. Leta 1948 je bil izvoljen v skupščino, v katero je bil nato izvoljen na vseh volitvah. Ministrsko pot je začel kot prvi mož pravosodnega ministrsta. Nato je bil tudi minister za šolstvo, leta 1959 pa je bil izvoljen za sekretarja italijanske krščansko-demokratske stranke. Kmalu zatem, štiri leta pozneje, je bil prvič predsednik italijanske vlade. V letih od 1963 do 1968 je vodil kar tri vlade, v vladi premiera Mariana Rumorja pa je ; bil.zunanji minister. V letih 1974—1976 je bil že četrtič predsednik vlade. Danes je predsednik krščansko-demokratske stranke. »Uglednega državnika in politika iz sosednje in prijateljske Italije,« kot je ob ugrabitvi Alda Mora v brzojavki italijanskemu predsedniku Leonejeu zapisal predsednik Tito »v Jugoslaviji visoko cenimo, kot drugod po svetu, zaradi njegovega neutrudnega zavzemanja za široko miroljubno mednarodno sodelovanje, ki naj temelji na prijateljstvu, enakosti in razumevanju nted vsemi narodi in državami. Aldo Moro je kot predsednik vlade in zunanji minister republike Italije v duhu takšne vizije sodobnih mednarodnih odnosov prispeval izredno pomemben osebni delež k poglabljanju prijateljskih odnosov in vsestranskega jugoslovansko-italijan-skega sodelovanja.« Aldo Moro se je odločno zavzemal za sklenitev osimskih sporazumov. Gre resnično za izjemno veliko osebnost sosednje Italije, ki je izjemno veliko prispevala tudi k sedanjim procesom združevanja demokratičnih sil — predvsem zbliževanju krščanskodemokratske stranke in komunistične partije. B. KASTELIC za boljše razumevanje posameznih določil. Tako je poudarilo pomen idejnopolitičnega in akcijskega delovanja osnovne organizacije ZK v posameznem okolju in povečanje odgovornosti slehernega člana za takšno delovanje osnovne organizacije. Nadalje je glede sprejemanja v ZK menilo, da sprejema ‘novega člana v ZK osnovna organizacija v okolju, kjer predlagani dela ali živi. Obvelja naj pravilo, da je v TOZD ena osnovna organizacija ZK, ki se neposredno povezuje z pbčinsko. V okviru delovne organizacije z več osnovnimi organizacijami ZK ali v okviru SOZD pa morajo le-te najti ustrezne oblike medsebojnega sodelovanja v obliki posvetov, tematskih konferenc itd. Zaradi neposrednega povezovanja osnovnih organizacij ZK z občinsko konferenco ZKS pa bo morala tudi slednja ustrezno prilagoditi svojo organiziranost v komiteju. Kot je predlagalo predsedstvo, da je treba posamezne člane komiteja občinske konference zadolžiti za spremljanje določenih področij, kot jih bodo spremljali na primer izvršni sekretarji predsedstva CK ZKS. V krajevni skupnosti pa naj bi delo osnovnih organizacij povezoval svet ZK, brez pravice sklepanja in seveda z obveznostjo, da se tudi te osnovne organizacije neposredno povezujejo s komitejem občinske konference ZKS. Podobno naj bi se povezovale tudi osnovne organizacije ZK na univerzi in visokošolskih ustanovah ter komite občinske in mestne konference ZKS v konferenci ZK kot akcijski obliki povezovanja komunistov za obravnavanje skupnih vprašanj. Komisija za pripravo sprememb in dopolnitev statuta ZKS pri odboru za pripravo 8. kongresa ZKS bo vnesla predloge in pripombe, ki jih je dalo predsedstvo CK ZKS, nato pa bo le to pregledalo prečiščeno besedilo, ko bo obravnavalo druga gradiva za 8. kongres ZKS. NINA KOMPARIČ i^ALIJA PO UGRABITVI PREDSEDNIKA KRSCANSKO-DEMOKRATSKE STRANKE ALDA MORA Enotnost utrjuje demokracijo kitično nasilje strnilo demokratične sile in spodbudilo akcijo proti terorizmu, ki je želel ^odkopati sedanjo usmeritev k nacionalni enotnosti__ s ^eden dni po ugrabitvi pred-^ nika italijanske krščansko-l^okratske stranke Alda ^°ra je iz sosednje Italije vse (jar,j novic o poteku preiskave ^najnovejših je mogoče ra-at', da sp ugrabitelji skupaj z verjetno že na dan ugra- aH z ukredenim policijskim Orhobilom »mirno« zapustili «i rtl)> povečuje pa se bojazen li , tega, kakšen bo epilog ;frak*tve, kajti še vedno ni kake ,aim, da bo v tem smislu 11 naš novoustanovljeni ., veliko dobrega. Veliko ne8a, veliko človeške- A. ULAGA mu je namreč pred dvaindvajsetimi leti stroj odrezal dva prsta. Trampuž je torej že dvaindvajset let invalid, zato dobro pozna probleme ljudi, ki jim življenje tudi po tej plati ni prizanašalo. »Gre za vrsto vprašanj, v prvi sednik te, človeško vzeto zelo pomembne organizacije. V Saturnusu je namreč že šestindvajseto leto in zato dobro pozna svoj kolektiv. Pozna ljudi, delovni proces; ve, kje škriplje in najrazličnejših problemov se zna lotiti n HUMORESKA SEMINARSKE TEŽAVE »Odlično, se je že začelo,« si je mislil sam pri sebi Janez Rebulček, novopečeni predsednik IO osnovne organizacije sindikata, ko je na hitrico preletel vabilo za seminar v Portorožu. Zavrtel je telefon in v pičlih petnajstih minutah so bili člani IO že zbrani na prvi seji, kjer jim je takole govoril: »Tovariši, naloga sindikata ni le v nabavljanju ozinice, organiziranju piknikov, prirejanju izletov itd. Odslej bomo delali povsem drugače in videli boste, sindikat bo v naši delovni organizaciji končno našel mesto, ki mu gre. No, seveda je za to potreben čas, vendar ga lahko prehitimo, kajti en pošten seminarski nas bo obogatil s potrebnim znanjem za razreševanje vse zahtevnejših problemov, vendarje precej zaleže...« Pa sta Janez in njegov namestnik Polde spaki-rala »kufre« in se odpravila na sončno Primorsko, kjer sta ju dobrodošlo pozdravila žvrgole-nje ptic in nežna morska sapica. »Uh, kako vse tc umirjeno vzpodbuja človeškega duha k ustvarjalnosti«, se je raznežil Janez. Polde pa je, kot pač vsak zvesti namestnik, povsem soglašal s predsednikovim mnenjem. Šla sta v hotel, kjer je vodja recepcije Janezov prijatelj iz gostinske šole, in seveda dobila sobo, kjer zjutraj ni preveč sonca, popoldne pa tudi ni prevroče. Janez je takoj sedel k telefonu in obvestil svoja znanca iz Pirana in Koštabone, da je prišel za dva dni v Portorož na »nek seminar«. Polde, ki je doslej le enkrat samkrat spal v hotelu — nižje kategorije seveda — pa si je zvedavo ogledoval nov »domek« in stikalo, na katerem je bila narisana podoba dekleta, mu toliko časa ni dalo miru, da je pritisnil nanj. »Želite prosim?« je nekaj minut zatem vprašalo nežno dekle z belim predpasnikom. »Kar liter ta boljšega prinesite,« je izdavil Polde, potem ko si je opomogel od presenečenja, da natakarice nosijo pijačo tudi v sobe. Pa sta se z Janezom lepo okrepčala, nato pa namenila na informativni sestanek, kjer sta zvedela, kako bo seminar potekal, in seveda pozdravila nekaj znancev, s katerimi sta se dogovorila, da se bosta zvečer dobila v baru. Večerja z Janezovimi prijatelji v Bošamarini je bila imenitna, še posebej dober pa je bil domač teran, ki ga birt toči le izbrani družbi. Barski program, ki sta si ga nato Janez in Polde ogledala s svojimi znanci, ni bil bog ve kako dober, za prijetno vzdušje pa je vendarle poskrbel Janez, ki je slačipunci pomagal sneti modrček. Pravi junak je postal zaradi tega hrabrega dejanja in steklenice so z vseh strani prihajale na njihovo mizo, pa čeprav so morali tisti, ki so »častili«, za vsako buteljko odšteti po 170 dinarjev. Tako dobre volje sta Janez in Polde ob treh zjutraj zapuščala bar, da bi bil greh, če se ne bi pred spanjem oglasila še pri svojih znankah — seminaristkah. Zjutraj sta bili njuni glavi tako težki, da sta jih najprej odnesla hladit v bazen, ostanke alkohola pa sta si iz teles iztisnila v savni. Zaradi vseh teh objektivnih okoliščin sta prvi dve uri seminarskih razglabljanj zamudila. Ko pa sta se vendarle pojavila v dvorani, so ju vsi prisotni na tihem pozdravljali kot prava junaka. Janez je moral vsakemu posebej razlagati njegovo junaštvo v baru, Polde pa je bil pod bremenom popularnosti kmalu tako utrujen, da je glasno zaspal... Le kdo bi se po dobrem kosilu in v tako lepem vremenu še izobraževal? Pa sta Janez in Polde »spokala kufre« in se še z dvema odpeljala v Trst. »Da bosta tudi najini ženi imeli nekaj od tega seminarja... sta menila. Menda je njuna OOS odslej brez problemov ... DAČO —v delam jami, velf;oi|Sr rudar — delam pač kolikor n’£,^rajmani — zaslužim pa toliko, da se'as zakaj sem rudar. Pogoji dehj (■ ltl. da se včasih človek zgrozi j Prav nisem bil v tej izmeni) prek'Va,jj kot'dve uri, že vsi govore o s,‘ 'avka neki, rudarji smo pač tak1-^ _ arn<) po mizi« — in če smo se prav-‘Tvoriti 0 stvari, ki nas je zabolel3 V’ 'je že tako ali tako majhen), Se . 0 Uro časa, da bi to rešili. ,n uPam, da bo tudi kaj pomag3^ sem prepričan, da smo c IVAN PODLESNIK ŠTE^en, *^-e 26 let delam v tej rudarji sjV ave so in bodo, da jih je treba 'Pora dobro razmisliti, kdai in *Žc let aeiam v tej jami in |. a je v Zasavju »najtež- ja«. D0 Tn/eriega delovnega mesta io fV' Pol je vročaj. ' • • • Ko pa začneš delati, ts'ropa voda ne kaplja, hodijoure -sprehonof^.^ol, malo navzgor, nekje in ta hoja ni ampak gfa«. Zaslug 0(1 5 d0 5 tjsog dinarjev mesečno j y e nagrajujemo delo, res delo, je .[)u ni ’ oa je naš rudnik v težkem P° ^l:ltoij|,Sen, kriv jaz, ne moji tovariši, So Se 0r moremo — to pa je mnog0 j^^veku zdi, da še lahko. ŠTEFAN GOLEČ In ne K’ j : eriju malo zaslužim, še .......... imam “Tm,,/’ ^orko živimo v dveh o<*i „ lahk s stano%rej °Snovni pogoj za normalno ^ za normalno delo, ko rečem »soba«, prosto11"ie „ mj rečem »soba«, na večje •n °vanje pa za zdaj ne morem Ji. j-fko _ . 0'8° že delam v zagorskem P' Vestf> 1 Verjamete, da nam nikoli ni ^ ^ delam^/tjjj drugi delavci, zato /linjih'v nam' ruclarji je tako: ijAiši ot drugi delavci, zato smo tU1kIi^ajje v^rojimo takoj, ko se k ie zat" ,fli, ^aš rudnik v težavah, za ...... ri . . dek. I*1 Ju.Rodnost, to nam bo jKtitd'.>>lž Bosne sem prišel k vam. J 50|0 Pn nas, a nekaj me je m00 0 jtr Veni;: • rudarstvo, si moraš samft.:>ej:a‘oenostavnejše:ko sem ,pr' S( 'ak°J zaposlili. Res vč J^aj hr0uVni P0®0!* izredno težk*. | (f* oCeni abri: že v šoli sem sPoZnkC:|3-QZtiaiJU].ei0 (in cenijo) po delu- -jtf Jo, tru’ J® bilo vseh težav konc.. i nji , ni se, da za njimi ne zaos^Lj^Ogo ''rimam občutka, da senl * J‘h rojakov rudari v inri^titjdajeledeiotisto.ki '*0niovf1Vllenie’ da ni PO- Vln' ga živiš.« PotQ. CHUL BRAJER andrej agnič Zagcoj/ati č.oi c •• ef rt^'1 Za nadaljnji razvoj množi&L j'^l3Vc ventivne dejavnosti v Želez^j potrebna trajna akcija samoup1'^ *e in individualnih poslovodnih nov ter sindikalne organizacij6 .. t^ meljnih organizacijah z4ruZt,jtl .ett'cit dela, ob izboljšanem sistem1* 6 is livnega obračunavanja koristijo jht^ rij in izboljšani lestvici za T* Se odškodnin. Ravno ta čas, ko n® . J aljev terih ravneh Železarne Jliri akcijo slovenske izdaje Ko^Lpl' go; — ČLOVEK-ZNANJE-PP°0 f TIVNOST in ko se intenzi^it pravljamo na kongrese zvez® j J nistov in sindikatov, je pr®'Č tudi inovacijska dejavnost do * razsežnost in akcijsko trajn0 POVSEM NEIZKORIŠČENE MOŽNOSTI NAVTIČNEGA TURIZMA Je morje res samo kopalna kad? turizma bi lahko iztržili bistveno več, če bi poskrbeli za marine i0 ižfj ~ Pl Očitno se pri nas kaj dlje od e .P°2nania da imamo tako mi- >nf ka' ii( na ^anja, Vno morje in obalo kot nihče :la Ve; svetu, še nismo dokopali. mo sicer, da bi lahko od turi-3 ii 5,1113'2tržili veliko veliko več dra-|°Cenih deviz, če bi prisluhnili ’ 6 Jam gostov, ki so doslej kar 1 oami od sebe drli na naše morje motna če bi za začetek vsaj I (ro3'ce popestrili našo nadvse si-1 , msšno in nezanimivo turi-ICno ponudbo. Še vedno posi- dš'1^ J' JESENICE Kakovost - pogoj ij Za izvoz žel; ^ Prihr^0 *eto Porabimo pri nas *žno 1000 ton elektrodne ‘ ^ Za varjenje. Moramo jo uva-ktf j ln to nas stane okoli milijon e' zararlev letno. Jeseniška žele-,V£ tv j3 Se Je zdaj odločila za proi-^ ajo VAC žice, kar je tudi v v z njenim preusmerjanjem j^mvodnjo kakovostnih izdelki . ^troj> ki bo proizvajal žico in ti^ 8a kupili že lansko leto, je pt ree sodoben in omogoča md i V0<*nj° 'zredno kakovostnih Ijjli kov, ki bodo lahko zadovo-n,0 ud> zahtevne tuje kupce. Za C;t azo so predvideli dva mese-p ’ 3sPel° pa jim jo je končati v dj . teclnih. Poskusna proizvod-|et . stekla že ob koncu lanskega 'oti 'n Vdelali so približno 100 pr„ 'Ce za varjenje. Nova naješ? ..S°d' med največje naložbe ttfe . kih železarjev in z njeno aih n'Čitv'j° 50 tako hiteli iz teht-Ijiv^kov — dosedanje zmog-sla^o ^ namreč lahko pokrile le |(0 ? eetrtino domačih potreb. b0(jo° stekla redna proizvodnja, lotj domače potrebe krite v ce-^Vo Ž*Ce Pa bo dovolj tudi za $0]^' Prepričani so, da zaradi vi-kup kakovosti elektrodne žice ^v v tujini ne bo težko najti. C. B. "JUbLJANA ^drobljenost , kvari * Poslovanje ^ 'riZin^8ati združenja TOZD tu-jski žj)'n 8°stinstva pri Gospodar- I, ,;. ^ Ittp1'3*1"' Slovenije so se zbrali lresli St111 zi,oru in temeljito pre-'j i^ki nanie svoje panoge. Zak-11 za ,ISo bili javno rožnati, saj :/ilneDansk° leto ugotovili šte-3P:tutisti^manjkljivosti. Slovensko V^reVeč r0 k0sP°darstvo je za zdaj azdrobljeno in kadrovska iSh°Seka]i!? Preslaba, da bi lahko nji «10 ta, °bre rezultate. Lansko 3 Nr^.0 n'So izpolnili načrtov na V|Zni ^ tuj>h nočitev in tudi de-> f > 0 ?k n’ dosegel načrtova-'■ i elavCj6 0d° slovenski turistični / ekoče6 UsPeli uresničiti naloge J, r«fioč„. ra*' Pošteno potruditi. tujcev bo moralo rSnj 3scati z indeksom 111,9, dotok pa z .Vdrističr indeksom / f6 bo m°rala akcija pre- tit’ PaKtostinsnk|0hCe,nj,evania kakovo-f ^ >>0cio ^ ^ lokalov, izboljšati / da^dvse”?'1 tudi Propagando i, V * bo ta bodo morali skrbeti, ^ korektna in resnična. ljujemo turiste s pretirano zasoljenimi celodnevnimi oskrbami, najraje bi strpali vse v ogromne betonske »silose« — mnogi pa si želijo le malce miru in domačnosti — vsak dan bi jih radi pitali s smrdljivimi zmrznjenimi ribami in dobro uležanimi piščanci — oni pa bi si želeli le nekaj našega, pristnega, domačega... — ponujamo jim le »zanimivosti« kraja, kjer prebivajo, ob tem pa pozabljamo, da je pri nas zares kaj videti in spoznati, da bi si gost, ki zaide v Slovenijo, lahko denimo še mimogrede ogledal Benetke in Dunaj, itd., itd. Žal res na veliko stvari pozabljamo. Med drugim denimo tudi na to, da pokupijo ljudje v okoliških državah po sto in več tisoč najrazličnejših čolnov, ladij in ladijc na leto in da bi premnogi izmed njih zajadrali tudi v naše vode, če bi le lahko svoje plovilo, predvsem ponoči, ko je čas za počitek, kam — privezali. Najprej štalca potem pa... Sliši se sicer precej neverjetno, pa ni nič manj res, kot da je ena in ena dve, da navtični turisti v naših vodah nimajo kam privezati, kaj šele spraviti svojih čolnov. Zato se najlepšega dela Jadrana, to je naše obale in otokov izogibljejo in, kaj drugega, kot trošijo drugod. Tam pač, kjer imajo marine, kjer se lahko oskrbijo z gorivom in pitno vodo, kjer lahko dvignejo svoje plovilo iz morja in ga po potrebi tudi popravijo, kjer so za jahte posebni električni priključki, skratka, kjer vedo, kaj potrebujejo ljudje, ki so se odločili, da bodo preživeli svoje počitnice na vodi. Pozabljamo, da število lastnikov najrazličnejših motornih čolnov in jadrnic v svetu skokovito narašča. Poznavalci in statistiki trde, da za celih 22 odstotkov na leto! Samo lani je po cesti priromalo poleti na Mediteran več kot pol milijona (!) plovil, žal pa je iz znanih razlogov zelo skromno število omenjenih čolnov, barkač in jahtic zarezalo valove našega sinjega morja. Res, na marsikaj pozabljamo. Pa ne namerno, ker bi se denimo zavestno otepali deviz in dinarčkov. Ne zato. Verjetno je edino pametno tolmačenje znanih dejstev, da se nam pač ne da, da smo zadovoljni s tem kar pač slučajno je, s čimer nas je obdarila narava. Škoda le, da z vsem tem niso tako, kot smo mi, zadovoljni tudi turisti. Tisti z in tisti brez čolnov, od katerih bi tako presneto radi iztisnili čim več! Četudi za — nič!' Stroški niso bistveni Eno z drugim: čeprav ima naša dežela zares edinstveno lepo in mikavno skoraj 7000 kilometrov dolgo obalo, čeprav imamo več kot 600 (!) prelepih in nadvse primernih zalivov za razvoj navtičnega turizma, se lastniki čol- malo prostora. Veliko premalo. Tega problema se na slovenski obali vse bolj zavedajo. Zato so se odločili za precejšnje investicije v gradnjo prepotrebnih varnih pristanišč za plovila turistov, kjer naj bi bilo poskrbljeno za vse, kar potrebujejo ladje in ljudje na morju. Prva večja ndva marina bo nared že meseca maja. Bo del velike in sodobne nove športno turistične luke v Portorožu in bo ljubiteljem morja za začetek zagotavljala: 240 privezov s priključki za elektriko, vodo in telefon, dvigovanje in spuščanje plo- Marina v Portorožu bo nared že meseca maja. V njej bo prostora za 240 plovil, pozneje pa še za precej več nov in jaht v veliki večini izogibljejo našega morja. Lepo je sicer jadrati po prijaznem Jadranskem morju, pa kaj, ko človek ne more jadrati 24 ur dnevno po več tednov zapored! Včasih se rad ustavi, stopi spet na trdna tla, kaj nakupi in si kaj ogleda. Kako zelo nam primanjkuje marin, kjer naj bi se zasebne ladje varno zibale tudi v neprijaznih zimskih mesecih, ko na morju prevladujeta jugo in burja, nazorno govor tudi primer Bernardina. V hotelu že mesece pred glavno turistično sezono zvone telefoni, ko turisti sprašujejo, kakšne so možnosti za sidranje, varovanje in oskrbovanje plovil. Lani je nudila marina v Bernardinu zatoščišče 276 večjim in manjšim čolnom, seveda pa je bilo povpraševanje veliko veliko večje od ponudbe. Samo letos pozimi so do začetka marca registrirali v Bernardinu več kot 200 rezervacij za privez plovil! Precej čolnov so tujci lani tudi pustili v marini Bernardina, čeprav jih bo to veljalo kar osem novih tisočakov! Žal je teh srečnežev, ki so si lahko privoščili ugodje, da pustijo svojo ladjo čez zimo v vodi, zelo malo. Zato pač, ker je v omenjeni marini tudi vil (do .U) ton) ter najrazličnejša popravila motorjev in čolnov. Gre za prvi del velike sodobne marine, ki bo imela tudi velik dom vodnih športov s potrebnimi trgovinami, servisi in lokali. Zgled torej imamo, upajmo le, da se bodo sčasoma zdramili tudi v drugih naših obalnih mestih in zgradili varne pristane za plovila turistov in ljubiteljev morja. ANDREJ ULAGA Komentatorjev stolpec Izgube povečujejo osebne dohodke Statistični »instrumenti« so v preteklem mesecu zabeležili precejšen porast osebnih dohodkov v naši republiki. Kolikšen je bil, nam ta trenutek ni pomembno (čeprav kaže, da je večji, kot so »poznavalci razmer« pričakovali). Pomembnejše je, da so v letošnjem letu osebne dohodke povečevali tudi tisti kolektivi, ki so v lanskem letu poslovali slabo: brez ustrezne akumulacije ali celo s poslovno izgubo. To pa seveda ni v skladu z načeli delitve po delu, za katero so kolektivi osnovna merila morali sprejeti že v lanskem letu! Kajpak nam bo marsikdo ugovarjal, češ da februarska zdebelitev kuvert ne more biti merilo, kajti v tem mesecu so marsikod pohiteli z dokončnim obračunom osebnih dohodkov po zaključnem računu! Res je. Res pa je tudi, da je za dvig osebnih dohodkov še več drugih »krivcev«, ki z delitvijo po zaključnem računu preostalih sredstev ali z delitvijo po delu nimajo nobene zveze. V zvezi z delitvijo po delu pravzaprav ta porast je, vendarle v povsem drugačni, kot bi moral biti. Marsikje so namreč zato, da bi tik pred zakonsko določenim rokom delavci sprejeli (sicer povečini na hitro in zatorej slabo pripravljene) samoupravne sporazume o merilih in osnovah za razporejanje dohodka in delitvi čistega dohodka, enostavno povečali osebne dohodke. Da so na te lepo pisane limanice nasedli tako delavci, kot tudi družbenopolitični funkcionarji v TOZD, je znano. Znano je tudi, da so družbeni pravobranilci samoupravljanja v posameznih primerih že ukrepali in zahtevali ponovno prevetritev takšnih samoupravnih sporazumov, ukrepali so tudi sindikati na republiški ravni in »svetovali« osnovnim organizacijam sindikatov v takšnih delovnih organizacijah, naj spodbudijo ponovno preverjanje samoupravnih sporazumov. Gospodarske škode zavoljo pretiranega porasta osebnih dohodkov kajpak kljub morebitnemu kasnejšemu zniževanju (vprašanje je, kje ga bodo v resnici izvedli, čeprav bi ga morali) najbrž ne bo moč popraviti. V družbenopolitičnih organizacijah kolektivov, kjer so pretirano povečevali osebne dohodke, pa bi se morali zamisliti tudi nad političnimi posledicami vedno neljubih zniževanj osebnih dohodkov, če bi do njih ponekod moralo priti... Najbolj nelogična in nerazumljiva pa so bila povečevanja osebnih dohodkov v nekaterih delovnih organizacijah, ki so lani poslovale z izgubo. Posameznih primerov ne bi naštevali, saj se bomo k posameznim na straneh našega lista še vračali. Omenili pa bi eno izmed »opravičil«, za povišanje, ki je žal kaj pogosto. Morali smo povišati osebne dohodke, sicer bi nam delavci ušli, so nam dejali v enem izmed takih kolektivov z izgubo. Tega, da so doslej imeli nizke prejemke zavoljo vrsto let ponavljajoče se izgube in da delavci godrnjajo ne tolikanj zavoljo niških »plač«, pač pa bolj zato, ker ni videti, da bi se razmere kdaj izboljšale, nam seveda niso povedali. Ali vodstveni tega ne vedo, ali pa so nam zamolčali... Kako bodo v takšnih organizacijah uskladili rast osebnih dohodkov z rastjo družbenega proizvoda oziroma z rastjo dohodka v njihovi TOZD je vprašanje. Vprašanje zavoljo tega, ker se je marsikdo zakoreninilo mnenje, da osebni dohodki morajo(!) rasti v določenem tempu, vse ostalo pa je drugotnega pomena. Kako odpraviti takšno miselnost, kako določiti realno razmerje med dohodkom v takšnih TOZD in sredstvi za osebne dohodke in ta odnos vnesti v vsakokratni plan TOZD, je vprašanje, s katerim se bodo morale družbenopolitične organizacije v združenem delu, posebej pa še sindikati, spoprijeti krepkeje, kot so se doslej. Potreben je ta korak čedalje bolj, čeprav mnogi so-, dijo, da bodo urejeni dohodkovni odnosi že sami po sebi uredili ta in tudi druga neurejena vprašanja. »Samo po sebi« pa stvari seveda niso... B. RUGELJ PIONIR IZ NOVEGA MESTA V VRH JUGOSLOVANSKEGA GRADBENIŠTVA STANOVANJA RASTEJO _______________________KOT GOBE Močna zgradba delovne organizacije PIONIR je zrasla iz prilagajanja sodobnim tehnološkim procesom in iz sodobne samoupravne organizacije KOČEVJE Nov Itasov obrat IT AS, industrija transportnih sredstev in opreme v Kočevju, je posloval minulo leto nad pričakovanji. Načrtovano proizvodnjo 380 milijonov dinarjev so v Itasu presegli za 10 milijonov din, kar se je seveda močno poznalo tudi pri čistem dohodku, kjer so presegli predvidevanja za približno 20 milijonov dinarjev. Računajo, da bodo letos z večjo storilnostjo, postopno avtomatizacijo in tehnološko izpopolnjeno proizvodnjo, le-to še povečali in sicer za približno 34 odstotkov. Poleg tega pa so se v Itasu odločili za investicijo v višini 20 milijonov dinarjev, s čimer bi zgradili obrat za kmetij- sko mehanizacijo v vasi Fara. Delavci so na svojem zboru to investicijo že potrdili in pričakujejo, da bo novi obrat prihodnje leto že začel proizvajati. Delo v novem obratu naj bi združevali predvsem prebivalci iz omenjene vasi in okolice, v kateri je za novo tovarno veliko zanimanje. S tem bi hkrati olajšali tudi delo tistih delavcev, ki se iz teh krajev vozijo na delo v Kočevje. Delavci v Itasu pričakujejo, da jim bo na pomoč priskočila tudi širša družbena skupnost, kajti le tako bi lahko temu kraju zagotovili prepotreben' napredek. L K. V Splošnem gradbenem podjetje PIONIR v Novem mestu so že izdelali grobe analize lanskega poslovanja. Poslovna politika leta 1977 se je izkazala za uspešno, poslovno leto ocenjujejo za srednje dobro. Proizvodni plan so presegli 15-odstotno, vrednost lanske proizvodnje znaša 1,6 milijarde dinarjev. Uspeh sloni na ugodnih gospodarskih gibanjih doma, saj so gradbeniki odvisni predvsem od investicijskih naložb v Jugoslaviji. Doma so opravili večino del, v tujini le dobra dva odstotka. Za gradnjo v tujini so povezani z RUDISOM iz Trbovelj. Uspešno so nastopili v Zahodni Nemčiji in na Poljskem, zdaj pa grade v Libiji specialne objekte, ki bodo končani v treh letih. Doma sodelujejo v poslovnih skupnostih EVROTURIST (gradnja turističnih objektov) in GIPS (izgradnja armiranobetonskih montažnih hal). PIONIR deluje preko SOZD GIPOSS in ADRIAGRADNJA z Reke. Obe združujeta delo 14.000 zaposlenih in presegata brutoreali-zacijo 8 milijard dinarjev. Lani so vložili velika sredstva v investicije. Preko 100 milijonov dinarjev so namenili razširitvi zmogljivosti tovarn, modernizaciji strojne opreme, voznega parka in usposabljanju kadrov. S sodobno tehnologijo in samoupravno organizacijo so se vzpeli v vrh jugoslovanskega gradbeništva. PIONIR je delovna organizacija z desetimi TOZD. Osem jih je v Sloveniji in po ena v Zagrebu in Sarajevu. Štiri se ukvarjajo z gradnjo objektov, dve sta tovarni (za montažne elemente iz armiranega betona in za izdelavo harmonika — vrat), ostale pa predstavljajo dejavnosti, ki so potrebne za uspešen potek gradnje. Lani so zgradili največ stanovanjskih in industrijskih objektov. V Ljubljani, Novem mestu, Krškem, Zagrebu in na Reki so postavili preko 1000 stanovanj. Na Malem Lošinju so zgradili hotelski objekt v vrednosti 250 milijonov dinarjev, v Zvorniku (BIH) so postavilil velik, sodoben silos za glinico, v Novem mestu so zgradili most in dom JLA, za katerega jih je JLA nagradila z zlato plaketo. To so le nekateri dosežki, na katere so najbolj ponosni. Edino, kar je lani motilo njihovo delo, so bile težave s cementom. Primanjkovalo ga je predvsem v mesecih. ko je gradbena sezona na višku. Čeprav imajo v cementarnah Anhovo in Trbovlje vložena sredstva in sklenjene samoupravne sporazume o količinah, cementa niso dobivali dovolj. To je povzročalo podaljševanje po-godbenilh rokov in zmanjšano akumulacijo. Za letošnje leto pa obljubljajo, da bodo dosegali krajše roke, boljšo kakovost in manjše stroške. Za to jim jamči poslovni sklad v vrednosti približno 400 milijonov dinarjev. Z združevanjem dela in sredstev vseh TOZD bodo gradili obsežne turistične objekte na Rabu in stanovanjska naselja v Zagrebu. Seveda pa je kot vsako Teto njihov uspeh odvisen od splošnega stanja jugoslovanskega gospodarstva. Veliko si obetajo tudi od svojega proizvoda, ki ga imenujejo »intervencijska hiša«. To je vrstna hiša z majhno površino, zelo funkcionalna in cenena. Postavijo jo lahko v 120 dneh, stane pa 450.000 dinarjev. Pri površini 72 kvadratnih metrov je cena kvadratnega metra za 25 odstotkov nižja od »normalne«. Letos bodo takih hiš izdelali 300, večina pa bo šla v druge republike. CIRIL BRAJER DE sindikati po Jugoslaviji 25. marca 1978 stran l „ NESREČA 'IB NE ČAKA Že 3 leta traja proces usklajevanja stališč treh družbenih dogovorov, ki naj bi uredili vprašanje solidarnosti in dajanja pomoči za odpravljanje škode, ki nastane z večjimi elementarnimi nesrečami. Gre za družbeni dogovor o dajanju sredstev, dogovor o spremembah in dopolnitvah dogovora o oblikovanju solidarnostnih sredstev ter dogovora o ugotavljanju in ocenjevanju škode. Lahko rečemo, da je usklajevanje stališč končano. Vse republike in pokrajini so uskladile stališča, razen Slovenije. Njeni predstavniki menijo, da je rok za sprejetje dokončnih besedil dogovorov kratek in da so ti dogovori pomanjkljivi. Problem vidijo predvsem v tem, da ni metodologije za ugotavljanje škode, ta pa za zdaj ne more biti znana, ker jo mora šele po podpisu družbenih dogovorov določiti Zvezni statistični zavod. Družbeni dogovor o dajanju sredstev solidarnosti predvideva pomoč republikam in pokrajinam samo, če gre za škodo, ki je večja kot 3 odstotke družbenega proizvoda na območju družbe-no-politične skupnosti v prejšnjem letu. V Sloveniji so mnenja, da bi vsaka republika, ki jo je prizadejala nesreča v tem obsegu, morala iz svojih sredstev zagotoviti dvakrat večji znesek in šele potem zaprositi za pomoč. Mnenja so različna tudi glede nadomestila za neu-stvarjeni dohodek organizacijam združenega dela, ki zaradi nesreče prekinejo proizvodnjo in jo dalj časa ne obnovijo. Nekateri menijo, da bi to morali storiti, drugi pa so spet mnenja, da bi dozdevno avtomatično dotekanje sredstev utegnilo povzročiti, da se ponekod ne bi kaj prida zavzemali, da bi čimprej obnovili proizvodnjo. Kljub navedenim pripombam pa člani koordinacijskega odbora Zvezne konference SZDLJ za solidarnostno akcijo v primeru elementarnih nesreč menijo, da bi do konca tega meseca morali uskladiti stališča. Pri tem dodajajo, da se bo v izvajanju kmalu pokazalo, kje dogovori niso popolni. Sistem dajanja pomoči je doslej pri nas odlično deloval, kar pa ne bi mogli reči tudi za nadomestilo škode. Nekatere skupnosti škode še niso dobile povrnjene, pretežno zaradi tega, ker nimamo ustreznih družbenih dogovorov. Zato se nam zdi, da bi morali začeto delo čimprej opraviti. Navsezadnje pa se moramo zavedati, da nesreča nikoli ne počiva. G. ANTONIJEVIČ DELOVNE IN ŽIVLJENJSKE RAZMERE OSEBJA V JAVNEM CESTNEM PROMETU Čigave »lastne koristi«? Samoupravnega sporazuma o zagotavljanju življenjskih in delovnih razmer poklicnih voznikov in osebja avtobusov in tovornjakov nekateri nočejo sprejeti, ker menijo, da bi jih udaril po žepih — V bistvu gre za nesporazum: delavec ni bil še nikoli proti lastnim koristim, oda — vsaj na dolgoročne — ga mora nekdo pozoriti. Sindikat tega ni storil Izvršni odbor Zveznega odbora sindikata delavcev prometa in zvez Jugoslavije je že maja lani sprejel osnutek samoupravnega sporazuma o zagotavljanju življenjskih in delovnih razmer voznikov 'n osebja avtobusov in tovornjakov v javnem cestnem prometu. Takrat so se bili dogovorili, da morajo republiški in pokajinski odbori sprožiti v sindikalnih organizacijah javno razpravo o osnutku tega dokumenta in do konca septembra poslati izvršnemu odboru usklajena stališča. Tega doslej še niso storili. V izvršnem odboru menijo, da nekateri sindikalni organi in organizacije v začetku niso dojeli pomena te naloge in so skrb za razpravo prepustili drugim — vodilnim in strokovnim ekipam. Te pa so se dokumenta lotile z napačne strani, zatrjujoč, da bi izvajanje sporazuma preveč obremenjevalo delovne kolektive. Trdili so, da bo sporazum zmanjšal dohodek delovne organizacije, to pomeni tudi nižji osebni dohodek. To seveda ni bilo težko doka- zati. Osnutek sporazuma predvideva boljše delovne razmere voznikov in preostalih delavcev med drugim tako, da se zavzema za zmanjšanje nadurnega dela, ki je, kar ni nobena skrivnost, prav v tej panogi zelo izrazito. Starejši vozniki, ki vedo, kaj pomeni biti za volanom po 300 in več ur na mesec, so zahtevali, da je treba sporazum sprejeti. Mlad so bili proti, češ da sporazun pomeni napad na njihovo živ Ijenjsko raven. Očitno je, da je t; razdeljenost vplivala tudi na pa sivnost posameznih sindikalni! organizacij, da bi razpravo pripe Ijale do cilja. Izvršni odbor pa s tem ni zado voljen in zahteva, da je trebi razpravo končati ne glede n; takšna ali drugačna mnenja. Ot tem znova opozarja na pomet sporazuma za ustvarjanje boljši! življenjskih in delovnih razme: delavcev, še zlasti pa za varnost i tej prometni panogi, kjer so se mnoge nesreče dogajale prav zaradi preutrujenosti voznikov, k je bila posledica pretiranega nadurnega dela. Osnutek sporazuma nasprotuje temu, kaže pa, da sindikalne organizacije tega članstvu niše natančno pojasnile. V izvršnen odboru dvomijo, da bi bili delavci, če bi bili natančno seznanjeni proti. Če bi delavci vedeli, da sporazum ustvarja možnosti tudi z; samoupravno povezovanje organizacij združenega dela cestnega prometa, njihovo racionalnejše in bolj organizirano poslovanje ter za zaposlitev novih kadrov, torej za večji dohodek ir večji zaslužek zaposlenih, poteir bi gotovo brez omahovanja podprli osnutek sporazuma. Sicer pt se doslej še ni zgodilo, da bi bil delavci proti lastnim koristim G. ANTONIJEVIČ Peta akcija Minilo je več kot leto dni, ko je bil sprejet program družbene akcije sindikatov na področju zaščite pri delu in izboljšanja delovnega okolja, imenovan »peta akcija« sindikatov. Za zdaj je še težko reči, kako se akcija uresničuje. Sodeč po podatkih, je nesreč pri delu iz leta v leto vse manj, vendar pa jih je še zmeraj zaskrbljujoče mnogo. V devetih mesecih prejšnjega leta — novejših podatkov še ni — je bilo poškodovanih 180 tisoč delavcev. Od skupno izgubljenih 5,400.000 delovnih dni so za več kot 4 milijone dni krive poškodbe pri delu. Če upoštevamo to, kaj vse smo storili za življenje in zdravje delavcev na delovnem mestu, bi se moralo število nesreč in izgubljenih dni zmanjšati dosti bolj. Če sedanje število invalidov dela, teh je 540 tisoč, lahko opravičujemo s težavnimi delovnimi razmerami v povojnem obdobju, potem je vprašanje, kje najti opravičilo zdaj, ko vse bolj uvajamo novo tehnologijo in ko sta izobrazbena raven in zavest delavcev znatno višji kot kdajkoli doslej? Res pa je, da nove tehnologije prinašajo tudi nove nevarnosti za zdravje in življenje delavcev, vendar so tudi možnosti za boj proti njim neprimerno večje. Ali ni morda poglavitni vzrok v tem, ker nekateri še zmeraj ne razumejo, da je zaščita pri delu neločljivi del proizvodnega in razvojnega programa delovne organizacije? Pogosto je celo v največjih kolektivih skrb za varnost pri delu prepuščena peščici ljudi, ki včasih za to niti niso dovolj strokovno usposobljeni, poleg tega pa se morajo »puliti« za vsak dinar, ki ga je treba vložiti v zaščito pri delu. Na to, ali se bo delavec poškodoval ali ne, pa vplivajo tudi družbena prehrana, zdravstvena zaščita, nadurno delo, oddih in rekreacija, stanovanjske razmere. Ali naj za vse to skrbi samo varnostni inženir, če ga kolektiv sploh ima? Zato pa je v zapisnikih, ko se nesreča zgodi v rubriki »vzrok« zapisano: človeški faktor. Glavni krivec je sam poškodovani delavec. Ali lahko zvrnemo krivdo nanj, če nima zagotovljene nujne zaščitne opreme, ali pa ni ustrezno poučen, zakaj in kako mora takšno opremo uporabljati, ali če ga nihče ne kontrolira pri tem. Od nedavnega se tudi na vztrajanje sindikatov sodišča ukvarjajo z odgovornostjo tistih, po krivdi katerih je bil delavec pri delu poškodovan ali pa se je celo smrtno ponesrečil. Neredko pa smo tudi priča povsem drugačnim pojavom, na katere je opozoril tudi predsednik sveta ZSJ Mika Špiljak. Gre za dvojno moralo. Ko zahtevajo beneficirano dobo, potem si v kolektivih vsi prizadevajo dokazati, kako so njihove delovne razmere težavne. Ko pa pride inšpektor dela, potem se taisti ljudje trudijo dokazati, da je vse v najlepšem redu. Prav v takšnih okoljih pa tudi ni razumevanja za stališče sindikatov, da je treba v vseh temeljnih organizacijah združenega dela ustanoviti odbore za varstvo pri delu, v katerih bodo poleg predstavnikov strokovnjakov tudi predstavniki medicine dela, sindikata, ZK, mladine. To je najboljša pot za podružbljanje varstva pri delu, pa tudi za to, da bi to varstvo postalo skrb vseh in ne le posameznikov, kot je zdaj. Takšni odbori že obstajajo, vendar jih je še zmeraj premalo. Odgovornost povsem upravičeno pade na sindikalne organizacije. Ali se lahko opravičujejo s tem, da so šele zdaj slišale za »peto akcijo« sindikatov? S. JELAČIČ SINDIKAT IN KRAJEVNA SKUPNOST ISTI VAL Jeke juda KI GA SE M ifne IOgO 0v del Tudi sindikati morajo iskati možnosti, da bi bili delavci bolj in nepW.G sredno politično angažirani tam, kjer živijo u|turc msi —'ttdne Tisti, ki spremljajo dogajanja v krajevnih skupnostih, nimajo mnogo priložnosti zapisati, kakšne so konkretne oblike sodelovanja med krajevnimi skupnostmi in temeljnimi organizacijami združenega dela. Zgodilo se je sicer, da so delavci rudnika Mostar izločili sredstva, krajevna skupnost Vihoviči pa je vložila prostovoljno delo za ureditev dohodov do »hišnega praga«,ne da sta krajevna skupnost Drivuša in »Metalna« v Zenici izvedli podobno akcijo, da nekatere krajevne skupnosti v Sloveniji v sodelovanju s temeljnimi organizacijami združenega dela zgradijo športne objekte, otroški vrtec ali otroško igrišče... ur. Njegov interes je, da tudi na območju, na katerem živi, ima dobre ceste, poti, otroške vrtce, športne objekte, da je tudi tu kot v svojem kolektivu družbeno angažiran. Posebno razsežnost ima to sodelovanje za delavce, ki stanujejo na območju ene, zaposleni pa so na območju druge krajevne skupnosti. Neka analiza je poka- zala, da je takšnih delavcev l^*,il 60 odstotkov. Vrata skupnosti pa so zanje zaprta. Pjj trebno je samo odpreti vrata meljnih organizacij združeni dela in osnovnih sindikalnih ^ot ganizacij in najti možnosti, dat na’ bili delavci bolj in neposredj. politično angažirani tam, kjerteJ*>evi je imel mešani pevski zbor Ljubljanske banke svoj jubilejni koncert, ki je pokazal l4! zagnanost, pa tudi visoko kvaliteto pevcev. Vendar... Izvajalcev programa je bilo ’ ^lušalcev pa 54. Vseh zaposlenih v Ljubljanski banki v ljubljanskih občinah pa je 2688!? interesnih skupnosti in po svojem 1 Ijru,, Pravni vidik za temeljne skupnosti t". 111 tl i m i Vv c Iri /"»o + i V* i X*-« ,etifji °nu o kulturnih skupnostih, politična a Pa v 5- sklePu XVIII. seje pred- • Dr* Ji(takoSotna v razpravah interesne skupno- Qleo?. ZKS iz decembra 1975. leta. lša takf3 nam zakon ° združenem delu na- 0 'liel no.samouPravno organiziranost, da >te(v vPliv na oblikovanje kulturne poli- %ih l*.aJŠiršem smislu) res najširši krog de-Idej iudi in občanov. ir' 0 hmeljnih kulturnih skupnostih je eii) republiški kot na občinskih rav-^ l97/Uz^enopolitičnih organizacij že od ‘jvIjattl ’ vendar danes lahko še vedno ugo-i Kr’ i^a s;mo v tem pogodu storili pre-Nrnb m pa, da smo v letu 1977 le prišli ^ro06” korak naprej s tem, ko je svet za SZDL na svoji 7. seji aprila Oljeno ravnaval dokai kval>tetno pri- oSti jS"0 a gradivo o »Samoupravni organizi-kulturnih dejavnosti«. Ker nam -jstni" gradivo daje zaenkrat še edine kmtuVe srnern'ce pr* snovanju temelj- 3rVetla šernih skupnosti (mnoge dileme __ ■ ^Sa *n jih bo morala vsakdanja reševati!), bi iz njega izluščil aSanin r,« —_______•__j • red, ttig. ”anja> za katera menim, da niso več (r^ h0n.ra2Prave, ampak ogrodje, na kate-temeljne skupnosti gradili in do- vsa3 ^eniel|ne skupnosti za fjini hodo tudi temeljne skupno- i.0Va deh.6 na delegatskih odnosih in da bo V,l)lti]r„lt®?I:ska baza v osnovi takšna kot . ustai udza v osnovi laKsna koc Ust c skuPn°sti. Temeljne skupnosti irn t'ur;r, avljah s posebnim samouprav-nohpravUnionr. ki ga v skladu z določili nega sporazuma o ustanovitvi jejo prek ustreznih temeljnih skupnosti. Prvine svobodne menjave dela se uveljavljajo v temeljni skupnosti. Te bodo imele prav tako dvodomno skupščino z zborom uporabnikov in zborom izvajalcev. Strokovna služba bi naj bila skupna, neposredno personalno vez med obema pa bi naj predstavljalo tudi članstvo predsednika izvršnega odbora temeljne skupnosti v izvršnem odboru občinske kulturne skupnosti. Izvršno funkcijo opravlja izvršni odbor. Računati pa moramo z dejstvom, da v vseh občinah v začetnem obdobju ne bo mogoče oblikovati temeljnih kulturnih skupnosti v takšnem idealnem sestavu, temveč glede na položaj in možnosti, ki se v posamezni občini za posamezne zvrsti kulture ponujajo. Temeljna skupnost je pravna oseba, vendar popolne samostojnosti ne bo mogla imeti (opredelili smo jo kot sestavni del kulturnih skupnosti). Temeljne skupnosti torej ne bodo sprejemale dokončnih programov in finančnih načrtov pred globalnimi programskimi in dohodkovnimi odločitvami v kulturnih skupnostih. Seveda pa bodo temeljne skupnosti izredno pomemben člen v oblikovanju posameznih sestavin celovitih kulturnih programov, kot tudi pri oblikovanju predloga za razporejanje dohodka. Poznali naj bi sedem temeljnih skupnosti: za knjigo, za film in kinematografijo, za gledališče, za glasbo, za likovno dejavnost, za varstvo kulturne dediščine in za ples, balet ter folkloro. Načelno bi naj vsaka občina imela temeljno skupnost za knjigo ter film in kinematografijo, ustanovitev ostalih pa naj b: bila prepuščena temeljiti razpravi družbenopolitičnih organizacij in kulturnih skupnosti v občinah. Dolgoročna usmeritev kulturne politike v Sloveniji je takšna, da se v okviru občinskih kulturnih skupnosti ustanovi čim-več temeljnih kulturnih skupnosti. Pionirski poskus v Mariboru obstal na pol poti Glede na to, da je problematika ustanavljanja temeljnih kulturnih skupnosti v Mariboru pritegnila precejšnjo pozornost delavcev kulture, smo se tega vprašanja zgodaj resno lotili, tako v kulturni skupnosti kot v svetu za kulturo pri predsedstvu OK SZDL. Na seji sveta za kulturo februarja 1976 je prevladalo mnenje, da je treba k ustanavljanju temeljnih skupnosti pristopiti organizirano na vseh ravneh, da je treba pred tem temeljito pregledati in oceniti samoupravno organiziranost v delovnih organizacijah na področju kulture, da je treba analizirati de-^ lovanje splošnih delegacij. Pričakovali smo, da bomo z novimi volitvami prešli na posebne delegacije, da je treba oceniti dosedanje delo komisij, ki delujejo kot organi izvršnih odborov kulturne skupnosti Maribor za posamezna področja kulture in da je treba počakati, da bo naša samoupravna praksa sama navrgla potrebo po ustanavljanju temeljnih kulturnih skupnosti. Ko smo leta 1976, deloma tudi po zaslugi tedna Komunista, dobili odgovore na večino zgoraj zastavljenih vprašanj in ko smo dobili pobudo s strani Mariborske knjižnice in založbe Obzorja, smo se odločili, da preidemo k ustanavljanju temeljne skupnosti za knjigo takoj, medtem ko z drugimi počakamo vsaj do spomladanskih volitev, ko se bo verjetno nekoliko reorganizirala tudi naša delegatska baza. Tako smo januarja 1977 na seji IO KSM imenovali iniciativni odbor za ustanovitev temeljne skupnosti za knjigo. Struktura tega odbora je takšna, da imajo v njem svoje predstavnike vsi tisti, ki kažejo širok interes za neposrednejšim uresničevanjem svojih ustavnih pravic in dolžnosti na področju knjige, tako: Mariborska knjižnica, Univerzitetna knjižnica, ZKO, društvo pisateljev, društvo bibliotekarjev, Prešernova družba, univerza, družbenopolitične organizacije, občinska izobraževalna kupnost, zavod za šolstvo in nekaj večjih delovnih organizacij. Ko bomo dokončno oblikovali delegatsko bazo za temeljno skupnost, bomo ta krog še razširili! Seja odbora je bila marca 1977. Pokazala pa je predvsem naslednje važnejše sklope problemov: 1) Družbenopolitična opredelitev temeljne skupnosti (vsebina, namen in cilji) — zagotoviti odločujoč interes delavcev in družbe na tako pomembno kulturno dobrino kot je knjiga, dostopnost do nje, njeno distribucijo in izrabo — omogočiti čimbolj neposredno menjavo dela na tem področju (upoštevati potrebe po virih informacij sploh) — vzpodbujati mora direktno menjavo dela tudi neposredno med uporabniki in izvajalci 2) Iz teh izhodišč izhaja naslednji sklop problemov: — kdo se vključuje v temeljno skupnost, kdo je izvajalec, kdo uporabnik — pri izvajalcih slediti celotni poti nastanka kakršnekoli zapisane informacije. Pri izvajalcih se kažejo naslednji kompleksi poti vsake informacije: a) knjižna proizvodnja b) knjižna distribucija c) izraba informacije — zagotovitev odločujočega vpliva uporabnikov na prej omenjene tri komplekse 3) Samoupravna organiziranost je na osnovi gradiva, ki ga je obravnaval svet za kulturo pri RK SZDL, več ali manj jasna. Poseben problem predstavljajo delovne organizacije, ki so hkrati izvajalke in uporabnice, npr. knjižnice, INDOK centri itd., saj so glede na knjižno proizvodnjo uporabniki, glede na distribucijo in izrabo informacije pa izvajalci. Dogovorili smo se, da se zbere vse razpoložljivo gradivo, ki na kakršenkoli način obravnava temeljne skupnosti. Na tej osnovi bodo izdelana izhodišča, v katerih bodo razčlenjeni vsi prej navedeni problemi oziroma narejena shema temeljne skupnosti za knjigo v Mariboru (to pripravlja ožja delovna skupina), ki jo bomo dali v javno razpravo. Jeseni lanskega leta naj bi sledila priprava potrebnih samoupravnih aktov za temeljno skupnost in dopolnitev aktov KSM, vendar delo kasni. Načrtujemo, da bo temeljna skupnost za knjigo v okviru kulturne skupnosti Maribor zaživela leta 1978, po volitvah. Potem pa bi na osnovi izkušenj, ki si jih bo pri svojem pionirskem delu pridobil iniciativni odbor za kn jigo, prešli na ustanavljanje ostalih temeljnih skupnosti. Povsem na dlani je, da bo treba vzporedno tudi reševati vprašanje posebnih kulturnih skupnosti pri KSS, kakor tudi enot kulturnih skupnosti. Šele tako bomo lahko govorili o celoviti samoupravni organiziranosti na področju kulture. MARJAN ŽNIDARIČ 25. marca 1978 stran ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ SLOVENIJE razpisuje z organizacijsko, strokovno in materialno pomočjo Zveze socialistične mladine Slovenije, Zveze sindikatov Slovenije, Kulturne skupnosti Slovenije, Združenja gledaliških skupin Slovenije, Društva slovenskih pisateljev, Kulturno-prosvetnega društva Ernestek Golob Peter iz Gradišča, revije Antena, revije M, kulturnih in družbenopolitičnih organizacij in skupnosti v občinah Nova Gorica, Slovenj Gradec, Murska Sobota, Ruj, Celje, Kranj, Kočevje, Črnomelj in Lenart 7. srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov Področna srečanja bodo v: — Slovenj Gradcu — 9. in 10. junija 1978 — Črnomlju — 15. in 16. junija 1978 — Kranju — 10. septembra 1978 — Ptuju — 23. septembra 1978 — Novi Gorici — 30. septembra in 1. oktobra 1978 — Celju — 6. in 7. oktobra 1978 — Kočevju — 7. in 8. oktobra 1978 — Murski Soboti — 13. oktobra 1978 Osrednje srečanje bo v Gradišču v Slovenskih goricah, v soboto in nedeljo, 10. in 11 .februarja 1979 za najuspešnejše avtorje vseh območnih srečanj. Na srečanju lahko sodelujejo pesniki in pisatelji začetniki, ki še niso izdali (razen v samozaložbi) nobenega svojega dela v knjižni obliki in še niso bili uvrščeni med najboljše v dosedanjih srečanjih pesnikov in pisateljev začetnikov. Kandidati morajo biti stari več kot petnajst let. Posamezni kandidati lahko sodelujejo z največ tremi prispevki v slovenskem jeziku, napisanimi s pisalnim strojem v treh izvodih. Posamezen prispevek v prozi ne sme po dolžini presegati: — za črtico tri strani, — za esej deset strani, — za novelo petnajst strani, — za gledališki tekst šestdeset strani, — za roman sto strani. V poeziji pa ne sme biti daljši kot dve strani (prispevki naj bodo pisani le po eni strani lista). Svoje prispevke pošljite pod šifro v zapečateni ovojnici (na njej naj bo zapisana tudi vaša matična občina). V tej ovojnici naj bo manjša zaprta ovojnica z vašim točnim naslovom, šifro prispevkov, izobrazbo, poklicem in starostjo. Organizacijski odbor ne bo upošteval prispevkov, ki bodo namesto s šifro podpisani v veliki ovojnici z vašim pravim imenom. K sodelovanju vabimo vse pesnike in pisatelje začetnike iz Slovenije, Slovence v drugih republikah, iz slovenskih zamejskih območij v Italiji, Avstriji in na Madžarskem, kakor tudi pesnike in pisatelje začetnike med delavci v tujini, izseljenci in pripadnike JLA. Vse poslane prispevke odstopijo avtorji za morebitno objavo brezplačno. Organizacijski odbor bo prispevke sprejemal do 20. maja 1978 na naslov: Zveza kulturnih organizacij Slovenije (za 7. srečanje), Ljubljana, Dalmatinova 4-II. Tričlanske žirije (dva člana bo imenoval organizator območnega srečanja, enega pa odbor za literarno dejavnost pri ZKOS) bodo med pravočasno prispelimi prispevki s svojega območja izbrale po deset najboljših avtorjev za nastop na območnem srečanju. Tričlanska osrednja žirija, ki jo bo imenoval odbor za literarno dejavnost pri ZKO Slovenije, pa bo izbrala: — po dva najboljša avtorja iz vsakega območnega srečanja, — pet avtorjev izmed vseh ostalih avtorjev, ki so bili izbrani za območna srečanja in — do pet avtorjev izmed tistih, ki niso bili uvrščeni na območna srečanja, a osrednja žirija zanje meni, da dosegajo raven, ustrezajo merilom in temeljnim ciljem srečanja. Območne žirije bodo zaključile svoje delo do 10. junija 1978 in objavile spiske izbranih avtorjev najkasneje do 15. junija 1978. Osrednja žirija bo zaključila svoje delo do 1. decembra (praviloma po območnih srečanjih) in objavila spisek izbranih avtorjev do 10. decembra 1978. Organizacijski odbor bo objavil dela izbranih avtorjev do 15. januarja 1979 na način in v obsegu, ki bo ustrezal gmotnim in organizacijskim možnostim. Morebitne dodatne informacije, zbiranje prispevkov in organizacijske predpriprave dobite na naslovu: ZKO Slovenije, Organizacijski odbor 7. srečanja, Ljubljana, Dalmatinova 4 (tel. 061 -310-532). DE DELAVSKA ENOTNOST NOVO IZ ZALOŽBE DELAVSKE ENOTNOSTI 31. marca 1978 izide knjiga Mitja Gorjup SAMOUPRAVNO NOVINARSTVO .. .»Časnikarjem s to knjigo ni zapustil samo .priročnika’, ki ga je napisal izredno nadarjen urednik in pisec, temveč tudi prepričljiv .kodeks’ jugoslovanske šole socialističnega samoupravnega novinarstva...« ... »Knjiga nam bo — kar zadeva novinarstvo — razkrila globoko analizo stanja...« (Franc Šetinc v spremni besedi) Na knjigo opozarjamo vse novinarje, prav tako pa tudi vse organizatorje obveščanja in urednike ter sodelavce glasi! v organizacijah združenega dela. Cena 140 dinarjev. Naročila sprejema ČGP Delo — TOZD Delavska enotnost, j l Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana. DE šport, oddih, rekreacija 25. marca 1978 stran ifE ŠPORTNIKI AERA SO BILI ZA SVOJE USPEHE NAGRAJENI Z BLOUDKOVO PLAKETO Dober športnik — dober delavec Kolektiv podpira športne klube, kar se lepo obrestuje Organizacija združenega dela Aero iz Celja si pošteno prizadeva za rekreacijsko in športno udejstvovanje svojih delavcev. Kolektiv šteje blizu 1500 delav- cev in 20 odstotkov se jih redno udeležuje tekmovanj. Se več je seveda takih, ki se s športom ukvarjajo le občasno. V Aeru deluje kar 12 športnih sekcij, kegljači in planinci pa imajo samostojni društvi. Planinsko ima več kot 400 članov. Vsako leto izdajo koledar izletov, ki jih je najmanj 10, trajajo pa od enega dneva do treh. Obiskujejo tudi planinske vrhove v tujini, na Grossglocknerju so bili že dvakrat. Med člani njihovega planinskega društva je Ciril Debeljak Cie, ki je gotovo ena najvidnejših oseb v zgodovini našega alpinizma. Kegljaško društvo ima malo manj članov, ki pa dosegajo odlične uspehe — tako v rekreacijskem kot v tekmovalnem delu. Lani je bilo njihovo moško moštvo prvo v republiški ligi, njihovi članici Magda Urh in Janja Marinc pa sta celo svetovni prvakinji. Nato smučarska sekcija s 120 člani, ki vsi zelo aktivno sodelujejo in še in še. Lahko bi napisali celo stran, pa bi še morda na kaj pozabili. Aktivni so orodni telovadci, rokometaši in košarkarji, šahisti, odbojkarji in namizni te-nisači so na tekmovanjih vedno med prvimi — skratka, Aero živi športno in s športom. Podpira celjsko atletsko društvo Kladivar in Drsalni-hokejski klub, prevzel pa je tudi pokroviteljstvo nad celjskimi rokometaši, ki so prevzeli njegovo ime. Za svoja prizadevanja so bili športniki v Aeru nagrajeni, dobili so Bloudkovo plaketo za uspehe na področju športne rekreacije. O njihovem delu in načrtih sem se hotel pogovoriti z Zvonetom Brilejem, ki se s tem področjem v Aeru poklicno ukvarja, a ga nisem mogel najti — na Golteh je kot zvezni demonstrator vodil tečaj smučarskih učiteljev. Obljubili so mi, da mi bo lahko pomagal Otmar Koš-tomaj, ki vodi smučarsko sekcijo. Ko sem ga čakal, sem prešteval pokale, ki so jih dobili smučarji. Naštel sem jih 31, majhnih in takih, da sem se spraševal, kako so jih spravili v omaro. Ko lil sogo je vstopil sogovornik, je ujel moj pogled in povedal, da je to le manjši del priznanj, ki so jih osvojili smučarji. Otmar je seveda govoril predvsem o smučanju, ne le kot vodja sekcije, ampak bolj kot človek, ki se mu pozna, da zares zaživi šele na »dilcah«. »Veliko nas je v sekciji in nihče ni le formalni član, vsi sodelujemo — z denarjem (saj so sredstva sindikata skromna), delom, ne le s smučanjem. Tako lahko vsako leto organiziramo več tekmovanj in izletov, na naša in na tuja smučišča. Na tekmovanjih, pa naj bodo na področju Celja in tja do mednarodnih, smo vedno med prvimi. Letošnjega januarja smo kot prva sindikalna ekipa celjskega področja sodelovali na mednarodnem tekmovanju v veleslalomu v Schladmingu. Pri-smučali smo si prvo mesto in Avstrijcem odnesli tak pokal, da ga je bilo težko nositi. Tako je bil res dvakrat prislužen. Smučarji Aera na tekmovanju na plazu pod Planjavo v Logarski dolini, kjer so v osmih srečanjih najboljših sindikalnih smučarskih ekip sedemkrat osvojili pokal. SINDIKALNO SMUČARSKO TEKMOVANJE V VELESLALOMU NA VOJSKEM ZAKAJ TAKO MALO ŽENSK? V organizaciji komisije za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu Idrija in smučarskega kluba Rudar Idrija je bilo na Vojskem letošnje občinsko sindikalno smučarsko tekmovanje v veleslalomu. Tekmovanje je potekalo pri ženskah in moških v treh starostnih skupinah in se ga je udeležilo 60 tekmovalcev iz 14 osnovnih organizacij sindikata idrijske občine. Najbolj številno zastopstvo na tekmovanju je imel IMP-TIO Idrija z 12 tekmovalci. Rezultati najboljših: Ženske — skupina B: 1. Vanja Leskovec (Mercator) 42,6, 2. Helena Likar (Skupne službe SIS) 58,0, 3. Oliva Mrak (DPO) 1:28,0. Skupina C: 1. Dragica Rovtar (Zidgrad) 1:02,5. Moški — skupina A: 1. Milan Grošelj (SGG-Idrija) 31,0, 2. Boris Troha (Prosveta) 31,2, 3. Stanko Mikuž (IMP-TIO) 32,4. Skupina B: L Andrej Mažgon (skupne službe SIS) 31,2, 2. Ivan Poljanšek (inšpektorat) 34,1, 3. Slavko Svetličič (Zdravstv. dom) 34,4. Skupina C: 1. Ivan Ferjančič (IMP-TIO) 34,0, 2. Alojz Ogrič (IMP-TIO) 37,0, 3. Davorin Mrak (RŽS) 39,8. Med 14 ekipami je bil vrstni red najboljših: 1. IMP-TIO Idrija 1:39,3, 2. SGG — Idrija 1:42,0, 3. KOLEKTOR 1:42,9, 4. RŽS 1:49,8, 5. SLOVENIJALES 2:00,7, 6. INŠPEKTORAT 2:08,3, itd. Pripravo prog in izvedbo tekmovanja so vzorno opravili člani SK »Rudar« Idrija. Navkljub dobri udeležbi in organizaciji tekmovanja pa bi na tekmovanju želeli več tekmovalk, prav tako pa tudi predstavnikov ETE iz Cerknega. Najboljši posamezniki in ekipe so prejeli diplome. SILVO KOVAČ No, da ne bom govoril le o smučanju: Sodelujemo v vseh zvrsteh športa in nikjer nismo med zadnjimi. Tudi prvaki nismo povsod, uspehi pa so zelo dobri. Zasluga gre vsem, vsi so s srcem pri stvari, delovna organizacija pa nam pomaga po svojih močeh. Spet o smučarjih — v naših vrstah je dovolj smučarskih učiteljev in vaditeljev, na voljo je dovolj smuči in opreme, organiziramo brezplačne tečaje, tako da se naše vrste hitro množijo — in isto velja tudi za druge športne zvrsti. Med našimi delavci je tudi nekaj vrhunskih športnikov, ki jim kolektiv pomaga, da lahko uspevajo. To, kako podpiramo športne klube, pa tako že veste. Sploh bi morale vse delovne organizacije bolj podpirati šport — ne le v okviru svojega kolektiva. To se splača vsem, še predvsem zato, ker vidim, da je vsak dober športnik tudi dober delavec.« CIRIL BRAJER Trinajstega zimskega vzpona na Stol se je v soboto in v nedeljo udeležilo 3733 ljudi, od tega 2859 v soboto, ko so bile vremenske razmere izredno slabe. Tako je tudi vreme pripomoglo k občutenemu podoživljanju spomina na junaški boj jeseniške Cankarjeve čete s premočnimi nemškimi silami v februarju leta 1942, po katerem je pogorela Prešernova koča pod Malim Stolom. Dogodkov pred 36 leti se je na slove- snosti pred sedanjo kočo spomnila udeleženki' te biti - Ivanka Kozarjeva. Na drugi slovesnosti ‘ (pri karavli nad Valvasorjevim domom pod Sto- 0,ifert lom) pr je predsednik PZS dr. Miha Potočnik ^iko j art>jsk spregovoril o pomenu Stola za razvoj našegi'v°m, planinstva, ki prav letos slavi 200-letnico prvegi ^Pustj pristopa na Triglav, kar je bilo takrat eno najbolj >0udar junaških dejanj. !St|ove he. ______________________________________'^ai, is ------------------------------------- Pbr XX. JUBILEJNE ZIMSKE ŠPORTNE IGRE SLOVENSKIH TEKSTILCEV Lovorika za BPT Tržič! anjv *2( 'k ni. Tekstiliade na Zelenici so se udeležili predstavniki kar 54 kolektivov V organizaciji tržiških tekstilcev, to je delavcev Bombažne predilnice in tkalnice Tržič, ki so bili leta 1955 pobudnik in prvi organizator republiškega športnega srečanja slovenskih tekstilcev, je bilo na prelepih smučiščih Zelenice jubilejno dvajseto smučarsko tekmovanje slovenskih tekstilnih delavcev. Letošnje srečanje je bilo že osmič na Zelenici, kjer so snežne razmere ob vsakršni zimi dovolj ugodne za še tako množično in zahtevno smučarsko tekmovanje. Pokrovitelj letošnjega jubilejnega srečanja tekstilcev je bil republiški odbor Sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije Slovenije, prireditelj pa konferenca osnovnih organizacij sindikata Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. Tako kot lani so tudi letos tekmovale ženske v dveh kategorijah, moški pa v štirih. Za ekipno prvenstvo pa so upošte- vali organizatorji najboljše čase posameznikov vseh omenjenih šestih kategorij. Predstavniki posameznih kolektivov so namreč tekmovali za prvenstvo med posamezniki in za ekipno prvenstvo. Najbolj dragoceno lovoriko, to je prehodni pokal republiškega odbora Sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije SR Slovenije za ekipno prvo mesto, so si prismučali športniki Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. Za zmagovalno ekipo so smučali Marjeta Dolžan, Nevenka Gradišar, Marjan Šarabon, Bruno Teran, Slavko Čadež in Miran Štefe. Za osvojeno prvenstvo je prejela zmagovalna ekipa v trajno last tudi poseben pokal, ki ga je najboljšim smučarjem poklonil prireditelj. Z manjšim zaostankom se je uvrstila na drugo mesto ekipa VTŠ Maribor (Marija Glovič, Vanča Sevčnikar, Tanja Lorbek, Jože Sevčnikar, Franc Purklc in Marjan Podlesnik), na častno tretje mesto pa smučarji MTT, prav tako iz Maribora (Neža Livk, Karel Tavčar, Stanka Fluker, Franc Krojs, Boris Klanjšček in Bojan Osvaldin). Slede: 4. Gorenjska predilnica Škofja Loka, 5. Ju-gotekstil Ljubljana, 6. Teksti-lindus Kranj, 7. Sukno Zapuže, 8. Tekstil Ljubljana, 9. Indu- plati Jarše, 10. IBI Kranj, 1*' Toper Celje, 12. Rašica Ljub' Ijana, 13. Tekstilna tovarn8 Prebold, 14. Pletenina Ljub' Ijana, 15. Polzela, 16. NovO' teks Novo mesto, 17. Univef' zale Domžale, 18. Tekstilni $ >rec >nj tva p avne lcni , . tei ts ;avSK Ste obutveni center Kranj in Predilnica Litija. .. N6 j Jubilejnih zimskih športruj1 Mb n iger na Zelenici so se udeleži*1 [.Hat predstavniki kar 54 kolektivu'':, 0 bi od vseh pa je bilo le 19 takih, j*1 |^ral so imeli popolno zastopstvo ll\rjV,'ih se s tem lahko borili za skupn0 ^.rOrti uvrstitev. hi,0611 Z8Nst: Razveseljivo je, da se je . letošnje tekmovanje prijavi* . iti, rekordno število smučarjev 1 utucai ‘ smučark, to je kar 748. Nek3* j. gre se jih je sicer »tik pred zdajclhodnje po federativ- I ino^ehh, se na konferenci 27. | junija 1920. leta v Beogra- ■ Ln' vUresničilo. Na njej je bila ■ ; .reč sprejeta »Solucija o uje-jtvjju« strokovnih zvez delav-L Posameznih panog v dr- II ton 6 strokovne centrale do h-fičii'3 °^tobra 1920 na centrali- 1‘ L1 Podlagi. To solucijo sta 'ru , ala tudi predstavnika SK. u%(jj'ei plenarni seji je CDSSJ er avSkk?nČn° spreiel v svoi se' . ^1^ -> ker je pristala na doku-" fini 6 kongresa sindikalnega ze-jasji.3 aprila 1919. Toda to so-ajtf l.e hi*0 sPet 1® navidezno, 'ot ri'.ri slovenski socialni de-v isi/k'1*. H'1! hrvaški centrumaši Itr r' Pripravljeni nadaljevati 1' jp iovj^hstično zedinjevanje stro- 0 , Irj ^ zvez. Ob tem moramo ^ tki^JHoiti, da so srbski in bosan-= Paunisn-rumaši prav tako kot ko-^iloPe^^agovarjah strogi centra- 1 jiuiiho’ CePrav so se programsko v.aj|on„ a Pota na vukovarskem vi« 'iskp SU razšla in v novem par-1 olitij. "J1 vodstvu ni bilo več cen-e,.,. !avzeaaev- Ti so se za centralizem j£{a bo? a*i tud‘zato’ker so upali, >v i^ln'0 iahko zavladali nad sin-i loliihov”1 gibanjem. To je bila ‘^'Of^a pot k maščevanju za ’r a jje kl^akovaru in za izsiljeva-00ytl^.p. ’ skratka prišlo je do tast; Vjb odnosov med centru-■^^hijo sinclil<:alnimi voditelji in Jci0J ’ kar je slabilo moč revo--''Ja. arriega delavskega giba- ko je na Hrvaškem že ^Hpej0 .20. ]eta komunistom ^ 'r;,iinsiZloČiti centrumaše iz popovo 0(?ega sindikalnega sveta in l;i Po(i,Pret' pot za zedinjevanje %<, lagi »Solucije o ujedinje-aterih je v slovenski SK in netit1' '^ain^Hih osrednjih društvih ■ vla(i .riumokracija obdržala ’a si 2 ajoče ali močne pozicije riiav’da ivSemi sredstvi prizadeva-^avn 1 Preprečila zedinjenje v ;st je .e strokovne zveze CDSSJ, leša f^ačno privedlo do popol-inar'r ^enf^Pa v slovenskem ra-,a i‘ i (kes1, strokovnem gibanju. V 5tjritš(ev 2edinjevanja osrednjih ^e p^ državne strokovne %Q SSJ se je kazalo ne- A? Ievicn8'abljanje nasprotij leZ*Tett) r 0 m desnico v sloven-J. SN,karudnem sindikalnem gi-J« °r tud' razmerje moči, :’ajai0 nieseca v mesec spre-'t>unjSt korist večjega vpliva l9 itnje kon8resa sindikalnega ze- tnit1 sŽil' komunistov jC» strokovnih - J&kj j|s.ka socialna demokra- ',|iif:lhail!l'ltiaK'Pri,padala skoraj vsa ,-bt'a jb'rokraci]a, je spremo •n Mohr ^ 2stVo> da je moral 'od1 3ate,, . beograjski sindikalni Posvetiti največ po- zornosti urejanju razmer v pokrajinskem sindikalnem svetu Hrvaške in Slavonije. Najprej je poskušala znova dobiti izgubljeni vpliv med železničarji. Tako je skupina njenih pristašev na konferenci SZO V ZAČETKU JULIJA 1920. leta predložila resolucijo, po kateri se sindikalno glasilo »Ujedinjenje« ne sme ukvarjati s političnimi vprašanji in da mora SŽO ponovno pristopiti k SK. Proti tej resoluciji so glasovali delegati najmočnejših skupin SŽO, zoper izločitev politike iz delovanja strokovnih organizacij oziroma zoper spremembo odnosov med njimi in partijo pa so odločno nastopili slovenski komunisti. Socialnodemokratski tisk je nato načrtno napadal SŽO oziroma SSTRSJ in pripravljal razcep v slovenski železničarski organizaciji. Težišče bojev za vpliv pa je bilo v Uniji slovenskih rudarjev, najmočnejši strokovni zvezi SK. Socialni demokrati so imeli v svojih rokah vodilne funkcije in na zahteve podružnic niso hoteli pristati na zedinjenje ZRDJ ali vsaj sklicati občni zbor, da bi o tem vprašanju odločali delegati osnovnih organizacij. Nezadovoljni rudarji so začeli množično izstopati iz Unije in na pobudo komunistov ustanavljati podružnice ZRDJ. Ta akcija se je do septembra 1920. leta končala z veliko zmago komunistov, saj se je v novoustanovljene podružnice ZRDJ vključilo okoli 10.000 rudarjev, Unija pa jih ni obdržala niti 1.000. Po tem porazu so socialni demokrati poskušali preprečiti podobno akcijo še v drugih osrednjih društvih preko vodstvenih položajev v njih in s široko propagandno akcijo, v kateri so v črni luči prikazovali razmere v sindikalnih CDSSJ. V pripravah na kongres za zedinjenje organizacij usnjarskega delavstva se je SK postavila na stališče, da se sindikalno zedinjenje lahko izvede šele po sprejetju ustave. Kljub večkratnim vabilom ni poslala svojih delegatov na plenarno sejo CDSSJ sredi septembra 1920. Na njej so posebno pozornost posvetili vprašanju odnosov s SK in razmeram v njenih organizacijah. Plenum CDSSJ je poudaril, da je bilo vprašanje zedinjenja dokončno rešeno s »Solucijo o ujedinjenju« in »da ne zavisi od oblike državne administracije, temveč od enotnosti delavskih interesov.« Zato je SK dolžna izpolnjevati že sprejete obveznosti. Plenum CDSSJ je nadalje poslal vsem osrednjim društvom v Sloveniji pismo, v katerem je prikazal, kako SK sabotira zedinjenje. V njem med drugim piše, da je v trenutnem položaju, ko osrednja vlada pripravlja izjemne zakone proti delav- stvu in njegovim sindikatom, naravnost greh še nadalje odlagati kongrese za zedinjenje zaradi ustave. Na koncu pisma še opozarja, da se bodo morali v skrajnem primeru zediniti brez slovenskih strokovnih zvez, kar bo škodovalo le slovenskemu delavstvu, odgovorna za to pa je SK. Združevanje strokovnih organizacij jugoslovanskih kovinarjev Namesto da bi SK seznanila članstvo s sklepi plenarne seje CDSSJ, je v svojem glasilu »Delavec« z več članki odkrito nastopila zoper celotno politiko CDSSJ, se zavzela za politično nevtralnost strokovnih organizacij, glede mednarodne povezave se je opredelila za amsterdamsko sindikalno internacionalo, s številnimi argumenti, pa tudi s potvarjanjem prikaza delovanja organizacije ČDSSJ ter potekov pogajanj za zedinjenje pa je skušala slovensko delavstvo prepričati, da je centralizem »samomor« in da je »za vsakega pametnega, strokovno organiziranega delavca, ki noče postati objekt belgrajske eksploatacije...« edino ustrezno zedinjenje na federativni podlagi. To pisanje in konkretne akcije so pokazale, da bo SK z vsemi sredstvi poskušala preprečiti zedinjenje vseh svpjih organizacij s CDSSJ. Vsako upanje pa je izgubil tudi CDSSJ, ki je pospešil organiziranje kongresov za zedinjenje posameznih strokovnih zvez ne glede na odločitve slovenskih osrednjih društev. Prav vanje pa se je preneslo težišče bojev med komunisti in socialnimi demokrati in zlasti od razmerja njihove moči v posameznih osrednjih društvih je bila odvisna tudi njihova udeležeba oziroma odklonitev sodelovanja na kongresih za zedinjenje pokrajinskih strokovnih zvez v državne strokovne centrale. Pri tem so imeli ugodnejše pogoje za uveljavitev svoje volje socialni demokrati, kajti iz njihovih vrst je bila večina izvoljenih funkcionarjev ter plačanih strokovnih tajnikov. Prav sindikalni birokrati so bili hkrati zelo pomembni socialnodemokratski politični aktivisti, ki so ne le iz načelnih razlogov, temveč tudi zaradi zagotovitve svoje ugodne materialne eksistence najodločneje nasprotovali zedinjenju strokovnih organizacij. Desničarski tajniki in odborniki so zlorabljali svoj položaj in sami brez posvetovanj s članstvom izdelali svoje predloge za zedinjenje in odločali o sodelovanjih na kongresih proti volji večjega ali manjšega števila svojih podružnic. Vsi ti problemi so se posebej vidno pokazali in zaostrili v Osrednjem društvu kovinarjev (ODK), ki je bilo številčno tretje najmočnejše društvo v SK. V pripravah na združitveni kongres, ki naj bi bil v začetku oktobra 1920 v Celju, je vodstvo ODK izdelalo svoj federativni predlog kot svoj odgovor na centralistični predlog beograjske centrale kovinarjev Srbije in Bosne. V šestih podružnicah slovenskih kovinarjev, med njimi tudi na jeseniškem območju, so podprli predlog beograjske centrale in poudarili, da je glede na povezanost podjetnikov v jugoslovanskem okviru in glede na nižje prejemke slovenskih kovinarjev v primerjavi z drugimi ju- talskih radnika Jugoslavije (SMRJ) iz Beograda z desničarskim vodstvom ODK nekaj dni pred kongresom so vplivali na spremembo njegovih stališč do udeležbe na njem. Zadnje priprave na kongres so namreč sovpadale z odkritim spopadom centrumaške opozicije v Srbiji in Bosni z vodstvom KPJ. Prav v beograjskem vodstvu SMRJ je bilo nekaj vodilnih centruma-šev, ki so bili v teh razmerah pripravljeni popustiti slovenskim socialnim demokratom glede njihovega federativnega predloga za zedinjenje. Kongres zedinjenja kovinarjev Jugoslavije je bil nato v začetku oktobra 1920 v Ljubljani, v imenu ODK pa so na njem pojasnjevali stališča znani desničarji. Njihov zastopnik je izjavil, »da so kovinarji iz Slovenije v principu centralisti, vendar je ..treba napraviti centralizmu predpogoj in ta je zaupanje«. Kongresu je predlagal, da ODK pristopi v SMRJ zaenkrat kot samoupravna enota. Posebna komisija je nato izdelala predlog, po katerem je ODK obdržalo veliko finančno samostojnost ob pogoju, da bo plačevalo sorazmerni del stroškov za osrednjo upravo in prispevalo do ene tretjine sredstev iz svojega fonda za stavke, ki bi jih odoborila beograjska centrala. ODK je dobilo pravico do enega tajnika in enega člana v osrednji upravi SMRJ, preko katere bodo slovenski kovinarji zastopani v CDSSJ, ki mu bo prav posameznih osrednjih društvih. Socialni, demokrati so morali glede na svojo moč oziroma komunistični vpliv spreminjati metode za preprečevanje zedinjenja in z njim povezanega zmanjšanja lastnega vpliva. Največji neuspeh so doživeli pri stavbin-skih delavcih. Njihovo osrednje društvo z okrog .LOGO člani se je konec oktobra 1920 na centralistični podlagi zedinilo v državno strokovno centralo, pri čemer so mu dovolili nekatere posebnosti pri urejanju finančnih vprašanj. Izredno ogoročeni napadi na to odločitev Osrednjega društva stavbinskih delavcev (ODSD) so pokazali, kako so se socialni demokrati bali, da ne bi njegovemu zgledu sledile še druge strokovne zveze. Slovenske delegate na kongresu zedinjenja so obtoževali, da so brez pooblastil glasovali za zedinjenje in da so bili podkupljeni, predsedniku društva so očitali finančne prekrške itd. Toda priznati so morali, da je konferenca stavbinskih delavcev v začetku decembra 1920 odoborila navedeno zedinjenje. Za zedinjenje v državne strokovne zveze so se odločili tudi slovenski monopolski (— tobačni) delavci, ki so na shodu v začetku septembra poudarili, da so zedinjenje zahtevali že pred meseci, toda funkcionarji se niso hoteli pogajati o njem, dalje frizerski in brivski pomočniki, prav tako pa so se zedinili tudi slovenski grafični delavci in to šele potem, ko je kongres zedinjenja sklenil, da bo Savez Na delavskem zborovanju 13. junija 1920 v Kamniku je bilo največ kovinarjev, ki so se odločno bojevali za sindikalno združitev. Komunistično zborovanje v Mariboru leta 1920 goslovanskimi pokrajinami zedinjenje nujno. Slovenski komunisti so v razpravah poudarili, da je načelo federalizma nemogoče, toda hkrati so odločno zagovarjali določeno avtonomijo. Ze zaradi jezikovnih posebnosti morajo slovenski kovinarji doseči ustanovitev pokrajinskega strokovnega tajništva. Posebej pa so komunisti zavrnili tudi predlog vodstva ODK o politični nevtralnosti zedinjenih organizacij. Poudarili so, da morajo biti strokovne zveze povezane s KPJ, v kateri je organizirana velika večina zavednega delavstva, pa tudi »s socialnodemokratično stranko, če ta ni politično zvezana z zastopniki kapitalistov«. »Rdeči prapor« pa je tudi vodstvo ODK posebej opozoril na komunistično večino med kovinarji in poudaril, da »ne sme zlorabljati v osebne politične namene strokovnih socialnodemokratskih tajnikov«. Objavi teh načelnih in jasnih stališč slovenskih komunistov glede zedinjenja in vloge strokovnih organizacij so sledili v »Delavcu« socialnodemokratski napadi in obtožbe na račun priprav na kongres in stanja v kovinarskih organizacijah v drugih jugoslovanskih pokrajinah. Skupina socialnodemokratskih odbornikov in tajnikov pa je na tajni seji tudi izključila iz odbora ODK komunista Viktorja Kolešo ter odpovedala bližnji kongres v Celju. »Rdeči prapor« pa je takoj objavil Koleševo obvestilo, da bo kongres v začetku oktobra v Ljubljani in da naj podružnice pošljejo nanj svoje delegate ne glede na odločitev vodstva ODK. V Guštanju so nato kovinarji na predlog komunistov kljub nasprotovanju socialnih demokratov izvolili svojega delegata za kongres. Komunistični pritisk »od spodaj« ter razgovori sekretarja Saveza me- tako plačevalo določeno članarino. Slovenski kovinarji so se tudi obvezali, da bodo podpirali vse solidarnostne akcije, ki jih bo odobrila centralna uprava SMRJ. Hrvatski delegati so menili, da mora o posebni obliki zedinjenja slovenskih kovinarjev izreči odločitev plenum CDSSJ. Po burni razpravi je nato kongres sprejel tudi predlog o avtonomiji ODK z dopolnitvijo hrvatskih delegatov. Kongres je na predlog predstavnika ODK soglasno sklenil, da se SMRJ včlani v kovinarsko internacionalo v Bernu in ne v moskovsko sindikalno internacionalo. Primer zedinjevanja kovinarjev smo nadrobneje navedli kot sliko metod in manevriranja socialnih demokratov na Slovenskem zaradi pritiska komunistično usmerjenega članstva, ki je terjalo zedinjenje v okviru državnih strokovnih central CDSSJ. Pristati so morali na zedinjenje v SMRJ, toda uspeli so doseči le rahlo povezavo z državno centralo, kar jim je olajšalo obdržati v pokrajinski organizaciji določen politični vpliv in oporišče. Pri tem pa moramo poudariti, da so hoteli določeno avtonomijo tudi slovenski komunisti. S pristankom na zedinjenje pod posebnimi pogoji je socialnodemokratska desnica v vodstvu ODK preprečila njegov razcep, obznana pa ji je nato koristila v tem pogledu, da se tudi dogovorjene oblike povezovanja dejansko niso začele izvajati. Kongresi za združitev strokovnih zvez in krepitev komunističnega vpliva______________________ Potek zedinjevanja delavstva drugih strok do začetka decembra 1920 nam ilustrira odnose v grafičkih radnika Jugoslavije nevtralen in da ostane dotedanja internacionalna povezava. V vseh drugih osrednjih društvih pa so imeli socialni demokrati toliko moči in vpliva, da se niso zedinili v državne strokovne centrale. Tako je vodstvo Osrednjega društva usnjarskih delavcev uspelo preprečiti udeležbo slovenskih delegatov na kongresu, čeprav so se predstavniki podružnic odločili za zedinjenje. Na kongresu zedinjenja lesnega delavstva je vodstvo slovenskega osrednjega društva poslalo delegate-desni-čarje, ki so obtoževali srbske predstavnike, da hočejo zavojevati strokovne organizacije v drugih pokrajinah. Po burnih razpravah so slovenski delegati odklonili zedinjenje, v poročilih o kongresu pa so ostro napadli pravila državne strokovne centrale, njen odnos s KPJ in njeno vključitev v moskovsko sindikalno internacionalo. Toda skupščina Osrednjega društva lesnih delavcev sredi decembra 1920 je pokazala, da se v nekaterih podružnicah z ravnanjem delegatov na kongresu niso strinjali in sklenili so, naj se doseže z državno strokovno centralo čimprej sporazum. Slovenska socialnodemokratska delegata Osrednjega društva živilskih delavcev sta se kongresa zedinjenja svoje stroke udeležila le kot gosta. Predstavniki slovenskega Osrednjega društva oblačilnih delavcev pa na kongres zedinjenja sploh niso šli. Poudarimo naj, da so kongresi zedinjenja, na katerih ni bilo doseženo tudi zedinjenje s slovenskimi osrednjimi društvi, poslali njihovim članom vabilo za zedinjenje v novoustanovljene strokovne centrale in nekateri so že rezervirali mesta za slovenske predstavnike v vodstvih. (SE NADALJUJE) HUMORESKA Glavna točka je Miha Sedimo v menzi, mrmramo ter čakamo, kaj bo. K mizi stopi Štefan iz računovodstva, ki včasih nadomešča predsednika delavskega sveta, in začne: — Tovarišice in tovariši! Brez razgledanega samoupravljavca ni dobrega samoupravljanja, če pa ni samoupravljanja, si tehnokratske strukture kaj hitro vzamejo v zakup vso pamet tako v tozdih kot širše. To je dejstvo, tovariši! Zato se je šlo za tem, da se pošlje nekaj tovarišev tudi iz neposredne proizvodnje na različne tečaje in seminarje. Od vas je šel skozi tak tečaj Miha. To je velik napredek, da se gre zadnje čase v Bohinj, na Bled, v Portorož ali kam drugam tudi neposredno iz produkcije, iz baze. Globoko sem prepričan, da lahko človek iz produkcije prav toliko odnese s seminarja kot kateri že bolj razgledanih tovarišev. Našega delovnega človeka se je doslej vse preveč podcenjevalo, ga dajalo v isti koš z mezdnimi tendencami, s faktorji, ki bi radi vlekli samo narazen, medtem ko je naš človek v resnici s srcem za stvar in kot tak ves čas v središču bitke progresivnih sil, ki težijo k permanentnemu... Štefana vsi dobro poznamo. Čas ni njegov gospodar in zdaj, ko nas ima tako lepo v vrstah zbrane pred seboj, še zlepa ne bo ob sapo. Vozači skrivaj pogledujejo na uro, nekateri zehajo, vsi pa si še vedno nismo na jasnem, kaj tiči za bregom. Pa menda ja ne bo Štefan glavna točka. Štefan končno sam razvozla skrivnost: ne, ni on glavna točka, glavna točka je Miha, kontrolor materiala. — To pa zato, sklene uvodno besedo Štefan —ker je izčrpana finančna postavka za predavatelje nakopičenih problemov iz republike. Miha pa je šel skozi tridnevni akcijski kurz in je škoda, da bi ga zdaj ne izkoristili. Narobe bi bilo, če bi zgrajeni kadri zapirali svoje znanje vase, mi pa bi ostajali praznih rok v boju s tehnokratskimi strukturami. Med nami ni človeka, ki ne bi Mihi privoščil tistega kurza. Ni boljšega tovariša v oddelku pa tudi boljšega delavca ne! Kolikor izdelkov je šlo skozi, njegove roke v skladišče, toliko jih je prodanih. Nobene reklamacije! Če kdo iz uprave v oddelku po krivici zvišuje glas, mu Miha ne ostaja dolžan. A to si ljudje po navadi dobro zapomnijo. Ko je prišlo, da je treba enega poslati na seminar, so v pisarni odkljukali Miho. —Le naj ga malo obtešejo, je rekel takrat-sekretar. — Bo vsaj videl, da si zgoraj ne pustijo kar naprej soliti pameti, kot si jo moramo mi. A tudi zanje bo koristno: bodo videli, kakšna polena zna metati pod noge takle zagrizen kader iz baze. Ni jim bilo dosti mar, da ga na stara leta pošiljajo učit. A Mihi ni nič nerodno. Odhrka se, kot se navadno začne vsaka takšna stvar pri mestnih, pa pravi: — Ne zamerite mi, če vam ne bom prosto govoril, kot so tisti, ki so doslej hodili med nas. Premalo časa je bilo, da bi gladko teklo. Tistim, ki veliko govorijo, mi delavci še dolgo ne bomo kos. A zafo sem se potrudil in si na seminarju zapisal nekaj nakopičenih problemov, da bi mi ne ušli iz glave. Prebral jih bom, da mi ja kdo ne bo očital krive vere. Dobro poslušajte, jaz vsega skupaj še vedno ne razumem dobro! Zato pa imamo srečo, da je med nami tovariš računovodja. Kakor vidim, stoji pri vratih tudi sekretar podjetja. Onadva bosta rada odgovarjala na vsa vprašanja, ki morda komu še ne bodo jasna, ali ne, tovariša? Ja, da ne pozabim... Na upravi so rekli, naj bi materijo z mojega kurza obdelali v nekaj ciklusih — ne vse naenkrat. Zato vam zdaj ne bom vsega bral, ampak samo tisto, kar sem si posebej podčrtal. .. In Miha začne drseti s prstom po papirju in bere: — Mislim, da bi bilo treba razrednosti dati svojo zgodovinsko razvojno funkcijo, saj je to vendar boj za to, da delavec iz osvojene razredne pozicije transformira sebe in družbo in da prepreči v bistvu konstituiranje razrednih tendenc in da odpravi elemente razrednosti v naših odnosih, ki se še objektivno porajajo in se bodo še dolgo časa, ker je socializem prehodno obdobje. Torej predlagam, da se dejansko manj verbalno izjavljamo za pristop k stvarem, ampak da dejansko ta pristop k stvarem uporabimo. Tu pa mi manjkajo nekatere stvari in bi samo opozoril, da bi bilo potrebno videti in izdiskutirati, ali je to potrebno reči. Vsi ti rezultati, za katere mislim, da tu niso dobili zadostne teže, namreč rezultati, ki smo jih dosegli, imajo ogromno težo. To ni dovolj odtehtano. Če to reduciram na praktično plat pri nas, mislim, da imamo zaostajanje predvsem v razvoju strokovnega dela, znanja, razvoja strokovne misli, ki jih imamo tukaj. To pa ni več stvar, ki bi jo lahko obravnavali samo kot stvar, ker je od koncipiranja stvari in do sedaj preteklo tudi že eno obdobje distance, in zlasti, ker imamo neke rezerve, da je to, kar se tukaj dogaja, nekaj, kar moramo razčistiti, da bi lahko šli naprej. Zelo počasi teče tudi prestrukturiranje intelektualnih žarišč na tako imenovane administrativno upravne tipične funkcije in na ta kreativno strokovna jedra. Namreč ta proces razslojevanja intelektualnih struktur, ki si jih je lastninski monopol podredil in jim tudi dal določen monopol, ta proces ne teče zadostno in izgleda bolj tako, kot da imamo konflikt med tovarniškim delavcem in tistim v pisarni, v bistvu pa gre za mnogo globlje procese osvoboditve delavcev na teh področjih, ki imajo tudi pravico dela itd. Potem mislim, da se je treba jasno ukvarjati s problemom funkcionalne, praktične, akcijske integracije avtentičnih interesov in kreativnega dela, oblikovanja integralnih rešitev kot koncepta. Pri nas je še vedno ta problem, da nekdo nekomu nekaj vsiljuje in da nekdo pravzaprav ščiti ozke parcialne interese. Namreč ta proces integracije faktičnih interesov delovnih ljudi in delavcev in nujne potrebe kreacije, da se ti interesi uresničijo v danih razvojnih pogojih, materialnih pogojih, dani tehniki itd. in oblikovanje integralnih rešitev, kar ima razredne komponente in zahteva veliko strokovno kreativno delo. To, tovariši, sem vam imel namen povedati danes, druge nakopičene probleme pa bi lahko obdelali tako natanko in po vrsti kot na seminar-' ju, v prihodnjih dveh nadaljevanjih, če vam je prav. Hvala lepa! Pa je res tič, tale Miha! Nas vse, še celo sekretarja in Štefana, je spravil v zadrego: zardevata, povešata pogleda. Tiho smo kot miška. Ljudi res ne smeš podcenjevati! JANKO ŠPIČEK NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do 5. aprila 1978 na naslov: Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA št.: Nagrade so: 200, 150 in 100 dinarjev. DE MIGator RAbIMOV URAL fMNOŽ.j SobobM 1 -RMcosim bRAMAtl K AFklSId VELETOK fe/KA BAEZ. £tANE MANCIKJl IME TU Rdi. REfORMATCK: MTMJRUA GRSKJ JUNAK IteD TROJO MERSUA ENOTA ZA Pospešek jezato iN fRouuoeA v KANALI neiMA w MB) T OBREŽJE ANGLT®|K (lOHNJJSToL VRSTA SIRA IfiRALKA NOt/AK AMTILMSVA IGRALKA NEKt).TUR5t!l VE LIKAŠ NERJAVEČA KOVINA TMiT SoZJjuA NIMFA REKA V SZ- IM MONGOLIJI tOUNAR LOJZE ŠK(SsW S®- VRSTA SIRA PisArajicA VASTBOVA m- TEM7A N00NE2IJ, IME, IA MIO Gvinejo ERBIJ} IVAM tavSar NtM).SLoV-Pop ansambel KALC IG •HIMAVKA LRAGO TRŠAR. SL.žBoml). INSKIAMT Cestami L: M-R- &ICIKLIST ISRALEC. GUINESS MICKA R NEMŠKI zbmni K, OStJo\UNm mou&VE KAROL FA-MOR 3ANKO MOBER kOKIICR KRC (MEOIC.) VERDIJEVA opera ANTOM 3ANŠA SARAJEI/0 FAUSoi/A CTONŽAJA iee v zbA E KRAM SL.ŠTeMK ITAL.HBTo INHCSMluB JI- USE SCMbNI TRŽASK) SLIKAR EMIL Frelih St. mesto EPI RA ZAKDUČat SKLAt)&E ŽEN. IME LlSiazJ) šraibeni« IME VEČ PAPEŽEV 'SIKirlvsM *AP£M) ZVETfll /Z/RSV/ SKPT LUTER TEK TTAMJJV. FlJACA PUBLICIST VIDMAR toRALMI OTOK ff* LOSINIA fclJEttlSTi/A SILVANA , arnenulic SOOofeK) 1 SIOV.Tl Rl-6|EwT [iv) SKIATATEU 1 1 1 1 1 1 DE Rano- celmik PoLSVKEna TkAkHUA 1. W qLav Vojk k: ked 1*2 olit \eV rt Pro K. «3 '«rek, 'n Ve| 0rak J r 01 Si dJeva “»up ;a'ala /e,°t r g°V( Sa REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE ŠT. 9 Korespondent, elektromotor, retorik, tara, asanacija, MV, Te, Osana, dan, IN, Mt, Ernani, Neni, Etna, MK, lesar, Irka, rostra, Cadiz, Ist, atlas, La, Strabon, Tver, Pecs, Meir, PEN, Italka, aloa, Ela, dve, sestanek, ura, matineja, kas, at, košar, TNT. IZŽREBANI REŠEVALCI KRIŽANKE ŠT. 9 .j-ci)ai 1. nagrada 200 din: Franc Brdnik, Smled111 Sii0VeJ 34, 61216 Smlednik, 2. nagrada 150 din: Ivanka Stibilj, Endlih^ Pt](e ^ vei 'ote Po stopinjah Delavske enotnosti (26. marec 1948) jeva 14, 61000 Ljubljana, .r> - 3. nagrada 100 din: Anica Tanko, Gorenji c. 72, 61310 Ribnica. a Nagrade bomo poslali po pošti. ~_____________________________________ 0rs to0 dl 4 el Od, Brigadni način dela podira zastarela pojmovanja y. ‘V X ■*0je , Vsi V začetku tega meseca so mladinci v tržiški tovarni srpov in kos ustanovili prve mladinske delovne brigade. Čeprav še mlade in neizkušene, dosegajo brigade že lepe uspehe. Posamezni mladinci iz brigad presegajo norme za več kot 30 odstotkov; takšnih uspehov ne dosegajo niti starejši, že izurjeni delavci. Ti uspehi pa niso po godu nekaterim ljudem v kolektivu. Zato nagajajo mladinskim brigadam povsod, kjer le morejo. Na svojo stran so zvabili nekaj politično nezgrajenih delavcev. Skozi njihova usta govorijo sedaj takole: »Brigadni način dela, ki ga uganjajo mladinci, ima namen, da bi se povišale norme ter da bi morali še bolj trdo delati.« Takšno pojmovanje brigadnega načina tekmovanja kaže na to, da si s takšnim delom pridobivamo več proizvodov in si tako izboljšujemo naše življenje. Mladinci v brigadah pa se nismo uklonili mišljenju teh posameznikov, temveč s še večjo vztrajnostjo in z novimi delovnimi zmagami lomimo njihovo zgrešeno pojmovanje. Toda mladince v brigadah ovirajo še nekatere stvari. Tovarišica, ki je od uprave podjetja za to določena, že nekaj časa zanemarja evidenco doseganja norm v teh brigadah. Mladince ta zani- krnost jezi, da se upravičeno hudujejo: »Mis^, vzeli brigadni način tekmovanja za resno za r;, vo, drugim pa služi vse to samo za šalo. Naše P K ^ zadevanje smatrajo kot neko postransko, n pomembno stvar.« j. Takšno nezanimanje za to korajžno mladincev proti posameznim nergačem, k0‘» j!,, kaže v tem primeru upravni odbor podružm ' pa zasluži vso grajo. Kakor vse kaže, smatr ^ 5', j. nekateri sindikalni aktivisti v tej podružnic1’, ‘kr ^ je brigadni način tekmovanja zgolj stvar Trijj dinske organizacije, ne pa tudi sindikata- tem ne pomislijo na to, da bi prav s to P0100^ zavednih mladincev v kolektivu, sindikalna P^. ot)° družnica lahko izvojevala poleg večjih P1.,, zvodnih uspehov tudi politično zmago jj)-starelimi in škodljivimi pojmovanji, če bi se .ji dikat podprl napore mladinskih brigad inraZ oportunizem nekaterih posameznikov. Nasprotno pa zasluži vso pohvalo mladiT' , tovarne, ki kljub pomanjkanju pomoči s str ■ar' ^ sindikalne podružnice vztrajno prodira naP k novim delovnim zmagam v bitki za plan, k® dobro zaveda, da je naš plan frontna postoJ^, ka, na kateri se tolčemo z vsemi našimi sovl niki, na kateri tudi zmagujemo in si s terni z gami osvajamo našo boljšo bodočnost. Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja CGP Delo, TOZD Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. List urejajo: ANDREJ AGNlC, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor), SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MAR-JAN HORVAT. DAMJAN KRIŽNIK. RAFAEL LINDIČ (tehnični ured- nik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, POLDE VERBOVSEK (redaktor in lektor) in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313-VI; naročninski oddelek in prodaja tel.: 310-033. int. 278. 322-947. Uredništvo tel.: 316-672, 3^ 323-554 in 316-695; komerciala : Ljubljana, Tavčarjeva 5, tel- ■ G (J1! Račun pri SDK Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun Ijanski banki, št. 501-620-7-121100. Posamezna številka stane j'^ f letna naročnina je 250,00 din. Rokopisov ne vračamo. P°s čana v gotovini. Tisk »Ljudska pravica« Ljubljana.