i-oitntna plafona v gotovini Leto LXVII., št. 80 Ljubljana, ponedeljek 9. aprila I934 Cena Din i.- l zna j a vs&k dan popoldne, izvzemAi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst & Din 3--. vecj! Inserati pem vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni iavek posebej. — »Slovenski velja mesečno w Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vr■:■ UREDNIŠTVO IN UPRAVN1STVO LJUBLJANA« Rnafljeva ulica s t. 6 Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126 Podružnice: MARIBOR, Smetanova 44/1. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon it 6A. podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon St. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavodu v LJubljana St. 10.351. BARTK&U POSETI BERLIN Po razgovorih med Barthoujem in Hendersonom bodo sedaj skušali doseči še sporazum z Nemčijo, zaradi česar bo francoski zunanji minister posetil tudi Berlin Berlin, 9. aprila, r. Poluradno je bilo zastopnikom tujih držav sporočeno, da pričakuje nemška vlada v kratkem poset francoskega zunanjega ministra Barthouja, najkasneje pa v drugi polovici meseca maja. V berlinskih krogih računajo s tem, da se bo Barthou na povratku iz Varšave in Prage ustavil v Berlinu. Obstoja upanje, da se bo Nemčija po tem posetu koncem junija pridružila ženevski razorožitveni konvenciji. Glavni odbor razorožitvene konference bo sklican za 23. maj, ker je Barthou obljubil Hendersonu. da bo Francija sprejela angleške predloge. Sestanek razorožitvene konference Pariz, 9. aprila, r. Današnji listi poročajo, da sta zunanji minister Barthou in predsednik razorožitvene konference Henderson na svojem sobotnem sestanku podrobno proučila dosedanja pogajanja za razorožitev in razpravljala zlasti tudi o sklicanju glavnega odbora razorožitvene konference. Dogovorila sta se, naj se skliče odbor za 33. maja. V zvezi s tem naglašajo listi, da je Francija tudi v svoji noti Angliji podčrtala. da je edino splošni odbor -azorožitvene konference, v katerem 50 zastopane vse zainteresirane drža- ! ve, pozvan, da se izjavi o tem, ali naj se opuste osnovna načela, po katerih se je doslej ravnala razorožitvena konferenca. 2e samo to dokazuje, kolike važnosti bo sestanek splošnega odbora razorožitvene konference 23. maja. Dejstvo, da sta se francoski zunanji minister in predsednik razorožitvene konference izjavila za tako kratek rok, kaže. da obstoja mnogo upanja, da bodo dotlej rešena vsa še odprta vprašanja o razorožitvi potom diplomatskih pogajanj. Zadnja francoska nota. ki jo je Henderson ob priliki svojega poseta v Parizu podrobno prouoil. otvarja pot do sporazuma in daje pobudo za nadaljnje razgovore med Parizom in Londonom glede novih osnov bodoče konvencije. V zvezi s tem poudarjajo tukajšnji listi važnost konferenc, ki jih bo imel italijanski državni podtajnik Suvich v Londonu z angleškimi državniki. Prav tako bo Barthou izkoristil svoje potovanje po državah Srednje Evrope, da izmenja misli z odgovornimi državniki teh držav glede razorožitve. Na vsak način pa je treba še počakati na izid vseh teh posetov in razgovorov in šele nato bo mogel glavni odbor razorožit v., le konference sprejeti primerne sklepe. Barthou trenutno ne more zaoiis***5 Parira ;n ^a br> zarad' tega na sestanku predsedniška razorožitvene konference, ki se sestane jutri, zastopal francoski delegat Mas- sigli. Poncet v Parizu Pariz, 9. aprila, r. Francoski poslanik v Berlinu Poncet je sinoči na poziv vlade odpotoval iz Berlina v Pariz. Zunanji minister Barthou in mini-str. predsednik Doumegue bosta kon-ferirala z njim o nemških zahtevah glede razorožitve, po mnenju listov pa bo tudi govora o posetu Barthouja v Berlinu. Poncet se vrne v sredo na svoje službeno mesto. Titulescova misija Beograd, 9. aprila, r. Danes je prispel semkaj rumunski zunanji minister gosp. Tituleseu, ki potuje v Ženevo, odnosno v Pariz, kjer bo imel važne razgovore v imenu Male antante. G. Tituleseu bo danes ves dan konfertral z zunanjim ministrom g. Jevtićem ter bo drevi nadalie-val potovanje v Ženevo. V Parizu bo imel 17. in 18. aprila službene sestanke s francoskim zunanjim ministrom Bar-thonVm ter bo ob te i priliki obrarložil stališče Male antante eleoe razoroži tve-nega in druerih aktualnih vprašanj mednarodne politike, ki se tičejo Male antante. Tem razgovorom g. Titulesea pripisujejo v diplomatskih krogih največjo važnost. Novi italijanski manevri na Balkanu Italija bi rađa preprečila ureditev balkanskih razmer in onemogočila sporazum med balkanskimi državami Pariz, 9. aprila, r. »Notre Temps« objavlja obširen članek v katerem se bavi z nedavnim ekspozejem predsednika bolgarske vlade Mušanova v zvezi z balkanskim paktom ter pojasnuje odnošaje med Bolgarijo, Jugoslavijo in Grčijo. Nato piše list: Dočim je bila Italija zadnje mesece nekaj časa mirna, je pričela sedaj na Balkanu novo akcijo v skladu s svojo politiko cepljenja balkanskih držav in hujskanja ene proti drugi. V Sofiji italijanski predstavniki ne opuste nobene prilike za poveličevanje bolgarsko-itali-janskega prijateljstva. Fašistični tisk s svoje strani vodi ostro kampanjo proti balkanskemu paktu. Novinska agencija »Oriente« je nedavno objavila vest, da vsebuje balkanski pakt tajni protokol, ki je tako nevaren, da ga šefi zain-•eresiranih držav niti niso upali predložiti v oceno parlamentarnim odborom. Italijanska agencija trdi, da si je Grčija v tem tajnem potokolu pridržala pravico do anksije Dodekaneza in severnega Epira. Grško poslaništvo v Rimu je zaman demantiralo te izmišljotine. »La-voro Fascista« in drugi fašistični listi še nadalje pišejo o ^ajnih naklepih držav, ki so podpisale balkanski pakt. Žalostna je spričo tega ugotovitev, da opozicionalne stranke v nekaterih balkanskih državah vodijo borbo proti vladi, namesto, da bi složno pobijale neresnične trditve italijanskega tiska. Zlasti se čudimo, da je ta politična borba glede balkanskega pakta zavzela takšen razmah v Grčiji, kjer se je celo g. Venize-los izjavil proti balkanskemu paktu. Tako zadržanje tega starega grškega politika, ki je sam prvi postavil temelje balkanskemu paktu, ko je pred štirimi leti s tolikim uspehom delal za zbližanje med Grčijo in Turčijo, je tembolj čudno. Nadejamo pa se, da ta negotova situacija na Balkanu ne bo dolgo trajala. Čez par tednov se ponovno sestanejo zunanji ministri Turčije, Jugoslavije, Ru-munije in Grčije. Balkanska konferenca, ki se bo vršila čez par mesecev bo prav tako omogočila koristne stike med predstavniki vseh balkanskih držav. Jugoslavija, čije delo za zbližanje z Bolgarijo je naletelo v Sofiji na topel odmev, more mnogo storiti za pomirjenje strasti v tem delu Evrope. Po podpisu balkanskega pakta je zbližanje Jugoslavije in Bolgarije dogodek, ki bo največ pripomogel k ureditvi razmer na Balkanu in k učvršćenju mini v tem delu Evrope. Kdo financira „ustaše" Sodba švicarskega lista o vlogi Italije, Madžarske in Avstrije pri organizaciji terorističnih akcij proti Jugoslaviji Ženeva, 9. aprila, r. Ženevski »Journal de Nation«, objavlja uvodnik v katerem se bavi z nedavnim procesom zopet z atentatorji v Beogradu in poudarja, da je ta proces odkril stvari, ki so zelo nevarne za evropski mir. Glavni obtoženec Oreb, piše Ust, ki si je v poslednjem trenutku premislil in ni izvršil atentata na Nj. Vel. kralja Aleksandra v Zagrebu, videč silno navdušenje vsega naroda, je opisal vso zgodovino priprav za ta in druge atentate. Zlasti ■*e bavi list z onim delom Obrebovih iz-:cvedi, v katerih opisuje kako v Italiji, x vstri ji in Madžarski podpirajo organi-icijo takozvanih »Ustašev« in kako se orajo povsod, zlasti pa v Italiji izdati za Bolgare. List zaključuje: Nobe-1 izmed obtoženih držav, to so Italija. T~džarska in Avstrija doslej ni deman--ala izpovedi Oreba in se more sma- trati zaradi tega za dokazano, da se v teh treh sosednjih državah Jugoslavije vodi akcija, ki teži po razbitju ju gosi o-venskega edinstva in ki stremi po razkosanju Jugoslavije. Ni pa to kaka privatna akcija marveč gre za organizirano akcijo, ki jo podpirajo uradni krogi omenjenih treh držav. Trikot Italija, Avstrija in Madžarska obstoja že od leta 1932, odkar se teroristična akcija proti Jugoslaviji sistematično izvaja. Razdelitev vlog je naravnost dovršena. V Italiji se vežbajo teroristični oddelki, Madžarska dobavlja teroristom potne liste, »razorožena« Avstrija pa orožje. Finančne stroške za vzdrževanje »revolucionarne vojske« nosi Italija sama ker bi bilo vendarle preveč paradoksno, če bi Avstrija in Madžarska s podporo, ki jo dobivata od DrnSrva narodov, financirali taka zločinska podjetja. Razpisana uradniška mesta Kraljevska banska uprava razpisuje mesti uradniških pripravnikov po § 45, odst. 2 zakona o uradnikih pri banovinski splošni bolnici v Mariboru in pri banovinski javni bolnici v Celju. Prosilci morajo dokazati, da izpolnjujejo splošne pogoje za sprejem v banovinsko službo ter morajo imeti strokovno šolsko izobrazbo iz trgov:nskih ali ekonomskih znanosti, ki ustreza dovršeni srednji šoli. V poštev prihajajo absolventi akademije z zaključnim izpitom. Prošnje se naj vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljan: do 25. aprila 19jm. Mušanov potuje v London in Pariz Sofija, 9. aprila. AA. Bolgarska brzoiav-na agencija poroča: Predsednik vlade Mušanov in finančni minister Štefanov sta v spremstvu glavnega ravnatelja uprave državnih dolgov in načelnika gospodarskega oddelka zunanjega ministrstva odpotovala včeraj popoldn? v London in Pariz, kjer bosta imela rauovore z zastopniki lastnikov obveznic bolgarskih državnih posojil. Jugoslovenski dijaki na Slovaškem Praga, 9. aprila. AA. ČTK poroča: 12 fugoslovenskih študentov ie v spremstvu člana kraljevega ijgoslovenskega poslaništva v Pragi obiskala m?sto Kosice na Slovaškem. Na železniški postaji so jugosloven-ske goste pozdravili zastopniki občinskih in kra.ievnih voiaškib oblasti ter predstavniki korporacii- Francoski bojevniki bodo li Doumergueia Pariz, 9. aprila. AA. Havas poroča: Danes dopoldne bo predsednik vlade Doumer-gue sprejel zastopnike nekdanjih bojevnikov in z njimi razmotrival, v kakšni obliki naj tudi vojne žrtve doprinesejo svoj delež za finančno obnovo države. Bivši bojevniki so poslednji, na katere je Doumergue apeliral, in zato je pričakovati, da ne bodo delali nikakih težav in pristali na žrtev — v ostalem dokaj malenkostno — ki jo vlada od njih zahteva. Tudi listi izražajo prepričanje, da bodo bivši bojevniki izprevideli velenujno potrebo obnove državnih financ in da ne bodo metali vladi pri njenem prizadevanju polen pod noge. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2317.63 — 2328 98. Berlin 1358.47 — 1369.27. Bruselj 800.52 — 804.46. Ourih 1108.35 - 1113.85. London 176.75 _ 178.35. Newyork 339^.39—3422 65. Pariz 225.88 - 227.—, Praga 142.23 — 143.09. Trst 294.01 — 296.41 (premija 28.5 odst.). A/striiski šiling v privatnem klirin-211 9.15 _ 9.25. INOZEMSKE BORZE. Curih. 9, aprila Pariz 20 38. London 15.98 yewvork 3^8.75. Bms-lj 72 225. Milan 26."7 Madrd 42.20. Amsterdam 20910. Berlin 122.75. Dunai 57.25. Praga 12.84, Varšava 58.30. Bukarešta 3.06. podprli Velik uspeh SK Ilirije Ljubljana, 9. aprila. Včeraj se je v Zagrebu na dirkališču v Miramaru vršil crosscountrv na 10 km za državno prvenstvo, za katerega je vladala po vsej državi, zlasti v športnih krogih ogromno zanimanje. Prvenstvo si je zasluženo in prepričevalno priborila ljub-■janska Ilirija, kot poedinec pa Bručan. dočim je bilo Primorje diskvalificirano. O tekmi sami pišejo »Novosti« zelo obširno; uvodoma poudarjajo, da je pred startom samim pozdravil tekmovalce vrhovni sodnik tekmovanja, predsednik Jugoslovenskega lahkoatletskega saveza g Veljko Ugrinić ter jih zlasti opozoril na >fair play«. Toda tudi to nI mnogo pomagalo. . . V vodstvu tekmovanja sta se stalno menjavala Krevs in Bručan. Pri S000 m so gledalci začeli bodriti Bručana, ki se je čvrsto držal Krevsa. Starman je stalno tretji, Drmovšek siguren četrti. Osterman je prehitel sporna. Publika bodri Ilirija ne. ker je zmaga očitna Primorje se bo moralo boriti celo za drugo mesto, ker je zelo slabo. V zadnjem kolu Krevs podaljša svoj korak in 500 m pred ciljem je približno 10 m prod Bručanom. Brucaa hoče naprej, pa ga zadržuje neki tekač Primorja, da se ne more približati Krevsu vse do 200 m. kljub temu pa ostane ta razlika neizpremenjena do 200 m pred ciljem. Tedaj začne Bručan s kolosalnim finišem ter energično dohiteva Krevsa. Krevs popušča tn 20 m pred ciljem ga je Bručan dohitel. Tedaj mu Krevs nesportno ne dopusti, da ga prehiti, poleg tega M pa da »vodki« po enem tekmovalcu svojega kluba, pa tako oba Bručanu zapirata pot. Ko ip Bručan videl, da §G ne more pretnl- či- .e obdržal drueo me^to tik za Krevsom. Škoda jo da je Kreve 6 to nesportno cresto pokvaril krasen vtie tega teka, oa ca je publika kakor tudi njegovega vodnika Ga-berščka izžv izdala. Bručan ie prišel na cilj 3 m za Krevsom v boliši kondiciit prvoga, spremljan po simpatijah vse. v ostalem nevtralne publike, ki je navdušena zani in zfc Jhrijo. Slfdi! je llirijan Starman, aato Gr-movšek iz Maribora, pa zovet stirjo lliniani Osterman £porn. Starman ml. in Jamar. Ker je Ilirija vložila protest zaradi oviranja Brućana, je jury moštvo ASK Primorja na temelju izjave vrhovnega sodnika diskvalificirala. Občinstvo je to sprejelo z ogromnim odobravanjem, Bručan in Ilirija sta burno pozdravljeni osvojila pokale. V moštvih je bila prva Ilirija z 12. drugi Maraton, Maribor, s 37, tretja Concor-dia s 45, Maraton, Zagreb s 45, Maribor s 73, Jugoslavija, Celje s 86 točkami. Primorje bi bilo v primeru, da f»e plasira s 47 točkami na dru grem mestu. Prvak Jože Bručan je doma iz Kamnika. Pred tremi leti je prvič tekel na sta-fetnem teku ob otvoritvi kamniškega kopališča, nato je pa pristopil k Iliriji, za barve katere nastopa že tretje leto. Na cross countrvju za državno prvenstvo se je že p'.asiral enkrat kot prvi. enkra' r>* kot drugi llirijan. Lani je v Zagrebu postavil nov državni rekord v teku na 10 km v času 34:11, ki ga je zda i CflO Isbolflal za 16.4 sekunde. Hitlerjeve! odvedli češkoslovaškega :iie;rja Kmalu nato je prihitelo ."?■> 5!ano> hitltr jevskega napadalnega od d cika. ki Kiri- noviča zvezali, vrgli na pr.pravilen avto mobil ter ga odpeljal: neznano kam O Kirinoviču odtlej ni nobenifa vesti Cešku slovaška vlada je po svojem p -'..niku v Berlinu protestirala in zahtevala takoj-^jo izpustitev kapetana Kirinoviča in ir edbo preiskave ter kaznovanje krivce-« Senzacionalno odkritje pariš! i • • * ke policije Pariz, 9. aprila, r. >Echo de Pariš« poroča, da so policijske oblasti v zvezi s preiskavo o špijonažni aferi, ki je bila nedavno odkrita, napravila tudi še drugo važno in naravnost senzacionalno odkritje. Gre za tajno formulo sestavin nekega novega razstreliva, ki je S4 krat močnejše, kakor pa vsa dosada j znana najmočnejša razstreliva. Ta nadvse važni dokument je policija našla na stanovanju kemika Reicha. ki je baje jugoslovenski državljan. Izum je plod J4 letnega proučevanja nemškega kemika Hausmaistra. Policija je dala to razstrelilno snov preizkusiti in so bili rezultati te preizkušnje zelo presenetljivi. Italija ko okupirala tudi avstrijsko industrijo Dunaj, t>. aprila, r. Kakor poročajo današnji listi, proučujejo italijanski finančni krogi možnost udeležbe pri avstrijski industriji. Zanimajo se zlasti za Alpine Montan. Italija uvaža letno približno milijon ton izdelkov težke industrije. Če pride do sporazuma se bo avstrijski izvoz v Italijo znatno povečal, to pa na škodo Francije, Nemčije. Belgije in češkoslovaške. Kemal pasa na inspekciji Ankara. 9 aprila. AA. Anatolska ac";i-ciia poroča: Predsednik republike cazi Mu-slafa Kenial naša jp v spremstva nadzornika drusre. annnine oblasti ter več pov«liui-knv korov in divizii uriau .. ci Saverno je skupino kmetov presenetila nevihta, pred katero so se zatekli v napol podrto hišo. Strela je udarila v poslopje in ubila dva dečka. 20 oseb pi deloma 1s*Je. deloma huje ožgala. Obiski Rooseveltovep*. odposlanca London, 9 aprila, g Posebni odposlantv pr-dsednika Koopevelta Wa«chburn Cbil i ie zapustil London. O izidu njegovih raz eovorov z Mardonaldoin, Simonom in d>M 2imi Mani vlade nieo znane podn>bnop*i Tako zatriujeio oficielno. da so bili vsi ti razgovori eamo informativni. Child bo r»re bil par dni v Dublinu kot gost ameriš^ec" poslanika, prihodnji teden pa bo odpotoval v Pariz, od tam pa nafbrž prihodnio sobot' v Berlin. VVaftbington, 9. aprila. AA. V poučenih krosih naglašajo. da ZedinVene države rlr* zdaj še ni<*o prevzele nobene obveznosti o sankciiah proti državam, k' bi z oroziem kršile obe*oiec# mednarodne pogodbe. Nor man Davia soloh nima nobenega pooblasti la. da podpise v imen j z Vinjenih držav taksno obveflsaoat. Stran S. »SLOVENSKI NAROD«, dne 9. aprila 1934 Stcv 80 Odločna beseda diplomiranih tehnikov XI. redni občni zbor diplomiranih tehnikov, ki veliko borbenost v boju za obstanek Dama na slabem glasu V soboto in včeraj je bHo prt tej duhoviti veseloigri na Šentjakobskem odru vse razprodano Ljubfciana, 9. aprila. Voeratl aa ie vršil XI. redni obehi zbor diplomiranih tehnikov v beli dvorani hotela Uniona; hre* pretiravanja smemo trditi, da ie bilo to zborovanje najre&nejš© v obstoju ODT. Za to prireditev bi mlade tehnike lahko zavidale marsikatere starejše in niotv?i-še organizacije. Zbora so se udeležili pol ©a 14o Članov zastopnik g. župana in nieetneea načelnika tehnik g. Mlakar, častni član ODT inspektor M. Presl, delegat iz. Beograda g. Gabor, delegat ia Splita g. Marin ter delegati iz Maribora in z Jesenic. Bilo ie prvič po obsto.au organizacije, da so zborovali zastopniki vseh diplomiranih tehnikov v drŽavi na -nem »boru in zato >e ta datum eden najlepših v pokretu stanu diplomiranih tehnikov. Stan diplomiranih tehnikov, katerega številčno moč smo omenili v našem li«rj pred tednom, je začutil potrebo veedržavne organizacije in skupnega dela, kajti dobe, ki mori, ne namerava bili konec bree sodelovanja vseh stanov V resnem in umerjeni, a neugnanem in propagandnem delovanju srečno izbranega odbora MG garancija, da bo stan diplomiranih tehnikov dobil organizacijo, ki bo garantirala pridobitev izobrazbi odgovarjajočih pravic in k4 bo garantirala drŽav; uspeh pri gospodarskem razmahu sploh. Z delom ljubljanske organizacije in po izjavah prisotnih de-recatov iz Beograda in Splita bo ustanovni občni zbor udruženja diplomiranih tehničara kraljevine Jucoela/viie v Ljubljani za Časa velesejma. Po strokovnih referatih v okviru resolucije s? je formiral novi odbor in sicer predsednik Poljšak, podpredsednik Senk. tajnik TT. Bren, blagajnik BriJli. gospodar Pirko-vič in kot odborniki še etavbnik Mandelic. podjetnik Premru, mestni tehnik Mlakar, han. tehn. Udovč ter Vindiš in Stegu, kot preglednika pa Brioeli Leopold in Pavšič Pero. Ker vidimo na vodilnem mestu zopet stari borbeni triumvirat in ker vidimo med njimi elastične in trezne* delavce na organi-zatoriČnem polju, smo prepričani, da bo pokret diplomiranih tehnikov napredoval in ustvaril mogočno stanovsko zavest v svojih vrstah. Na zborovanju je bila sprejeta naslednja resolucija: Diplomirani tehniki ljubljanske organizacije, ki šteje 305 članov in opolnomo-čani delegati udruženj diplomiranih tehničara Bsograd in Split ugotavljajo: 1. da se socijalni položaj diplomiranih tehnikov U obče obstojno-pravni smisel vsega strokovnega šolstva slabša iz dneva v dan; 2. da se radi nezadostno predvidenih delovnih prilik v zakonodaji in premalega upoštevanja državnih srednjih tehničnih *ol po nepotrebnem množe vrste brezposelnih diplomiranih tehnikov; 3. da kljub diktiranemu smotru državnih srednjih tehničnih šol, ki se je razvil in se potrjuje v najelementarnejših potrebah gospodarskega razvoja države, nimajo diplomirani tehniki uzaKenjenega razporeda in ne uživajo zaščite niti toliko kot deset in desettisoči tujcev in prirojenih, ki so zatajili svojo domovino; 4. da je diplomiranim tehnikom odvzeta svoboda nadalj.nega duhovnega razvoja, ki je po zakonu glavni smoter obče uprave in, da se potreba srednjih tehničnih Sol vsestransko negira- i Zato zahtevamo v zaščito diplomiranih tehnikov, radi doslednosti namena in ugleda državnih strokovnih šol in radi gospodarskega podviga naše domovine, 1. da se diplomiranim tehnikom zaščitijo delovne prilike in sodelovanje v zakonodaji do one mere, ki jim pripada po njihovi izobrazbi ter odgovarja programu in namenu srednjih tehničnih šol; 2. da se v korist narodnega gospodarstva, industrijskega razvoja in kvalitativnega dviga izdelkov domače obrti in iadu-strije pri vseh tehničnih podjetjih upošteva edino namestitev domačega strokovnega osobja: 3. da se na vsa mesta, kjer so nameščeni tujci, nastavijo domače sposobne in dela potrebne moči, da se podjetja, ki bi se temu upirala, obdavčijo v korist onim stanovom, ki so radi nastavitve potrebnega tujca neposredno prizadeti, ter da se zakonita prednost strokovnim močem, ki so absolvirale v domovini; 4. da se pri tehniških zaposlitvah vrši nameščenje preko strokovno-stanovskih organizacij, ki vodijo objektivni pregled sposobnih in potrebnih članov ter da se pri čisto strokovnih namestitvah prezre vsako vljudnostno priporočilo nestrokovnjakov; 5. da se v svrho popularizacije tehniških pridobitev in v svrho okoriščenja najširših ljudskih plasti z njimi, pošilja na deželo pred vsemi drugimi manj potrebnimi uradi potreben tehniški svetovalec, ki naj se prida vsaki večji davčni občini in ki bo od potreb dežele najraje sprejet; 6. da se iz ozira po zakonu polnopravne srednje šole, iz ozira potrebe duhovnega razvoja naroda in napredka znanosti, ki je po ustavi svobodna da diplomiranim tehnikom možnost nadaljevanja studija na domačih tleh, kajti ni niti v interesu narodnega gospodarstva, da morajo ti študentje nositi denar za studij tujim državam v proč v it; 7. da se v zaščito brezposelnih ukrene euergičiia in takojšnja kura proti večkratnim zaslužkarjem in da se na ta način ustvari tisoče novih življenj, troškov in davkov zmožnih družin; S. da se s takimi ukrepi v tehniški stroki, ki je prva in glavna podlaga narodovega blagostanja, narodove gospodarske-moči in gospodarske osamosvojitve države, nikakor ne odlaša, nego da se čim prej energično in brezobzirno začne s stvarnim, izrednim zdravljenjem razmer; 9. da se brezobzirno in eksemplaričuo kaznujejo vsi elementi, Ki širijo govoru t. da je zboljšanje razmer v naši državi odvisno od tujih držav, kajti tako govorjenje ni v korist narodni edinosti in naša bogata domovina nt nikakor odvisna od finančnih škandalov in skrahiranih inozemskih bank, nego od stvarnega dela svojih državljanov; 10. da se v zaščito napredka narodnega gospodarstva in v podporo gospodarske osamosvojitve države formira gospodarski svet, ki bo izbran iz strokovnih organizacij in ki bo Kot najvišji forum in čuvar državnega gospodarstva; 11. da se ta zahteva ne smatra kot demagogija, nego kot izraz pravice, potrebe in dolžnosti 2J>00 diplomiranih tehnikov v državi, rezervnih oficirjev in porokov gospodarskega dviga naše bogate domovine. Ljubljana, 9. aprila. Takle naslov pač vleče in rea je bilo tudi v soboto in v nedeljo zvečer pri tej duhoviti veseloigri na Šentjakobskem odru vse razprodano, da so se celo mnogi jezili, ker niso dobili več vstopnic. Ljubljana je v moralnih zadevah vedno uka-željna in bi neznansko rada videla kako pravo damo na slabem glaau, ker v Ljubljani ni nobene .. . Najbolj nas pa pri tem uspehu veseli, da ao se jezili, ker niso dobili boljših kart, prav tisti, ki bi si bili ciamo na slabem glasu radi z največjim ogorčenjem ogledali prav od blizu u prve vrste, šentjakobski oder ima namreč vedno več prijateljev iz naših najboljših krogov, da navadno najprej zmanjka vstopnic za prve vrste, kar je pač najlepši dokaz, da je tudi naša inteligenca zadovoljna z izvrstno igro šentjakobčanov. Sicer je bila pa tudi ga. Ervina Wri-scher-Petrovčic-eva, ki je igrala naslovno vlogo po svoji zunanjosti in po vsaki kretnji res tako mamljiva in zapeljiva, da je prišel vsak na svoj račun. Njena vloga je silno težka, ker mora igrati mladega neizkušenega dekleta, ki se izdaja za slovito kokoto, čeprav ga. Petrovčičeva ni naivka, pač pa vedno elegantna salonska dama, vendar ji je tudi ta vloga sijajno uspela, saj jo je igrala z vso rutino in ra-finmanom igralke, ki brez težav zmaguje tudi najtežje naloge. Razvpito, pravo ločeno ženo je kreirala gdč. Silva Danilova z lahkoto, ker je pač ustvarjena za take vloge, zato bi jo pa radi videli tudi v naslovni vlogi. Čeprav je začetnica, se je si- jajno postavila z vlogo kokote gdč. čer-ničeva, ki bo gotovo v kratkem postala odlična igralka, saj ima nesporno mnogo talenta in sijajno figuro. Panižno konser-vatoristko je pa igrala gdč. Levarjeva spet tako ljubko naivno, da boljše ne moremo želeti. Generalnega ravnatelja VVah-la. moža prave in neprave ločene žene ter prijatelja lepe baletke, je pa igral g. Ko-šak prav diskretno in mirno ter tudi s potrebno eleganco, da je res ustvaril pravo salonsko figuro, česar pa na žalost ne moremo trditi o drugih kavalirjili. saj smo Ljubljančani pa^ sigurnejši na ledu kakor na parketu. V tem pogledu je seveda vedno odličen g. Kukman, ki je tudi to pot ustvaril nadvse finega dvornega svetnika, prav tako je bil pa g. Karus kot paragra-farski in dostojanstveni sodni predsednik na višini, ki jo moremo pričakovati le od njega. Pohvaliti moramo še mladega gosp. Gornika, ki je kreiral res komičnega tepca, prav tako je bil pa tudi g. Moser pravi velikamestni, z vsemi žavbami namazani hotelski vratar. Tudi ostale igralke in igralci se bodo še vigrali, da bo zabavna veseloigra hitreje tekla, lahko pa rečemo, da smo bili s predstavo v splošnem prav zadovoljni, kar je pokazala tudi publika s smehom in aplavzi pri odprti sceni, a ga. Petrovčiče-va si je zaslužila tudi šopek, le s pavza-nii ni bilo občinstvo zadovoljno, ker so bile tako dolge, da bi človek do drugega dejanja kmalu pozabil vsebino prvega dejanja. mosvojijo v tej aH oni obrtni panogi. S tem se kader obrtnikov sicer veča, pada pa njih kakovost. Društvo se bori dalje tudi proti temu, da dajejo delo obrtniku stavbniki in ne neposredno gospodarji. Blagajniško poročilo sicer Se ni raz\< seljivo, kar je pa aaradi kratkega obstaja razumljivo. Govorila sta še referent i/, Dravograda S- Kac o oblačilni stro*}, r. Novak in drugi. Tri volitvah je bil ponovno izvoljen g. Lešnik au predsednika. K0IAR. Danes: Ponedeljek, i». aj.rila ka4o|jgan . Marij« KLofa. Ljaban, pravoslavni "J7. marca. 1) A S AJKJ ■ P K1R E l> ITV K. Kino Matica: Carica Katarina. Kino Dvor: V imena zakona. ZKD: vTajno&t modre eobe„ ob 14.30 v Matici, Kino si;ka: Hladna devica. DE21 rm: lkkarnr, Danes: Mr. Boh in v. Rimska cesta 24, dr. Kmet. I Vrneva ©esta 41. F mM* tik, IW Ireva cesta 1. aXx**©c/ atta P„°^.ro lc' *-c sc d u kiij s pridom podaljšati. Kako prijetno je človeku, če si more podaljšati dopust ali počitnice, seveda je ima za podaljšanje kaj pod palcem. Zadeva z denarjem je sploh kočljiva pri vsakem podaljšanju, kajti brez denar/a te da podaljšati samo brezplačen dopust, pa še ta le na eni strani. Lani in menda tudi že predlanskim smo imeli sveto leto. ki bi moralo biti letos zaključeno. Pa smo te dni zvedeli, du se je tudi sveto leto podaljšalo, da bodo lahko romali v Kim tudi tisti verniki, ki še niso biti tam in ki torej še niso deležni odpustkoi: Sveto leto je združeno s posebno milostjo p,lcde odpustkov, toda treba je romati v Kim. drugače jih človek ni deležen. Zato je bilo sveto leto podaljšano do velike noči prihodnjega leta. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Ponedeljek, 9. aprila: Beograd nekdaj m sedaj. Red A. Torek, 10. aprila: zaprto. Sreda, 11. aprila: Konec poti. Red Sreda Četrtek, 12. aprila: Bratje Karamaaovv Red Četrtek. OPERA Začetek ob "0. uri Ponedeljek, 9. aprila: zaprto. Torek, 10. aprila: zaprto. Sreda, 11. aprila: Libuša. Premijera, laven. Četrtek, 12. aprila: Poljska kri. Red C. Petek, 13. aprila: Baletni večer članov baleta Narodnega gledališča v Beogradu. Izven. Sobota, 14. aprila: ob 15. uri Rusalka. Dijaška predstava. Globoko znižan« ee« ne. * Smetanova opera »Libuša« prvič u<\ slovenskem odru. V okviru češkega tedna, ki ga priredi uprava Narodnega gledališča v Ljubljani v prihodnjih dneh, se vpri-zori prvič na slovenskem odru Smetani>-va svečana opera Libuša:. Čehi izvajajo že desetletja to Smetanovo delo oi> ■vo-jih najsloveanejših prilikah. Pri nas je delo po veliki večini neznano. Iz koncertne dvorane poznamo le predigro s slavnostnimi fanfarami, ki so se že ob raznih prilikah izvajale. Lani je pela ga. Thierrv-jeva na koncertu češkoslovaške lige tudi znane prorok.be. Kakor rečeno, se v celoti to delo v sredo prvič izvaja pod taki ko ravnatelja Mirka Poliča in v režiji prof. Osipa šesta. Naslovno vlogo LibuSe poje ga. Kunčeva, ki je pela to vlogo t najveejim uspehom letos v Zagrebu. Dalje nastopijo ga. Thierryjeva. Bernot-Golobu-va ter gg. Marčec, Prknodtič, Janko, Marjan Rus in Tone Petrovčič kot gost. Po drobnosti javimo jutri, danes opozarjam*-še prav posebno na to, da se bo opera »Libuša« pela le parkrat. Mišljene so v celem štiri predstave v tej sezoni in ne bo peta v abonmaju. Premijera v sredo jp izven abonmaja. Važno za delodajalce Ljubljana, 1*. aprila. Pod naslovom »Statistički podaci tablice opasnosti« je objavil Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu v posebni broiunci, obsegajoči 102 strani, statistiko obratnih nezgod v času od 1. julija 1922 do 31. dec. 1930 z obrazložitvijo in utemeljitvijo revizije nevarnostne tabele, katera služi, kakor znano, za podlogo odmerjanju nezgodnih prispevkov. Za delodajalce obrtnike kot industrijce je važen zlasti zadnji del brošure, ki vsebuje predlog nove nevarnostne tabele, ki bo stopila v veljavo, čim jo podpiše minister socialne politike in narodnega zdravja. Zato opozarjamo vse del oda jalske organizacije in zbornice na to hrošurico, da se seznanijo z njeno vsebino. Od vsestransko izčrpnih statistik navajamo samo nekaj podatkov, ki se nam zde najbolj zanimivi. V času od L julija 1922 do 31. decembra 1930 se je ponesrečilo na teritoriju ljubljanskega OUZD-a, ki se krije z območjem dravske banovine, skupno 18.339 delavcev. V tem številu so zapopa-dene samo obratne nezgode. Nezgode delavstva, ki niso v zvezi z obratom in delom, se ne odškodujejo. Povprečno vsak petdeseti delavec pretrpi vsako leto obratno nezgodo. Večina teh nezgod je bila seveda lažjega značaja. Smrtnih nezgod je bilo med tem: 397. Od 10.000 delavcev se smrtno ponesreči letno 3. V Jugoslaviji je pa SUZ-OR registriral 114.624 obratnih nezgod, med temi 2.739 smrtnih. Relativno največ obratnih nezgod izkazuje OUZD v Travni" ku. Pri tem OUZD-u se ponesreči letno vsak 11. delavec. Od 10.000 zavarovancev pretrpi pri tem OUZ-D-u letno 16 oseb smrtno nezgoda Največ smrtnih primerov je povzročilo »rušenje in padanje predme tov«, in sicer 743 v Jugoslaviji. Po številu smrtnih nezgod sledijo »padci z višine ali v globočino«, po Številu 303 itd. Največ rentnikov je starih od 25 do 29 let. To pomeni, da je često vzrok obratni nezgodi neprevidnost in mladostna neizkušenost SUZOR vzdržuje kot posledico obratnih nezgod: 1246 vdov, 2164 sirot, 163 staršem (descendentov) in 5 bratov oziroma seste* Bratje Karamazovi* se je pojavil po svetovnem prevratu v različnih odrskih priredbah kot drama in celo kot operno besedilo češke opere Jeremlaša. V Ljubljani amo videli Karamazove s Hudože-»tveniki v dramatizaciji igralke Krasno-poljske, v Pragi sem poslušal Jeremiaše-vo opero, a zdaj smo dobili še C. Debev-čevo priredbo. Nabito dramatska polnost romana in kolosalnost strasti, ki se izražajo vulkanično v silnih, močno razloče-vanih značajih in viharnih prizorih, so naravnost izzivali in bodo Se izrivali k dramatizacijam. In res je Debevčuva odrska priredba v Debevčevi režiji za na* repertoar velika, nad navadno mero zanimiva in spoštovanja vredna dramska nevoet. Najkrajša je izmed vseh dramatizacij, jedva nekaj minut nad SVs ure traja, ima le troje kratkih premorov, izvrstno, okusno, zelo smotrno insceniranih in opremljenih osem slik ter prinaša odlično pripravljeno, v glavnih, stranskih in tudi v Bajma*ij&ih ulo-sah prav skrbno in vzgledno vestno na-študirano predstavo. Naši »Bratje Karamaiovic so nov dokaz velike režiserske sposobnosti in pa I najresnejše ambicije našega dramskega ansambla. Seveda je drainatiiacija ogromne romanske, psihološke analitične študije silno težak in v bistvu nikdar in nikjer rešen problem. Kar razloži, utemelji, pripravi in v dolgih razmišljanjih ponasorl romanopisec, more podati dramatik okleščeno, v kratkih stavkih in igralec marsikaj le z gestami in mimiko. Tako mora vsaka dramatizacija biti le fragmentarna, mozaična, zgoščena bolj na zunanjost in je prisiljena delati skoke ali združevati scene v tesno zaporednost, ki Je v romanu razdeljena na tedne in mesece. G, C. D e b e v e c je opravil svoje težko delo ne le kot globoko zamišljen režiser in po svoji večletni praksi kot igralec kot zelo spreten gledališki tehnik, nego je podal tudi Idejno zelo vešče zaokroženo dramo, da ne občutiš nedovršenosti romana: prva slika nahaja v naključnem krasnem govoru zagovornika močan okvir, ki daje vsemu dejanju popolno enotnost in čisto ruski etos. Vprašanje; ali je čin ali zamisel pri zločinu glavno? Kdo je krivec: aH ubijalec ali oni, ki je k uboju hujskal? — to vprašanje ostane aicer odprto. Toda izrečeno je, da nI le IV. božja zapoved pogoj za sreSo čleveStva: otrok naj spoštuje očeta in mater, a tudi oča in mat! naj spoštujeta otroka! Le če oče in mati zaalulita spoštovanje, velja za otro- ka IV. božja zapoved. Ako pa ga ne zaslužita, ako je oče ta'.i kakor stari Kara-mazov v 1. sliki, je odpor otrok utemeljen in razumljiv. Razkol med starši In deco mora roditi tragedije, zločine, otroci zločinci pa so žrtev nevrednih staršev. Pa še to je jasno, da je ideja hujša kot dinamit: »vse je dovoljeno« je dokazoval publicist iu anarhistični mislec •Ivan Karamazov v svojih spisih. Omejeni Ivanov (nezakonski) polbrat Smerdjakov iz strahu za svoje življenje Izvrši Ivanov izrek »vse je dovoljeno«: ubije očeta pijanca, razuzdanca in popolno propalico. Ubije ga prav tako, kakor je ubil Razkol-nikov staro oderuhinjo, ker je izvršil le svojo idejo, da je »človeško nš« treba človeštvu na korist pač le ubiti. Debevčeva priredba Karamazovih je torej prav lepo zaokrožena. Izpustili pa bi se vendar lahko ali skrajšano stmiii z drugimi 3. in 5. slika. Mislim, da 3. slika ni važna, a 5. slika je nekam papirnata in ljudsko retorična ter dela celo gosp Skrblnsku s svojo dlakocepno besednostjo nezmagljive težave. Da se 8. slika tri- ali štirikrat prekine, je učinkovitosti na kvar Da so vse te uloge večini naših igralcev prav izredno težko breme, je na dlani. Hudožestveniki so pač Rusi in nedo-sežni umetniki v podajanju Dostojevskega. Da pa so naši igralci izkušali, da se jijm vsaj približajo, je resnica, ki jim služi le na čast. Predstava, mrka in težka, vse živce trgajoča, me je spomnila molitve lady Blanche Balfourjeve, genijalne, pobožne in originalne matere velikega državnika lorda Balfourja. Andre Maurois je zapisal njeno molitev: »Nevarnosti metafizičmesa dlakocepljenja in nepotrebnega razglabljanja o Izviru zla, reši nas, o Gospod!« Genija Dostojevskega, epileptičnega, nesrečnega Rusa, pa Gospod ni rešil. In opisal je grandiozne Karamazove, krasne in strašne. Morda vzpodbudi naša odlična predstava, da se še kdo pozanima za Vlad. Levstikov slovenski prevod romana, a naša gledališka publika se lahko zopet prepriča, da imamo res prav resno stremečo in najtežjih nalog ne strašečo se dramo. Zato respekt in priznanje! Fr. G. SOKOL Izpred sodišča. Zelo kratkoviden predsednik sodišča stopi k odvetniku, misleč, da je priča, in mu pravi: — Prisezite. da je to, kar ste rekli, čista resnica. Ko^se pa prepriča, da se ie zmotil, se začne smeje opravičevati: '— Oprostite, ^ gospod doktor, saj vas nisem hotel žaliti. Okrožni prosvetni dan v Kamniku Kot uvod v proslavo 30-letnice je kamniški Sokol priredil v soboto zvečer v dvorani Narodne čitalnice svečano telovadno akademijo, ki je prav lepo uspela, le da poset ni bil posebno obilen. Včeraj pa je priredilo kamniško-prosvetno okrožje svoj prvi prosvetni dan, ki je obenem prva prosvetna prireditev večjega obsega v ljubljanski sokolski župi. Dvoranica čitalnice je bila nabito polna, prišli so tudi zastopniki uradov in oblasti z narodnim poslancem dr. Cererjem na čelu. Prvi del sporeda je obsegal nastope pevskih zborov in orkestrov, drugi del pa nastope dramskih odsekov. Vseh sodelujočih iz društev Domžale, Kamnik, Komenda, Moravče, Radomlje in čete Krašnja je bilo nad 100. Prireditev je otvoril s kratkim pozdravnim nagovorom župni pro^vetar br. Janez Poharc, ki je v imenu župne uprave tudi čestital kamniškemu Sokolu k njegovemu jubileju. Kot prvi je nastopil orkester domžalskega Sokola, ki je številčno sicer šibak, pa dobro vigran. štiri točke — Bože pravde. Slovenski biseri. Izpod Ta-tre in Jugoslavija je odpravil prav zadovoljivo, le da je bil ta del sporeda nekoliko predolg. Sledil je nastop mladinskega pevskega zbora Sokola Komenda, ki je naravnost zadivil. Preprosti kmečki otroci so bili odlično uvežbani in so odpeli pet pesmic naravnost vzorno, zlasti sta ugajali pesmici Gerbičeva: Pastirček in Adamičeva »Jurjevanje«. Kvintet sokol, društva Domžale je skladno zapel pesmi: Sokolski pozdrav, Nageljni rdeči in Na trgu, vendar se je poznala delna indispozicija. Sokolski pevski zbor iz Moravč je še mlad zbor, odnosno komaj obnovljen. Priprosti ljudje, ki pa pojo iz srca in duše, pa je v kratkem času mogel pevovodja sestaviti iz njih čisto dober zbor, ki se še lahko povzpne do lepe višine. Pesmice: Noč na Adriji, O j djevojko in pri oknu so bile kar čedno podane. Sledil je nastop pevcev kamniškega Sokola, ki so domala vsi tudi člani znanega zbora >Z4rac Razumljivo je, da je bil zbor na višku, dasi so tenorji nekam šibki Pod vodstvom brata Vrem-ška, ki je temperamenten dirigent so odlično zapeli Nedvedovo xNazaj v planinski raj<: in Prelovčevo "Ko so fantje proti vasi šli* Za zaključek prvega dela sporeda, ki ga je prenašal tudi radio Ljubljana, je zaigral orkester sestoječ iz članov kamniškega Sokola odlično Parmove kompozicije- Mladi vojaki, Bela Ljubljana (venček narodnih pesmi), intermezzo Iz opere Ksenija in na koncu Kmochovo sokolsko koračnico. Orkester je številen, lepo zveni in pod vodstvom br. Vremška o-beta še lep razvoj. 2e prvi del prosvetne prireditve je pokazal, koliko dragocenega materiala je skritega po sokolskih društvih in ga je širši javnosti pokazala šele ta prva večja prosvetna prireditev. Po daljšem odmoru so nastopili Domžalčani z drugim dejanjem Cankarjevega ^Pohujšanje v dolini šentflorjanski it ki je bik) podano prilično dobro, toda za nastop na tako značajni prireditvi, bi bilo stvar še precej opiliti, poedine vloge bolj karakterizirati itd. Mesto Meškove - Pri Hrastovih c so sokolski igralci iz Radomelj vprizorili prav čedno drugo dejanje Golarjeve ^Vdova Rošlin-kat. Za zaključek so nastopili igralci iz Krašnje s tretjim dejanjem novega Vom-bergarjevega dela ^Vrnitev«. Vse tri vpri-zoritve so pokazale, da imamo zunaj talentirane igralce, toda malo res dobrih režiserjev, pa bo treba tudi temu posvetiti primerno pažnjo. Prvi prosvetni dan kamniškega okrožja je bil prvi poskus tovrstne prireditve, ki je v celoti čisto lepo uspel v obče zadovoljstvo. Dal pa je tudi pobudo za nadaljevanje prosvetnih prireditev večjega obsega. Gotovi nedostatki v sami organizaciji, ki so se to pot še pojavili, se bodo dali odpraviti in s primerno sestaviienim sporedom doseči res lepi uspehi. Vsem sodelujočim bratska hvala. Storili so vse. kar so zaenkrat mogli, a prepričani smo, da bo prihodnji okrožni prosvetni dan še mnogo boljši. Zdravo! • — Vefep *okol»keza bratstva na Vieu. Sokolsko dn^tvo na Viču je priredijo SBOii v dvorani Sokolskesa doma poslovilni večer bratom, ki odhaiaio k vojakom. Vee»ra ee ie jdeležilo leno število članov in čkinic ter prijateljev viškeea Sokola. Člani telovadci 60 preskrb Mi prav zabaven spored ori katerem se ie občinstvo imenitno zaba val o Najprej ie nastopila vrata članov a komičnimi vaiami na brndlil. ki so vzbudile salve smeha med občinstvom. Zlasti sta usatala Pat in Patachon. ki ata svoio vloeo rešila nad vse zabavno v arlosno vee^lie poeetnikov. Tudi deklamacije in vojaška etroia sta bili zelo posrečeni. Potem se ie v lepih in vzpodbudnih besedah poslovil od bratov vojakov starosta mag- obar. br. Ivfms, ki ie v svojem govoru podčrtal dolžnosti bratov, ki oblečejo vojaško 6uknjo in odidejo v razne kra.je. kjer bodo našli <-e žene. v skrbi za svoj in svojih družin obstanek spričo težkega položaja v revirjih, ^o izpade v prihodnji plačilni dobi že sedaj lOdnevni zaslužek, ne morejo ostati ravnodušne- Zato ie odšla v soboto dopoldne na občino deputacija rudarskih ž^n, ki so prosile župana g. Voduška za pomoč, zlasti da bi se rudarskemu delavstvu nudila pomoč bodisi v denarju ali v živilih v oni plačilni dobi. ko delavstvo zaradi izpada delavnikov, ki jih seda i praznuje, ne bo prejelo nobenih mezd. Župan g. Vod'4Šek rudarskim ženam pojasnil svoje prizadevanje na vseh mero-dainili mestih, da bi naročila premoga čim prej dospela. Pokazal jim ie prepis brzojavke ministru g. dr. Kramerju. ki jo ie pravkar odposlal, v kateri opisuij« kritičen položaj v revirjih ter prosi takojšnje odpomoči. G. župan te deputacijo zagotovil, da bo storil vse. kar ie v njegovih močeh, da se bo upravičeni prošnji rudarskih žen ugodilo. Glede bodočega obratovania je rudarskim ženam pojasnil, da ie obveščen, da bo rudnik Trbovlje v torek obratoval, glede nadaljnjega obratovania pa Še ni padla odločitev, ker naročila premoga za državne železnice še niso dospela. Depjtacija rudarskih žeai, ki je pri odhodu g. župana ponovno prosila, na i se zavzame za bedno delavstvo, je dobila zagotovilo, da bo županstvo ponovno z vso odločnostjo posredovalo, da se nevzdržno stanje v revirjih čim prej omili. Obrtniki so zborovali Maribor, S. aprila. Včeraj dopoldne se je vršil v Gambrl-novi dvorani redni občni zbor Jugoslovanskega obrtnega društva, ki ga je vodil predsednik g. Lešnik, krojašsi mojster v Mariboru. Uvodoma je predsednik pozdravil magistratnega ravnatelja g. Rodoška. predsednika osrednjega odbora g- Pičmana iz Ljubljane, predsednika kovaške zadruge g. S i raka, predsednika kovinarske zadruge s. Berzona, zastopnika dravograd-skega obrtnega društva g. Kaca in druge Nato je podal izčrpno predsedniško poročilo, v Katerem je pojasnjeval nastanek tega društva. Podčrtal je, da je Jugoslovansko obrtno društvo strogo jugosloven-sko-gospodarsko-obrtniškega značaja, ki hoče skupno s Srbi in Hrvati delovati za skupne cilje, šele eno leto deluje mariborska podružnica, šteje pa 2e 165 članov. Predvsem je društvo vzgajalo svoje člane s strokovnimi predavanji, ki so rodila lepe uspehe. Predsednik je naglašal, da to društvo ni na strankarski ali politični podlagi, ker vsak obrtniic, pa bodi s te ali one strani, ostane vendarle obrtnik, ki je v današnji dobi skoraj zapisan poginu. Sledilo je poročilo g. Pičmana iz Ljubljane, v katerem se zrcali celotno delo vseh obrtnih edinic. Dočim je lansko leto imelo Jugoslovensko obrtno društvo 10 podružnic, jih šteje letos že 23. V tem te vidi napredek in delavnost tega obrtnega društva. V kratkih obrisih je podal govornik sliko težkega položaja naSih obrtnikov. Vse preveč protežlrajo Industrijo, tako da pri tem pozabljajo na obrtniice. Ne vedo pa. da tudi industrij« brez obrtnikov ni! Odločno odklanja dejatvo, ki se danes vse preveč uveljavlja, namrfč da prihajajo is tovara pomočniki, ki »a oaa- N A ROD«, dne *. aprila, 1034 9tra« 3. Edinstvena filmska umetnica Danes ob 4., >48. in 9 U uri zvečer Elizabeta Bergner elitni kino matica v najlepšem ruskem filmu sezije: Telefon 21-24 9*Carica Katarina" Razkošje in lepote ruskih dvorov! - Ljubezen in slava največje carice _ Rusija v vsem svojem razkošju. DNEVNE VESTI Ir Ptuja — Minister g. Ivan Pueelj v Dubrovniku. Mifilsier socijalne politike in narodnega z/Jravja o. Ivan Puceli ae mudi v Dubrovniku, kier se i- med drugim zanimal tudi za poslovanje Okrožnecrn urada zlasti v zvezi z denarnimi manipulacijami. Posledica je bila. da >e moral zavod suspendirat: tri uradnike. — Is linami:.- sdužbe. Tri dravski finančni direkciji so napredovali: za višjega računskega inspektoria V. pel. skupine: Fermantin Franc, računski inspektor VI. pol. skupino; za knjigovodjo VIII. pol. ek i-pine: Bogataj Franc, pomožni knjigovodia IX. pol. skupin1?. — Razpisan« zdr;nni>ke. >!uibe. Ra/.pi-«an jc nntečaj za popolnitev mest zdravnikov' združenih zdravstvenih občin v vaseh Rudni slavi presa, poreškitga. Studeni sreza Tužničkega in Helušiču sreza levaškega. — Prošnje je treba vložiti do 20. t. m. na bansko opravo moravske banovine. Direkcija državnika posestva Belie razpis.ije natečaj za zdravnika provi zor i enega uradnika L kategorije. Prosui'e ie treba vložiti do 20. t. m. — živahen tujski promet v Dalmaciji. Vse kaže, da bo letos tujski promet v Dalmaciji zelo živhen. Prijavljenih je že več skupin, tako 150 Francozov iz Alžira in Maroka, 200 bivših francoskih bojevnikov, pa tudi večje ekskurzije iz Nemčije in Češkoslovaške. Včeraj je prispelo v Split 150 Švicarjev, jutri pa prispe 450 Švicarjev. — IV. tradicijonalni binkoštni izlet Jadranske straže na morje. Na binkošuio soboto popoldne do naslednjega torka dopoldne se vrši letos velik cenen izlet ljubljanske Jadranske straže na morje v srednjo Dalmacijo in to v lo skupinah. 1. Split-Solin-Troglr, 30 oseb, 250 Din. 2. Split-Kaštel - Divulje - Trogir - Vrata - Splitski zaliv, 30 oseb, 270 Din. 3. Split • šibenik-?lapovi Krkf, 40 oseb, 390 Din. 4. Split* Dučieče - Postire - Supetar - Sutivan, 50 oseb, (otok Brač), 250 Din. 5. Split - Hvar, 50 oaeb, Din 320. 6. Split - Hvar - Vis, 30 oseb, 3*0 Din. 7. Split - Hvar - Vis - Komita, 20 oseb, 380 Din. S. Split - Marjan-Kaštel - Solin - Trogir, 40 oseb, 2JH> Din. 9. Split - Solio - Omiš, 20 oseb, 320 Din. 10. Split - OmiS - Split, 30 oseb, 320 Din. 11. Split - Omiš - Makarska - Split, 30 oseb, 370 Din. 12. Split - Makarska - Split-Solin, 20 oseb, 370 Din. 13. Split - Makarska - Metkovič - Mostar, 10 oseb, 400 Din. 14. Split - Makarska - Metković - Mostar, Split - Klis - Solin in Trogir, 10 oseb, 450 Din. 15. Split - Vranjača - slapovi -Split. 10 <..«eb. 320 Din. Prijave do 25. aprila, prospekt* in informacije daje izletna P^arna Jadranske stražo. Ljubljana, palača Kreditne banke, la-lV., oil S. do 12. ure in od 3. do 7. ure pop. — L*, č. načelnik izlet, soke — Angleško brodovje '/.opet v naših vodah. Iz Splita poročajo, da je angleški konzul Peric v pogovoru z banom primorske banovine izjavil, da poseti letos v juniju splitsko pristanišče angleško brodovje, in sicer več edinic kakor lani. —- Šahovski turnir liatijaluka — Ljubljana. V Banjaluki se ie pričel v petek prvi turnir banjalučkoga šahovskega kluba. Banjalučki šahisti nameravajo povabiti Ljubljanski šahovski kl.r.b na tjrnir. — Gledališki dinar. V Beogradu. Za-srrebu in v Ljubljani s^ pobira po kinematografih eiedališki dinar, ki na ljudje mirno pladuj io. ker se pač zavedajo, da je treba našim irledališčem pomagat i iz ležkeca položaja. — Naši pedagogi na Dunaju. Akademski pedagoški klub zagrebške univerze in slušatelji pedagoške visoke šole se odpe-lJeJo jutri na Dunaj, da se seznanijo s pridobitvami na polju praktične pedagogije in šolstva. Ekskurzijo bo vodil dr. Stjepan Matičcvič in udeleži se je okrog 80 študentov. Ekskurzijo na milanski velesejem prirede predstavniki našega gospodarstva, ki krenejo v Milan 14. t. m, Udeleženci ekskurzije se sestanejo omenjenega dne v restavraciji glavnega kolodvora v Ljubljani, od koder se odpeljejo skupaj v Italijo. V Milanu ostanejo najmanj š-tiri dni. — zagrebški zidarski mojstri zahtevajo prisilno udruženje. Včeraj so zborovali v Zagrebu zidarski mojstri, ki zahtevajo prisilno udruženje za vse. ki imajo gradbena podjetja. — Nova grobov*. Vferaj dopoldne je umrl v Ljubljeni krojaški mojster e. Franc Roži?. Pokoini t* bil simpatičen, znacajen n»ox, ki 7Apusča pole? žalunocih svojcev mnego pniateljftv. Potr rob bo jutri ob 16. iz mrtvašnice «plo>. bolnice. Včorai ob 15.30 ie r»o kratkem trpljenju, zadeta od možganske kapi. preiininiU pa, Ana Fritsch. rojena Harine. v visoki starosti 81 let. Za pokojno, ki ie bila stara mati našega uradnika u. O. Frilee.ha. žal.iieio triie sinovi in tri hčerke-Pogreb bo jutri ob 15. iz mrtvašnice zavetišča sv. Jožefa na Vidovdanski cesti. Bodi :koplju 22. v Beogradu 19.8. v ■rditu ir». v Zngrebj 15. v Mariboru 12.5. v porodu začutila, da bo rodila še enega. V bolnici je pa rodila še dva otroka. — Samomor z dinamitom. Nadzornik javnih del na Sušaku Andrija Vrban si je na polju za mestom končal življenje na ta način, da si je položil na prsa dinamitno patrono in jo zažgal. Razneslo mu je prsni koš tako, da je bil takoj mrtev. — PoakaSen samomor Slovenke v Za-a-rebu. Včeraj z.iutrai si ie hotek, v Zagrebu končali življenje 4tletna sivilia Kezika Hlebec. Popila je večjo količino solne kislin? in prepeljali so jo v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Ikr.j si je hotela končati življenje zato. ker ji \* grozil hišni lastnik z deložacijo, pa ni imela denarja, da bi plačala najemnino. — Sava naplavila utopljene*, pri Jaromu je Sava včeraj popoldne na plavila truplo utopljenca, ki ga še niso spoznali, vse pa kaže, da gre za splavarja Vranja Bobeka. Pred tremi tedni se je vozil Bo-bek z dvema tovarišema na so;avu iz Slovenije proti Zagrebu. Splav "je zadel ob steber ter se razbil, Bobekovega tovariša so delavci iz Jaroma rešili. Bobek sam je pa utonil. Delavci, ki so dva splavarja rešili, trdijo, da gre res za Bobeka. — Za svoji se nddasta dve desetmesečni deklici. Informacija daje zavod za zdravstveno zaščito mater in deee v Ljubljani. Li-pičeva ulica. Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« £renčice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zama-ščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše. »Franz Josefova« grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ljubljani 1n0. Davi je kazal barometer v Ljubljani 753.1, temperatura je znašala 7.4. — Junaki noža. Franc Klemenčič, trgovski sluga iz Kosez, je bil suoči v neki li.ib-Ijanski gostilni. Med prepirom tra jd nekdo sunil z nožem v roko in ca lažje poškodoval. — V Vifmarjih ie nekdo ponoči napadel Franca Pinana iz Smlednika in ga poškodoval na glavi. Oba poškodovanca sla morala v bolnico. — Otrok sedel na štedilnik. V Teneti-sah pri &martnem se ie v soboto popoldne pripetila huda nesreča, katere žrtev ie postal dveletni sinček delavke Otmar M'$roiin. fHrok ie namreč po nesreči sedel na razsret št3dilnik in zadobil nevarne opekline. Hudo opečenega so preoelHIi v bolnico. _Svoj noa je prinesla v bolnico. V varaždinsko bolnico je prinesla kmetica Marija Laza svoj nos, ki ga ji je odsekal mož. Kmetico Baro Melnjak so pa pripeljali v bolnico, ker je doma rodila otroka, pa je po Iz Ljubljane U— Dr. Janko Brejc na zadnji poti. Včeraj popoldne se je Ljubljana poslovila od dr. Janka Brejca, zaslužnega prvobori-teljev za pravice koroških Slovencev. O-gromen žalni sprevod v katerem so stopali najodličnejši predstavniki naše javnosti, tako kraljev zastopnik general Pekič, pod-ban dr. Pirkmajer, župan dr. Puc, številni senatorji, predstavniki sodišča, univerze, Odvetniške zbornice, raznih organizacij in korporacij, je pričal, kako velike simpatije je pokojnik užival v naši javnosti. Pred hišo žalosti so zapeli pevci »Ljubljane« žalostinko ^Usliši nas Gospod«, pred kapelico pa »človek glej«. Od pokojnika so se pri odprtem grobu poslovili najprej minister n. r. prof. Sušnik, minister n. r. dr. Gosar. v imenu Mohorjeve družbe dr. Kotnik, a za Klub koroških Slovencev državni pravdnik dr. Fellacher. — Na pokojnikov grob so bili položeni krasni venci banske uprave, Kluba koroških Slovencev in številnih organizacij ter društev. U-gledna rodbina dr. Brejca je prejela sožal-ne brzojavke od ministrskega predsednika Uzunoviča, od ministra dr. Kramerja, od ministra Laziča, bana dr. Marušiča, pod-bana dr. Pirkmajerja. podstarešine SKJ br. Gangla, predsednika Narodne galerije dr. VVindischer in drugih. Podban g. dr. Pirkmajer je zastopal obenem ministrskega predsednika g. Uzunoviča. —lj Nov drevored tudi na Domobranski ce»ti. Letos ie Ljubljana v nekaj tednih obogatela za več dr?voredov. Drevesa so sadili tudi v ulicah, kjer dosle; ni bilo drevoredov, na več krajih so pa obnovili stare drevorede. Nov ie drevored na Domobranski cesti vzdolž ob vilah, kj'^r je ob cesti Širok pas zemlie. Nasadili so lipe. —^ jarica Katarina je Lj j bi ia uranom tako vs- č. da so razprodane vso predstav?. V Ljubljani še nismo videli tako bogatih kostumov in takega razkošja, kakor ga občudujemo v tem filmu na dvom lahkožive carice Elizabete ki pokliče k sebi malo uif-klenburško prinr^so Katarino, da in da za moža svojemu nbnormalnemn nečaku Petru. Elizabeta Bergner igra Katarino tako živo, da igra te vHike v.metnice mora pretresli vsakogar, a tudi druge vloge so v rokah najboljših umetnikov. Film je v resnici veledelo filmske industrije. kakršnih je producirala Evropa le malo. zato naj ga pa nihče n3 zamudi, saj ie tudi poučen, ker v njem spoznamo dobo ko so v Evropi vladajo velike ženo. kakor carica Elizabeta in Katarina ter Marija Terezija, na Francoskem je pa žarelo solnce Ludvika XIV. Film nam odkriva V3B sijaj IS. stoletja, ko se ie_ porodila tudi naša prelepa baročna Ljubljana z najlepšimi stavbami in najznamenitejšimi 'jmetnostninii spomeniki. —1(1 Uprava Narodnega gledališča v Linbljani priporoča občinstvu, da pnhaia točno k predstavam, ker imajo bilieterji strog nalog, da po začetku predstav zabranilo vsakomur dostop v avditorij. —lj Bolgarske književnice. Splošno žensko društvo zaključuje vrsto svojih zimskih prosvetnih pr^mvanj v sredo dne 11. t. m. s predavanjem ce. Pavle Hočevarjeve, urednice Ženskega Sveta, -Bolgarske književnica. Predavanje se vrSj v Splošnem Ženskem društvu ob pol 17. Dobrodošel vsakdo! —lj Poskusen *«niom«r. Davi je obupala nad življenjem lOletna cveti i čarka Veronika, ki je zavžila manjšo količino .ioda. Prepeljali so jo v bolnico, kjer so ji izprati želodec in ie že izven nevarnosti. —lj Bluze, damsko perilo, torbitv. Ir-pežne nogavice in rokavice Vam nudi v naj-noveiši modi tvrdka Miloš Karničnik. Stari trg 8. —lj Odsek brezposelnih učiteljskih abi-turiientov pri sekeiti J U ti v Ljubljani najlepše zahvalurje neimenovanemu, ki je odseku poklonil 100 Din. kakor tudi izreka iskreno zahvale g. dr. Gašperju Pekletu. ki je odseku poklonil 50 Din. Srčna hvala! _lj pevski zbor Glasbene Matice. D revi ob IS1/4 ženski, ob 20. moškj zbor. v torek in četrtek ob 20. mešani zbor. Naročite — čitajte „LJUBLJANSKI zvon" — Z barvo na da«. Ob priliki občnega zbora Zadružne elektrarne za Ptuj, Breg in okolico so ptujski Nemci zopet hoteli pokazati svoje mogotstvo s tem, da so na vsak način hoteli vriniti čim več Nemcev v novo izvoljeno načelstvo. Ko je mestni župan g. Jerše predlagal v smislu zadrui-nih pravil, na podlagi katerih ima mestna občina pravico do treh zastopnikov v načelstvu, kot tretjega zastopnica mestne občine odličnega Slovenca g. Ogo-relca Mirka, ravnatelja pletarne, &n hoteli Nemci to na vsak na način preprečiti; zahtevali so naj ostane v načelstvu še nadalje član Hoinig Franc. Ko je dal načelnik dr. Fermevc predlog na glasovanje in je bila ogromna večina za predlog, da se izvoli tudi član Ogorelec. so Nemci zagnali velik hrup ter vse vprek kričali, da so vsi proti temu predlogu, čeprav si nobeden ni upa! dvigniti roko, da bi glasoval proti, izvzemši dveh. Hoteli so tudi razveljaviti volitve, češ, da bi se moralo voliti z vzklikom. Nemci g > pač hoteli zopet enkrat pokazati, da hočejo biti v Ptuju še absolutni gospodarji, ker se pač čutijo gospodarsko močnejše od Slovencev. Toda minili so časi. ko so oni zapovedovali. Nemcem se ne godi prav nikjer Krivita, nasprotno, povsod lahko aktivno sodelujejo pri gospodarskih podjetjih, vendar takega postopanja, kakor pri občnem zboru elektrarne, ne moremo odobravati in ga najenergičneje obsojamo. — Kobila ga je brcnila. Posestnik Koren Matevž Is Lancove vasi je napajal svojo kobilo, ki pa ga je brcnila v desno roko tako močno, da mu je zlomila kost in je moral v ptujsko bolnico. — Požar v Markevcih, o katerem smo že obširno poročali, bo zahteval človeško žrtev. Poročali smo, da se je pri reševanju hudo opekel po vsem telesu posestniK Ljubeč Janez. Kakor nam poročajo iz bolnice, se je njegovo stanje zelo poslabšalo in leži v zadnjih zdihljajih. — Očistite napisne table. Napisi trgovskih tvrdk so še vedno pomazani in nosijo črne madeže še od meseca septembra lanskega leta. Skrajni čas je, da se ti napisi končno vendar že ecikrat očistijo. Izgovor, da se v slabem vremenu barva ne prime, ne drži. Tudi mestni magistrat so neki zlobneži pomazali, pa se je vendar barva prijela še v decembru. Mestna ohf-iaa naj pozove vse lastnike hiš, da napise očistijo. Iz Kranja — Regulacija Save pri Kranju. Ko sj pred leti zgradili na občinskem svetu ob Savi tvorniške in stanovanjske objekte tekstilnega podjetja »Jugočeške*. so se tukaj nekaj let vrstile spomladanske ia jesenske poplave Save, ki so povzročale podjetja ogromno škodo. Zato je »Jugoče-ška< zaprosila pristojno oblastvo, da sme zgraditi primerno visak nasip, ki bo ščitil njeno zemljišče in njene objekte pred vsakoletnimi poplavami. Kljub ugovorom nekaterih lastnikov stanovanjskih hiš na loveai bregu se je nasip zgradil, ker so strokovnjaki ugotovili, da zaradi tega levi breg ni ogrožen. Da bi se pa vsled te delne regulacije olajšal odtok Save, so razstrelili skale v soteski Zarica in tako to sotesko razširili. Bas ta razširitev struge pa je bila vzrok, da se je Sava pri kolenu ob vaseh Drulovka in Orehek pričela zajedati v breg in odnašati zemljo. Na pritožbo vaščanov omenjenih vasi, da Sava vsled razširitve ograža obrežna zemljišča vaščanov, se je vršil na licu mesta ko-misijonelni ogled, na katerem se je dose-gel sporazum, po katerem je bila dolžna >,Jugočeška« predložiti načrte za izvedbo regulacije reke Save na omenjenem delu struge. Ker je »Jugočeška« sedaj zahtevane načrte predložila, je sreski načelnik razpisal na 14. april ob 9. uri dopoldne ko-misijonelno obravnavo v svrho izvedbe regulacije. Komisija se snide na desnem bregu Save pri vasi Drulovka. Vsi interesenti se opozarjajo, da morejo do dneva razprave progledati načrte na sreskem načelstvu, soba št 6, ter morejo podati morebitne ugovore pismeno do dneva razpra ve ali ustno oa razpravi sami. — Uradni dnevi sreskega načelstva. Sreski načelnik je kot uradm dneve v poslovanju s strankami določil vsak ponedeljek in petek, odnosno, če je ta dan praznik, dan kasneje. Poslovne ure so le od 9. do 12. ure dopoldne, za sprejem vlog vložišču do 17. ure, ob sobotah pa le do ure Ob drugih dnevih se sprejemajo stranke samo v res neodložnih slučajih Tudi splošni delovni čas je spremenjen od aprila dalje in razdeljen razen ob sobo tah od S. do 12. in ed 15. do 18. ure. — Dražba za oddajo gnoja iz mestne klavnice se vrši v torek ob 11. uri dopoe dne v občinski pisarni. — Licenciranje bikov bo 19. t. m. ob uri zjutraj na sejmišču za Kranj in Stražišče. Sreski načelnik je odredil predhodno licenciranje mlajših bikov, kamor smejo biti prignani le taki biki. kateri do danes sploh še niso bili licencirani. Te lirence bodo imele veljavo le do rednega licenciranja, ki bo v oktobru ali novembru. v 13 Iz Celja _c Tatvina ▼ stanovanju. Od 4. do 5. t. m. se je nekdo splazil v stanovanie mizarskega pomočnika Ivana Zdolška Za kresi jo in mu ukradel iz nezaklenjene košare srebrno uro z verižico in 100 Din gotovine. Policija je stotilcu že na sledi. _c V reliski bolnici j3 umrla v petek o. t. m. 781etna občinska reva Neža Arčanova iz Škofje vasi. —c Celjski nogomet. V nede!k> 8. t. m. dopoldne je bila na športnem U?riš&u pri Skalni kleti?: odierana prijateljska nogometna r*kma med SK Rapidom iz Maribora in celjskimi Atletiki, v kateri ie Rapid zasluženo zmagal v razm-riu 6:*2 (5:1). Gostje so bili stalno v premoči in so a tehničnim in kombinatom ini znanjem znatno prekašali Atletike. Ijrra je bila 'enostranska in le delno zanimiva. Trije goli za Rapid in ede« eol za Atletike so padli po enajstmetrovki. Goli za Rapid so padli v 4-, 8.. 9., 22. in 23. min. prveca ter v 28, minjti dnjcaa* polčaaa. gola za Atletike pa v 1. minuti prvsca in v 22. minuti dnujsea polčasa. Tekmo je sodil c Seitl točno in obiektivno. Popoldne je bila na iatam igrišču odigrana drugorazredna prvenstvena tekma med SK Jugoslavijo iz Olja in SK Laakim. Jugoslavija \e bila v stalni premoči in is zmaenJa v raamerju 8:0 (5:0V Tera ie bila povneaona. Laacanoiu se ie poanalo oomanjkanie treninga. Goli ta SK Jueoslavik> so nadK v 11., 38. in 45. m^ nuti draasgn polčasa. Sodil ve Z- Stoklaa zadovoljivo. Obema tekmama ie priawtvovalo okrog 200 ffledalc?v. škofjeloški okra) v smučarskem tabora VršHo se je 12 smučarskih tečajev, ki so dosegli velik uspeh Skofja Loka, 8. aprila. Pokret, ki ga je započel v letošnjih zimskih mesecih škofjeloški okraj, bo nedvomno našel v bodoče širok odziv tudi v enih vrstah našega prebivalstva, ki ga je motrilo doslej morda še z nekakim podcenjevanjem in omalovaževanjem. Gre za razmah smučanja, ki je postalo pri nas prava narodna potreba in se je letos s celo vrsto smučarskih tečajev že prav krepko ukoreninilo. Pri snovanju teh tečajev, — skupno jih je bilo 12, — je vodilo prireditelje načelo, da bo koristilo smučanje našim ljudem pri po-vadigi njihovih gospodarskih, zdravstvenih, moralnih in nacionalnih prilik, prul-vsem pa v praktičnem življenju, kajti pozabljati ne smemo, da je velika večina loškega območja gorata, kjer so v zimskem času. pri več metrov visokem snegu, smuči nenadomesljivo prometno sredatvo. Ne gre torej za športni pokret, temveč za najširše zasnovano življenjsko nujnost, ki so jo prireditelji in tudi banska uprava pravilno razumeli in jo zato tudi podprli. Vsi tečaji so se vršili po šolah in to v času od 21. januarja do konca marca, z izjemo Škofje Loke, ki je imela tečaj od 18. januarja do 23. februarja. Tečaji so bili dvodnevni, zasnovani pa tako. da so se seznanili udeleženci prvi dan s teorijo smučanja, naslednjega dne pa so se vršile celodnevne praktične, sistematične, vzgojno metodične vaje. zunaj na terenu. Individualne sposobnosti udeležencev pri tem niso trpele. Sedaj, ko imamo celotno sliko tečajev pred seboj, lahko smelo trdimo, da so dosegli najlepše uspehe, smučarji so sledili izvajanjem z razveseljivo pozornostjo in zanimanjem, saj so prišli v posameznih krajih tudi po več ur daleč v šolo. Poudarimo naj, da sn prevladovali med udeleženci odrasli, moški in ženske, ki s<> se hoteli poučiti o važnosti pravilnega srnučanja. Vseh udeležencev je bilo v tečajih nad 600, ponekod več, drugod manj. Ni pa všteta semkaj Skofja Loka, ki šteje sama z mladino in brez vojaščine, nekaj manj kot 400 smučarjev. Letos so se vršili tečaji v Skofji Loki, Železnikih, Poljanah, Gabrku. Malenskem vrhu, Selcih, Dražgošah, PadJonku, Sori cl, Ratečah, Bukovici in Bukovščici. Sled nje tri tečaje je vodil g. Pinterič, vse ostale pa škofjeloški učitelj, smučar in alpinist g. Sieherl, ki je bil tudi sicer ide.i ni in stvarni organizator pokreta. G. S-chorl je na svojih potovanjih še posebej ugotovil, da razpolaga loški okraj z ne-nadkriljivimi, sijajnimi smučarskimi tereni, ki upravičujejo upanje, da bo pri nas v par letih vse na smučkah. Posebno odprte, široke plaujavo ima obmejna Sonca. Kljub temu pa je tehnika teh »mu carjev, kakor tudi onih v Podlonku ia Gabrku šele v razvojni fazi. dočim je drugod že dobra, v Železnikih in Selcih celo prav dobra. 'Izredno ambicioznost ka7.e Malenski vrh, ki je poslal na tečaj kar 75 ljudi, s svojo disciplino pa so presenetila Selca. Prihodnje leto bodo osnovui tečaji v Sovodnju, Trebiji, Zabuici, Javorjih in Stari Oselici in po možnosti še drugod, obenem pa so že zasnovani nadaljevalni tečaji in polom izletni — alpinski tečaji, ki So se zanje še posebno zavzeli kraji pod Jelovico. Po tej poti končni uspehi pač ne morejo izostati, saj pomeni delo škofjeloškega okraja popoln prevrat v načinu Oesedanje vzgoje našega naroda na smučarskem polju. Sporedno s tečaji se je vršilo v okraju več smučarskih tekem, g. Sieherl je predaval v radiu, pri Sokolu in pri JUU. vzpodbudne članke je obelodanil »Naš rod«, Skofja Loka sama pa je dobila po njegovi zaslugi prvo smučarsko razstavo. škofjeloški okraj je torej v taboru smučarjev, na bodočnosti pa je, da 6e lepo zasnovana akcija tudi izvede do Končnega cilja; ko bodo vsi naši kraji razpolagali z dobrimi, tehniško in krepko organiziranimi smučarskimi edinicanai. Z Jesenic — Tridesetletnica Sokoltkega društva Jesenice. Naše društvo praanuje letos 30-letnico svojega obstoja. Malokatero društvo na deželi, zlasti pa v obmejnih krajih, zre lahko s takim ponosom na svoje vsestransko delo In na velike uspehe s.ot Sokolsko društvo na Jesenicah. Sokol bo proslavil svojo tridesetletnico z nizom večjih prireditev, glavna proslavna dneva pa bosta D- in 10. junija z veliko večerno povorko in akademijo na proatem na predvečer ter s tekmami v lahki atletiki in velikim javnim nastopom s pro-menadnim koncertom sokolske godbe na pihala in drugimi prireditvami, ki se bodo vršile v nedeljo 10. junija. Društvo bo U-dalo ob tej priliki slavnostno spomenico, v kateri bodo nanizani najvažnejši dogodki v minulih 30. letih, krasile pa jo bodo številne slike društvenih vaditeljev, tekmovalnih vrst in najbolj pomembnih prireditev za časa društvenega obstoja. Iz Maribora — Hude opekline je dobil. V peb°k se ie težko ponesrečil 3!etni Ferkov^ Ivanček od Gornj'3 sv. Kuneote. Po nesrečnem naključju se je prevrnil na peči lonec in vrela voda se je vlila po fantku, tako da ie dobil hude opekline. Ncsrečneira Ivaneka so pp?ipeliali v bolnico. — Zlat poročni prstan najden. V soboto je našel neki delavec ob zidu pobrežkeja pokopališča zlat poročni prstan. Lastnik na dobi v tamkaišnJem občinskem uradu. _ Nwgoda. V petek so pripeljali v tukajšnjo bolnico llletn^a posestniškega sina Franca Kolarja iz Laporja. Pri delu je tako nesrečno padel, da si ie zlomil desno roko. _lj Zveza gospodinj opozarja, da se vrzi poizkusno pranje s pralnim praškom sPerione. ki ca izdeluje domača milarna v Celju, v torak dne 10. t. m. ob 16. uri popoldne na Brecu at. S. — Nekai strašnega — celi dve leti smo brez prestanka prali perilo ... to bi bil namreč vee delovni cas. kar ca mora porabiti gospodinja v svojem zakonu za p?rilo. Zato bi ii bilo treba to težavno in naporno dele olajšati, treba bi bilo varovati nv^ne moči in is pomasrati. da si prihrani kaj časa — z novodobnim pralnim pomočkom: s samodejnim Schicbtovim Radionom. Potem ni več treba težavnega drsanja in mencania v čebru — p?rilo bo v najkrajšem času čisto in bo ostalo dolco kakor novo. _ Drobiž iz Poljcan Poljčane, «. aprila. V bližnjih Makolah je bil nedavno občni zbor in shod tamošnje občinske organizacije JNS, ki sta se ju udeležila tudi narodni poslanec g. Anton K r e j č i in sreski načelnik g. Milan Makar. -Iz obširnega tajniškega poročila tajnika gosp. MIklavca je razvidno, da šteje organizacija 74 članov. Njeno delo je bilo v glavnem zdravstveno in socijalno usmerjeno. Bilo je dvoje aktualnih zdravstvenih pre-davanj, in to o tuberkulozi in alkoholizmu. Na tajnikovo pobudo je bila med letom ustanovljena pomožna akcija za oskrbo revne šolske dece s kruhom in toplim mlekom, za kar vsem dobrotnikom najlepša hvala. Saj je bilo revnim otrokom do konca februarja v 155 dneh akcije razdeljenih 4832 porcij mleka in kruha. Razen tega je organizacija organizirala pomožno akcijo za pogorelce vasi Ložni-ca, o kateri nesreči je svojčas naš list obširno poročal. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen stari odbor s predsednikom g. Soštaarjem na čelu. Po zjboru se je vršil shod, na katevem je g. poslanec ob velikem zanimanju poročal o delu v narodni skupščini s posebatm ozirom na proračunsko razpravo. Za svoj govor, ki ga je zaključil s pozivom k skupnemu in poštenemu delu v prid naroda in države, je bil deležen viharnega odobra- Pevski koncert >Septeta bratov živko«, ki se je vršil na velikonočni ponedeljek v sokolski dvorani v Poljčanah. je bil prav lepo obiskan. Od 16 pesmi, ki so jih za-psH pevci, to najbolj vžgale one narodnega »oUTa. Nekaj peaml ao ffiorall po-noTiti. V nekaj aaaa pa bomo imeli tukaj pevski aa«top domačega pevskega aoioh fketa ibora- Rasen tava se poijcaoikl 8e pripetila v fjordu Ta na norveški obali težka prirodna katastrofa, ki je zahtevala 39 človeških žrtev. V fjord se je zrušila ogromna skala in posledica jc bila, da so pljusknili mogočni valovi iz morja ter zalili vasi Ta-fjord in Pj&raa. Proti jutru se je začulo silno bobnenje in kmalu je prihrumel prvi val, ki pa ni bil posebno velik. Vaščani so bili pravočasno opozorjeni in zatekli so se na varno. Kmalu je prihrumel drugi, za njim pa še tretji val, ki je bil tako ogromen, da je žalil obalo na 700 m daleč od hotela v Ta fjordu. Porušil ie več hiš in stri mnogo čolnov. Pokončal je vse, kar je dosegel. Sest hiš je porušenih do tal in tudi transformatorska postaja je v razvalinah. Meki vaSčan je rešil svojega otroka s tem, da je v zadnjem hipu skočil na skalo in se je držal, dokler voda ni odtekla. Pastor je rešil svojo hi$o s tem, da je odprl vrata, da je mogla voda vdreti v njo. V Ta fjordu pogrešajo 22, v Fjoraa pa 17 ljudi. Obe vasi sta bili dolgo odrezani od zunanjega sveta. Posledice verske blaznosti Na kliniko prof. dr. Schlofferja su pripeljali v petek krojačevo ženo Jo* sefo Hajkovo, ki je imela v zapestju odsekano desno roko. Nesrečno ženo so takoj operirali. Med operacijo je prepevala psalme in se vedla sploh tako, kakor da ne čuti bolečin. Povedala je, da ji je odsekal roko s sekiro mož, ki je tudi prišel z njo v bolnico. Ker se je vedel zelo čudno in je tudi neprestano prepeval psalme, so ga ob* držali na policijski strainici, v po> slopju bolnice. Poklicali so policijske« ga zdravnika, ki je ugotovil, da je mož duševno bolan. Zato so ga odpeljali v umobolnico. Policija je uvedla preiskavo in izkazalo se je, da je krojač Hajek res odsekal svoji ženi roko v navalu vor* ske blaznosti. Ponoči, ko so otroci že spali, sta Hajek in njegova žena nekaj časa prebirala sveto pismo, pptem Je pa mož odsekal ženi desnico in jo vr* gel na dvorišče, češ, da bo tako vsa družina očiščena grehov. Žena je pri tem molila in z možem prepevala psalme. Tudi ona je versko blazna. Zakonca Hajek imata tri otroke, dve hčeri in sina. Otroci so izpovedali, da sta hotela roditelja žrtvovati srna, da bi se pobotala s češkobratsko cerkvi' jo, iz katere sta bila nedavno izklju* čena. Že več let sta sama opravljala doma službo božjo, pozneje se ju je pa lotila verska blaznost. Otroc! so spali v posebni sobi in se niso zbudili, ko je oče odsekal materi roka Vor* sko blazna žena je prenašala bolečine molče. Moška nezvestoba. Dama: Vsi moški so zdaj nezvesti. Stavim glavo da mi Umed mojih šestih ljubčkov nobeden nI zvest. Iz razrednlce. Dijak X. V. Je bil do sklepu profesorskega zbora kaznovan. ke,r j« posnemal 2las gospoda ravoateUa in mc-ketal kakor kozel. Stran C »SLOVENSKI N A R O Dc. dne 9. aprila 1934 Poosoo du Terrall Zdravnikova tajna k o m a o — Kar brž povej, saj vidiš, kako smo radovedni. — Torej poslušajte. Pred dobrim letom je zahajala Caravalova hči Jeanne vsako noč med enajsto uro in polnočjo k nam. Sam sem ji odpirai vrata. Neke noči je prišel z njo Cara-val. Lordu to ni bilo po volji. Toda Caraval je imel puško na rami in tudi Jeanne ni nič kaj prijazno gledala lorda. — To ti rad verjamem. — je pripomnil sluga, — kadar ie pogledala lorda, se je kar stresel. — Potem so se vsi trije zaklenili v lordov kabinet, kjer so se prepirali. Kaj so govorili, ne vem- Vem samo, kako Je Caraval kričal, lord ga je pa miril. Potem so se pa menda sporazumeli, kaiti nastala je tišina. — Oho! — In Caraval je odšel sam. a hčer-ko je pustil pri lordu ... Naslednjega dne sem našel lorda za pisalno mizo. — Jene, — mi je dejal, — na stara leta se ti ne bo godilo slabo*, bodi brez skrbi. Umreti ne želim, toda previdnost nikoli ne škoduje. Napisal sem oporoko in tudi tebe sem se spomnil v nji. — Ti torej misliš, — je menil sluga, — da dobi Jeanne največji delež? — Ne čudil bi se, če bi dobila vse. Ta pogovor je prekinilo drdranje koles po tlaku; na d.vorišče je zavozi-la kočija s sodnikom, njegovim zapisnikarjem in notarjem. Upravitelj jim je hitel naproti in jih takoj odvedel v salon. Sodnik je sedel za mizo in zapisnikar mu je sledil, notar se je pa naslonil na peč. — Sta prišla sorodnika? — je vprašal sodnik upravitelja. — Tu sta. — je odgovoril upravitelj. In res, sir John Happer, še ves bled in razburjen, je vstopil prvi, za njim pa še sir \Villiams. Le-ta je bil miren, nekam rezerviran, bil je črno oblečen in nosil je belo kravato. Sodnik je odzdravil na njun pozdrav in vprašal: — Torej vidva, gospoda, sta edina pokojnikova sorodnika? — Da! — je odgovoril sir John. — Tako je, — je pritrdil sir Wil-liams. — Mogoče je pa, da je lord Hel-muth zapustil del svojega premoženja komu drugemu. — To je skoraj gotovo, — je menil sir Vvilliams. — Vsi dediči so enaki pred zakonom. — je nadaljeval sodnik; — mislim torej, da bi kazalo poklicati v to dvorano vse grajske prebivalce. — Kakor želite. — je odgovoril sir John. — Tudi meni je prav, — je pritrdil sir VVilliams zamišljeno. In čez nekaj minut so že stali v salonu vsi ^rajski prebivalci razen dveh. Ta dva sta bila Caraval in njegova hči. — So vsi tu? — je vprašal sodnik. — Ne, manjka še smolar. — Pojdite ponj! — In njegova hči tudi. — je pripomnil sir John. Upravitelj je odšel. Minilo je nekaj minut. Končno so ga zagledali, kako vleče za seboi vso objokano Jeanno Cara v a lovo. — Ne, ne, pustite me, srce se mi trga! Ubogi lord! Tudi Caravaj se je upiral, češ: — Zakaj me pa vodite sem? Pokojni lord nama gotovo ni nič zapustil ... Kljunčkai se je z mojo hčerko, bog mu to odpusti... Jaz kot oče sem mu tudi odpustil ... toda v oporoki se naju gotovo ni spomnil... saj sva siromaka ... naju se nihče ne spomni.. • — Tiho! — je zakhcal sodnik. Caraval je sedel k svoji hčerki, ki ie še vedno plakala. — So zdaj vsi zbrani? — je vprašal sodnik. — pa, — /e odgovoril upravitelj. — Seznanimo ^e torej z oporoko. Soanik je vzel iz aktovke zapečateno Di^mo in iiomil po vrsti vse tri pečate z znakom jorda Helmutha. 1 isti hip Di se bilo slišalo tudi letanje inahe, ta*vj tiho je bilo v salonu. Ceio Jeanne je nehala plakati in upna je pogied v sodnika. Oporoka je bila odpečatena. XXI. Sir Wiliiarn> m: je skionil k ušesu sira Johna. — Boste viden, da se nisem zmotil, — mu je zašepeta';. — Ona bo vse podedovala. — Ah. bežirc no! — je odgovoril sir John. — Boste že videli. In sodnik je začel citati oporoko: »Danes 17. decembra 18.., pišem jaz, George Williams Duncan, lord Helmuth, star 27 let, in pri polni za-lesti naslednjo oporoko: Poznam *amo dva sorodnika, s\*a Williamsa Disburyja in sira Johna Happer a. Nikoli ju nisem videl. Z ljudmi občujem malo in ne vem, da bi imel intimne prijatelje tu v Iranciji, kjer živim že od mladih nog Končno se mi no t še umreti in je cvlo verjetno, da izgubi ta oporoka nekega dne veljavo ker nisem opunt^t namena oženiti se. V tem trenutku, namreč danes 17 decembra 18.. izpolnjujem obljubo, ki mi je bila včeraj izsiljena: Zapeiii* sem hčerko svojega smolatja in iz razlogov, A z jih bo ssak razuiet, nU "tam namet,a oženiti se i. njo. Nameraval sem dati ji doto, toda Jeanne je dekle trgovskega duha in svojo angelsko lepoto pojmuje kakor pravi trgovec Obljubil sem ji torej napisati opo> roko, v kateri se je bom spomnil. Izpolnjujem torej svojo obljubo, pišem oporoko in določam: Vsakemu svojemu služabniku — In tu je lord napisal ime vsakega. — za* puščam šeststo funtov dosmrtne rente Svojemu bratrancu siru Williamsu Disburvju zapuščam svoje lovsko orožje in stari, napol porušeni gradič na Škotskem v okolici Glasgowa, ki se imenuje Črna skala Svojemu drugemu bratrancu siru Johnu Happeru zapuščam svoje pse, konje in svojega zvestega psa Toma; obenem mu zapuščam dober svet, ki upam, da se bo ravnal po njem. Obvezujem ga, naj se oženi z mo; jo univerzalno dedinjo, ki je zelo le* po dekle, in naj se odkriža njenega očeta, tega največjega lopova, s tem, da mu stisne v roko vrečico cekinov in ga pošlje, naj se gre obesit kam drugam. Za svojo univerzalno dedinjo dolo= čam Jeanno Caravalovo, ki me je vroče ljubila in ki me baje še vedno ljubi. Duncan lord Helmuth.« Sterilizirati bi bilo treba inteligentne ljudi Beseda o sterilizaciji, o kateri pravi ameriški učenjak prof« Tal t, da je nepotrebna Mnogi ljudje v Evropi so se začudili ali celo ostrmeli, ko je bila v Nemčiji uzakonjena sterilizacija. Prizadevanje Hitlerjeve Nemčije gre za tem, da se čim prej iztrebijo bolni, za delo nesposobni ljudje. V Ameriki pa imajo uzakonjeno sterilizacijo v 27 državah. Tudi v nekaterih naprednih evropskih državah je vedno močnejši pokret, da se začne končno resno delati na ozdravljenju ljudstva in med drugimi zahtevami se pojavlja tudi zahteva po sterilizaciji zločincev in pijancev, kajti skrbeti za njihove otroke, iz katerih ne bo nič, pomeni po mnenju zagovornikov tega radikalnega ukrepa samo zapravljanje narodnega premoženja. Sicer je pa res čudno, da skrbi družba za pohabljence, za povsem neproduktivne člane, dočim zdravi, brezposelni gladujejo. Razen Amerike imajo uzakonjeno sterilizacijo v Nemčiji, na Danskem, v švicarskem kantonu Vaud in v kanadski provinci Alberta. Podobni pokreri so se baš pričeli v Angliji, zapadni Avstraliji, Norveški. Švedski in Finski. Lani do 1. decembra se je moralo podvreči v Ameriki sterilizacijski operaciji 16.066 ljudi. Prvi sterilizačni evgeničn; zakon je sprejela v Ameriki 1. 1870 zakonodajna skupščina države Michigan. Zakoni poedinih ameriških držav se razlikujejo med seboj v podrobnostih, v glavnih določbah pa dovoljujejo, da se puste sterilizirati slaboumni v državnih in v nekaterih primerih tudi v zasebnih umobolnicah ter epileptiki po nasvetu zdravnikov, ki morajo biti prepričani, da bolnik ne bo nikoli ozdravel, da bi nikoli ne mogel skrbeti za vzgojo otrok in da bi se mogla njegova bolezen prenesti na otroke. V nekaterih ameriških državah je dovoljena operacija samo, če dotični ne ugovarja, odnosno če pristane na njo njegov varuh- V drugih državah se pa lahko prizadeti pritožijo na višje sodišče. Sterilizacija se končno v gotovih primerih dovoli ne glede na soglasje prizadetega in sicer, če so zdravniki prepričani, da bo operacija bolniku koristna. Sterilizacija je enostavna kirurgič- na operacija. Za ženske je to abdomi-nalna operacija, nazvana sa!pigecto-mie, ki gre tako enostavno in hitro od rok, kakor lahka operacija kroničnega vnetja slepiča. Operacija zahteva 14 dnevno bivanje v bolnici, pri tem pa življenje ni v nevarnosti. Operacija pri moških se imenuje vaseetomie in se lahko napravi v kirurgovi ordinaciji v 5—10 minutah. Praktično krvavitve pri tej operaciji sploh ni. V državnih bolnicah leže bolniki dan ali dva, da ne nastanejo komplikacije. V privatnih ordinacijah pa gredo pacijenti navadno po operaciji takoj zopet na delo. Moderne metode sterilizacije ne odstranijo nobene žleze ali organa in niti najmanj ne vplivajo na človeka, razen v toliko, da ne more več imeti otrok. Operacija ne spremeni zunanjosti človeka, niti ne vpliva na njegove duševne lastnosti, pa tudi staranja ne pospešuje. Da bomo razumeli to operacijo, je treba vedeti, da imajo reprodukcijski človeški organi dve funkciji, ena je v proizvajanju celic, jajčec in spermatov. druga pa v proizvajanju hormonov odnosno sokov, ki prodirajo po vsem telesu ter vzdržujejo mladost in energijo Sterilizacijska operacija preprečuje združitev obeh celic, iz katerih se razvija zarodek, v nobenem primeru pa ne preprečuje sekrecije hormonalnih žlez. Toda pri tem so tehtni pomisleki. Pri božjasti vidimo, da je ozdravljiva. Zato je pametneje božjastne ljudi le-čiti, nego sterilizirati Dalje je dokazano, da so otroci starega očeta in mlade matere čili in zdravi. otroci stare matere pa bolni in zaostali. Zato sterilizacija nima mnogo pomena, če naj prepreči očetovstvo, ko pa prinese otrok v življenje v prvi vrsti materinsko življenjsko silo. Končno tudi ne pomaga mnogo če steriliziramo spolno zločinskega moškega, kajti baš omejitev plodnosti pospešuje spolni nagon. V tem namreč tiči neke vrste pomlajevanje. Sterilizacija razuzdanca bi torej samo povečala njegovo razuzdanost. Tu bi bilo treba odvzeti zločinsko življenjsko silo sploh in zaščititi otroke pred spolnim zločincem s kastracijo. Toda zdaj je nastopil v Ameriki učenjak, ki pravi, da je sterilizacija brez pomena. Predstojnik zavoda za Dsihologijo na univerzi Mc Gil prot. W. p. Taii pravi namreč, da delajo najtežje zločine baš inteligentni :n nezaostali ljudje. »Ce hočete izlečiti bolezni Človeške družbe s sterilizacijo,« pravi pro: Tait. začnite pri onih. ki so preveč inteligentni. Največjih zločinov in največje razuzdanosti ne vidimo pn abnormalnih in dedno obremenjenih ljudeh, temveč baš pri inteligentih. Za poslitev otrok in žensk po zakajenih tovarnah, verska, plemenska in oo1:-tična preganjanja, polomi bank, Tnie-verbe in tatvine narodnega premoženja, vo.na in vse njene grozote, to n: deio duševno omejenih, temveč inte-Iigentn'h ljudi.« lilPIHI II I' lil IM WI ■HIIMlllIilMHIBi^M— „V IMENU ZAKONA44 Senzacija nad senzacijo s slavnim GEORGE O* BRIENOM v glavni vlogi Samo še danes ob 4., 7. in 9. uri »KINO LJUBLJANSKI DVOR« Telefon 27-30 Če ima prof prijateljico Cisto proiesorska dogodivščina se je pripetila te dni blizu kalifornijskega mesta Berlecleva. predmestja San Francisca. Na cesti za mestom je naSe stražnik avto, v njem pa očarljivo, v odejo zavito dekle. Vprašal jo je. ka se je zgodilo in povedalo mu je, da jo je pustil v avtomobilu prijatelj, ki je izstopil, češ da se takoi vrne. Dekle ga je pa zaman čakalo in končno se je zavilo v odejo ter zaspalo. Policija se je seveda zanimala za njenega prijatelja in ga začela iskati. Gre za vseučiliškega profesorja, k; so ga našli doma v postelji, kjer jc sladko spal. Ko so ga zbudili, je povedal, da se je odpeljal s prijateljico na izprehod. Za mestom je hotel za hip izstopiti, pa mu je naenkrat šinila v ela\\j rešitev znanstvenega problema ki se je z niim že dolgo zaman ukvarjal. Hitel je domov, da bi spravil na papir, kar mu je šinilo v slavo, potem je bil pa tako izčrpan, da je zaspa1. Na prijateljico v avtomobilu je pa Čisto pozabil. Mož je rešil znanstven: problem, zato je pa izgub:! prijateljico, ki se bo za takega kavalirja lepo zahvalila. Dobra gospodinja. Mož: Prvega sem ti dal zvezek, da bi zapisova-a vanj izdatke. Ali si shajala? Žena: Pa še kako! Saj so mi ostale celo štiri sTar. prazne. Pameten zdravnik. — Kako to. gospod doktor, da ste v tako visoki Siarosti še vedno tako čili in zdravi? — To je ka, enostavno, dragi moj. 2ivel sem od svojih zdravil, toda nikoli nisem nobenega zavzil. Naznanjamo vsem, ki so ga poznali, da je po dolgem trpljenju preminul dne 8. t. m. ob 11. uri dopoldne gospod FRANC ROŽIČ krojaški mojster V mater zemljo se bo povrnil dne 10. t. m. ob 4. uri popoldne iz mrtvašnice Splošne bolriro v Ljubljani. V Ljubljani, dne 9. aprila 1934. Zahijooa soproga in rodbini R02IČ in ShlK SLUŽBE SIR A RJA sprejmemo. — Ponudbe: »Mljekara Triglav«, Grubišnopolje. RABLJEN AVTO »Tatra« kupim. — čič, Split, Kraj Sv. Frane 8. 20 STOLOV dobro ohranjenih — kupim za gostilno. — Naslov v upravi >Slov. Naroda«. 1498 GOSP. ILIJA LURACA, podpreglednika finančne kontrole, prosim za njegov cenjeni naslov. Uslužben je bil 1. 1931. Mil. vrh., pošta Prezid. — Isto-tam stanujoča — Pavla. 1499 HISA S TRGOVINO z mešanim blagom in trafiko na prometnem kraju naprodaj - Ponudbe pod »Periferija 1475« na upravo »Slov„ Naroda«. ZAHVALA Za mnogoštevilne dokaze toplega sočustvovanja in sožalja. ki smo jih prejeli ob prerani smrti našega nadvse ljubljenega očke, brata, strica, svaka in tasta, gospoda JOSIPA TONIJA mesarja, posestnika in meščana ljubljanske ga kakor za poklonjene krasne vence in cvetje, se tam potom vsem prav prisrčno sahva- Ijujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini, zdravnikoma gg. dr. Krajcu in dr. Jemcu za vso njih pozornost in skrbno nego, nadalje ljubljanskemu županu gospođu dr. Dinku Pucu, podžupanu gospodu profesorju Evgenu Jarcu in celokupnemu zastopstvu občinskega sveta, starešini Jugosl. gasilskega saveza g. Josipu Turku, Sokolu I., zastopnikom raznih oblasti, društev in korporacij. Zvezi mesarskih združenj. Združenju mesarjev, Zvezi obrtnih zadrug. Obrtniškemu društvu. Pomočniškemu zboru, ravnateljstvu Mestne klavnice ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega nam pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Masa zadušnica se bo darovala v petek, dne 13. t. m. ob 6. uri zjutraj v farni cerkvi sv. Petra. MALI OGLASI V vsen malih oglasih velja beseda ou para. davek Din 2.— Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.—, davek Din 2.— Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu, lahko tudi v znamkah — Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo HRASTOVO SPALNICO proda Crnak, Polzela 70 pri Celju. SENO EN GNOJ prodam. — Šuštar, Dolenjska cesta 12. 1492 V LjoHJani, dne 8. aprila 1934. Žalujoči LAHKO KOČIJO ceno prodam. — Poizve se: Za-višek, Cikava, šmarje-Sap. liistnn PEKOVSKEGA UČENCA sprejme Skrinjar, SlovensKi Javornik. PAZINO Sveže, najfinejše norveške HIBJE OLJF ix lekarne UK ti. Pit 4JOL1JA V LJ l BLJ ANI - se priporoča Medim in slabotnim osebam POZOR! POHIŠTVO! Zaradi velike zaloge smo ponovno znižali cene pohištvu: Sperane orehove spalnice, čreš njjeve spalnice, šperane spal niče Din 2300.- omare > 400. postelje > 200.- kuhinjske oprave > 800-kredence > 425.- Vae drugo pohištvo se dobi najceneje pri nas na obroke in hranilne knjižice. Se pnperoča MIZARSTVO »SAVA«, Ljubljana. Kolodvorska št. 18, VflklnSiAeva ftf 6 Telefon 278< Tudi Vaša obleka bo kakor nova. ko Jo pustite Kemično čisut) in barvati v tovarni JOS. REICH LJUBLJANA, foljanski nasip štev. i-b Pralnica — sveti olika I niča zelo poceni r*e obleče te pn PKESKEKJL, LJUBLJANA. Sv. Petra cesta št. 14. 6/T GLADIOLE, D ALIJE in druge cvetlične korenine nudi — Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 5. 1505 OGLAŠUJTE V malih oglasih v »Slovenskem Narodu« velja vsaka beseda 50 para. davek Din 2.- Najmanjši znesek za mali oglas Din 5.-. davek Din 2.- Mali oglasi se plačujejo takoj; po pošti lahko v znamkah — Za odgovore malih oglasov treba priložiti znamko STANOVANJE 2 sob, kabineta in pritiklin oddam s 1. majem na Tvrševi cesti. — Poizve se v trgovini Ko-vačič, Tvrševa cesta 82. 1501 DVOSOBNO STANOVANJE (ev. trisobno) oddam s 1. majem v Rožni dolini, Cesta X, št. 25 (pod Rožnikom). zahvala Za mnogoštevilne dokaze toplega sočustvovanja In sožalja, ki sem jih prejel ob prerani smrti nadvse ljubljene soproge MARGARETE GORJANC roj. KONCILJA se tem potom vsem prav prisrčno zahvaljujem. Posebno zahvalo sera dolžan preč. gg. oo. frančiškanom, g. primariju dr. R. Blumauerju in čč ss. usmiljenkam iz Vincentinuma za nadvse požrtvovalno negovanje rajnke. Dalje se iskreno za-šopkov, posebno glavnemu zastopstvu j-Italia«-hvaljujem cenj. darovalcem krasnih vencev in »Cosulich« iz Zagreba, M. K. »Iliriji« Ljubljana in sekciji Kranj, rodbinama Zaloker, Oset-Zupau. I. Hrv. Motoklubu iz Zagreba, Hrv. klubu bic »Zagreb 1887« in vsem ostalim. Končno najtoplejša zahvala vsem prijateljem in znancem, ki sc drago pokojnico v tako častnem številu spremil? na njeni zadnji poti. JAKOB GORJANC, parobrodarski zastopnik »Italia«-»Cottu!:< LJrajuja: Josip B^paaoM 8» »Narodno ms Ji mm Za uprave u> itn ae« usta J ton ^nnato) Vsi w Ljur'taui