^ vak prodirajo po vzhodnem obrežju, bo dospele do Hwangyena, pristanišči^ mesta ob Taichowskeni / v 1 pravi uradni komunike \ soč japonskih vojakov 1. Kitajci v smeri Sangh Ljute bitke za pt .es, chowa, bivše ameriške lt' ae nadaB Tr v misterij PRIZNANJE MU Žukov poveličuj* POLJSKE VLADE NAPOVEDANO rusko armado v rim Sin an na poti Francisco fpdpis čarterja avene organizacije tovi San Francsco, Cal.. 25. jun — Delegati na konferenci Združenih narodov napeto pričakujejo prihoda pretsednika Trumana Nekateri izm*d delegatov ga bodo prvič vidtU. On bo govoril na zuključni ;aji konference, ki se je pričela aprili i] ■ i.■■! /. leta-,e.> danes po- • Wait kiei • ,a Wullgr«- Truma; . • > lom v San F n poldne iz Oh .<> je bil ge-: p-iia. letal>cu ga bodo sprejeli in pozdravil državni tajnik Kd-ward R. St Uinius in načelniki delegacij d igih držav. Poljski vojaki v tujini se bodo vrnili domov i NOVA OBRAVNAVA V VARŠAVI e London. 25. jun-Moskv a »n London sta napovedala, da bosta Velika Britanija in Amerika kmalu priznali novo poljsko vlado narodne enotnosti. To pomeni, da so dnevi ubežne vlade \ Londonu, katere predsednik je socialist Tomasz Areiszevv.ski, prešteti. Poročilo j/ Mo: kve pravi, da i h »do elani e-ve poljske vladi kmalu od|M»t( v Varšavo Imena članov te \ lade bodo ob i u v "*nn ta teden. Pričakuje se, !'i bo n »va po.jsl. i vlada razpira svobodne volitve. V lotil-Truman m ti. V l^ni nanju po • sedmih zvečer b" v'or pred delegu-isal ameriško /u .o. Bo njegovem go- v^i u t» 0'tferenca zakljui i iu«. ' . v.rem^ni; p „¡,. VJ „«/ /'m čar- zeniij . kjer je sede/ kitajske vlade , | tv)ru3enja je iufm< rr . Operacije kitajskih čet podpi ndr.ja straža r. cistui"- ' . rajo ameriška bojna letala. Le-, ,, na svojem umiku, talci so metali bombe na progo i • » ' o v admji tj., železnice Chekiang-Kiangsi. I)< ..k< m, te proge je pod kontrolo kit ( frUilCOsl ruskem, španskem in kitajskem jeziku, ki so pnznu- Avtomatično ¡ ji/.nanje reorganizirane polj; ki- vlade je bilo zajamčeno na konierenci velike trojice, ki s» je , ala v Jalti na Krimu. Na tej ic bil sprejet predlo)' glede tiijnili volitev in splošne volilni pi avice. Moskva je ¡r povedala, da bo Stanislav Miknl.. jezyk, vodju poljske kmečke stranke in bivši preusednik poljske ubežne vlu-dt', postal podpredsednik nove vlade. Edvard Osubka Moraw-ski, predfc"dnik začasne poljske ,ylade v Varšavi, bo obdržal po-. <'*ijo. , Besednik britskega zunanjega ada ie dejal, ik ¿0 . .sta V' lik < 2!: "mipi iu Arne-. <orožena sila na svetu. 2ukuv je stul po leg maršala Stalina na odru pred grobnico Lenina nu Rdečem tr-gu, kjer se je zbrulu ogromna množica. Na odru so bili tudi člani zununjih diplomutlčnih zborov. "Po štirih letih ljutih borb smo prišli v dobo milnega razvoja, je rekel 2ukuv. "Sovjetska Hu sija je prišla i z teh borb še bolj mogočna kot je bila prej in rde ča armada je najmočnejša na svetu. V bodočnosti bomo skrbeli zu ojačanje naie ekonomske sile. Izkušnje, katere smo dobili, nam bodo omogočile dovriltev nalog." Dvesto zaseženih naeijsklh za stav, med kuterimi je bila Hlt-lerjeva oaebna /. znakom svastl ke, so ruski vojaki vlačili po blatnih moskovskih ulicah. Vse ao potem vrgli v obcestni jarek, fcukov je v svojem govoru nagla sil, da bo zgodovina označila ru sko armado kot osvoboditeljico, zavezniki razpustili poučijo v trstu Nov grob v Pennl Avclla, Pu.—Po petmesečni bolezni je 14. jun. umrl Matt Mi-helčič, star ti-i let, doma iz Te-hova pri Brodu na Kolpi, Hrvatska, odkoder je prišel v Ameriko pred 44 leti. Bil je člun društva 292 SNPJ od letu 1922. Poleg žene zapušča poručeno hčer v Leechfieldu, Pa., v Pitts-burghu pa bratu. Bridgepoit, O.—Iz nemškega lOBSODB A IZDAJAL-ujetništvu, v katerem je bil 20 ££y y ZAGREBU mesecev, se je 1H., Jun. vrnil Frank Matko ml., član društvu I Trt|< 25 iun._ZllVeinlika vo-ia SNPJ. Njegov brat Joseph 6ku vlwi|u JO rtgpUiUU Vse je bil H. jun. častno odpuščen od|„Ull|.......ruiinOHrlm v Britske avtoritete zani kajo strahovlado na Koroškem je bil H. jun. častno odpuščen oo cWi|ne poUdjakt organizacije v vojakov, dne 16. Jun. pa W|MMn|'rr||tu.' Te HU WuriU Slovenci in Italijani. Oliva, ki je služil skoro štiri le ta na Pacifiku in bil v več bojih. Meseca aprila pa je hll iki-puščen James Klush, član društvu 13, ki je služIl pri padalcih in izgubil aluh, ko je osem gratuit eksplodiralo v njegovi bližini. Sluh se mu zdaj zopet vrača. Se vrnil la uletnlitva Milwaukee.—Iz nemftkegu u Policijsko oblust so prevzele britske, novozelandske in ameriške čete. Belgrad. 2ft. jun.—Britsko poslaništvo je odločno zanikalo obdoižitev Jugoslovanskih llatov o teroriziranju Slovencev v ko-roških krajih, katere ao saaedia britske čete. Poslaništvo trdi, da ao obdoliitve neoanovane in .............. ......... " U« iu UUUWIMl.r IIVVS.IWT.IMW ... jetniôtva se je nepričakovano t0me|j« nu napačnih informa- vrnll poročnik Louis MartInčičLjjgj, ml., sin družine Louis Martin- .«/«veznlžka vojažka vlada na iMč. V nemžkem ujetniltvu H Korožkem akuža, kakor Jufloalo- je sest u I tudi s sledečimi sloveli skimi vojnimi ujetniki: Z Hu vunl, za t ret i in izločiti nacljakl vpliv tamkaj," pravi poalanlžtvo ....... i....... ' Â, «• VpilV lUIIIKUJ, piBVI pwiBlllilVM jdolfoni Hlebcem iz St Vidu nad v -vojj "Ona tudi pobija I Ljubljano, Ivanom Cofom iz| uU,j0 Vaenemfttva na Koroèkem." PosluniAtvo je zanikalo tudi dize trdnjavi Kiangan ■ ' wan. ''•d Douglas MacArthur 1 "a so ameriške četr ubi-; n ujele 14H.1 Japoncev ' v zadnjih treh dneh M /rubc na Filipinskih •dkai so jih ameriški a le, znašajo 41.1,084 nletih. ' • ' i ie ameriške pehotne našle trupla čez. likih vojakov v dolini • •■dud Ubile so jih a-• » rr.be Več • sto JajHin-••tela smrt pri Mari-v/bodno «k1 Manile. 1 ta Fili[)inskih oto- ' '• .iv 1 ralvke »iivizi I"» z.ipadnem o-K 1 P»oi nea v smeri bo ' ' > pol j a pn Miriju /iisedli oljno fK»lje • vi r no <»d Mir ija. ^'i.irii ja|K»nskih ' vlavmva stana ge-Aithurja pravi, da m» "'Ii v«« oljnjakov pri urmkorn Ti so pro- skih čet. Ameriški letali, bombardirali japonske vojaške barake ter skladišča orožja in streliva pri Langjonu v bližini meje francoske Indokine. Waahington. D. C.. 25. jun -Radio Tokio je naznanil zasego vseh motornih vozil na otoku Honshu za armado. Bojazen pred ameriško invazijo japonske celine narašča. Časniška agentura Domej o-menja kritično živilsko situacijo v glavnih japonskih mestih, ki so bila tarča ameriških bomb. Prizadeta so Tokio, Jokohama, Kobe, Osaka in druga mesta Agentura je opozorila ljudstvo na nevarnost invazije japonske celine. Obravnava proti Francu predlagana San Francisco, Cal., 25. jun -Guillermo Toriello, načelnik guatemalske delegacije na konferenci Združenih narodov, je predlagal obravnavo proti špan skemu diktatorju Francu Deja je, da Franco je vojni zločinu in bi moral kot tak priti pred sodišče, da mu naloži zasluzeno kazen. Toriello je svetoval, naj vse države v okviru Združenih narodov pretrgajo odnošaj« s Francovo fašistično vlado Razgovori o poljsko- čeških od nosa jih Praga, Cehoslovakija, 25 jun — Listi poročajo, da je vlada sprejela rusko povabilo, naj Ije svoie reprezentante v Moskvo, kjer se bodo vršili razgovori o poljsko-cežkih odnos«jih Vlada je naznanila dosego razuma o evakuaeiji < lanov nemških in ogrskih manjšin Nova Zelandija imenovala poslanika San Franciaco. Cal 25 jun Radio MellxMirnt je naznani da je Nova Zelandija imenoval:« )x>«danika za Rusijn Ta je < * Boa well Za ruskega ^»slamk.t v Novi Zelandiji je bil <"""«' van Ivan Kornilovic Vijabkm V SI» '■po o» V .,1 m kot uradni Dokumenti bujejo provizije za svet gamzacijo in i a/.vniisei last slednjega bo spadalo reie vanje spornih vpiašunj, ki m pojavijo. .o'ora je na/.na h velesil—Husi oje in Amerike, i zunanji koini-IM-riški ponlunlk Spiona pomiloščena v dosmrtno ječo Washington, D. C., 25. jun.— Predsednik Truman Je pomllo-stil dva nemžku ftplona, ki sta bila obsojena na smrt na veža lih v februarju, v dosmrtno Ječo, To sta Willium Curtias Cola- Ljubljane, Borisom A Undet munom i z Novega mesta, Fran coni Hribarjem i/, (lollce, ftmar obdolžltve, da so britske vo-juške avtoritete aretirale veliko i i mi i ari y Pitiiael I jala lil le nemška iHMimofnica m izkrcala sta se na obrežju države Maine 29 novembra preteklega leta. Sklenitev < 1 • • ni Ia koli" ja 1 ji>, Vi lihe Bi it Ti i t voi ¡ jo rn >ai Mole »tov, A> , p II I bo r ima n in britski po- ........k Archibald Clark Kerr. Dogovo» je u. b lil pot povriitku Doljskih vojak* v ki se nahajajo v Franciji, Angliji, Nemčiji in] Italiji, domov. Hadio Varftava je namignil, da nekateri izmed petnajstih Poljakov, proti katerim se je vržila obravnava v Moskvi na obtožbi)I piotisovjetskih aktivnoatl, bodo morda postavljeni pred poljsko sodišee v Varia\ I na obtožbo! zločinov, katere so izvršili proti poljskemu ljudstvu. -...........— *--------JHilir B VIUI IkVM MIW».«».W • • tno pri Kamniku, ter n »vojlmul0vi,o ¡j|ovtncav zaradi njiho-horodnikom Julianom Maroltom vt,MU protlfažitičnega prepriča-iz Novega mestu (očeta obeh stu |vJu Nu Korožkem je bilo are-sl brutranca). tiranih do 7. junija 732 oaeb v Zopet v clvllu interesu varnoati. Val ti t ia- Shehoygan, Wla.—Po akoro jgmo ^ bili uradniki pod na-25-letnem alužbovanju v armadi cij„kim režimom. Med prUade-ae je zopet vrnil v civilno ftiv&J«* I Umi je aamo žeat Slovencev in „t. „ ini». lipi »M.......... H „n tmtt v mgfftf Nemcev. nji ftebojgančan Frank Zormau, Uradno »»oročilo pravi, da je star »1 let. Po činu Je bil strel-1 tkalca deaet izdajalcev obaojenih v ski saržent In zadnja leta J» „mit v Zagrebu In Bel«radu. vežbal vojake y N»»rfolk Navv Med temi ao bili trije hrvažkl Yardu v VirglnlJI. V prvi **v«-1 nrnrr«»U. poveljniki uatažklh ali, eden nemški državl|an in dva {častnika bivše jugoslovanake ar- Leopold se bori I za prestol Apel na belgijsko ljudstvo lovni vojni Je hll v Franciji. Ia Clevelanda Cleveland,—Iz armade Je biljmade. častno odpužčon Joseph Zupančič, Min H ose Zupančič. Je poročen In se j*« bojeval v Franciji- V sredo je umrl Joaeph Kine, Ntuf 110 let, doma \t vusi l.ekane, fura Trebnje uu Dolenjskem, kjer zapušča več sorodnikov. Tukaj Je živel .'ift let In bil član SDZ. Zapužča ženo, tri hčere, dva sinova (enega v Fran-eiji), dva brata in več sorodni- BruaelJ. Belgija, 25. Jun.—Bfl- kov v coIIIiiwihmIu Je p<» dolgi «lj»ki kralj l^eopold, ki ar na-hole/.n) umri Joseph Adamič, »laja v Sidnogiudu, Avatrija, ae star 41 let in rojen v Johna- je v svoji lairbi /a prestol obrnil lownu, Pu. Bil je člun KHKJ na ljudstvo in parlament * ape-in IWt). Tukaj /upužča ženo, lom /u |MMl|airo. A|)el vaebuje sinu, mater, sesti o in več drugih Matalanica, kutero ata prinesla sorodnikov. Od vojakov Je hll Fran/, vun Caunifleeit, predaed-idpuken Joseph (Vkudu, Miri nlk nižje /Isunice, in Kobert Oll-družine Joseph C'ekudu 1/ Col- Ion, predMHlnik senata, i« Holno-linwooda, v armadi je bil |»«'t gmdu, kjer slu o|iiakala I^h»|mi1-let in osem mesecev .'12 iuebe-|(ju cev v Kvropi Anderson dobil veliko oblast Zakon glede kontrole cen podaljšan Weehinglon. D. C.. 25 jun Kongiesnik Anderson, demokrat Nove Mtfhike, ki prevratne litad i^djedelhkega tajnika I ju "Storil sem vse, kar mi Je uka-zala vest, zu hluginjo dežele," I pravi I^M>|s»Ul v apelu "Nikdar < nisem izgubil zaupanja v ljudstvo in pat lament " Poslanica z upelum Je bila pre-l/M| ri.yiu» hiditiiiih tU 1 hi /uhteval ra/|Hs sploinih volitev, pu kuterih naj bi ljudstvo i m i I ot' 11 o, uli je /a ali proti vinitvi ki ulju v Belgijo Komunist», s«hiuIi.-.ii m voditelji delav-ukiii unij ft /upretlll t oklicem generalne stavke ki ae t*» pričela. ld stopil na belgijsko /emljo V Belgiji vlada kol rrgent princ Charles, brat I a oj»oli!a Rusi odprli šole v Berlinu I.oimIoii 2fl jun,- Hadio Ber-______Im )s»agande se ra-1,1« / Andersof»i»ve «ulobiitve bljo v šolah ki ski lu i, du l>odo Atnei léuiil dobili dovolj mesa lu diugth živil Vojni deputtment je naznanil da l>o uirnadu /ni/ula naku|»e živil v ptihodnjlh 'KI iltieh. kat \»> metu, o vei živil nu ru/|^i ago Civilistom Kotigien m- ji udul pritisku ljudstvu, t» zahteva vei' /ftvil -»ptejel j« ptedlog ki dohu a \»> laljšulij«- veljuvtiosll /akotia gl« kolihole «en /u nadaljnje le i 'i edlog j«1 l/zval vt «m «> «i« lodhiti tla in uničiti /.umejno poljsko vlado, katero še vedno piiznavata Anglija jn Amerika in kateru ima veliko pristašev —tuatfobov—posebno v tej deželi. Treba je storiti to, ali pu pristali nu anglo-ameriško interpretacijo jaltskega sporazuma, to je, du je nova poljska vlada sestavljena tudi iz zastopnikov ali pristašev za mejne vlade. V Moskvi so so odločili za prvi izhod, Zamejnl vladi bodo prišli do živega in ji dali smrtni udarec skozi njene zaupnike na Poljskem. In tako so Kusi izvabili na dan člane podzemske vlade na Poljskem. ki ho bili v ozkih .stikih z Londonom. Zadnje dni marca go poljski krogi v Londonu naznanili, du je v Moskvo odpotovalo lh voditeljev podtalnogu gibanja. Angleški zunanji urad je istočasno uradno izjavil, da so odpotovali v Moskvo na posvetovanje o sestavi nove poljske vlade s posredovanjem Anglije. Potem ni bilo o teh Poljakih nobenega sluha, dokler ni Molotov izjavil na konferenci v San Franciscu, da so bili aretirani radi "diverzioni-ctirnih" aktivnosti proti ruski vojski. Ker je to odnošaje med tremi velesilami še poslabšalo, je Truman poslal v Moskvo Harryja Hopkinsu, o katerem pravijo, da je Stalinov dober prijatelj. Rezultat njegove misije je bil, da je ugludil pot za končno (?) rešitev poljskega vprašanja. Ko je bil Hopkins še v Moskvi, je prišlo poročilo, da bodo aretirani poljski voditelji prišli pred sodišče. Pred par tedni pa je bilo naznanjeno, da m. v Moskvi vrši nova konferenca voditeljev raznih poljskih rkupin—zastopnikov varšavske provizorične vlade, treh vodilnih Pcljakov s Poljskega, ki niao ne s to ne z londonsko vlado, ter tieh Poljakov i/ Londona pod vodstvom Mikolajczyku. Par dni pozneje je prišla iz Moskve vest, du se prične obravnava proti are-tiionim Poljakom isti dun kot se odpre konferenca za sestavo nove piovizcrične vlade v smislu jultskcgu sporazumu. Vsa ta proceduru je izgledala zelo cinično. Nu eni struni posvetovanje zu izravnavo najbolj s|>ornega problemu, na drugi pa ob-tavnuva proti drugi skupini Poljakov. In sicer oboje v Moskvi. Navidezno je izgledalo kot du se ruska vladu norčuje iz Anglije in Amerike in krohoče v obraz juvnemu mišljenju v obeh deželah. Ampak Stalin je zo»et »ukazal, du zna i/borno igruti svoje kurte. * * * Moskovski proces proti Poljakom je dosegel to, kur je Moskvu želela. Razgalil je predvsem protiruske intrige poljske zamejne vlade. Te intrige je narekovalo sturo sovruštvo do Kusije. Njeni gluvm zaupniki nu Poljskem so pred sodiščem priznuli, du so prejemali navodilu od zamejne vlade zu sabotažo in obstrukcije proti lunki vojski in proti lublinski, oziroma vuršavski vladi, ki je bilu pi volno formirana v Moskvi in ima tudi vso zaslombo Kusije. Koliko daleč so te obstrukcije in sabotažo tudi izvajali, je težko soditi nu podlagi v cikaškili listih objavljenih poročilih o tej ob-lavtiuvi. Okulicki, gluvm obtoženec kot poveljnik podtalne arm« de, je sicer priznal, da je ".slišal •• terorističnih aktivnostih v vzhodnih provincah," na ozemlju, k> s» gu lasti Kusiju, todu je zunikal, da bi bil v zvezi s tem podtalnim gibanjem. Kadar bo nu razpolago popoln zapisnik te obravnave, si bo lažje ustvailti točnješo sodbo n obdulžitvah in dokazih. "Diverzioni-zim," »od kutero besedo se nuvudno razume politično nusprotova-nj< neki stvari, je sicer dokazan in dokazali so gu obtoženci predvsem v lastnih izjavah. Na antenskih ali ungleških sodiščih bi bilu sicer zelo težko kuga obsoditi na pudlagi lastnih izjav, to je bn z kunki etmli dokazov, toda i tisku pravusodstvo se ruzlikuje od anglogaškcga. Ker je ta obruvnuvu trajala samo tu dni, je soditi, du jo je rusku vlada zaključila kukur hitru je duseglu svoj namen: izpodbiti tla poljski zamejili vladi tudi v Londonu in Washington» in ji zuduti t nut ni udarec Kusiju je to dmegla nu vsej črti. Zelo obtežilna je bila izjava enega od obt<>/enei v, ki je rekel, «hi je untiruska kliku v lundunski vladi dajal.i navodila podzemski vladi na Poljskem tudi brez vedtiusti Mikolajezvka ko je bil oil načelnik vlude, • Diugi dokaz, da je šlo |{osi|i predvsem zu to, da zada smrtni uduicc | h -1 j s k i zumejnt vlud«. |e tudi relativno mila kazen obtoži »cev. Za take picstopke rad« katerih su prišli pred sodišče obtoženci in lih deloma tud» pn/uall, je v Rusiji v navadi smrtna kazen. Najvihj.» kazen v tem piočesu je zudelu generala Okulicki-ju, ki je dobil deset let raooia Jan Jankowski, podpredsednik zamejiti vlude in načelnik »odzetuske vlade na Poljskem, je bil obsojen nu uNem lit. dva na i>« t l«-1 trije so bili oprožčcnl, vsi ostuli cbtožencl < <1 tuih «In lit mese« ev zahira. Vse» tu je ilok.iz, da tok.o m sl<• za struge kazni, marveč zu tu, da te ubije Kosiji tu \.ti .i\ Ki vladi sovražno pulitlčnu gibanje nu poljskem, piedvscm »a da se z.ulu smrtni udurec zumejni vludi. Stalin je s to jxdezo uspel mi i/|kh1I>i1 tla tudi antiruski propagandi v Ameriki Kot pravijo poročila iz Londona, si« precej mukru počuti tudi angleška vlada, ker je bila bate "žrtev po|j*klh intrig " Oe je tu teanlca, je to re* nekaj nov« »;.« za najbolj ptefrigane diplumatc na svetu. Anglija je ha rt tre« sjninsoi irala tri obsojene puljske voditelje za člane nove pi ovizni u ne vlade v smislu jaltskega sporazuma. Vsa atvar je bila izbor no m eemtana Ob zaključku obravnave ■o val obtoženi Poljaki- razen enega, kt Je bolan in pride pozneje pred aodlSče—lzjavlIt. da »<• za »t ijateljstvo med Poljsko in Rusijo Ako bo tudi tekoča konferenta za « stav«» nove provizorične vlade ugodno Izpadla, v "splaino zadovoljstvo vseh." su si s to izjavo mogoč* zaslužili tudi pomilovanje ud Stalina. Tudi to bi bila moj«Ur»ka poteza. Glasovi iz naselbin OB 28-LETNICI SLUŽBOVANJA NA POULIČNI (Nadaljevanje in konec) Cleveland, O. — Najsmešnejši dogodek je bil z avtomobilistom, ki je bil Jud. Bilo je v jeseni, deset minut po šestih zvečer na En 140 st., blizu Darwin ave. Do šestih niso smeli avtomobilisti puščati avtomobilov ob pločniku. Ker je bila slaba razsvetljava in zaeno je rahlo deževalo, se ni dobro videlo. sprevodnika, ker je teh primanjkovalo. Nekega sobotnega večera sem delal na progi E. 105; zelo je deževalo. Neki potnik me je pričel pikati, češ, zakaj ne kličem imena ulic. Odgovoril sem mu, da mi imena niso znana, ker delazn za družbo komaj nekaj mesecev. Toda on ga je imel pod kapo in ni odnehal špikati kakšnih 15 minut. Potem pa me je imenoval nekaj, I ya iu%; ju lllltliuvai uimaj, kar imajo Američani prav radi, ousai sem zauaj aviomoDtiov, a meni ™ ugajalo, ker ni za jav- ko pa sem prav prevozil mimo ob pločniku stoječega avtomobi-a, je nekaj počilo pri zadnjih vratih poulične. Dobil sem signal in voz takoj ustavil. K meni je prišel Jud in dejal: "Ti si zadel ob moj avto!" "Kaj? Jaz sem zadel ob tvoj avto?" sem začudeno vprašal. "Poslušaj, mister, ako bi jaz zadel, bi razbil moj 'fender,' tvoj avtomobil in' prav tako onega, ki stoji ob pločniku. (Vedi, čitatelj, ker je avto stal ob pločniku, se ni moglo voziti radi ožine med sto ječim avtomobilom in poulično, zato je Jud raje zadel poulično tot avto, da bi mu ne bilo treba plačati.) Jud pa je kričal: "Kdo rf\i bo plačal škodo?" "Jaz ne!" sem mu odgovoril in dal naslov družbe, češ, kar pomeni se z njo. Čez štiri mesece smo šli na sodišče. Čakal sem dopoldne in popoldne, da me pokličejo kot pričo, toda zamun. Nenadoma pa serp zagledal Juda in šest njegovih rojakov, ki so prihajali iz sodnikove sobe, a zastopnikov moje družbe pa ni bilo. Stopil sem k njim in jih vprašal, kaj se je zgodilo. Povedali so mi, da so argumentiruli in argumentirali, potem pa so se ujezeli in zapustili sodišče in tožbo. Naši so se smejali in kadar se tega spomnim, se smejam tudi jaz. Samo enkrat je tožitelj dobil tožbo. V poulični se je zlomilo držalo in potnik je padel, ker je Uit pijan. ruiotnikl su se gu usmilili in mu priznali $200 odškodnine. Seve, denar je dobil njegov zagovornik. To so bile tožbe radi nezgod, ki so se pri-pitlle v teku 28 let moje službe na poulični. Prvo, drugo in tretje leto sem delal nujveč ponoči in tepeži so bili nu dnevnem redu, če ne nu moji poulični, pa nu kakšni drugi. Najhujše je bilo na poulični, ki je od pel j la iz Euclid Beacha ob polnoči. Vozila je mimo sn-lunu Petra Smitha na Luke Shore Blvd. in 141. cesti. Ko je on zaprl sulun, so se pijanci naložili nu poulično. Včasih so ruzbili vse luči, porezali držala ter se spravili na motor» i ka in sprevodnika. Ko se je to zgodilo, je družba zbrala osem najbolj junaških uslužbencev, kateri so šli čakat malopridneže nu Aspinvvull ln 140. cesto. Ko je prišlu tja poulična, so vprašali sprevodnika in motornika, ali i-mutu kakšne sitnosti. Če sta odgovorila, da Imata, so štirji vstopili pri prednjih vratih in štirje pri zadnjih in pričelo je padati po bučuh razgrajčev, du je bilo joj. Nekateri so kur »kozi oknu poskukuli in zbežali. Potem smo imeli mir več mesecev. Kakor sedaj tako je tudi tiste čase primunjkovulo delavcev. Čestokrat sem mural vršiti delo smrtna in Sam še vet» dela pri cestni železnici. ?aj, ko sem jaz pričel delati, p^e neki motornik ubil nekega ivadalca v Euclid Beachu. Nefca slovenskega sprevodnika pso črnci pobili na tla na E. 79. Marsikateri sprevodnik pa bil že oropan. Rop se je dofdil nekoč aa E. 30. cesti, kar je sprevodnik streljal ndj. Roparja so pozneje ujeli,io se je zatekel po zdravniško »moč v neko bolnišnico. V sedanjih časih ni fiiko te-pežev, kajti mladi ¿tje in možje so pri vojakih, le pa se zgodi tepež, je navadne ponoči; prav tako se dogajajo vtomo-bilske nezgode ponoči. O tem so priče zasilni protekirji, ki drugo jutro ležijo ob imenikih. nost. Moja mera je bila polna. Še sedaj ne vem, kako se je zgodilo. Nisem junak po postavi in moje roke so tako majhne, da bi bil lahko za babico, kakor je nekoč dejala neka ženska. Vzlic temu pa sem ga počil po glavi z vso silo, da se je zvrnil s poulične na cesto v lužo. Ko so mi priskoči na pomoč, sem dejal, da je vse o. k., nakar smo nadaljevali z vožnjo. Ali se je napadalec kdaj pritožil, ne vem. V nekem drugem primeru je zopet zazvonilo trikrat. Hitro ustavim in vprašam, kuj se je zgodilo. "Ubil me bo!" je dejal sprevodnik, katerega je imel velik hrust v kleščah. Kaj naj storim? Moje roke so premajhne, da bi lahko hrusta zbile na tla. Ni bilo časa za premišljevanje. Zgrabil sem zavirač, ki je podoben kladivu, in ukazal napadalcu, naj takoj zapusti voz. On je s hitrico skočil vame, tedaj pa sem upalil po buči in zaeno ga brcnil iz voza. Tam sva '4a pustila, nakar je prišla za nama druga poulična in policist. To se je zgodilo poleti ob desetih zvečer in ljudje,.ki so videli, so dejali, da sva ga s sprevodnikom vrgla i/ voza. Po konča-em delu so naju vprašali, če sva imela sitnosti. Povedala sva o zadevi in popisala, kako se jc zgodilo. S tem je bila stvar za náju končana in pozneje nisv? zvedela, kako se je vse skup»' končalo. Neki pijanec, tudi na sobc^e večer, je razbil Šipo. Sprevcfo nik me je poklical, naj ga držip_ toliko časa, da bo poklical poi» cijo. Zgrabil sem mladega raz-^|licencijat. grajača, toda ga nisem dolgo držal, kajti zamahnil je z namenom, du mi jo prisoli. Toda bil sem hitrejši in padel je po tleh kot je dolg in širok, nato pa se je hitro pobral in zbežal. Poklical sem sprevodnika in nadaljevala sva nanjino pot. Nekoč pa me je nekdo pobil na tla. Hotel je vstopiti pri prednjih vratih in se tuko izogniti voznine. Dejal sem mu, naj vstopi pri zadnjih vratih in se od njega obrnil, on pa me je v tistem trenotku udaril po čeljusti in me podrl. Nekoč pu me jc nekdo hotel zabosti z nožem, toda opazil sem njegov namen in hitro odmaknil roko. Prereza I mi je suknjo, suknič in sveder, pri srajci pa se je nož radi hitrega umiku ustavil. O teh dogodkih zato pišem, da boste vedeli, kako, imenitno je biti uslužbenec na poulični. Taki incidenti se največ dogajajo ponoči, a sedaj že 23 let ne delam ponoči z izjemami, kadar zamenjam turo radi nedeljske društvene seje. Tudi drugi uslužbenci imajo nezgode. Sprevodniku Samu Trucyju je zamorec z britvijo prerezal vrat. Rana ni bila Ko sem 10. junija bravljal nočno službo, da sem *)gel iti drugi dan na društvenosejo, se je pripetila velika koliaia z avtomobilom na St, Clairave. in 102. cesti. Jaz $em prvozil s poulično z nasprotne strani Dva so odpeljal neki vojak pa je Avtomobilisti so seboj imajo v bonišnico, )il laže ranjen, ečkra' opiti in rkvadoj veliko Člani In 61anle« uniji ADF ▼ Datroltu so pogostili 35 ranU , vojnih veteranov. Id so na poli okrevanja. Gostijo so jim ninT vili v kantini, katero vzdržujejo unij« sa vojak«. lih pet žrtev požara, ki je na- ka, mu omogočajo, da si na mah stal 5. julija lanskega leta. Dne osvoji poslušalce. Drugo naunu 11. junija ob 3:30 popoldne so do bi dal councilmanu iz 3J našli Roberta in Deweyja Mun- -----J A 1 - - -m očeta in sina, po narod- družbo ter čveka o, nanesto da bi pazili, kje so. Tako se dogajajo nezgode. Citatelji so žejprecej čitali moji poulični in/lahko razumejo, da nisem liz/l smetano zad njih 28 let, pič pa čestokrat kislo mleko. 4ko bom službo opravljal še 28Uet, potem bom 88 let star, na^ar bom šel staro domovino un kupil grunt ter se oženil! Seveda, to bom storil, če me neibo tu poprej poklical k sebi pričaj . . . Moja stori ja jej precej dolga in se bo menda daila v dva dela. Lahko pa se ¿di zgodi, da bom šel malo na počitnice z dopisovanjem, ker mnvzame preveč časa in tudi paj^rja mi primanjkuje. Tu in tam še vebno dobim kakšno pismo in pc ivalo. pisma ne ^ Q ker ni-' ma"1. cas£ruljav! v«"\dosti gradiva ' Jm "iko razumem, v kakem smi'0 I •dbi vaše blagorodje te besed je odvrnil Peralta. Smisel je ta, je odgovoril praporščak, da vsa tista ropotija z verigami, zaponkami in drugo šaro vred ni bila vredna čez deset do dvajset skudov. jasa, nosti Hrvata. Našli so tudi truplo Franka W. Reicka. Potem pa so bili prisiljeni prenehati z reševalnim delom, kajti v rovu se je pojavil precej gost dim. Sedaj so dotični prostor nanovo zapečatili. Poročilo pravi, da bodo te prostore popolnoma zabili, da se ogenj popolnoma pogasne, a premogovnik je začel obratovati 17. junija. Torej ogenj še ni ugasnil, čeprav je nastal pred več kot 11 meseci. Robert in Dewey Munjas sta bila pokopana 13. junija na pokopališču Powhatan. Za deset dni se je nahajal na dopustu George Fillis. Do sedaj se je vežbal v Zedinjenih državah, sedaj pa bo najbrže poslan preko morja. Članom SNPJ želim srečen povratek. Članstvo SNPJ je v tej vojni storilo svojo dolžnost na bojnih poljanih in prav tako na domači fronti. Tudi ne smemo pozabiti dejstva, 1 da je velika zasluga glavnega odbora SNPJ in uredništva Pros-vete, da se je članstvo SNPJ pod vodstvom SANSa v toliki meri zavzelo zá naše brate in sestre v stari domovini in prispevalo precej denarja in raznih drugih potrebščin. Dne 30. junija mi poteče naročnina na Prosveto, zato jo ob ' wljal za nadaljnje leto. Pros-eta me zvesto obiskuje odprve številke in želim, da prihaja na moj dom do moje zadnje ure. Prav ProsveCi se imam zahva To ni mogoče! je ugovarjn jcencijat. Zakaj že tista ver , rrav rrosveti se imam zanva- prip- „wri°; praP°,rS'~ 8: liti. da sem se vsaj za silo na- ni!«ri ii vratu' Je J! učil slovenskega jeziku in pisa- TuT, Vsal za dvr '-^¡nu dekletu, ch. ^ ^ .xo vprašal, da se zaročiva, zato sem rekel, 'poročiva se!' Ona pa mi je rekla, naj ji oprostim. Jaz, idiot, sem ji oprostil in se oženil z njeno materjo, nato pa je moj oče oženil moje dekle. Sedaj pa ne vem, kdo sem! Ko sem se oženil z materjo mojega dekleta, je ona postala moja hči, ko pa je oženil moj oče mojo hčer, je on postal moj sin. Na drugi strani pa je moje dekle, ki jo je moj oče oženil, enostavno postala moja mati. In če je moj oče sedaj moj sin in moja hči moja rnati, kdo sem vendar jaz? Frank Barblč. RAZNE NOVICE B«llalr«. O—V teh krajih i- mamo zadnje čase veliko preveč dežja, radi tega »asi vrtovi slabo kažejo, za nameček pa se je po nekod razpaslo veliko raznega mrčesa, ki žre zelenjavo in rastline. Dne 9. junija je reševalno moštvo odprlo zapečateno prostore premogovnika Povvhatan Point Co. in pričelo iskaji osta- učil slovenskega jezika in pisa ve. V šolo sem pohajal šest let. Pouk je bil štiri dni na teden v hrvaščini, štiri ure smo se učili cirilice in štiri nemščine. Seve da, vsak torek in petek pa smo imeli veronauk. V tej kratki dobi, od 6. do 12. leta, se šolar-ček ne more dosti naučiti, dasi-ravno so se učitelji trudili z nami na vse načine, da nam pri žgejo v glavi luč resnice in pravice, dočim se je katehet mujal, da jo s svojim mračnaštvom u gasne. V tej vojni so nekateri kato liški duhovniki v Jugoslaviji pozabili Kristusov nauk, ki pra vi, da moraš "ljubiti svojega bližnjega kakor samega sebe," in so učili mržnjo ter bratomor stvo svojega lastnega naroda, čeprav veli peta božja zapoved ne ubijaj! Toda njihove za vratne nakane se niso posrečile, ker je Jugoslavija v tej strašni vojni izšla zmagovita ter visoko v zrak dvignila luč svobode in demokracije. Na koncu poročam, da naš rojak Frank Lasič ml., kandidira za župana mesta Bellaire, in sicer na demokratski listi. Toliko za danes. Louls Psvllnich. Nemški ujotntki odkopavajo v.lik masni grob v bližini Lorienls, Frsncija. v kalorom so poko-psns civilno žrtvg nscljskogs terorizma. ""•rem so poko KRASNO USPELI SHOD Clsrsland. O.—V nedeljo, 17. junija, se je vršil prvi skupni javni shod elevelandskih Jugoslovanov, odkar je osvobojena Jugoslavija. Vreme je bilo dokaj kislo, vzlic temu se je zbralo v avditoriju Slovenskega narodnega doma ok"H 1.000 Slovencev, Srbov, Hrvatov, Mace-doncev in Čehov. Program je odprl ter spretno vodil Hrvat Joseph Kovačevič, nakar so se *Mtili govorniki, vmes so se pMff»i/vajale pevske. muzikalične in plesne točke. Vseh govornikov ne bom navajal. ker si nisem zspomnil njih imen. toda ne bilo bi pravično, ako bi prezrl glavne. Kot i« parkrat popreje. se je tudi ob tej priliki najbolje odrezal znani srbski svečenik Emil Glocar iz Akrona Njegova prepričevalna izvajanja, široko obzorje in bnljantna govorniška tehni- warde Čehu J. F. Križeku. On je zastopal Vseslovanski kon-gres. Mož ni nikakšen radika, lec, temveč le pošten Slovan, ki dela neumorno na tem, da zal sije Slovanom že davno zaslu. žena zarja svobode in lepše bo] dočnosti. Kot glavni govornik je nasto-pil poročnik jugoslovanske mor narice Zvonimir Jurišič. On ni bombastičen govornik, ampal inteligenten in resen mlad čast-nik, ki ima brezmejno vero J novo Jugoslavijo. Povedal nam je marsikaj zanimivega iz partizanskih bojev, ki jih je sam do. živel. Občinstvo ga je nagra. dilo z burnim ploskanjem. Slovence sta zastopala Mary Grill-Ivanusch in podpisani Med govori je nastopil tambu-raški zbor Sloga, ki je s svojim narodnimi in klasičnimi sklad bami in ob spremljevanju dvo speva zelo ugajal občinstvu Nastopila je tudi socialistični Zarja z "Zidarji" in tremi partizanskimi skladbami. Prijetne sta nas iznenadila brat in sestra Šiškovič s svojimi umetnimi plesi. Krono sta odnesla s slo-venskim valčkom, dasi sta tudi rumba in tango ugajala. Njun oče Frank Šiškovič je tenorist pri Slovanu. Običajne kolekte nismo imeli na tem shodu, temveč le apel za pokritje stroškov. Vzlic temu je občinstvo darova- jn nnrj fjmn. . Pr«/»cl anuL lv> rnll za pomoč Jugoslaviji. Shod smo oglašali na več načinov. Nekateri proslavo osvo bojenja Jugoslavije in zopet drugi kot shod v prid Trsta in Primorja. Oboje je pravilno, o čttmer pričajo odposlane resolucije. Vendar pa proslava osvoboditve Jugoslavije ni točen izraz, dokler ne bo osvobojena vsa Primorska, Trst in Istra—ako sploh bo? V tem oziru si ne smemo delati preveč iluzij. Shod je sklical Združeni odbor elevelandskih Jugoslovanov brez uradnega sodelovanja kakšnih drugih organizacij. Toda vzlic temu ga je skušalo nekaj oseb ovirati, ampak niso uspele. Shod je zahteval narod in ne posamezniki. Ali ni nekje zapisano, da je ljudski glas, božji glas' Nekatere je peklo dejstvo, da je bil v odboru tudi neki hrvaški komunist, pa so si menda predstavljali, da bomo vprizorili kar celo revolucijo. No, ker nismo otroci, da bi nc vedeli kaj počenjamo, se je namesto "kričanja in protestnih demonstracij razvil ponižen in dostojen shod, ki ni skrivil niti cne«a lasu tisočletnim kulturnežem" in tudi "mož s cigaro" sc še dobro počuti. Na shodu smo napravili dobro reklamo za Slovenski dan, ki i» bo priredil Centralni odbor a-ameriških Slovencev v Clcvela"-du v nedeljo, 8. julija, na vrtu Slovenskega društvenega doma na Recher ave. v Euclidu. 0 Na to proslavo se pričakuje na tisoče občinstva iz Clevelanda in okolice. Na vzporedu bodo prvovrstni govorniki iz Amen« in Jugoslavije. Impozanten bo nastop skoro vseh slovenj" pevskih zborov iz Clevelandr Za razvedrilo in večerni P»«*' igral tamburaški zbor ^ Na licu mesta bodo oddan. krasni dobitki in mno«o rr»r iih, ki so jih nabral, pri dh sledeči člani «n K. Stokel. F. Gorjanc. M j pel, A. Svetek in drutfi. bo rešen tudi problem kuhir. in bare. kar je v sed»nji'' sih zelo značilno. Ker * menda tedaj vršila i» ga odbora SANSa v bo na proslavi nsv/rfih ' ' zunanjih gostov Ci - P*«"" je namenjen za viji. Torej ns »videnje a _ Frank La^- fašistični domobranski teror nad Slovenci (Nadaljevanje) 11 mnr roD, ječa, odgon v Nemčijo, je bil plod tega fašistično-terorja v Viipji gori. \ v noči od 17- na 18. II. 1944 so domobranci z mučenjem prisilili „ekega terenca, da je i*del skrivališče svojega brata, ki so ga Stali in na mestu ubili. , , M dne so Nerad v Tomiilju,.......... tega, ker je v boju padel Morilci so Anton Bonač, Jože ustrelili 19 žensk, Minski vojak, ustrelili ij^jidel deklet in po hišah za- plenili vsa živila. 19 II so se otroci iz Zdinje vasi sankali na Trški gori. Domobranci so začeli metati med ETmine in ubili enega otroka, j ljudi pa ranili. 21 II. zjutraj ob 7. uri so udrli domobranci v Jurko vas V hišo tov 19, kjer je dve uri poprej porodila Jožefa Cimermančič, lojena Kobe. Nemec, ki je bil med domobranci, jo je hotel u «eliti, žena pa je dvignila otroka da se je divjak vendar le obrnil proč. Dasi je žena, kakor tudi njena mati prosila, naj ji puste živila zavoljo otroka in pa, ker je šele komaj porodila, so ji odnesli en liter masla, 2 kg sladkorja, okoli 5 litrov vina in 50 jajc ter dve ogrinjali. Mena Čampo in raz-da so ga ubili partizani. ronoci I* so vdrli v vas Lju- bica <*š, da ^tizanih, in pretepali in brcali neko je njen mož pri io zmerjali s svi- Pmiír ,U holela P0^®11' kJe &i Sv. •»«h h, Križu so domobranci sti«'1 tali v okna neka-Grozili so, da bodo lfl Poklali vse partizanske •<' bo njihovim dru-b ' ^riPctilo. Očeta ne-V j'!!llzana .D41 80 odpeljali. •odb ihc .— vu te bilo najdeno na U 'u nad Volavčami truplo oorov« ' Bi fa Ür.jfftrt Ur /•<1Jf•1, Ve •i- y f' t I tok žene pesnika Ma- Nemci so jo 15. II. pri Vavti vasi, jo nosila in domobran-11 naj jo odnesejo. Ti P"bili m jo vrgli z no-v grmovje, kjer so jo Jernejčič, Franc Rus, Anton Trpin in Andrej Žigon. u V marcu se je tudi na Dolenjskem pojavila "Črna roka" pod vodstvom Janeza Marna-Črto-mirja in Sapeta, in začela izvajati teror v obmejnih krajih Višnje gore, Stične, Št. Vida in Vel. Gabra. Z njihovim sodelovanjem so Nemci iz okraja Št Vid v teku enega tedna pet družin preselili neznano kam. Rasbojnlško gnezdo v Grosuplju Ko so Nemci in domobranei zasedli Grosuplje, so prišli z njimi župan Ivan Mehle iz Stare vasi, Ivan Hren iz Malega Mla-čeva, ki ga imenujejo ljudje "krvnika," propalica žandar Steklas iz Grosuplja, Jaka Kas-telic iz Hrastja, Janez Travnik iz Mlačeva, Ivan Mehle, Alojz Mehle iz Perovega, Janez Vidic iz Belčjega vrha, Anton Godec iz Račne in Ivan Ahlin iz Pleše-vice so že itaiijanom denunci-rali ljudi in jim pošiljali sezname oseb, ki jih naj ustrele ali pošljejo v internacijo. Ljudje imenujejo kot stare ovaduhe Vido Bedenčičevo in njenega očeta, Bajzlja, Jakoba Kastelca in Dežmana iz Police, ki so vodili iz okolišnih vasi žene, starce, bolnike in otroke v grosupljske zapore, kjer so jih mučili, pretepali in pobijali. Pri tem so sodelovali Anton Boštjančič iz Malega Mlačeva, Jože Hrovat in odpor. Kavčnik iz Trebnjega, ¡rtve v zaporu in mučilnici pri Butkoviču slačijo do nagega, jih pretepavajo, jim stopajo s čevlji na vrat in glavo, večkrat jih tako trpinčijo do nezavesti. Cele dneve se je po Grosuplju slišalo vpitje nedolžnih ljudi. Pozneje se je iz teh zlikovcev formiral takozvani "informacijski štab." Odpeljali so nešteto žrtev, me0 njimi so orožnik I^oljčan, Fran. Marinčič, Polič z ženo, Šuligo, z ženo, Pepca Perme, Alojz Pu-ciher, Bajželj, Erčolj, Polde Boštjančič, Anica Gale, Ciril Štru* belj, Alojz Fink, Angela Mehle, Alojz Rus, Rode, France Koš-mrlj, Anton Križman, Alojz Mencin, Pepca Erjavec, Anton Bučar, Jože Mežina, Franc Majcen, Jo.že Okoren, Franc Škulj, Anica Svete, družina Dolinšek, Perkova, Šklerjančeva, Kanda-retova dekleta, Štefan Kočevar, Bušljar, Zalar in drugi. Od teh je bil samo Štrukelj izročen policiji. Za ostalimi je izginila vsaka sled. Postali so žrtve grosupeljske bande. "Pomagajte, nedolžni smol" Ko so domobranci napadli Polico, Višnjo goro in Št. Jurij, so žrtve vodili ponoči na morišča. Slišali so se kriki groze in vpitja na pomoč; "Pomagajte, nedolžni smo!" Mnoge so odvedli v ljubljanske zapore. Pri tem jih je zasliševal Sedej. Gradivo zoper žrtve so donašali Jože Jančar iz Žalne, Cveto C ven k iz Gatine, Milan Skubic iz Police, Jože in Lojze Hočevar iz Stare vasi, Ks-rel Ahlin iz Grosuplja in drugi. Domobranski kurat Matija Ščuk pa je te zločine zagovarjal, češ, da je treba vse počistiti, sicer ne bomo kugah. Pepca KrjavČe-va, ki e bila članica Marijine družbt se ga je pred smrtjo o-klepali in ga prosila za življenje. ¿man, pasti je morala tudi ona zato, ker ima brata v partiza Ih. Ljudje vedo za grobove žj fv v Grosuplju, Šmarju. Pod Zogom, Lisičjem in pri Sv. Ur j in ne verujejo govoricam, i jih trosijo domobranci, da so Bjavčeve, Galetove, Men-čina in »uciher v Nemčiji (Se nadaljuje.) Ščuunje proti Ruse ti na Koroškem Celov c, -ON A—Kamorkoli se obrneš Avstriji v britanski ali ameriš* coni okupacije^ povsod pripovdlujejo strašne storije o tem, kj ko Rusi vladajo v. zasedenem Dunaju. Toda vse zanesljiv« vesti, ki so na razpolago, vse kar pripovedujejo očividci, ih vse, kar sem na licu mesta Um videl, potrjuje, da delujejo Rusi od vseh treh zaveznikov najbolj spretno in tudi najbolj uspešno v političnem in v administrativnem pogledu—o-benem pa tudi to, da propaganda dr. Goebbelsa še vedno deluje in ima še vedno mnogo vpliva na te ljudi v srednji Evropi. Dejstvo je, da so Rusi demontirali in odvedli v Rusijo precej industrijskih strojev—tako na Dunaju, v Gradcu, Dunajskem Novem mestu in drugje. To je za Ruse najbolj hiter in najbolj uspešen način, da dobe nekaj reparacij, kajti znano jim je, da bodo mednarodna pogajanja glede reparacij dolga, težka in da se bodo šele začela. Nemci so jih bili napadli, pregazili so velik del njihove zemlje in kot prvi odvedli iz Rusije ogromeil del ruskih industrijskih strojev. Jasno, da ismatrajo Rusi zdaj, ko so Nemci tepeni, da imajo pravico uporabiti čim več nemškega orod^dKbvAf^vo svoje o-pustqjf«¥jua. Imam ptf zdaj še dopisovanje flf*ia an-gjfiu! bo nikoli prišlo na svetlj; Počtika Slovenski vodniki in preroki DR. IVAN LAH (Nadaljevanje) Anton Aikerc (1856-1912) Veliki zgodovinski trenutek slovanstva se odigrava pred nami. Svetopolk kliče k sebi tri sinove in jih uči sloge x znano zgodbo o palicah, ki se skupno ne dajo prelomiti, pač pa posamezno. So-vražniki divjajo po deželi: mul/ tamkaj brati se z Arpadom, kralj krščanski brati se s poganom, in zakaj? Ker nima ure mirti«, dokler ¿ezlo moje na JVforaei krepko druii Starine zinove. Mestu naša rušijo zdaj Franki, po deželi pleni Arpad dirji. hujši pa še pridejo sovragi. A naj pridejo sovražniki od ka-terekoli strani sveta, vae orožje eno uam premaga, bratorska je sloga to orožje. Toda sinovi niso poslušali oporoke očetove, sprli so se med seboj, a pokora za ta greh veliki vnukom bo še poznim tujčev jarem. Tako se v Aškerčevih pesmih razodeva naša preteklost. Oživljajo se pred nami stari grujski spomini, odpirajo se srednjeveški samostani in razvaline pričajo o pol pozabljeni h dogodkih. V naši zgodovini se pojavijo Celjani. Vidimo grofa Urha Celjskega, kako jezdi k lepi argareti v Teharje in mora podpisati listino o plemstvu Teherčanov. A med tem se plete v pesnikovi duši njegov najlepši venec, ki je obenem trnjev venec slovenske svobode, pesem o "Stari pravdi". V desetih pesmih nam podaja pesnik prizore iz dveh glavnih kmečkih uporov. Čudna znamenja se kažejo na nebu. Ljudje se zbirajo na vasi in ugibljejo, kaj pomenijo "Solnca tri med tremi mavricami." In že stopi med nje puntar-agitator: "Nič ne vette, kaj vse to pomeni?" Glas zagrmi jim ko yrom . . , Velikan tred njih častit tloji ie, Starec, od kod? Kje je tvoj dom? \ "Kri bo tekla za tvobodo zlato, potrebujem, kateregui^utnea narn priča soj zlat. pa menda ne bom dobil, dokler^vretla se pred nami ho gospoda, mc ne dobi v roke pogrebnik. In potem bo mir za vse večne ¡»sel tiranov se grad! nt aloeenakt—tihol ie tu akUpu, čase! Nekateri se botjo. jezili, ^jer naš jezik ma; češ, da sem s smrtjo odškodoval jed noto. Naj še povem, kar mi je povedal moj prijatelj, ki pravj, da 1« ve, kdo je. Takole ml *" m^vedoval: "Lansko 1 Ruw*f>tel zameriti¿nistrativ-nem pogleubi Ju\.*f\ v mnogem. Rennerjeva vlada ima precej hza sveta veže kmete tuj na: ira naj pravda velja! aj stojite tu omaHoeaj«? Znak te t nebet vam je dan! Tlake jarem, hej, vam je It sladek? Z nami, o bratje, na brani" In vsa vas se pridruži upornikom. Na sredi vasi pod lipo pri» dimo prizor na Mchovskeni gradu. kjer so kmetje grofa Min-dorfa, njegovo ženo in hčere vpregU v plug: "da ire.vte, kje blebee ooi beli rori, mi jablani ali na hrastu." Toda gospoda je imela vojsko, kmet pa je bil vajen le |M»ljskega orodja. In prišlo je do boja pri Brežicah, kjer je 2igu Ditrih-štajn premagal kmete in jih dal tristo obesiti. Pet kmetov, toruriii drag i. lehko kot sadje nosilo bi esuko drevo, kot nalašč prekrasna veiala, i hi naj se poskusi ta—šala. Tako se je končal prvi upor. A "knežji kamen" na Gospo*vet-skem polju je govoril o stari svobodi. V njem so vklesane tiesc-de: "Pravdo brani vdove domovine" in kum Stojim, ki stopa v kresni noči s praprotnim semenom v žepu mimo kamna, sliši glas duha naroda, ki mu govori: "Mi sedeli t knezom mili za mizo, za vrati stojite sdaj vi, mi iz polnih akled obedovali, a ram ie ne dajo kosti!" In zopet so se zbirali borci kmečke svobode, zdaj pod vod- stvom Matije (.¡ulica na Posavju. V "Taboru" vidimo voditelje kmetov na Sotelskem klancu v noči pred bitko. Pojemlje ie open j, le (Jabec zamišljen tlnni vunj doslej , , , Tu vstane, tnak bratom da s sabljo in reče jim samo: "Naprej?" Med tem pa je pa Podsusedu stavil Jošt Turen, stotnik čet (uskoških, z gospodarjem Feren« 'cem Tahijem, da bo pordečil Sa-I vo. Ako se mu to posreči, mu pošlje Tahi konja aivca, ako pa ne, pošlje Jošt Turen Tahiju: Roio belo in S d po I rareeelo, e ertu kmetoe mojih tam ubrano, (MKiljem e ataoo ti—dekle «(orenuko. In Jošt Turen je dobil zmago. Kmečka vojska je bila premagana. Sledilo je strašno "Krona-■ nje v Zagrebu", ki ga slika Aš-; kere z vso pretresljivo resničnostjo: Zvonovi fiiprebiki pojo. pojo, da ie nikdar tako , , Matija Gubce stoji pred razbeljenim prestolom. Trije rabi j i se mu približajo ... Z razbeljeno krono ga kronajo. Na tronu (iubee kralj «edi, z mrtraikim i/lajioui govori; "Kot kralj dne« perič uledum oa«, vt sadnjič «liiite moj ijIuji/ . . , Ve« narod kronan al z meno, a kraljevoj venčun si čuntjo , , , O nuJ oeliki petek tam, kdaj vzkreanr «tura prurda nam? 7.a njo moj duh ras spremljaj v bran! In pomnite dumtiuji Uun," (Se nadaljuje) svobodne roke, dunajska mestna poveduje ded trem vnukom sta- uprava posluje brezhibno in obnova dežele je že v polnem toku. Opera, gledališča in kinematografi so odprti. Delavske unije in politične stranke so zopet na delu, dočim morajo nacisti—tudi takozvane "privilegirane" žene—delati in pospravljati po razvalinah. Ako pride nekoč do tega, da bo nekdo s trahom spoznal, da imajo Rusi mnogo več vpliva vi;.......' ' " / " Avstriji kot mi ali Angleži, mueHr'm n preti s svojo d i v-bomo morali povedati, da smo j« silo p anlti na plan, da se lx»rl to tako hoteli ... V naših conah M tr»*-č! narod. Iz bajnega svt -ni niti gledališč niti kinov; šole't« P^J« P™ik »" ^snične so zaprte, delavske unije spe, I dogodke. Da bi opravičili svoj prav tako kot vsake vrste poli-1 boj, «topijo slovenski kmetje le-tlčno delovanje. Naši vojaški, ta 1515 v Augsburgu pred cesar-orcani na se pote sključeni nad J« Maksa. Krušna slika! (V.sar je že "sit predstav in zasllieb , vendar sprejme deputaeijo. re bajke. Pravi jim o kralju Matjažu in vnukom se budi želja, da bi videli njegovo vojsko in bogastvo. A tretji vnuk bi hotel samo stopiti predenj in ga pozvati na boj: Hej, vzdramt te, v zdrami iz spanja, kralj, vstani, pa bodi naš vojl Preteni sovražnike tvoje, rod o trni iz tužtmtli tvoj! Celo zmaj |mk1 Konjiško goro sc organi pa se pote sključeni preprostim administrativnim delom, katero bi domače prebivalstvo moglo mnogo bolje in hitreje izvrševati samo. All ate naročeni na dnevnik Trosveto"T Podpiral!« evof lia»' retar 1îh4 so logaški dora zverski način pobija Franca iz Logatca. t/ . okinawl selo ovira lud do kolsn ali celo do Volne operacije na OW»aw» sei „rtlk«t#rl unk. pasu debelo blsto. v katerem ie obtičal f 1)1 vstopijo v škornjih visokih, pa v irhattih hlačah možje, po prtih jim gumbi trebrtii, a plašči do gležnje v vite "Kjer Sava ham vre it Triglava, kjer v Adriju Soči biti, kjer m je deroča te l)rava, kjer Mura zelena fumi, tam bira ti a* narod ti zve. t od lam strut ¡toslutu i doma, a žezUt mogočno nam tvoje, tam, zdi te, :e več ne velja ' V treh kiticah predstavi nnm pesnik našega knu-ta. našo domovino in naš«- tedanje razmere» Krepko slikajo kmelje svojo težko usodo. Karkoli tr komu poljubi fttčenjall t ntimi trne vtak, po hrbtu prrtt pu uat Turek, a v he9 nat bije graščak, Sam cetmr »po/rta, da so njihove pritožbe opravičene: "Krivite, t n et to t* ki tam te gttdijo, Vpijoče laret . . in naroči vitezu I^ambergu, naj poje/di na Possvje ' gospodo objestno krotit " T«fis slovenski kmet bt bil roman (akal pravice iz Augaburga zato nI jo je iskal trn OjO pe»t)< V "Tlaki vi' Predsedniki Združenih držav po nasledstvu Sedemkrat v zgodovini Združenih držav je podpredsednik na sledil predsednika, kakor to določa ustava v slučaju smrti ull od stopa predsednika. Prvi |M>dpredscdnik Združenih držav, ki je postal predsednik, je bil John Tyler, ki je v letu 1841 nasledi! predsednika Wllllama Henry j a iiarrisona, devetega predsednika Zdr. držav. Tyler je bil član stranke takozvanih Whigs aH elementov različnih strank, ki »a» mi hiii miioi v tem, da so bili v opoziciji proti demokratski stranki, ki je bila v tistih časih stranka volllcov iz farmarskih ln delavskih vrst. Tekom Tylerjeve administracije je bila aneksirana država Texas, in sicer potom kongresne resolucije, na površje pa je prišlo tedaj tudi vprašanje sužnosti, ne samo doma, pač v mednarodnem pogledu. Združene države in Velika Britanija sta bili akte* mit pogodbo kooperativnega sodelovanja v akciji za zaustavitev trgovine s sužnji, katere so dobivali tedaj še iz Afrike, čeprav je bilo tako trgovanje v obeh omenjenih deželah smatra-no /.a nepostavno. Milini d Fillmore je bil drugi podpredsednik, ki Je postal predsednik Zdr. držav. On je nasledil Zacharlja Taylorja, ki je u-mrl leta 1850. Predsednik Taylor, tudi pristaš stranko Wtng-ovcev, si Je spletel zasluge junaku v vojni z Mehiko. V po-godbi, ki je sledila zaključku le vojne, je Mehika odstopila Zdr. državam Kalifornijo In New Mexico. Vprašanje sužnosti Je bilo že postalo važno, obče vprašanje vse de/v le iu tako je takoj nastalo tudi vprašanje da li nuj se novi dtžavi priključita Uniji kot svobodni ali kot sužnji dtžavi. Kongres Je akutni rešiti to kočljivo zadevo potom znanega kornpiomisa Iz leta IH.10, ravno pieden je Fillmore nasledil predsednika v lieli hiši. Kom p lomiš Je dolu al, da prizsdctl di/uvi sumi od loči tu glede ti ya vprašanja, obenem pa je prefio» vedovsl trgovanje s sužnji v prestolnici dežele, te» istočasno določal, da se platažnikom it južmh dežel vine atižnje, ki bi poljej/li pieko »nejtr v svobodne države To sevedu ni niti zda-loč rešilo vpt stanja sužnjerd-Atvu, in ker Fillmore ni bil pri volitvah i/voljen za predsednika. je ig»al le »najhno vlogo v kitzi, ki Mt Je razvila iz zadeve okrog vpiušanja suženjstva. Ko je moillčevs krogla v letu 186'» končala življenje velike«» predsednika Abiaham* Lin-čolna, je bila civilna vojna že zaključena, Un*)n ohranjena ln sužnji v vseh Zdr državah so bili oavoboja»ni. Treba je pa bilo mod »epu In preudarnega dr« žavnlštva /s obnovo uničene e* konornije in auerto Rico. Aneksirnli smo today tudi Havajske otoke. In ko smo s tem dobili v oblast posesti preko morja, so naši Inte-es i prišli v dotiku z interesi drugih narodov. Theodore Roosevelt, peti podpredsednik, ki je postal predsednik, je razvil zunanjo politiko, ki je bila krepka, a včasih tudi avanturska. V domačih zadevah je bil liberalen ter je zagovarjal "pravičen delež" za malega človeka. Njegova politika ju imela vpliv na volllco njegove dobe in zato je bil v letu 1904 izvoljen za predsednika, po treh letih nnslcdatvenega pred-sedništva. Tekom njegove administracije je bila sklenjena pogodba s Panamo, kar je omogočilo zgraditev Panamskega prekopa, obenem pa razširilo a-meriški vpliv ter v/budilo nezaupanje napram "Yankee im-perlalUmu" v latinsko-amerišklh deželah. Theodore Roosevelt ju tudi ixposlovi»! takozvani "Gentlemen's Agreement" z Japonsko, po katerem je bilo ustavljeno priseljevanje japonskih delavcev v to deželo. Šesti podpredsednik, ki Je prevzel dolžnosti predsednika, je bil Calvin Coolldge, ki je prevzel predsednlštvo v letu HJ23, ko je nenadno umrl predsednik Warren G, Harding. Volitve leta 1920, ki so dale republikanski stranki ter njenima kandidatoma, Hardingu ln Coolitlgu v roke oblast, so bile Izraz splošnega zavračanja Lige narodov, ki je doživela poraz že prej v ameriškem senatu, ter nagiba k izolaciji. Ta sentiment se je razvil v Zdr. državah po končani prvi svetovni vojni. Harding iu lekgiti svoje kampanje obljubljal, da vrne deželi "normalne čase." ^ Doba prosperItete, ki se Je začela z njegovim terminom predsednlštva, je trajala vseskozi Coolidgeve administracije. Coolldge, ki je bil pristaš politiko, da naj ostanejo stvari pri starem, Je bil v letu IU24 izvoljen za predsednika, a v letu IU2H Je dejal, da noče več kandidirati. ("I do not choose to run.") Leto dni za tem so se nad finančno borzo v Ameriki zgrnili težki oblaki in sledil Je polom, kateremu je sledila velika svetovna depresija, Kmalu zatem je Japonska vpadla v Manchurljo, Hitler Je prišel na površje v Nemčiji ln svet se je stopnjema pomikal nasproti drugI svetovni vojni. Po smrti predsedniku l.in-colna je bllu v nevarnosti samo blaginja Zdr. držav, a danes so razmere v svetu take, da Je ne mogoče ločili en narod od celote vsega sveta. In v tem kritičnem čssu zgodovine naše civilizacije se )c zgodilo, da smo dobili sedmega |»»dprednedniku na krmilo v deželi. Predsednik Truman Je Imel ¡aidporo vsega naioda, ko |e prevzel na svoje rame dolžnosti In netlovršene naloge pokojnega predsednika Franklina Delana Hoosevelta, ~ FLI8, Bivši poročnik Al Hnrwlls Je aposnal. d« Je unija dobra sa de lavce. Ko Je Ani k vojakom pred nnkaj leti. ni bilo pri firmi, kler ie bil upoeUn. nobone unije. Ko ao }e vrnil, ao bili dola vel organi sireni, loda podjetnik mu ni holel dali dela nase). Zanj se le potegnila unija trgovskih ualuiben'.ev CIO in mu isvojevels upoell tev s starostnim! prsvksml. PROSVETA IZ MODERNEGA SVETA Spiaal F. S. FINŽGAR f 0fidtl]tvio]«) "Satan!" je zaklel sičaje nadzornik in se z vso silo zapodil s sabljo od spodaj, da bi jo s sunkom zadri Prosencu v drob. Viidel je jasno, da zmaga pri tem človeku ni mogoča. Kolikokrat bi ga bil že adjunkt lahko udaril in mu raz-klal ¿repi njo. Tega pa ni hotel. Zbijal mu je sabljo in ga potem pretepal s ploskvo kakor poba. Sramota in gnev sta se zlili v njegov žolč in sklenil je, da se zaleti v nasprotnikovo drobovje, popolnoma prepričan, da ga pri tem prodre Prosenčeva sablja. Vseeno! Kaj pa mu je do življenja! Prosenc je bil na to pripravljen. Bele pene krog Semenovih ust so mu pričale, da Semenu ni prav nič za življenje, da mu je edino le za smrt nasprotnikovo. Bil je samo trenutek, tako kratek, kakor cik-cakasti blisk od neba do zemlje. Prosenc se je zganil na levo, njegova sablja se je hipoma po-besila in udarila ob nasprotnikovo, ki je bila odbita na desno in je omahnila v Semenovi roki. Adjunkt je pa iztegnil železno pest, obdano z ročnikovim sitom, in jo pomolil Semenu pod nos.- Kri ga je polila po ustnicah, sekun-danta sta dvignila sablje in ukazala: Stoj! "Gospoda moja, jaz sem gotov!" Prosenc je govoril kakor gromovnik in jezno telebnil sabljo v bližnje drevo, da se je zapičila in prelomila na dva kosa. "Kogar dvakrat otročje posvarim, naj bo pameten, pa mi za to svarilo učini tolovajski napad, tisti se ne bo v naši deželi več bojeval! Z Bogom!" Prosenc se je oblekel in odšel visoko vzravnan in s trdimi koraki. Izpod klobuka sta mu pripolzeli dve debeli potni kaplji.---- Dr. Sluga v noči od petka na soboto ni mogel spati. Zadremal je večkrat, a vselej se je hitro in nervozno prebudil. Glede Pavle se je toliko umiril, da je krotil srce, da je ni šel iskat in da ni sedel ter ji pisal usodnega pisma. Čutil je popolnoma dobro, da ga je očarala njena zunanjost, ki je bila vlita krasota in je morala vplivati na vsakogar, ki ni slep ali čisto apatičen in ki ne misli samo na to, kaj bi jutri jedel. Trenutek je bil, ki se je plazil za njim od tedaj, ko Jo Je prvič videl, ki se mu Je približal na plesu in ki Je pod zelenečim grmom na klo-pici odpahnil vrata v njegovo srce, da se Je vse zagugalo in streslo v njem. Lep je tak trenutek, močan kakor urejena armada, dehteč kakor maj—in tako spreten zagovornik, da preslepi treznega sodnika. Doktor Sluga se je zamislil z vso silo in treznostjo ter si stavil vprašanje: In če bi disharmonirali najini nazori, če bi se križale najine sodbe, kaj potem? Ne, njenega srca, njene duše ne poznam--- To noč pa ga je mučila tudi skrb za Prosenca. Nadzornik je divji; če ga pobije, če ga nevarno rani—ali nisem jaz kriv? In če pade Seme, kako hitro se bo to zvedelo. In po tovarni si bodo šepetali različne spletke—gledali me bodo po strani, nadzornika častili, mene pomilovali in zaničevali. "Oziri!" Ti so mu zveneli na uho is pogovora z adjunktom. Hud bi jih bil pome-tel če* prag—ali bilo jih je toliko, da so se kopičili po vseh kotih. In Pavla? Zve gotovo. In njeni nazori? Morda ga pogledajo tiste globoke oči vse polne zaničevanja in preziranja. Morda mu prepovedo, da bi smel še kdaj pogledati vanje. Proč!—mu poreko, proč, ker si tako slab, da se drugi bijejo zate! Proč, takega ne maram, ki ne bi hotel in mogel braniti moje časti, ako bi bilo treba ... Oziri—razmere--- Dr. Sluga je vstal prav zgodaj. Sel se Je iz- prehajat. Potoma je mislil na dvoboj, na uro je pogleda val in računil: Sedaj je že končano; kmalu pripeljejo tega ali onega v bolnišnico. Zvečer bo govorilo vse mesto. Sel je daleč od tovarne, hodil je po borovem gozdu. Narava je vstajala, zdravniku je pa klecalo koleno. % Vračajoč se je šel v bolnišnico. Na pragu je srečal Almo. Začuden se je umaknil za korak in ji dal prostora na poti. Almo je oblila rdečica, kakor bi šinila zarja po belem snežniku. Vendar Qi< povesila oči, pogledala ga je tako prostodušno, kakor bi rekla: da, le poglej mojo dušo, le ozri se na dno srca, če hočeš—vse je pred teboj na dlani. Vinko jo je pozdravil in jo hotel ogovoriti. Alma mu je naglo odzdravila in hkrati odšla vesela po poti in zažvižgala: Škrjanček poje, žvrgoli . . . Dr. Sluga je obstal na pragu in gledal dolgo za njo. V ženskem oddelku bolnišnice sta ležali dve dekleti. Postrežnica Marjeta je mavljala kos piškota pri postelji bolnice. Doktorja se je prestrašila in vtaknila košček sladčice v žep. "Oranže imate in pecivo! To smete uživati. Kje ste dobili!" "Oh, gospod, naj ne zamerijo"—Marjeta je lovila njegovo roko, da bi mu jo poljubila— "samo en košček sem vzela. Saj je veliko, poglejte; gospodična so prinesli!" "Gospodična Alma?" "Alma, mhe, Alma. Grozovito so dobrih rok in kadar so dekleta bolna, vedno pridejo. Se preobvezujejo jih, tako so domači. Kaj ne, Li-za?" "To je angelj!" je rekla bolnica s težkim glasom. Kar je slučajno naletel danes, ga je vnovič tako navdušilo in hkrati zbegalo, da se je ves zmedel. Ko je šel skozi tovarno, je zaslišal od nekod Semenov cvileči glas. Kakor nož ga je sunila v srce misel: Prosenc je poražen.----- Popoldne sta si pa v kavarni privoščila z adjunktom steklenico sekta. Zdravnik je napil Prosencu, češ, ker je bil tako izboren pedagog! XX. Pri Črnem bajerju so se zbirali tisto nedeljo popoldne delavci. Od raznih strani so prihajale mračne postave in se ozirale plaho in vprašujoče naokrog. Vsak, kdor je prišel na peščeno planico, je zažvižgal znano popevko. Iz raznih grmov se je oglasilo isto žvižganje. Na to se je tudi zadnji prišlec umaknil od odprtega prostora v zatišje in sedel na parobek. Tedaj je stopil Peter iz gošče. Hodil je še ob palici in nekoliko še omahoval na bolno nogo. Skrbno je pogledal na vse strani, šel po pesku in se oziral ob strugi gorindol. Nikogar ni zapazil. "Tovariši, sem! Varni smo!" Grmovje je oživelo in dvanajst starih in mi-šičavih mož se je zbralo krog Petra. Nihče ni imel obrite brade. Le dva sta bila še čisto mlada; pod nosom so jima poganjali brki. Nekaj groznega je bilo na teh obrazih. Nad brado so bila bleda lica, nad njimi mračne oči, vse pod-plute s trpljenjem in napolnjene z nezadovoljnostjo. Njih koraki so bili počasni. A stopali so trdno, s težkimi nogumi; te noge bi vzbudile hrup, ko bi jih vsi topotaje postavili na tla. Na Petrovem licu je vtripalo navdušenje. "Tovariši, najprej nastavimo nekoliko prevare!—Tako!—Tukaj je cilj, tukaj je deščica, tu pa krajcarji!" Peter je posul krog deščice 13 novčičev. (Dalje prihodnjič.) TRI NOVELE M Igual Cerrantes Prevedel dr. Ivo Äorll Prevara z ženitvijo (Nadaljevanje) Dona Estefamju »c je ustavila pred hišo neke prijateljice. Predno »o odprli tudi meni, je ona precej časa sama razpravljala i njo, a potem je prišla dol neka deklinu in me poklicala z mojim slutim vred nor. Prišla vsa v zelo tesno sobo z dvema posteljama, ki pa sta bili videti ena sama. ko nI bilo med njtma nič prostora, ki bi ju bil delil, in »o se obeh rjuhe dotikale Res sva z ženo tam notri preživela šest dni. No. niti ena ura ni ves ta čas prešla, ne da bi se bila prepirala, ko sem ji jaz učital neumnost, ki bi jo bila napravila s tem. da je prepustila svojo hišo in svoje imetje, celo tedaj, ako bi bila to storila lastni materi. Pa sem pri svojih hojah got in dol po sobi stopal tako trdo. da me je neki dan. ko je Dona Estefanija odšla ven. če*, da gre pogledat, kaj je s njenimi stvarmi, ogovorila hišna Kko spanje, da bi se iz njega ne bil tako kmalu prebudil, če t)i me drugi ne bili prebudili. Potem sem krenil poln grenkih misli gospe Klementi, ki sem jo našel pa tako mirno, kakor je naravno pri človeku, ki e na svojem. Tudi se ji nve^ upal ničesar omeniti, ker je navzoč Doi^ Lope. Vrnil sem se v hišo svoje ' podinje, k|, mi je rekla, 5? povedala Doni Estefaniji, 1* jaz že poznam vse njene hi,m"J bije in sleparije. Ona aa jo'*'1, vprašala, kak je bil izraz moje ga obraza pri teh čednih novicah, pa ji je. odgovorila, da nič posebno ugoden; in da sem bil videti po njenem mnenju, ko sem jo bil šel iskat, namenjen za nič dobrega, odločen za še hujše. Na to mi je sporočila, da je gospa Estefanija pobsnla in Doni Estefaniji takorekoč e-naki del konopca v roki. Tako popolnoma enak, je odgovoril praporščak, da bi lahko karte takoj iznova premešala. Toda moja nesreča je v tem, gospod licencijat, da se ona mojih verig kaj lahko otrese, jaz pa ne zlih posledic njenega dejanja. Zakaj, naj rečem, kar hočem, za vse življenje mi ostane takorekoč zastavljena. Zahvalite se Bogu, gospod Campuzano, da vam je bila zastavljena samo z nogami! je de-jal Peralto. In da je porabila ravno te noge za zastavitev, vas pa prav nič na svetu ne sili, da jo iščete. To je res, je odgovoril praporščak. Toda kljub vsemu jo bom videl, čeprav je ne bom iskal, v svoij domišljiji, in vedno me bo zasledovala sramota, ki mi jo je napravila. (Dalje prihodnjič) Razni mali oglati Razni mali ogl^j Potrebujemo 2ENSKE za čiščenje uradov doli v sr*fi* mesta. Vaša izbira do 8 ur dela noči. Sest noči v tednu, pu"! cas in pol za nad 40 urno dela 7 South Dearborn Street ROOM 1202 40 AKROV dosti smreko^Trr; okrog hiSi- Izvrsten ^ za jago. Cona ji.IJ okrog hiše Cabin" ali 1306 N. Cleaver St ZIDANA HIŠA, 3-4 sob, v dobrem stanju, na 2946 N. Rockwell a Lastnik živi na 4415 N Saw v™ ¡¡J janitors-hišniki Dobra piala, popoldansko delo Vprašajte superintendonta ru: - 8 South Dearborn Street AGITIBAJTE ZA PROSVETfl NA PRODAJ JE 145 akrov obsegajoča farma, rodovitna črna zemlja, raste vse. Proda se tudi pridelek vse posejano, vsi stroji in trektor. Proda se radi bolezni in pa ker so sinovi v vojni, sam pa nezmorem vsega obdelovati. Ca ceno in druga pojasnila piiite lastniku na naslov FRANK BROI4CK, R. 1, WEST OLIVE, MICH. • —(Adv.) žen presoditi in pretehtati toli kanjo nesrečo. Res prehudo je to, se je ogla sil na tem mestu ličencijat Peralta, da vam je Dona Estefa nija pobrala toliko verig in toliko zaponk! Toda saj veste, kaj pravi pregovor: Vsi tepeži ne končajo s smrtjo, in tako dalje To izgubo som prenesel brez vseh težav, j n odgovoril praporščak. Znkij tudi jaz lahko rečem: Don Simueque je mislil, da me jeoi^haril s svojo ški-ljasto htirtfs i*> I^Sa sem hvala Bq>J», ki bo tvoril f* ¿ovni organizaciji za v*<-rt*; 1 in zaščito mfm. Carter bodo : pfeOi načelniki delegacij 50