OLETAREC" JE .AVSKI LIST ZA .ECE ČITATELJE NO. 1 583. - '■'«•« •• HMM aUa -.11» >« t. INI. M U» »I Mil« M C»uw ZELI iPODARSTVO DEFICITA, KI IMAMO ŽE DOKAJ LET, NE ?E IMETI DOBREGA KONCA ii kongres nezmožen varovati 1 jud-ke koristi, zato si le ubija čas ve za omejitev podpor brezposelnim in ugim, ki te ne morejo sami preživljati ško narodno gospo-je v krizi. Boj je med apitalističnima struja-a "moralna", ki hoče poboljšati. In druga, /a, da se vrnemo v 3 kakor je bilo", nam->olno svobodo za delo-kakor so jo imeli v menovano smer zasto-ednik Koosevelt. On je način za ohranitev ka-i. Samo -poboljšati ga Zato apelira in apeli-gataške sloje, naj mu nejo, naj ga razume-fiaj mu pomagajo, smer zastopa tisti del :ije, ki si nadeva za republikansko stran-ihteva, da se "povrne-re dobre čase'*. Roose-da bi ga bogataški imel. Ob priliki otvo-anjega kongresa mu da ako njegovih do-enov imoviti ljudje ne >opadli, je res nevar-nas obišče "bav-bav" »m. Reforme — znat- zaslužka. Milijone drugih le delno zaposlenih. Kampanja plutokracije, da se naj podpore brezposelnim ukine, se veča. Dejstvo je, da se deficit vlade ameriške Unije veča. Vsaj za okrog milijardo dolarjev na leto. In akot se to le nadaljuje in nadaljuje, je naravno, da v takem gospodarstvu zmanjka ravnotežja in nastanejo občutni ekonomski zapletljaji. ' Nobenega vzroka ni za ponovitev krize v tej deželi — razen ako priznamo socialistični nauk, da kapitalizem obratuje svoja podjetja samo za profit. Torej le to je vzrok, če ne kaže podjetjam pot v dobiček, se vse ustavi. Ljudje stradajo, ker nimajo deJa, trgovci propadajo, ker nimajo odjemalcev v normalnem toku. "Vse gre narobe. In zdaj vse to preiskujemo. Namreč v področju kongresa. Stalo bo to mnogo tisočakov, a ničesar zaleglo. Res, da imajo mnogi poslanci "sugestije". Posebno pa še njihovi promoterji. "čemu to- lilrana rv/ir) nrvrn lanuVinm / Krna "PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE CITATELJE PRGLETAREC Offieial Organ \ugo»lav Federatlon, S. P. - - Glasilo Jugo*lovan»k<> Socialiatirne Zveze — GLASILO — PROSVETNE MATICE J« S* z* 4T. - NO. 1583. - " -alter. »M. « 1901. al tfc« ,»t afflM .t CfeMa*. III . m Aat al Ca«r«* al Mara* 1, 1S7« THIP APrt III 1 o I A Ml I A D .a , , -v __________________________________CHIC AC.O, ILL., 12 JANUARJA posneje do pondeijka popoldne xa priobčitev v iUvilki tekočega t^jj*«^ _ PROLETAREC Pubiirfied avery WeU. Buainesa Mana^r ..............................jCharles Pogorelec. AmU Bditor aml Aaat. *Jusiness Ma*is«er.....Joseph Drssler. SUBSCiUPTION RATBS: Uaited States: One Year 93 00; Si* Months 91.76; Thre« Months 9100, Foreign Countrie«, On« Year 93.50; Six Months 92.00. proletarec 1301 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. T«lcphon«: ROCKWELL 2M4. "Sloga jači, nesloga tlači" Boj med unijami ameriških delavcev je nenaročena pomoč reakciji, ki jo bd izrabila tako zelo, da bo unijam — vsem unijam — in delavski politični akciji zadan čimtežji udarec, skcr-Be merodajnt voditelji pravo^aino ne aporaz-umejo in ustva-rijo poboje za enotnost. Ako bi bile vse unije enotne, bi bil kongres sprejel zakon za odpravo otroškega dela v industriji in za določitev minimalne mezde ter maksimalnega delavnika, kftkor mu je predlagal predsednik Roosevelt. Toda namesto enotnosti je predsednik Green v imenu A. F. of L. agitiral z vsem svojim propagandi-stičnim aparatom proti sprejetju takih zakonov, zato, ker je Lewis propagiral zanje, in pa ker je zvezna administracija po njegovem mnenju naklonjena CIO, namesto da bi se oslonila na A. F. of L. Dočim so bili zakoni v korist farmarjev sprejeti že na zadnjem izrednem zasedanju kongresa, so bile predloge, katerih namen je bil izboljšati položaj delavcev, ali zavržene ali pa odložene. Vzrok je, ker so farmarji v zahtevah za iprotektira-nje svojih koristi politično edini in nastopajo kot sloj skupno, neglede kateri stranki pripadajo. Delavcev pa sedanji kongres ne upošteva, ker se njegovi člani zavedajo, da se jim jih ni bati, pri prihodnjih volitvah pa bodo itak spet dobili njihove glasove. Ako bi bili voditelji AFL nekoliko dalekovidni, bi razu-. meli, da ni vzroka za gojitev razkola in sovraštva med unijami. Ker tega ne uvidijo, pomagajo — pa bodisi se tako nename-noma — sovražnikom delavskega razreda! Ob enem dajejo kongresu potuho v njegovih nakanah ne le zavračati socialne zakone, ampak preurediti tudi sedanje posedujočemu sloju v korist, na primer Wagnerjevo postavo. Ako bi se unije CIO in AFL strnile skupaj v enotno telo in nastopale skupaj pred zakonodajami, bi jih poslanci hočeš nočeš morali upoštevati. Zdaj pa le študirajo, kako bi z novimi zakoni unije Čimbolj ovirali, da ne bi mogle postati resna, mogočna ekonomska in politična sila. Očitno je, da do sloge med unijami mora priti. To vedo v AFL in v CIO. Torej čemu ne prej kot pozneje? LaGuardijeve težave LaGuardia je bil pri zadnjih volitvah izvoljen za new-yorškega župana s pomočjo glasov republikanske stranke, ameriške delavske stranke in raznih neodvisnih političnih skupin, ki so agitirale zanj. Po volitvah pa so mu priporočile svoje ljudi za v mestne službe. "Politične službe" so smatrane v tej deželi za najboljše in od LaGuardije jih je zahtevalo veliko več vplivnih ljudi kot pa je imel služb na razpolago. Skušal je ustreči vsaki struji nekaj. Tudi nekateri social-demokrati (člani bivše stare garde) so jih dobili v priznanje za svoje delo v ameriaki delavski stranki, ki je dala LaGuardiju okrog pol milijona glasov. Največ dobrih služb pa je dal republikancem, čeprav se je nedavno registriral v volilni imenik kot volilec delavske stranke. Znorelost japonskega imperializma "Ulice v Nankingu posute z mrliči. Japonci streljajo vse od kraja, ker da so Kitajci v civilu le (preoblečeni kitajski vojaki. Ranjenci so bili brez zaščite in zdravniške pomoči ter umirali v groznih mukah." To je kratek posnetek iz depeš poročevalcev ameriških listov, k* so opisovali grozovitosti japonske soldateske. Seveda, to počno Japonci v imenu civilizacije in borbe proti "komunizmu". Sicer pa japonski armadi koncem konca ni zameriti, kajti na Kitajsko je udrla zato, da se tam "brani" pred Kitajci. Demokracija v Zed. državah V tej deželi veliko in radi govorimo o demokraciji. Politiki se ponašajo z njo in Roosevelt jo propagira ob vsaki priliki. Vsi imamo volilno pravico. Volitve so tajne. Politične stranke so dovojjene. V volilnih kampanjah lahko napadaš kogar hočeš. Vendar pa Je demokracija v Zed. državah vse kaj drugega kot idealna. Volilna pravica sama na sebi ni demokracija. • Milijoni, ki glasujejo, so pritegnjeni v vrtinec, ki jih suče h kandidatom, katere so jim dali privatni interesi. Slednjim je demokracija deveta briga. Volitev se poslužujejo le kot sredstva, da se obdrže v vladi in obvarujejo nedotakljivost svojega izkorrščevalnega ekonomskega sistema. Zed. države vlada iplutokracija — mala skupina ljudi, ki kontrolirajo ameriška bogastva sebi in svojemu sloju v korist. Pokazala je že neštetokrat, da ako se volilci odvrnejo od nje, bo demokratične metode zavrgla in se zatekla k^fašizmu. Kadar se bo torej ameriško delavstvo zavzelo za risnično demokracijo in obrnilo hrbet koruptni politiki kapitalističnih strank, jo bo moralo braniti ne samo z glasovnico, ampak tudi z drugi mirsredstvi, če bo hotelo biti svobodno — prava sveboda pa je mogoča le v demokraciji, ki je politična in industrialna ob enem. Torej V Socialistični demokraciji. Fordovo kraljestvo ZA BOfJKOTIRANJE JAPONSKE SVILE » F ri baš on jo je vodil skozi vso to kritično dobu. V zgodovini »lo-ven let. Po-ljftn", kajti Pucblo je bila nje-kojnik je slovel za najbiljV*ga ; g^vu prva p(M,taja v tej deželi, jugoslovanskega »tatističarja v kjer He je UHtavil in začel de-tej deželi. Svoje podatke o' jatj (v rurlotopilnici, katerih druitvih, financah, podporah smo jmeli takrat tu kakih pet), in Imovinah jugoslovanskih (podpornih organizacij je poSf-i Ijal jugoslovanskim listom. Pred dvema letoma ml je potožil, da ne e, če se kdo v jugoslovanskih podpornih organizacijah sploh kaj briga za te njegove podatke, ki vzamejo človeku toliko časa in tru:ln predno jih zbere, kajti listi jih niti omenili niso, le Ameriški družinski koledar jih je tu in tam priobčeval. Skoro vm »vila, ki it J« v Z«d. driavah uporablja nogavica Is jih »aigala. Doklar M Japonska n« "poboljša izdelovanje nogavic, je importirana is Japonska. Na ia" in proaeka a vojno na Kitajskem, bodo nosil« nosilki so študentke kolegije Vassar v Poughkepsie, N. gavica ia a meri i k« tkanina. Ni pa verjetno, da so bi bo-Y., fcr so v demonstraciji proti Japonski savrgle svltene tela ravnati po tem aglatu va*t*A pa bo. vide', da prostorno prodajalno j?)oven£kih zadrugar-jev ne ipolnijo po policah več prazne šk ampak priitno in dtbro 1 :o, ki ga zadruga prodaja \ ) najnižji mogoči ceni. Zadružno idejo so med rojaki v naši naselbini gojili socialisti in somišljeniki socialističnega gibanja.' In rečem vam, da jim danes tudi katoličani priznavajo poštenost, vz- Pri urejevanju "Narodnega i trajnost in vestnost. Adresarja" mu je bil Proletar-i Upam, da bomo s časoma čev koledar s svojimi -podatki o slovenskih kulturnih društvih, slovenskih domovih in listih v znatno pomoč. Sploh postali aktivnejši tudi na drugih poljih. Na primer v agitaciji za "Proletarca" itd. Ameriški družinski koledar ALI SE NAJ REDNI ZBOR JSZ IN P. M. VRŠI LETOS, ALI SE NAJ GA ODLOŽI? poravnate obveznost. Tudi z ^ ., ^^SS iS , križ» Dne 1. januarja je bilo klu- landskem okrožju, v vzhodnem i i^jti te so v povrnjeni "prospe- se je za nad koledar zmerom,*mo razpečali. Ljudem je zelo zanimal in tudi za delo naševšeč in ?emu tudi ne, saj je res za nekaj časa narasla, so Imeli sveže, dasi po prepričanju ni knjiga, s katero se ne more pri-delavci opravka z u»pniki, ! bil socialist, ampak se sukal po merjati noben drugi slovenski čakali smo vas, dokler ste bili j opredeljen ju največ po običaj- j koledar, kar jih izhaja v knji-breft dela, zdaj pa je čas, da,ri'h ameriških potih. Pravilno žnj obliki. — Poročevalec. bom JSZ poslano pismo, v ka-»Ohiu, Kansasu itd. terem jih tajništvo obvešča, da Sugestija za odložitev zbora se naj na svojih sejah odločijo, kajpada ne pomeni .preneha-ali so za obdržavanje rednega j nje ali popuščanje v našem de-zbora naše aveze in Prosvetne1 lu. Nasprotno. Naš namen je, matice v tem letu, kakor dolo- da ga ojačamo čimbolj mogo-čajo pravila, ali pa, da se ga|če. Isto velja glede naših ak-odloži. tivnosti v Prosvetni matici in v Vprašanje je važno in član- agitaciji za širjenje Proletar riteti" neusmiljeno tirjale, neglede, ali je imel človek hišo, ki je bila vredna te označbe, bi rekli, da je bil Mladineo intelektualec free lance tipa. Veliko se je zanimal za glasbo. ZadnjHL em ga videl na Zakaj sem socialist? Zakaj neki? Zato, ker sem priredili, i angleško poslujoče-1 že kot šolarček spoznal krivi-ga društva SPNJ \ Ne\v Yorku co in se mi je porajala zavest, ali pa le polomljeno bajto. Inlpred kakim letom dni. Imel je da je mogoče urediti življenje moral je izplačati svoj obrok, Ae velike nade, kaj vse bo sto- pa vendarle bolje kot pa je. če je hotel ostati pod "svojo" ril- Pozneje sem gledal ustroj da- streho. * Dolgo časa Je "bil vnet pri- našnje družbe, ki je zgrajena ...... . . . ,. staš režima Jugoslavije. Ko pa na načelu: "deli in vladaj". Milijone dolarjev so pobral. j(i rpžjm sk,pn« pri jate, jst vo' z : M la----- jm • . „. ----| , . i j. irpnf rsriia 1 v """ sivini pujaicijsivu £. i« iau ocm oc » stvo naj ga resno vzame v pre- ca. Naše delo mora iti dalje,, PJ»eono oa miajse generacije, ita|ij0t je v {j0i?em pr0£la.su znal sem ljudi brez socialnega tres. Itako, da se snidemo na XII. Ako se odločimo, da &e vrši rednem zboru, kadarkoli že se letos, je naj pripravne jši čas zabo vr*11' v Atevi,u klubov pričetek zbora sobota 2. julija, ker ji sledita dva praznika, torej za seje tri dni časa. in članstva, močnejši v številu društev Prosvetne matice, in močnejši na polju «vseh drugih , . ... i , delavskih aktivnosti, tako da Kje se bo zbor vršil, kadar . , .. . . ' " bo prihodnji nas zt>or res vre- že ga skličemo, moramo šele odločiti, ker je iprošli zbor to vprašanje prepustil v rešitev eksekutivi. Prej je določevala mesto za naslednji zbor vselej delegacija sama. Nace Zlemberger je menda prvi, ki je javno priporočal od- den svojega imena. Upamo, da boste v klubih o tem vprašanju stvarno razpravljali in sklepali z vidika celote, to je, interesov vsega našega gibanja. Klubi, ki bodo zaključili, da se naj rednega zbora NE odloži, so vablje- ložitev. Klub št. 11 v Bridge- nj da ipriporoče tudi kraj, v portu. O., kateremu tajnikuje katerem se naj vršL čim je začela nekoliko služiti, prodajalci avtov — starih in zaeno z več drugimi newyor-škimi Jugoslovani vlado v Beo- novih. Redka je bi a hiša, da ,if , . . , .. 4 i . gradu radi njenega narodne- se ne bi oglasil v nji agent, ki1 zna "pihati na dušo" in hvaliti avte svoje družbe, njih udobnost in kvaliteto, obroki pa so seveda tako nizki, da jih vsakdo lahko zmore, celo otroci bi jih lahko plačevali, kaj šele ti ga izdajstva" ljuto napadel. Pokojni Mladineo je bil rodom Dalmatinec. Njegov brat je bil med vojno v službi ameriške vlade za propagando med Jugoslovani. Umrl je -ti ki deHio Sosed ira ie kunil k^a,U 'Vojni' Nje*a je u*°' su, Ki delajo, bosed ga je kupil nobi|a tuberku]oza in če zmore on, cemu ne ti! |n kupčija je bila sklenjena. Ako danes opazuješ pred Ivan Mladineo je imel že vsakojake službe. V Ameriko je prišel pred 30 leti. Več let Joseph Snoy, je proti odložitvi. velikimi garažami, vidiš, kako je delal v uredništvih hrvat- jemljejo avte lj-udem nazaj, pa skih listov, potem pa prevzel čeprav je že domalega plačan, ravnateljstvo jugoslovanskega Enako tudi pohištvo, ki so ga oddelka v FLIS. Pred Fordovimi tovarnami v Michiganu,Kansas Cityju itd. pretepajo razpečevalce letakov in pikete in mnoge tirajo v zapore. Taka je "juAtica" za reveže. Fordu se oblast klanja, ker je multimilijonar. Enako smatra, da se bi moral zbor vršiti letos, kakor določa- j „jk JSZ 'Čhaš. Pogorelec! jo pravila, tudi Anton Garden,| ki pa na dotični seji eksekuti-ve, na kateri se je o tem ukrepalo, ni bil navzoč. V Proletar-cu je uredništvo položaj (pojasnilo z obeh stališč. Smatramo, da je zbor mogoč, ako se vsi vprežemo v voz". Obdržavati Pismo s temi navodili in pri- kupili na obroke. Ljudje jam- poročili je poslal klubom taj- rajo ali ipa se jeze, agent pa Z Ivanom Mladineom je jugoslovanska javnost v Ameriki O A. D. koledarju, o razmerah in drugem Johnstown, Pa. — Letošnji Ameriški družinski koledar se mi izredno dopade. Je bogat ga samo radi formalnosti, pa j na »vsebini in lep po opremi. ne bi imelo hasna. Prej omenjeno pismo tajnika JSZ Chas. Pogorelca je v bistvu sledeče vsebine: "V Proletarcu z dne 15. decembra 1937 je bilo poročano, da je odbor JSZ in PM razpravljal na svoji seji tudi o sugestiji, da se naj XII. redni zbor, ki se ima vršiti v tem letu, odloži. Člani odbora so v razpravi izmenjavali različna mnenja. Nekateri so argumentirali, da sedaj nimamo pred sabo tako važnih problemov, da bi bil zbor radi njih letos potreben, vrh tega pa stane zvezo kakih $1000, dočim bo na podlagi sedanjega števila članov zbranega v konvenčni sklad do sredi poletja le kakih $650." Ker pa je vprašanje odložitve zbora stvar, o kateri more odločiti LE ČLANSTVO, ga s tem pUmom predložimo nJemu. Sklepa naj: Ali »e naj XII. redni zbor vrši letos, kot določajo pravila? Ali »« naj ga odloži na leto predsedniških volitev 1940? Članstvo klubov prosimo, da o teh vprašanjih razpravlja na januarskih in februarskih sejah in klubi pa naj potem svoje sklepe sporoče tajništvu J. S. Z. najpozneje do 1. marca 1938. Ce bo večina klubov in članstva za odložitev, se bo to upoštevalo. V tem slučaju bomo skrbeli, da se namesto zbora skliče v tem letu dobro zasnovane. konference klubov JSZ in društev Prosvetne matice v zapadnl Pennsylvaniji, v Illi-noisu in »v W isconsinu, v cleve- Razveseljivo je, da so v njemu zastopani po večini naši domači sotrudniki, med njimi odlična pesnica in pisateljica Katka Zupančičeva. Izboren je Klopčičev prevod Puškinovih pesmi. Ko jih človek bere, se Čudi, da se je dobil v tedanji temni Rusiji že pred 120 leti pesnik, ki je v verzih opisaval težave in trpljenje ljudstva. Te Puškinove pesmi so tudi v sedanji takozvani moderni dobi prav tako pomenljive kakor so bile takrat. Taka knjiga, kakor je Ameriški družinski koledar, bi res pojasnuje, da ne more poma- (izgubila enega izmed svojih gati, kajti taka je pogodba in najsposobnejših in najdelav-če je ne izpotnuješ, te zagradi nejših članov. banka ali pa tisti department družbe, katerega posel je tir-jati, ako točno ne plača*. Kako bi to vse označil? Najboljši izraz bi menda bil, "človeška družba je bolna"! Gospodje Fordi, Raskobi in druge velike glave pri avtnih Njegoši družini naše soža-lje. — F. Z. Zadruga, ki je krizo* sijajno prestala^' Pueblo, Colo.—V enem skokom pani j h Jih opisov o slovenski zadružni imajo sedaj denar in avte na- prodajalni v našem mestu je zaj, mnogi odjemalci pa — Frank Zaitz pred leti pisal, kako nas je zadela kriza. Veliki trgovski prostori zadruge s svojimi policami so napolnjeni največ s praznimi škatlja-mi, je pojasnjeval. VeČina ljudi je brez sredstev ih vpraša za blago na upanje. Police v prodajalni, polne zalog, so se izpraznile. Da ni izgledalo vse čuta. Gledal sem lačne in raztrgane, ko so se namerili s svojimi koraki v širni svet. Videl sem tudi takšne, ki so »v»e svoje moči žrtvovali v dobrobit kapitala, ki pa se jim je na sta-u ra leta izneveril in jih poslal ven, na cesto, kot delanezmo-žne. Cital sem knjige proletar-skih ipisateljev in v mislih spremljal vse one, ki bijejo svoj eksistenčni boj pod zemljo in v tovarnah. V mislih sem pohitel k "bogaboječemu" kmetu. Uvidel sem, da je edina prav« pot do izboljšanja v socializmu. Zavedel sem se, da nisem sam teh nazorov, ampak, da imam somišljenike tudi v državah, kjer se čuti trda pest fašizma ali lepše rečeno "narodnega socializma". Toda jaz se»m prepričan, da bodo popustile verige fašizma in bo ostala doba socializma. In tega rvojega prepričanja ne skrivam pred nikomur, dasi me mnogi, ki jim moje mišljenje ni po volji, smatrajo za "garje-vo ovco". —- Družnost! Gojko Gorjanv v "D. P." figo. Ali si bo sedanja človeška družba srploh. znala izboljšati svoj položaj? Bolj ko razmišljaš o tem več vprašajev se kupiči pred tabo. O tem bi se dalo napisati dolgo poglavje. Mnogi so že pisali in pišejo o hibah sedanjega ekonomskega sistema, razni veščaki se poglabljajo vanje, ampak po izdatnem zdravilu nočejo seči. Socialistična stranka je na tem morala biti v vsaki slovenski ^11 že veliko storila in si ipri- hiši in čitati bi jo morali vsi, neglede na svoje versko ali politično pripadnost. Cena za tako obsežpp, v platno vezano knjigo — 75c — je silno nizka. Kdor v tem kraju našega koledarja še nima, naj se oglasi pri podpisanemu, ali pa v trgovini John Raka, 103 Ohio St. * Dne 3. januarja so tu prvič odprli urad, kateremu se delavci prijavljajo za brezposel-nostno zavarovalnino. Stali so tisoči v dolgih linijah in čakali, da ipridejo na »vrsto. Ako bo kriza trajala dalje, in izgleda, da se je ne bomo iznebili, bo sklad b rez pose lnostne zavarovalnine kmalu izčrpan in vlada bo pred alternativo, znižati dajatve, ali pa naložiti nove davke. Na delavce bo težko zvrnila to nadaljno breme, ker so že itak finančno do kraja izčrpani. Poseči bo morala po denar torej k tistim, ki ga imajo, in to je kapitalistični sloj. Ko je kriza pred par leti nekoliko pojenjala in zaposlenost zadeva dokazati ljudstvu, kaj mu je storiti, ako hoče ven iz mizerije in negotovosti. Ampak od živa je malo. Masa je pač prepojena z reakcionarno vzgojo in cerkvenimi dogmami in jo je kar groza, kadar čuje o socializmu. Zato pa je izkoriščevalcem med njo tako lahko najemati vohune in dobiti Judeže za druga zlobna dela. Mnogi se kar prostovoljno po-vzpenjajo med denuncijante, samo da škodujejo svojemu bližnjemu, dasi pri tem tudi sebi škodujejo. Da, jadramo v fašizem! Kdo pa naj prnpreči diktaturo, ko pa si ljudstvo samo želi in ji pripravlja pot! Ako ljudstvo ni zrelo za demokracijo in ako jo pozna samo po imenu, potem ni mogoče preprečiti poloma, ki »preti vsemu svetu. A. Vidrich. Ali ste ši Ameriški družinski koledar za leto 1938 že naročili? "mrtvo", so jih napolnili s ipra-znimi zaboji, v katerih je bilo nekoč to ali ono špecarijsko blago, milo, ali kar že. Ko je bil on pri nas, nismo še nič »vedeli, ali bomo v stanju zadrugo rešiti ali ne. Kajti zadolžena je bila do vratu. Mnogi zvesti člani pa so se pritoževali, rekoč, "kadar imajo ljudje denar, gredo kupovati drugam, na puf pa v zadrugo." Tako smo životarili v času depresije. Martin Miklič se je diplomatično izvijal in si prizadeval, da zadružno podjetje slovenskih delavcev izvleče iz kaše. Imel je srečo, da so mu skoro vsi odborniki zadruge več ali manj ipomagali in tako smo bremena, dolgove in vsakojake druge zapreke še do-k^j posrečeno premostili. In napredujemo vzlic novim težftočam. Tukajšnja jeklarna, ki je "temeljna' industrija v našem mestu, je skoro ves svoj obrat ustavila.. Ampak zadružniki so neglede kaj se godi okrog njih prenovili veliko trgovino in jo modernizirali. Znatne zasluge pri tem ima Frank Boltezar, predsednik zadruge. In-naravno, njen ravnatelj , Martin Miklič s pomočjo svoje soproge, kajti Oboroževanje Anglije Anglija bo potrošila »v kakih petih letih več milijard dolarjev za oboroževanje tudi ako se ne zaplete v vojno. Gradi predvsem vojne ladje, pomorske trdnjave, in avijone. Ima že kakih 1600 vojnih letal, o-ziroma imela jih bo, ko bodo naročila izvršena. "Narodni adresar" "Narodni Adresar", ki ga je izdal pokojni Ivan Mladineo, je vzbudil v jugoslovanski javnosti v Ameriki precej zanimanja. V "Proletarcu" smo že o-menili, da obsega 823 strani raznih podatkov o jugoslovanskih društvih in več tisoč imen posameznikov. Zastopanih je v njemu 1,139 jugoslovanskih naselbin. Cena knjigi je $3.76. Velik del obsega v nji seznam odbornikov društev, izmed katerih jih mnogo ni več v odborih. Sploh je uredb« knjige taka. da bi morala (knjiga) iziti vsako leto s potrebnimi popravki, da bi se jo moglo smatrati za točno in "up to date". Ampak to je med nami nemogoče radi stroškov, tudi ako bi bil urednik pripravljen delati zastonj. Kdor si jo želi naročiti, naj piše ponjo na sledeči naslov: Narodni Adresar, 156 Fifth Ave., New York, N. Y. Citajte "Proletarca" in priporočite, da to store tudi drugi« ..... "T* VALERIJ AN PIDM0Gi(J.5LY J« MESTO ROMA \ Poslovenil sa "Proletarca" TONE SEL1SKAR K- "D* i ...... Zastopniki CIO in AFL, ki so se zbrali za slogo, a je niso dosegli (Nadaljevanje.) Pregledal je stare rokopise in novejše po-iiljke in ta zadeva se mu je zdela nad vse -\a-ina, saj je sam doživljal vso ono gorečnost, obup in upanje, ko je pisal svoje prve povesti in je razumel s kolikšnim hrepenenjem upa sleherni zavetnik stopiti v literarni svet in izpovedati svoje misli in občutja ter izraziti svoi pogled na svet, to svoje, kar je edino najbolj resničnega v vsakem poetu. Vestno je prebiral vse te popisane zvezke in pole, nekatere izpisane z lepopisno skrbnostjo, druge ozalj&ane z naivnimi vinjetami, nekatere opremljene celo z ilustracijami, prav tako vestno je prebiral spremna pisma, ki so jih avtorji najbrž po tedne in tedne sestavljali, da so vdahnili v te vrstice svoj ponos, svojo radost in vso ono vzhičeno dostojnost, ki jo mora tako pismo vsebovati. Tam daleč nekje po vaseh, v mestecih in mestih so pričakovali vsi ti pisci svoje prve natisnjene mi-aii, mučili so se v dvomih, ali ipa »o vitelko potrpežljivostjo želeli odgovora, nasvete — o, da, vse to je sam doiivljal! Zato je vse dolge večere listal po teh papirjih, ki so bili napisani z različnim črnilom, z različno pisavo in z ljubečo skrbjo se je bal, da ne b; prezrl česarkoli dragocenega in resnično s mu je zasmilil avtor ponesrečenega rokopisa in v srcu je imel za vsakega ljubeznjivo besedo, sožalja pa tudi vzipodbude. Po nekaj dneh pa je že sprevidela je talentov zelo, zelo malo m da je iskanje biserov v tem papirnatem morju zelo nehvaležno opravilo. Cez teden dni se je že utrudil in se razburjal nad smešnimi poskusi nesmiselnih povesti in še bolj bedastih pesmi. Končno pa je postal takšen kakor ipaznik poleg arestan-tov — norčeval se je nad vsem tem neumnim naprezanjem in znancem je govoril o vseh teh rokopisih, kakor da bi pripovedoval anekdoto. Zdaj pa zdaj so prihajali avtorji sami, nekateri kot izgubljenci, drugi z vso resnobo, prihajali so z občutki obtoženca kakor tpred sodni tribuna 1, moj ti bog, saj je le v teh prostorih zakopana slava in čast in Ste-pan jih je poslusal strpljivo, resno, odgovarjal jim je dostojno in prijazno--v svoji notranjosti pa se jim je smejal, ker so bili tako smešni v svoji negotovosti, v svojem pobožnem pričakovanju in v svoji oprezujoči ugor-Čenosti. Prihajali so tudi nepoklicni geniji z grenkimi očitki o nepravičnosti, prihajali so goljufi, prišel je celo kak blaznež, ki se je izkazal z legitimacijo priznanega pi«ateija. V enem tednu je uredil arhiv in knjižnico, ki jo je urejeval z veliko radostjo, saj je ljubil knjige, kakor more ljubiti le človek, ki je iz njih zajel »prvo modrost o svetu in življenju. Zanj bo ostala knjiga večna spremljevalka in živ dobrotnik do konca dni. Ni si želel knjige le čitati, rad jo je imel vedno poleg sebe in zato je vselej zavidal one, ki imajo svojo lastno knjižnico. Rad bi imel knjižnico, ki bi obsegala tisoč knjig. Kljub vsem težkočam je nenehoma gojil upanje na neko tiho, umirjeno življenje sredi knjig in prijateljev in to upanje je čuval kot nekako nadomestilo za slučaj neuspeha, kakor rešilni pas, s katerim se ne da pravlaihko plavati — pa .vendar, boljše plavati kakor utoniti. četudi je bil ta novi tajnik uredništva zelo navdušen in mu je srce od radosti kar zvenelo, ko je videl, da ga iščejo, čakajo, da žele z njim govoriti, da mu pošiljajo prošnje, je bil vendar z vsemi brez razlike zelo Ijubez-njiv. Vestno je izpolnil sleherno svojo obljubo, nrkdar ni prelomil besede, vedel je, kaj vse sme komu povedati ali zamolčati in v osrčju tega zadušljivega literarnega življenja je znal ob vsaki težki priliki napraviti prepih. In tako je delal v vzdušju »vseh mogočih vplivov, ki so se drug drugega pobijali, iz vsega tega si j« gradil svoje lastne misli in nazore o literaturi. Pravzaprav nikakih nazorov, nobenega dokončnega sistema teoretičnega znanja, pač pa živ odnos do pisanja, ljubezen in privlačnost, spoštovanje in zanimanje. V slehernem rokopisu se je trudil najti zlato zrno, s katerim bi obogatil svoje lastno ustvarjanje. Na ljubavne sestanke je hodil kakor obi-čtjno dvakrat na teden. Toda zdaj, ko je prihajal k Zosjki ves prežet z literarnim zanimanjem, ki se ga je držalo kakor smola! ji je nehote pripovedoval o svojih razgovorih v uredništvu, o srečanjih s književniki, kajti nek način se je moral iznebiti preobilice vtbcv, ki so se mu nakopičili v teh dneh. K j ji je tako govoril o zanimivosti literarnega življenja, se je na prikrit način tudi sam sebe hvalil in želel je vzbuditi v nji občudovanje do sebe. H ;alil je m povdarjal, da lahko hvali, grajal je in spet zatrjeval, da zna ocenjevati, razmišljal in jo prepričeval, da zna pametno misliti. Vse to je bilo naivno koketiranje pred dekletom, želja, darovati ji tudi vse svoje duševne vrline, vzbuditi v nji ponos, ker ljubi takšnega izrednega moža, prepričati jo, da je zadela terno, ker si je njega izbrala. Zosjka je vse razumela, včasih ga je prekinila na najbolj zanimivem mestu, po-gladila ga po laseh, se nasmehnila in dejala: — Božanstveni, saj ste 'poln navdušenja! Tudi Stepan se je smejal in ji zagotovljal, da je le zaradi nje tako navdušen. Poleg dela v uredništvu je moral nadzirati tudi tisk lista v tiskarni. Le-tu v tiskarni, ki je ustvarjala tisoč in tisoč tiskanih listov vsak dan, so ga zajeli povsem novi občutki. Tisti hip, ko je prvikrat stopil v te prostore in čakal na korekturo, je že vzljubil oster zrak, napojen z barvo in oljem. Ogledoval si je velike stavnice, ob katerih so stali stavci v modrih haljah, se razgovarjali in smejali, ali pa nolče z vso pozornostjo jemali s svojimi spretnimi prsti podolgovate črke iz predalov, sestavljali vrstice in stolpce, ki jih bodo pozneje razlomili v strani. Tukaj pred njegovimi očmi se je izvrševal na nenavadno čuden in preprost način proces materilizacije človeške misli, ki je bogvedi kje vzpiamtela in se zdaj tu v tej prostorni delavnici spreminja v svinčen izraz ne da bi izgubila svojo prvotno jasnost, čutil je, kako se je sleherna misel v rokah teh stavcev trdno zvezala, kako se je vlivala pod udarci tipk stavnega stroja, se vedno bolj zgoščevala in se pripravljala, da se tisoč in tisočkrat vtisne na papir. Tukaj je sleherna misel uresničevala svojo željor željo vzplamteti v brezmejno širino z vso svojo prvotno navdahnjenostjo. V majhnem, strnjenem rokopisu so jo prinesli semkaj, zdaj pa se bo razmnožila in odpeljali jo bodo z vozovi, z vlaki po vsej široki zemlji. Najbolj pa mu je ugajal strojni oddelek, kjer so v vrstah stali stroji, ki so ob vsakem obratu zamahalnika nanovo vzdrhteli. Tu je bil zrak še mnogo bolj prepojen s tiskarskim črnilom, ki je izhlapeval z valjev, tu ga je prevzel zamolkel šelest papirja, ki ga je stiskala kovina, sikanje vrtečih se koles in švist dinam v lesenih oklepih. V tem hrumotu, ki. je udušil sleherno izgovorjeno besedo in sle-heren korak, je utripalo silno srce mesta. To je bila njegova prsna »votlina, zgrajena z železnimi traverzami, tu je razločno slišal vsak njegov udarec, tu se je seznanjal z vsemi taj-nami njegovega življenja. Ves začaran in zasanjan od tega nenehne^K migotanja teh jeklenih mišic, se je bolj in bolj ipotapljal ter se prelival z vsem svojim bistvom v njegov utrip. V istem hipu pa so se prebudila v njem občutja po prostranosti stepe, prebujala se je zamrla spokojnost ravnine pod neskončnim nebom, v katerega je zrl, ko je bil zapuščeno dete z vso otroško gorečnostjo. In iprav tako kot tedaj, so se mu tudi ta hip vzbudile zamolkle želje in zazvenele po njegovi duši, kakor da bi val vode zašušljal preko belega peska. Večkrat je šel tudi v klet. Nekega večera mu je vrgel Vigorsky na mizo svojo novo pesniško zbirko "Mesto in luna"; Bila je to knjiga o mestu, ki dremlje, ki spi in ki živi ponoči čudno, temno življenje. Pesmi so bile brez rim. Ostro in prožno so te vodile na pozne seje uradov, odkrivale vroče sanje zaljubljencev, seznanjale te s sumljivimi sencami tatov, »vodile so te v tišino znanstvenih kabinetov, na razsvetljene balkone gledališč, razgrinjale poulično ljubezen, pohajai si z njimi v gostilne, na postajo, v telegrafski urad, spoznal si svetilke na ulici in stražnika pod njimi. — Sem že prečital... v tiskarni, je dejal Stepan. Imenitna stvar! — In kaj imam od tega? je zamrmral poet. Zdaj sem drugih misli. V teh pesmi je preveč sočutja. Ta večer bi se nekako klavemo končal, ker je bil poet mračen, tedaj pa je naglo dejal: Tovariš, draži me, ker neprestano opazujete ono žensko v sinjem klobuku! (Dalje prihodnjič.; Na gornji sliki »o glavni pattopniki, ki »o bilk poooUičcni sa»top*ti CIO n AFL, da dosežejo slogo med unijami. Niso uspeli — ne ie — in pogajanja so sa enkrat razbila, (čitajte članek na 2. strani v tej itevilki.) GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA Zbral Charles Pogorelec VVaukegan, III. Kdor je mi- njega Berwyna se je zglasil v slil, da bodo naši sodrugi v uradu Molanov France. Pono- Društvom in KIhImmii Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v 66 PROLETARCU 99 VVaukeganu in No. Chicagu popustjJi, kar se prodaje kole- vil je svojo naročnino ter vzel seboj 10 koledarjev. Drugi naš darja tiče, se je jako motil, i obiskovalec je bil naš stari Zato so poskrbeli sodrugi in znanec in naročnik Proletarca sodružice Anna Mahnich, Ma ry Spacapan, Paul Peklaj in Martin Judnich. Ti so se zavzeli, da mora število proda- Martin Potokar iz bližnje naselbine Lyons. Ponovil je naročnino, koledar pa vzame od Molana, da mu pomaga pri ni koledarjev presegati vsa razpečavanju. Martin je še ve- prejšnja naročila, in res, (prodali so 115 izvodov. Pred nekaj dnevi nam je pisal tajnik kluba Jack Mesec kratko notico: "Pošlji mi hitro še 16 koledarjev, kajti naši so še zmerom na delu." To je bilo že tretje naročilo, in prejkone dobimo še četrtega. Takega sodelovanja je človek vesel, da je kaj, pa si misli: Kaj, ko bi tudi druge naselbine pokazale tako a-gilnost pri prodaji našega koledarja! če bi se to zgodilo, bi ga ne bilo zadosti niti 10 tisoč izvodov. Vsekakor, naši sodrugi in sodružice v teh dveh naselbinah zaslužijo priznanje, pa tudi posnemanje svojih aktivnosti v drugih naselbinah. Sodrugi in sodružice, vsepovsod, in vsi drugi, ki se prištevate med naiprednjake, ali ne mislite, da publikacija kot je Ameriški družinski koledar, ki je namenjena za izobraževanje delovnega ljudstva, zasluži čim več jo mogočo naklado? Naš koledar je knjiga, na ka dno naš stari dečko. Kadar pride v urad, vedno ipokramljava skupaj o tem in onem iž novejše in starejše dobe. Vesel sem ga, ker ve vedno kaj zanimivega povedati. Naj mimogrede omenim, da je Martin eden prvih stalnih naročnikov Proletarca. Torej pionir. Upam, da nas bo še mnogokrat obiskal. Cleveland, O. France Barbič je prodal svoj del koledarjev, ki jih je naročil klub št. 49 J. S. Z. Provizijo $3 je poslal v tiskovni fond lista. K tem trem dolarjem je priložil še enega s. Frank Mihelich. Point Marion, Pa. Tony Zupančič je poslal naročnino in poročilo o usodni avtni nezgodi, v kateri se je smrtno pobil Jacob Kotar. Pokojnik je bil svoječasno zelo agilen agitator JSZ in Proletarca. Poslednja leta se ni toliko udej-stvoval, največ radi slabih razmer. Med zavednim delavstvom mu bo ohranjen časten opomin. La Salle, III. Po dolgem ča- tero smo lahko vsi ponosni. To *u se je spet oglasil Frank potrjujejo tudi številna pisma, ki jih prejemamo od zastopnikov in čitateljev. Cleveland, O. Naš potovalni zastopnik Louis Zorko se je pred par tedni vrnil domov, toda tudi doma ne miruje. Poslal je nadaljnih 7 novih naročnin iz metropole. Kdo pravi, da se novih naročnikov Pro-letarcu v Clevelandu ne more dobiti? Dobi se jih, samo treba je med ljudi s tako agitacijo. Butte, Montana Tudi iz daljne Montane se kdo včasi oglasi. Zadnji teden sta se dva, namreč Mrs. Mina Jeniker iz rudniškega mesta Butte, ki je ooslala eno naročnino in naročila pet koledarjev, ter naš stari znanec Kayetan Erznožnik iz naselbine Red Lodge, ki je poslal tri naročnine. V Buttu bo društvo št. 207 SNPJ na pomlad obhajalo svojo 25-letnico. Ob tej priliki nameravajo prirediti proslavo z obširnim sporedom. V ta namen so se obrnili na Prosvetno matico za razne igre. Odzvala jim je rade volje. Kot pravi Mrs. Jeniker, bodo napredni člani skrbeli, da se društvo pridruži Prosvetni matici, ker se zavedajo, da je taka kulturna centrala potrebna. Cicero, 111. Tudi naši sosedje v bližnjem Ciceru so bili zadnje čase iprecej aktivni. France Podlipec je prodal 15 koledarjev in dobil listu 2 naročnini. John Thaler je prodal 5 koledarjev in dobil 2 naročnini; Kristina Turpin je poslala 2 naročnini. Kje je naš Tone Putz? Včasih je bil pri razpečavanju koledarja zelo aktiven. Iz bliž-| Martinjak in poslal 2 naroč nini. We»t AIIU, WU. Vincent Pu-gelj je poslal denar za oglase in priložil dve naročnini. Ročk Springs-Diamondville, Wyo. Iz teh dveh zapadnih naselbin sta se zadnji teden o-glasila dva naša agilna agita-tQrja, namreč iz prve stari znanec John Jereb, ki je poslal vsoto za koledar in jih naročil še 5 izvodov, zraven pa priložil 3 naročnine Jter $1 tiskovnemu fondu, kf ga je prispeval Frank Grum. Drugi naš agitator ipa je Tone Tratnik iz Dia-mondvilla. On je poslal vsoto za oglase v koledarju in za prodane koledarje. Pravi, da so ljudje s koledarjem zelo za- dovoljni in ni imel s prodajo nobene sitnosti. Naj omenim, da iz Wyominga nismo do zadnjih par let nikoli imeli oglasov v našem koledarju, dokler se ni za to zavzel Tratnik. Girard, Ohio. John Koiin je poslal 6 naročnin, John Boga-tav pa obračun za oglase v koledarju, katere sta dobila skupno s Kosinom. Oba sta znana agitatorja za Proletarca in JSZ. Hermlnie, Pa. Tone Zornik je zdaj na potu s koledarjem. Pravi, da ga mora razpečati več kot prejšnja leta. Poslal je tudi eno naročnino in pisal po imenik naročnikov, ki jih imamo v Penni. Razume se, da smo mu radi ustregli. Tone ipras-i, da bo storil kar bo v njegovi moči tudi za Proletarca. Vemo, da bo to tudi izvršil. Arma, Kansar. Tone Shular je prvotno naročil 105 izvodov koledarja, pa je pozneje naročilo znižal, ker se je bal, da mu ga radi slabih razmer ne bo mogoče razpečati toliko. Toda se je "vrezal" in jih naročil ponovno. Pravi, da jih bo moral najbrže še. Pri prodaji mu je pomagalo več drugih so-drugov, katere omenja v svojem dopisu v tej izdaji ter se jim zahvaljuje. K temu se pridružujemo tudi mi. Mineral, Kant. Naš zastopnik in pionirski naročnik Proletarca John Marolt skrbi, da tudi v tem okraju "»vse ne spi". John je kljub svojim letom, ki jih je menda že nad 70, še vedno vnet agitator Proletarca. Zadnji teden je poslal 6 naročnin. Buhl, Minn. Max Martz, ki je precej časa molčal, da smo mislili, da ga sploh ni več med živimi, se je končno vendar oglasil. Obnovil je naročnino ter naročil 4 koledarje. Poroča tudi o razveseljivem dejstvu, da so se začeli rudarji po železnem okrožju organizirati v unijo pod okriljem CIO. Pravi, da so v nekaterih mestih organizirani že 100-odstotno. Pisec teh vrstic je imel pred leti precej opravka z organiziranjem rudarjev, zato ga taka poročila zelo vesele. Pueblo, Colo. Naš zastopnik France Boltezar poroča, da so šli naši koledarji "like hot cakes", in če bi ne bilo te vražje generalne stavke ameriške plutokracije, ki je zopet ipah-nila ljudi v brezdelje, bi se brez dvoma razpečalo še več izvodov. Omenja tudi prenovitev zadružne prodajalne. Pravi, da je zdaj to eden najmodernejših trgovskih lokalov v Pueblu. Mene, kot starega pue-blčana ta vest še posebej veseli, ker vidim, da ni vse seme, ki smo ga sejali pred desetletji padlo na kamenita tla. Mojim prijateljem zadrugarjem želim čimveč uspeha. Upam, da čas ni več daleč, ko naša naselbina »v Pueblu sipet dobi tudi aktiven socialističen klub. No. Chicago, 111. Od tu se je oglasila naša stara znanka Frances Zakovšek. Poslala je dve naročnini. Parkhill, Pa. France Pod-boy je poslal vsoto za oglase v listu in koledarju. Somerset, Colo. Tudi iz te gorske vasi se sem in tja kaj čuje. To ipot se je oglasil naš somišljenik Ignac Lasuh. Poslal je novce za koledarje, ki jih je bil naročil, in jih je prodal do prejšnjega tedna enajst izvodov. Priprave za konferenco Milwaukeef WU. — Na pro-šli seji kluba št. 37 je bila malo boljša udeležba kot ponavadi. Bili so navzoči -tudi tisti člani, ki smo jih pogrešali že več mesecev. Izvolili smo sledeči odbor: Tajnik Leopold Alpner; zapisnikarica Christi-na Podjavoršek; organizatorja Joe Vidmar in Jack Rožič; zastopniki za County Central Committee Mary Sbuller, Ch. Podjavoršek, L. Alpner in John Camer. Začeli smo tudi že s pripravami za prvi maj, ko se bo vršila konferenca Prometne matice, popoldne pa proslava našega delavskega praznika. Prosi se druga društva, da ne prirejajo veselic na ta dan. Kot je razvidno iz poročil v Pro-«veti, so društva SNPJ , ki so včlanjena v Prosvetni matici, pripravljena sodelovati s kluboma št. 37 ini št. 180 JSZ. To je razveseljivo. Tako delajo v Waukeganu, in imajo zmerom boljši ufipeh kot smo ga imeli v Milvvaukeeju. Podrobnosti o tej manifestaciji bodo poroča-ne pozneje, ko bo program izdelan. V nedeljo 23. jan. pa priredi v South Side Turn dvorani klub št. 37 kartno zabavo. Vabim vse prijatelje in simpati-Čarje, da nas posetijo v čimveč jem številu. Pripravljene imamo lepe dobitke. Vstopnina je samo 25c. Pričetek ob 2. (popoldne. Soc. stranka Milwaukee county je pričela s svojim izobraževalnim programom po radiu pod naslovom The People Speak. Slišite ga lahko vsako soboto popoldan od 1:45 do 2. ure na postaji WEMP (1320 kilocicles). Postajo ima stranka najeto za 13 tednov. Iz Ma-disona, (pa nam poročajo, da imajo radio program na postaji WIBU, Poinette, Wis., vsako nedeljo zjutraj od 9:35 do 9:45, torej samo 10 minut. Govornik na tej postaji je dobro znani sodrug Gle^ti Tur-ner. Njegov predmet je: The VVorld of Plenty. Tudi ta postaja je najeta za 13 tednov. Priporočam rojakom, da poslušajo oba programa. — Christine Podjavoršek... AH ste »i Ameriilci družinski koledar za leto 1938 že naro- čili? Občni zbor Družabnega kluba Slovenski Center Chic&go. — V soboto 15. januarja zvečer se bo vršila na 2301 S. Lavvndale Ave. seja Družabnega kluba Slovenski Center. Vsem članom je bilo poslano ipismeno povabilo. Ako ga kdo slučajno ni prejel, naj pride vseeno in gotovo, kajti dopisnice smo vsem poslali, pa se lahko dogodi, da temu ali onen^ radi pomanjkljivega naslova ne bo dostavljena. Ko bomo skončali z našim dnevnim redom in z izvolitvijo novega odbora, sledi "prosta in plesna zabava". Vstopnine ni, ker jo je že plačala vaša pristopnina v klub. Torej na svidenje v soboto 15. januarja. Odbor. LISTNICA UREDNIŠTVA Prošli pondeljek smo prejeli spet par dopisov iz Španije. Priobčimo jih v prihodnji številki, istotako tudi seznam novih odborov klubov JSZ in več drugih dopisov, ki so izostali iz te izdaje. SLOVES > • Ameriškemu Družinskemu Koledarju daje njegova raznolika - vsebina. « Letnik 1938 je na literarnih prispevkih in ilustracijah izredno bogat. Vezan je v platno. Stane 75 centov. Naročila naslovite Prttleiarec, 2301 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. I Prolct«r«?c, January 12, 1938. KRITIKUJOČA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE • • V pojasnilo Mrs. Mary Bernikovi Detrott. Mich. — Pripravljalni odbor za vprizoritev opere MNiko1a Subic Zrinaki" ri Šteje v dolžnost, da odgovori na dvoumni dopb Mrs. Ma-ry Bernik v St. 1582 Proletar-ca s sledečimi dejstvi: Na sestanku za^opnikov slovenskih druStcv dne 2. dec. (kier je bila tudi "opazovalka" navzoča) so bila podana iporočila v *lo-veivkem, hrvatskem in angleškem jeziku, tikajoča se vseli podrobnosti glede pogojev, proračuna, dvorane, scenerije, orkestra itd. SledHa je splošna konstruktivna diakuzija, s katero »o se v bistvu strinjali vsi zastopniki, izvzemM *4opazo-vatke". Na tem sestanku je bil izvoljen tudi odbor, kateri ima nalogo, da spravi skupno s Hrvati kolesje opere v pogon. Na sestanku so bili navzoči za-stopniki-ce 13 slovenskih društev in trije delegatje društev Hrvatske federacije: J. Zobec, T. Cttak in P. Ke*ly, koji imajo oblast zastopati vseh 27 hrvatskih druStev. To dejstvo se je ponovno povdarjalo na do-tičnem sestanku. Do danes se je stanje sodelujočih slovenskih društev spremenilo v toliko, da je društvo št. 144 JSKJ uradnim potom odklonilo sodelovanje, do-čim sta se na novo priglasila klub št. 115 JSZ in slovenski delavski dom, kar znači, da se je štesilo sodelujočih slovenskih društev zvišalo na 14, in to kljub peščici nasprotnikov, ki iščejo dlako v jajcu in kateri imajo o resnem kulturnem delu le meglene pojme. Imenik sodelujočih društev je vsakemu na razpolago pri tajnika pripravljalnega odbora, Tho-ma?*u Chirfigu, 53 Edgevale St., Detroit. Sodelujoča društva bodo »pa o tem itak obveščena. Mrs. Bernik svetujemo, da se tudi glede pogojev preveč ne razburja. "Zarja'* nam sploh ni stavila nikakih drugih pogojev kot da plačamo vozne stroške za celotni ensambel, od 90 do 100 ljudi, ter dnevnice za dirigenta, režiserja in par glavnih godbenikov (ostale bomo najeli v Detroitu) Polovico eventuelnega dobička so "Zarji" odobrili zastopniki društev iz lastnega nagiba, kajti končno morajo tudi kulturni delavci žrveti. V pretres se je vzel tudi eventuelni deficit. Po skrbnem Študiranju iz vseh vidikov smo prišli do zaključka, da je vpričo ogromnega zanimanja za opero, zlasti med Hrvati, in vsled tako-rekoč brezplačnega šolskega avditorija, izgled na deficit skoro izključen; obratno se pa v količkaj ugodnih razmerah pričakuje precejšen prebitek. Mi seveda prav radi priznamo, da bo akcija zahtevala mnogo truda in napgra, kot ga zahteva vsaka kulturna priredba, toda'vsled tega še ne sm2mo vreči puško v koruzo. Z izbe-gavanjem javnosti, s pesimističnimi naziranji in z golim "o-pazovanjem" ne bi imeli niti ene kulturne ipriredbe v Detroitu. Na prošli odborovi seji smo izvolili tudi razne odseke kot izvrševalni odbor, publicijski odsek, odbor za oglase in nadzorni odbor. Možje, ki so zastopani v teh odborih, so splošno znani kulturni in društveni delavci »v Detroitu. Njih namen in cilj je pokazati splošni javnosti enega najlepših in najpomembnejših zgodovinskih glasbenih del. Njih namen je dvigniti kulturni nivo detroit-skih Jugoslovanov, ter jim predočiti krasoto na£e pesmi v umetniški obliki. In končno je njih namen vsaj enkrat v zgodovini združiti večino Hrvatov in Slovencev v Detroitu v mogočno falango, jih dKigniti nad poviprečno vsakdanjostjo, v naročje muze in lire, ter uživati sadove naših duševnih velikanov. Za odbor: Frank Česen, predsednik. Thomaa F. Chulig, tajnik. —John Marelich, blagajnik. Jap»«ib bvtltfij« na »•»•'»i če Um i, pred k.terUni »e "Vrani". fronti v dir« um btio^imi kitajskimi Se nekaj o "Radnički Straži" in naiem gibanju Piney Fork, O. — Ko sem črtal v "Proletarcu" članek Ivana Molka o "Radnički Straži", kako je pomagal ekspedi-rati prvo številko hrvatskega socialističnega lista, sem se tudi jaz spomnil dobe pred 30. leti. Bil sem tedaj tajnik kluba Št. 2 v naselbini Glencoe, O. Iz Chicaga so mi poslali zavoj letakov v hrvatskem jeziku z naročilom, da jih naj razdelim med hrvatske delavce. Letak jih je seznanjal z ustanovitvi- POSLUŽITE SE C0MM0NWEALTH EDISON URADOV \ vasi sosedini za vsakovrstne potrebe tikajoče se električne poslužbe • Za vsakovrstno električno poslužbo — [n. formacije, plačevanje računov za luč, izmenjavo žarnic, prošnjo za postrežbo — vam nudijo električne trgovine Common-wealth Edison družbe v vaši soseščini. Ta • ugodnost vam bo prihranila na času in stroških in dobili boste takojšnjo in uljudno postrežbo od skušenih uradnikov. "S, C0MM0NWEALTH EDISON OOMMNT 10 ILICTRIC »MOM DOWNTOWN — 72 Wm* Adomt Str««* — 1)2 S«v#t D«er bor* $«r««4 4562 ftroodway 4231 We«t Morfiton S*. 152 W«f 63rd St. 4933 >rvini Por k ttvd. 3460 Sovth Stat« S«. 2950 Ewt 92nd St. 2/33 Milw«wk«« Ave. 4834 Sowth A.Mond Av«. 11046 S. Michi««n Ar«. AU TVLIPHONfS — KANDOIPM 1300 jo "iUdnteke Straže". Razdelil tem jih in vabil Hrvate, da se naj naroČe na svoje delavsko glasilo. Ko je "Radnički Straža" izšla, *o mi pošiljali zavoj izvodov od vsake številke, katere sem razdajal med Hrvate in jih vabil na naroČbo. Poslali so mi tudi pobotno knjižico in s tem sem postal zastopnik ne samo "Proletarca" ampak tudi "Radničke Straže". Ravno tako smo slovenski socialisti pomagali pri agitaciji za srbski socialistični list "Narodni Glas". Ko sem bil leta 1910 na prvem zboru JSZ, sem Milanu Glumcu pojamral, da je za socialistično stvar med Hrvati veliko težje agitirati kakor med Slovenci. Priznal mi je to ter me bodril, da je treba vzlic temu vztrajati. Pra»vil mi je, da je on dobil socialistično znanje med sodrugi na Dunaju in kot socialist smatra za svojo dolžnost učiti druge, da postanejo razredno zavedni. Tirko se je s pomočjo hrvatskih sodrugov, ki so bili prej v slovenskih klubih in dopisovali v Proletarca, razvila v teku let med Hrvati močna in vplivna socialistična sekcij A- Leta 1916 smo imeli z njo zadnji skupni zbor. Bil je to tretji redni zbor naše zveze). Vršil se je v Chicagu. Hrvatski klubi so poslali zelo številno delegacijo, ki je imela na zboru »veliko večino. Spor med slovensko in hrvatsko sekcijo- 3e je ostril in prav na tem zboru je prišel do viška. Nastal je radi vprašanja stali&a o vojni, in vsled razlik v mišljenjih, ki smo jih imeli o narodnostnih problemih in jugoslovanskem vprašanju. Tega leta je začela izhajati tudi "Prosveta". Hrvatski so-drugi so nas ob vsaki priliki kritizirali, Češ, pomagali ste u-stanoviti buržvazen dnevnik, namesto da bi "Proletarca" spremenili v dnevni list. Zdaj pa ste ga z ustanovitvijo "Pro-svete" uničili. Nekateri izmed njih so sugestirali, da se naj "Proletarca" združi z "Radni-čko Stražo", ki naj bi bila potem ucejevana polovica v hrvaščini in polovica v slovenskem jeziku. Ako bi se jim bili delegati slovenskih klubov podali, bi s tem pokopali tudi "Proletarca". Tako pa smo o-hranili JSZ in naše glasilo. Na tem zboru je bil en hrvatski delegat, ki je nam dal priznanje. Bil je Tomo Bese-nic, ki je bil pozneje glavni predsednik Hrvatske Bratske Zajednice. Zdaj živi v Detroitu. Tudi on je dobil socialistično znanje med sodrugi na Dunaju. "Radnička Straža" je prenehala že med .vojno. Namesto nje so ustanovili list "Znanje". Urednika sta ostala tudi pri tem listu ista, namreč Teodor Cvetkcv in Geo. Kutuzovich. "Znanje" ni o vojni ničesar pisalo, da ni prišlo v navzkrižje s cenzuro in poštnimi oblastmi. Po vojni je spremenilo ime v "Radnik". Vsa hrvatska soc. sekcija se je pridružila komunistom. Tudi pri "Radniku" sta I ostala ista urednika, toda novi komunisti so ju pričeli napadati, dobili »o večino in ukazali Ovetkovu, kako mora pisati, ali pa bo odslovljen. V teh o-kolščinah je službo pustil in z njim je šel tudi Kutuzovič. Slednji je zdaj upravitelj siro-tišča HBZ nekje blizu Chicaga, Cvetkov pa urejuje tednik "Znanje", ki ga je ipred nekaj leti obnovil Jugoslovanski Pro-fvjetni Savez. Za socialistično gibanje med Hrvati je bil največji udarec, ko je umrl urednik "Radničke Straže" Milan Glumac. Preminul je že pred ITI, zborom JSZ. ■ *r*» _ Pred nami je vprašanje bo- Česar na vloge, niti obresti. La-Jtuje kup h'š, ki jih je dobi'i potom sodnijsk€ prodaje, v nominalni vredosti okrog četrt milijona dolarjev. Koliko pa bo v resnici prinesla prodaja, * 1 1 I i« te žko reči. Gotovo je, da bo dočega zbora JSZ. Jaz sem še Izguba velika. Odbor obljub-zmerom mnenja, da se naj galija, da bodo vložniki prejeli odloži na leto 1940. Strinjam 150 odstotkov. 2e več let so v!o-se tudi s priporočilom, da sel naj letos namesto zbora aranžira toliko uspešnejše konference klubov JSZ in društev Prc v:tne matice. Nace 21emb«rger. rc ?!'u baninega departmenta O razpeč&vanjtl A m. j Demoistrlrajo po ulicah za svo- V likvidni. Kot V,, .icJobne d ž koledarja, o vpra-ITY prTJrVCl°L dl *e organizacije, je t uli ta zabre- ^ K .človeku kar nu!o »ton, ko opa- dla v potežkoče zaradi >krahi- eanjll zbora itd. zuje njih navdušenje. Sej unt- rane prem >gi< ne industrije. Hi'l P«. — Ne vem, včasi kakih sto In tj precej let ne odplačuje ni-|gemu m» bi 'mogli Ameriškegai važnejših ipa okroj? 300 članov, žniki prodajali vloge za 30 do 40 odstotkov. Med njimi je precejšnje Atevilo rojakov, ki bodo tudi tukaj "potegrnili ta kratko", kot se je zgodilo v mnogih drugih sličnih organi-zpciiah in bankah v tukajšnji okolici, ki so šle k vragu. "Tro-štamo" t^ak sebe, češ, saj nisem bil samo jaz tak osel, da sem jim nosil svoj denar; so bili tudi drugi enako neprevidni. Slaba taka tolažba! m V bližnjem Joplrnu, Mo., se že več tednov vrši zaslišava-nje pred delavskim odborom iz VVashingtona proti nekaterim družbam, ki operirajo cin-kovne in svinčene rudnike. Družbe so obtožene kršenja Wagnerjeve postave, ker so zaradi unijskih aktivnosti vrgle na cesto veliko delavcev. Ti delavci afidaj zahtevajo dve in pol leta plače, zaradi nepo-stavne odslovitve. Delavci spadajo v CIO in jih pri zaslišava-nju zastopata odvetnika Bru-ner iz Pittsburga in Louis Wolf iz JopHna. Nedavno je pa odvetniška zbornica iz Missouri-ja vložila proti Wolfu obtožnico "zaradi neetičnega postopanja" napram kompanijam, na raz 1 ič n e "lj ud m a mio "sta 1- j ®n V8.,ed *** 9e m.u naJ vzan,ie ne odjemalce, ki vzamejo ko- Pravico izvrševati odvetniško ledar brez vprašanja, čim sto- fužbo- T° je znamenje, da de- pis v hišo. Drugod zopet Žena a' ce zastopa, zato se odgovarja možu, češ, "je pre- hočejo znesti nad drago, ne čitamo, ni denarja, n*lm'-Pr! ^aslišavanju so vzeli IZ KANSASA Danes naj omenim le razpe-čavanje koledarja, vsebino pa morda drugikrat. Zadnjih pet let je razpečavanje koledarja v kansaških naselbinah precej boljše organizirano, odkar je to stvar prevzel v oskrbo soc. klub. Letos smgKjih zopet prodali nad sto komadov, če bi čakali, da jih naročajo posamezne naselbine, dru&tva in privatniki, sem siguren, da bi jih ne prodali nad 50. Koledarje smo naročili skupno in potem so jih pomagali razpečavati sledeči člani: so-druginja Bratkovich v Yale, sodr. Ulepich v Breezy Hillu, sodr. John Shular v Grossu in A. Potočnik v Mineralu. Vse ostale naselbine sem opletel sam. Največ smo jih razipečali v Armi in potem v Edisonu (Camp 50), ter v Franklinu. Pri tem ''pritiskanju kljuk" od hiše do hiše naleti agitator 'hužinskega koledarja prej i7al bhi akdjif ako je le mojfel. Po. prodaji Druz. koledarja v siednja Ieta je mnogo tega de- o prodaji Druž. njegovi naselbini. Ely ima srečo, da- je slučajno dokaj na boljšem kot pa večina drugih naselbin po železnem okrožju severne Minnesote. V slednjih je več sto rojakov, ki.niso zaslužili skoro nič skozi vse lansko poletje in dočim so v poletju Še nekako prebili, je to pozimi' težko, ampak kaj bi jamral, če pa ne ipomaga! Rude nakopljejo pri na* danes več kakor ko smo tu delali po 10 ur na dan vsi rudarji in mnogi tudi ob nedeljah. Zdaj so naše stare slovenske, finske la opustil. "Prosveta' je dolgo delala izgubo in upravniku so očitali, da je to zgolj njegova krivda, ker ji ne dobi več naročnikov in več oglasov. Prej so rekli, da jih je dobil preveč, in potem, da premalo. Danes premore "Prosveta" par desettisočakov v gotovini in je za n3še razmere edin "bogat" slovenski časopis v tej deželi. Tudi tiskarna, ki jo poleg jednotinih publikacij upravlja Godina, se je organizaciji več kot izplačala in • , . . .... i razpolaga že z lepo vsoto go- m druge rudarje nadomestili • tovine stroji, ki kopljejo in nakladajo rudo v vlake hitrejše in za kompanije cenejše kakor smo jih mi. Rudarji — tisti, ki so zaposleni in oni, ki niso že mesece in leta, so v tej težki situaciji spet začeli misliti na unijo in se v nji pod okriljem CIO že zelo organizirali. V nekaterih rudarskih mestecih so majnar-ji organizirani že stoodstotno. SLU2BO DOBI ženska med 40. in 50 letom, ki bi bila pripravljena opravljati splošna hišna dela ter imeti v oskrbi dvoje otrok. Dobra prilika za zanesljivo žensko. Na narodnost se ne gleda. Katera si torej želi stalnega zaslužka, naj se obrne na « MATH SUSAK Box 1081, Struthers, O. »l»t#M«IMlll»MMMtm F£i\CI/S RESTAVRACIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndaie Ave. Chicago, III. Tel. Cmwford 1382 Pristna in okuma domača jedila Cane imerne. Postrežba točna. Stoloravnatelj družabnega sestanka v počast Filipu Godi-nu in njegovi soprogi je bil Vincent Cainkar. Poročevalec. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI PODPORNI NARODNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK i "IMIOS\ I T l Stane sa celo leto $6.00, pol leta $3.00 Ustanavljajte nova druStva. De*et članov (ic) jo treba xa novo dr.uštvo. Naulov za list in xa tajniit\o je: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. 99 \ ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH 3E VEPNO OBFN1TE NA UN1JSKO TISKARNO Adria Printing Co. 1838 N. IIAI^STED STREET, CHICAGO IL1« Tel. Lincoln 4700 »ROLKTAREC SE TISKA PRI NAS. POROČILO 0 ZBOROVANJU ZASTOPNIKOV KLUBOV J. S. Z. IN DRUŠTEV PROSVETNE MATICE (J. Vidmar je priredil sle-tarcu ohranijo stari naročniki boj v stranki, ki ga je povzro-d€Če iporcčilo in zapisnik kon- ui pridobiva mne. Dejal je, da čila nezadovoljna manjšina, ference zastopnikov klubov J. vkljub vjem zaprekam nima- Ker ji nt u • >elo diktirati smer-I Z. ter di ušti v Prosvetne ma- • mb vxroka biti pesimisti, kajti nle* ve^fl. ie svoj boj vriila tiče, ki se je vilila 14. novem-Inki? gibanje živi in uspeva. _____ bra 1937 v VVaukeganu, takoj po zborovanju, toda ga ni m) mogli objaviti čim je bilo poslano. Zakasnitev je torej naAa krivda.) Konferenco zastopnikov klubov in društev Prosvetne matice okrožja IlUnoi*-WUcon-sin je otvorila tajnica Kristin i Pod javoršek. Za predsednika je bil izvoljen Filip Godina in za zapisnikarja Joe Vidmar. Zapisnik prejšnje konferenca je bil sprejet tak kot je bil či-tan. Na tem zborovanju so zastopali društva SNPJ, ki so v Prosvetni matici sledeči: št. 1, Jo-Ško Oven; št. 14, Andrew Možek ; št. 16, Leonard Alpner; št. 39, John Alich ; št. 102, Kristina Tunpin; št. 104, Frank Matkovitz; št. 119, Marian Kerzich; št. 192, Jennie Ob-lack; št. 559, Joe Drasler in John Simon; št. 568, Mary Hodnik; št. 747, Louis Ambro-zich; federacija SNPJ, mil-wauško okrožje, Joe Vidmar; druš. Bled, št. 19, JPZ Sloga, Mary Shuller; soc. pevski zbor Nni« gibanje v Wi*conainu O ipolitičnl situaciji v VVis-con.iinu z ozirom na delavsko 7 .'ha nje je referiral Joe Vid-uar. Dejal je med drugim: Politično gibanje med delavci in farmarji v VVisconainu je zdaj na jako nizki stopnji. Več Živahnosti pa je opaziti v unij-ikem pokretu, bodisi v unijah AFL in v CIO, pa tudi med farmarji v njihovi National Farm riolkiay asociaciji. Združenje socialistov s farmarji v Progressivni farmar-ski-dela» ski federaciji še ni prineslo pričakovanega uspeha. To smo videli v rezultatu toliko o-' rifte in agitaciji veliko škod wa'a. Vendar razkol na položaj stranke v Wia-consinu ni povzročil toliko škode, kakor v mnogih drugih državah. Vzrok nazadovanju Številu članstva soc. stranke v VVisconainu je tud' ^Mtvo, da so vodilni socialisti ilali po pri-druženju k Progresivni f r-maraki-delavski fcderaciji svo* čas nji in agitirali zarv*jal. Ta mala peščica članov obeh klubov je vsestransko aktivna. Naše sodruge dobiš v unij-skem, zadružnem in političnem gibanju. Spominjam se stavke iz leta 1919, pri American Steel and VVire Co„ ki jo je vodila AFL. Hodil sem na njih organizato-rične shode. Pravim vam, da tako velikega navdušenja za unijo ne vidite zdaj niti pri C. I. O. In ko je bila stavka iz- gubljena, je izginila tudi unija 't organizatorji vred. Nastala jo tema, kakor v zgodbah sv.i piama. Zakaj? Prešibka hrbtenica. Delavci ao šli nazaj prositi dela sklonjenih glav. Bolj I ponikni to ga takoj dobili, dru-1 gi »pozneje, nekateri ga ne dobe niti danes. Po 18. letih se je začolo zopet '« 'itati. Upaimo. da ti žarV prodrejo v vne glave tistih, ki producirajo. Mi, člani socialističnega kluba pomagamo u-nijakemu gibaniu kierkoli ^m^-mo priliko. Ko je unija CIO iskala dvorano za zborovanja, je bil SVD edini, ki jim ni odbil prošnje. Med sta/ko smo iim dali po znižani ceni tudi kuhinjo in eno sobo za shaja-nje in to skozi več mesecev. Omeniti moram, da vsega tega ne bi bilo, ako ne bi bili člani soc. kluba v odboru SNI). N«ii člani hodijo tudi na unljske "hode. Nekoč smo pripeljali ce-'o naše aokoliče na njih shod. Seveda ao bili vabljeni od organizatorja, da so zapeli "In-t-rnacionalo" in "Piket lin«". To je bilo še v začetku, ko se novincem zdijo taki shodi pusti in dolgočasni. Da se jih bodri k vztrajnosti in iHmfMrrmti, je treba nekoliko raznolično-Ui. Med stavko so naši aodrugi "lodili po možnoati na stavkov-oo stražo in podpirali smo jih motno in moralno. Toda samo strokovna oziro-nn unijska organizacija ne bo rešila delavca iz kapitalističnih sron. Tu je potrebna tudi oolitična moč. Politično izobraženih delavcev pa ni, te bo treba šele vzgojiti. In zopet bomo imeli polne roke dela. Kapitalistom je lahko agitirati in pridobiti glasove. Kupi človeku kozarec piva, pa je republikanec. Predno pa postane zaveden delavec, je treba znanja. Pred leti smo v No. Chicagu nominirali v občinske urade tudi socialiste. Pa smo totalno pogoreli. Seveda smo prejeli naše običajne glasove. Toda tista masa, ki bi morala z nami, je dala glasove nasprotnikom in proti nam. Danes ne bi bilo nič drugače, ako bi nastopili kot socialisti. Tako vsaj jaz mislim. Bilo bi pa drugače, ako bi se organizirala delavska stranka, kateri bi bile ipodlag^ unije. Zadnja stavka je bila dobra šola za delavce. Mnogi so spoznali, da se ne bi bilo zgodilo to, ako bi mesto in okraj vladala delavska administracija. Tu je naša dolžnost, da jih vzbujamo k samostojni politični akciji, in ko hitro se čutimo dovolj močne, pa nominirajmo v mestne, okraj' e in vse lokalne urade avoje indidate. Nujno potrebujemo lokalni delavski list. Tu izhaja en dnevnik in par tednikov, seveda last privatnega buržuja, ki zasmehuje vsako delavsko akcijo in vendar so delavci naročniki. Vzdržuje se potom oglasov, kajpada. Toda ako ne bi imel naročnikov, tudi oglasov ne bi dobil. Pred leti smo poskusili izdajati delavski tednik. Pisal je večji del za unije. Pa so nekateri vpili, da je prera-dikalen in drugi zopet, da je prekonservativen. To vse je buržvazna vzgoja čitateljev. Naši aodrugi so nabirali naročnike in agitirali zanj. Unijski delavci pa ga niso marali, čeprav je pisal večji del o unij-skem gibanju. Takrat še ni bilo CIO. List je v par mesecih propadel. Tako, vidite, dela je dovolj pred nami. Ogromnega dela, a delavcev nam manjka Vseeno, upam, da bo vse prišlo. Delavstvo se je začelo v masah prebujati in to je dobro. Mirne vesti lahko rečem: Bodočnost je naša! Delavska stranka v IllinoUu Za JudniČem je referiral Anton Garden o gibanju za zgraditev delavske stranke v lili-noisu. Ustanovljena je bila pred nekaj leti na iniciativo socialistov. ki so dobili v nji tudi važna odborniška mesta. Lani so se zanjo zavzele tudi unije v večjem Številu in znaki kažejo, da se bo razvila v jako politično silo. Temelj so jj, kot že omenjeno, unije. Komunisti zastokajo v nji svojo politiko, kot je njihov običaj. So za razne kompromise in politične kombinacije s "progresivnimi" demokratskimi politiki, dočim socialisti hočejo, da naj bo delavska stranka res delavska, ImichaeljeralaI Moor Run, Pa. — Eden izmed naših najbolj znanih aktivnih delavcev in član >v J V/ v zana Inl Penn*"v>anHl ie ni I M chacl Jcrala. Poročajo nam, da je prn4M ted*'n orcnviiU « Pc' dečnest le ako pridobijrio vanj mladino in jo vsposobimo za delo v naših klubih. S. Shuller ge« orl o aktivnostih med mladino v Milwaukeeju in upa na boljšo bodočnost. S. Mesec Je izvajal, kako je*m'adina v VVaukeganu zainteresirana v zadružništvo. Apelira da naj se jo »!'5no pridobi tudi v drj-gih naeelbinrh. S tem so bila poročila končana. Tajnica Podjavoršek je poročala, da sta prispevala v b a-gajno konferenčne organizacije gospodinjski odsek SND #2.22 in društvo št. 119 SNPJ enako vsoto. Nato je predsednik Godina zakljjčil zborovanje. Joa Vidmar, zapisnikar. V apomin naši pokojni aodružici Francea Dobrovolec G»rard, O. — Po dolgotrajni mučni proletarski bolezni, su-Vci, je umrla dne 24. decembra bivša članiea tukaišnjega socialističnega kluba Frances TToTVrovrlfc v starosti 46 let. Rojena je bi'a v vasi čevce, pri l/ogatcu na Notranjskem. Prišla je v to obljubljeno deželo k >t mi vsi drugi v nad i, da bo vsega v ozobilju. Njen prvi kraj v Zed. državah, kjer se je ustavila, je bil Little Falls, N. Y., kamor je prišla 1. 1912. S sopregom sta se posvetovala, kje bi sp bilo najboljše nastaniti, da bi on imel delo in si tako oba ustvarila čimboljšo eksistenco. Odločila sta se za edpotovanje v Girard, O., kamor sta se preselila 1. 1919. Kot večina nas, je bila tudi pokojna Frances vzgojena v verskem duhu. Takoj po priselitvi v to deželo pa je dobila rpriliko gledati na življenje z vseh strani in presojati versko vzgojo in cerkveno filozofijo. Dobila je priliko čitati različne časopise. V starem kraju ji taka prilika ni bila dana. Tj je takoj vzljubila Proletarca in nato Prosveto. Kupila si je mnogo delavskih brošur. O-pr&t.ljala je svoja dela vestno in ves ostali čas pa porabila za čitanje. Dalje — ona je tudi razumevala, čemu in kaj čita.. Dvomim, da je mnogo takih delavskih žen, ki bi brale in mislile o svojem pokretu več, kakor ona. Tako se je kot sa-moukinja otresla verskih predsodkov, ki so jih ji vtepli v rani mladosti. Ona je bila med prvimi tukajšnjih Slovenk, ki je (pristopila v socialistični klub — in pristopila je s prepričanjem, ne samo po imenu. Pokojna Frances Dobrovolc je bila vzorna žena in mati. Njene štiri otroke je vzgojila popolnoma po svojem prepričanju, da bodo v ponos človeški družbi. Ona ni nikoli rekla, "jaz sem to in to", otroke pa bom vzgojila tako kot se mene doma učili v moji radi mladosti. Zavedala se je, da je bila tista njena vzgoja hlaipčevstvo, ki se ga je otresla, in zato ni hotela, da bi prešla na njene otroke. V bojih za socialno pravičnost je zmerom tudi svojemu možu dajala pogum, da je čimboljše vztrajal. Nikoli mu ni rekla, kadar se je želel udeležiti shoda, ali seje socialističnega kluba, "bodi rajše doma", pač pa ga vzpodbujala k vztrajnosti. Res — bila je zavedna delavska žena. Dobro so mi znani slučaji v raznih krajih, ko žena ni bila poučena o stvareh, katere so bile zanjo prav tako življenske »važnosti kakor za njenega moža. Kadar je hotel mož na shod ali na sejo kake ustanove, pa je začela moledovati, da naj bo rajše doma in mu brala vsakovrstne levite toliko časa, da se je naveličal in postal mlač-než. So slučaji, ko bi bili možje pri delavskih organizacijah in celo v gocial:*ličuih klubih, pa je žena pričela, "kaj boš hoail na seje, ali ni neumnost p*ačc-vati članarino ter zapravljati Čai za prazen nič" itd.^ To je mož potlulal, se naveličal in ae kor-5r.o radi mtru uda! njeni voMl. Na seje organizacij, v katere fc varoval, ga ni bi ) V< \ Iz teh izkušenj se naj možje uče, d i jc njihova dolžnost pridtbiti žvne, da ae i one po-gicbe v položaj, kajti mar niso one prizadete v krizah, v času brczpcselnosti in v boleznih celo bolj kakor moški! Naj še omenim, da pokojni Frances Dobrovolec ni odobraval kimovcev, in ne ljudi fanatičnega kova. Sovražila je hinav?Mno da kaj. Zato so jo nr '.ili vsi, ki so bili odeti v hi-pokritske plašče. Pospešili so ji tudi bolezen tirprerano «mrt. Družini moje gožalje. John Tancek. Vaebina novemberake številke revije "Njiva" Revija "Njiva", ki izhaja v Buenoa Airesu. ima v novem-berski številki sledečo vsebinoi-Jekleni: Šolski nroblem: V e-volod Ivanci/1: Otrok; J. K.: Neka i naše zgodovine; Goriški: Mimogrede; Udele: Magda; Naša žena; A. MozetiS: Spomini; Prireditev društva "Ivan Cankar"; Matej: Kako naj organiziramo naše kulturne prireditve; K.: Spomini na Cordobo; Pregled. Revija "Njiva" izhaja mesečno. Za naročnike v Zed. državah stane $1 na leto. Naslov: "Njiva", Paz Soldan No. 5150, Buenos Aires, Argentina. PRIREDBE KLUBOV •t* s, as. V sledečem Minama »o priredb« klubov JSZ, konferenčnih organizacij in socialističnih kulturnih društev t N JANUAR MILWAUKEE, WIS. — V soboto 15. januarja v Tamsetori dvorani domaČa sabava soc. pev. shora "Naprej". MILWAUKEE, WIS. — Kartna sabava kluba it. 37 JSZ v nedeljo 23. januarja v S. S. Turn dvorani. WAUKEGAN, ILL. -- Kartna «a-bava kluba št. 45 JSZ v soboto sve-čer 29. januarja v Slov. nar. domu. SHEBOYGAN, WIS. — Gostova. nje mflwauikcf a soc. pevskega a bora "Naprej" v nedeljo 30. januarja r Hrvatskem domu. . Predvajal bo koncert in spevoigro "Čevljar in vrag". FEBRUAR CHICAGO, v nedeljo 20. febru-a rja dramska predstava. STRABANE, PA. — Veselica kluba it. 116 JSZ v soboto večer 26. februarja v dvorani druitva.. it. 136 SNPJ. MARC STRABANE. PA. — Konferenca klubov JSZ in druitev Prosvetne matice sadnjo nedeljo v marcu. APRIL CHICAGO, v nedeljo 10. aprila koncert "Save". MAJ CHICAGO, v nedeljo 1. maja prvomajsko slavje. MJLWAUKEE, WIS. — Ko«fe-renca klubov JSZ in druitev Prosvetne matic« aa severni Illinoia in VVisconsin v nedeljo 1. maja v S. S. Turn dvorani. MILWAUKEE, WIS. — Majsko slavje klubov it. 37 in 160 JSZ v nadel jo 1. maja v S. S. Turn dvorani. (Tajnik* klubov in kulturne odseke klubov ter tajnike konferenc prosimo, da nam sporoča vse svojo prireditve aa uvrstitev v to kolono in da nam poiljejo popravke, ako so podatki o priredbah napačno Babe« leieni.) PARK VIEW WET WASH LAUNDRV CO. FRANK G Ril predsednik 1727 1731 W. 21.t STREET CHICAGO, ILL. PRVA SLOVENSKA PRALNICA V CHICAGU < i • Nafti voiniki pobirajo perilo no me»tu, Cleeru in Berwynu in dovažajo'na dom TOČNA POSTREŽBA DELO JAMfENO Tolefonii CANAL 7172-7173 l»N4»mm»»l»IMMMtMMMM»MtMM............. Dr. John J. Zavertnlk PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURts At 3724 W. 26th Street 2:00—4:00; 7:00—8:30 Daily Tel. Cravrferd 2212 At 1858 W. Cermak Rd. fl:00 p. m. Diiljr Tol. Canal IlOO 1fr**c]n«*day and Sundaj b* appointmentt onlj N*»Mle«ice Tel.i Crawford 6440 H ma ansurer — Ca M A ust In 67 OC * • i"ar■ ■ • a ■ • ■ 6ARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tri. 14715 • 1 424 Rroad Streat JOHNSTOWN, PA. s ■ « i p r A Yuflroslav Weekly Devoted to the Interest of the Worker* OFFICIAL ORGAN OK Yugoslav Federation S. P. PROLETAREC BDUCATION, ORGANUZATION, CO-OPERATIVE COM M ONVV E ALTH NO. 1583. Publt.b.d W«*kljr at 2501 So. UwmUU At«. CHICAGO, ILL., J«nuary 12, 1938. VOL. XXXIII. INVENTORY OF 1937 The year 1937 has been ene of mingled joys and sorrowa, triumphi and dis&ppointmeiiU. The worid pieture has darkened. The FascijU of Bpain, vvith the aid of the Fascists of Italy, Germany and Portugal, have continued to ravage the country and slaughter ita people. Japan has made a eruel and uniprovoked asaault upon China. The persecution of radicals, race and religion has gone on in Germany. Brazil has gone Fascist. The eleetion in Russia, with only one party in the field, has been a cari^ature of democracy. On the other hand, the LoyalisU of Spain have given the European Fascists occasion for pause. Russia has given much-needed aid to Spain and China. The Scandinavian countries have made practical progress. A new world war has not begun. In America both wings of the labor mov^ment have con-ducted succesaful memberehip drives. Better labor relations have come about in a few newly organized induatries. Progress iovvard a better political layout for labor has been made in New York, New Jersey, Minnesota and Wisconsin. Some progress has been made in social insurance. So far, the conscriip-tion bili in congress has been fought off. The supreme court has -been sttghtly liberalized. The nation has not gone tO war. These gains are too meager. On the other hand, the labor dis-pute has, on account of the animosities of leaders, not been settled. The unemployment of millions has continued and of late grown worse. Housing conditions are mtserable. Poverty abounds. The scarcity plan remains in full force. The adminis-tration seems to be intent upon jockeying the country into a war to saire, not democracy, but its own face, on account of its failure to cure unemployment and poverty. Thus there is little to show for 1937, and serious problema face the country and the world in the coming year. It may bring relief from tension, and real progress. Or it may bring disaster. This depends upon how much wisdom and insistence the peciple bring to bear upon their would-be leaders. As al-ways, the road to more satisfactory living lies in keeping what is good in the old, diacarding what is bad, and going forward to new and better conditions. Milwaukee Leader. CULTURAL ACTIVITIES.-THE STEEL FRONT. W0RKING CONDITIONS IN AND AROUND J0HNST0WN, PA. By KAR JON ¥ 01JII D O L L AII By ARTHOR ICALLET and ALEXANDER L. CROSBY The beat clectric rhaver (priče $15) wiU not give ao clo*« a »hive m a good aafety razor. Many ntw brands have been put on the mirkjt within the past year, but only thiee of them will prove reasonibly saili-factory. Ahhough it often happen that k>*-priced meivhandise in j ust a« gooJ as if not better than more exp«t^v« products, none of the electiic rhav trs selling lesa than $15 is accept-able. In faet, even one $15 model (Packard) failed to pas* the testa of aetual uae and mechanical construc-tion. Chief faulte of electric shavers are that they irritate the dkin. or fail to give a cloae ahave—or both. Car Pričo« Up 10 Por Cont Pricea of 1938 car« are about 10 pere e nt higher titan those of last year. Finance companies are urging dealers to require down paymenU of ; Kristan, editor of "Cankarjev Glas one-third instead of one-fifth, and to ani a recognizid authority in ahorten the period of paymenta from tho field of Slovene literature, in two years to 18 montha. This means gomtnenting upon the 1938 edition of Our Doings Here and There By Joseph Drasler Sueco»«fttl Ncw Y«ar'» Eve Dane« Another one of the annual Now Year'a Eve ilancea aponsored by £»or,.h No. 1 ha« bv»en succea*fully concluded. VVita a h.lf dozen dan .ea be ng held in the immediate neifch-b-oihood tha; evisning, tvro of them in th3 mm hlock, we maiiaged to flll kotH th.* ufper and lower halls of the SSPJ. M iny of our* old stand-bys, rony to ^ay, did not attend due undoubtcdly to other callings. Mem.bc rs who h t ve tickets out for this da.nce or for uny other dsnee kindJy cooperaie wi(,h the secretary by returnin? them as soon pos-tible in that wuy, helping him clear ap reeorda of the old year leavin^ a clean /late for the bc/inning of the new. • In our last week's issue, Ktbiu The eolumns of ProleUrec se Idam contain any reports about what'a going* on in Johnstowa. For thia lax-ity in submitting news, we can blame only ouraelves because at times we feel there is not h ing of intere»t to write about. In the way of cuhural and educational activities, in the paat year we have been as good as paasive. Sunday programs picnics and other entertainme^it are for-bidden because of an old "Blue Law". Until recently Sun4ay fish-ing was prohibited because miniaters, preachers and what not feared there wouki be too many empty church benehes in sight. Then we were both-ered by thoae "undesireable foreign-er», communiffta and C-I.O. orgrani-zers," (aa they were termed by big busiiieaanven) who wanted to organ-ize our steel "workers. The »trike that followed, the h}rsterical actions of the city mayor and his Citizens' Committee and the fear of flooda kept our mdnds well oecupied. Now that things are back to normalcy we have more ti me to devote to the things we misaed during this strife period. • One encouraging outlook for 1908 here in Johnetown in the way of Slo-vene cultural activities is that the singing society Jugoslavia is reeruit-ing ito members and aympathizers back for aetion. With the "Bu*ine» Receaskm" now on, it give s us more thne for recreation and there's noth-ing like spending a few hours each week with a gTOup of happy •ong-sters. The date and plače of rehear- sala will be announced latrr. * LouLs Zorko from Cleveland spent a few weeks in our diotriet soliciting mi'bscribers for Proletarec. In spite of the bad working conditions, his efforts and the cooperation of our «yTOipathJ*ers have gamed , quite a few new readers for Proletarec. We hope to have him in our midst again and at a time when conditions will be more produetive of success. * The 1»38 Farni!y Almanac, Irke ali previous editions, is another maaterpiece of fine Slo vene literature. Although it reached us later than other years, we hare already applied for our second order. The Moxham distriet was thoroughly can-vaased. A good many of our regular customers work only a few days a week, but nevertheless purchaaed a copy. The book deserves a laifter cir-culation than it re«lly has. It makes that it urili be harder for the man of limited income to w if reasonable care is given. The Ford Motor Com-pany ia known, of course, as the moet relentleas foe of trade union-ism in the automobile imlustry, whereas the WiUys management has the American Family Almanac aaid, "Full c red it must be given to the editor for the fine arrangement and techni<)ue, to the .contributors and to the printers for this extraordinary achie\-ment." The Almanac sells for 75c. Unbe-lirvaMe when you compare it with rame amount of le/4 interejting reading material but aelling for more then double our priče. 35 JTMII of Activity ia tho Cultoral and Dromotic Fiolds « The program of Branch No. 1 on February 20th will mark the 35th year of this grtnips ezistence. During this time a great deal has been ac-tompli*hed in acquainting our people with the best of our Slovene plays and playwrights. Our Drama-tic Gre up is today the outstanding orjtanization in the cultural field anion? Slovenes in Chicaifo. To celebrate our 36th anniversary we have dtckJed to »ponaor a mixul program wljich Will include the work of the Social Study Club members and the Hed Fakrons. Of this, more later. Social Study Club Mootinf The date of our Social 8tudy Club meeting is the steond Friday of «^ch month. This month it falls on the 14th. Our committee chairmen re-port that they have been able to ar-rzn/ed a good program for thia meeting. Don't forget the date — January 14th. At the Slovene Labor Center. Bring your frienda along and have them get ac<|uainted wrth our Club, most Kngiish books containing the I our activities and our work. UNIONIZATION OF CHICAG0'S INSURANCE AGENTS UNDER-WAY Friends of Labor Urged to Insist on Seeing Agent'« Union Card Revietv of Social Study (Aub Activilies in 1937. By AL RAK With 1937 now a part of history, it's time to review our activities and accoirplishmenta of the past twelve months. Tho we fell back in activities com-pared wiLh 1936, we did hold a nuni-ber of round table discussions wkh outvide speakeia present, a card anJ bunco party and some activity in the line of I>ramatics. In January w« held a si4fia'»sful bunco and card party the proceeds of which were divided betveen Branch No. 1, and the Sustaining Fund of Proletarec. We took part in the May Day Program of the Branch with a »h->i t »kit entrtled, "Strike Breaking In Kid Glovea," well produced and a real "hit." At Proletarec's picnic in Wil-low Springa in Sept. We had chance of the Tombula Came with fair suc- cess and profit ali of which was lurned over to the ning Fu*ik forward to succeas in the new year if we will but put our .shouldera to the vvheel and with co-opeiation and hard work develope th* policiea and principles for which we stand. THE) i ASU OF By L. B. JURSEY ; m every country. They are the forcee It feels good to learn that a reeo- of veated wealth and of apecial priv- ution has been introduced in Con-KTess to investigate the caae of Tom Mooney. Hearings on the resolution are to begin aoon. For years, w* who have be^n work-ing for the freedom of Mooney, free-dom which he should be *ranted out-right for his erime is nothing more than ihat he was a strong and in-fluentuil labor leatter, were always handed the cry of the Federal Government that it has nothing to do with the caee because, they explain-ed, Tom Mooney is servinj? a sen-tence in a State penitentiary »erved upon him by a State Court, there,-fore, the Federal Government ha.s no authority in the matter. ilege which find their position en-dangered by the activities of men like Tom Mooncy. I believe that President Roosevelt hims#»lf can prob«b!y do more than any other man in this caae but it is doubtful if he wi!l make any uae of that power. I received the following reply to a letter addressed to him ccncerning the freedom of Tom Mooney: "Mr. Mooney is serving a sen tence in a State penitentiary imposed on him by a State court, consequently the Feyees at Bethlehem. But t.hat's a horse of another oolor. month i, the United Office and Prof-feftsional Woi kers Unjon of Anv rica has Atarted an enerjfetic can»)iai^n tO unionize thtse im»n in ChicaKO. The insurance *i?ent* who woik for Metropolitan, Prudential, John Hancock, Wk*u?to and Southern and next. abuses ended. The Union ha* filed a petition with the National Labor Relations Board for an eleetion in the Hancock Company where already it re-pre>ents a maJority of its employetv» naticnully. Metropolitan and Prudential, two of he larjrest financial in-ziitutlons in th» world, will follow various other companios have sought relief for years from inse-curity, the United Electrical, Radio and ht»avy charjr^s levird airainst them Machine Workera of America (C. I. O.). Teats for quality Consumers for policies lap;,n of ^nably good wo^ing condit^. ^.^^^iTn " th^S oi The best,buy.: Phvko Mode ®3B.. worker> arf unt.bl<1 to k :heir General Electic Model F-63, Stewart policies j> . convicted and the reason why priaon tate; they are at work in every state, yea, ran, Frederick Steiwer and James J. Hughes. The Monthly Rent By BOLTON HALL They sheared the lamb twelve times a year, To ffet -some money to buy some beer; The lamb thought this was extrem- ely queer-- Poor little snow-white lamb! DON'T BELONG As I hobnob with the mlini? privi-lege<1 classes in various parts of the world I never come to feel that I have sharo or lot with them. I don't GET TOGETHER The joint conciliation committee of the American Federation of Labor and the Committee for Industrial Organization is adjourned but that belonjf nor do I wish to belonif. My ...:.u ______ K, 'iy!doej» not mean that :t cannot meet placc is with the masses that draw the furrow, slop the hogs, fell the trees or smooth the planks; that I " " "V """K ie»cmn| TrMit 3 the reason and wntinK does not make them any mct Having sent in a ■oss my folks. Prof. E lvvard Als- nn \ resolutions, it is worth Ross, in Seventy Vears of It. cVore to do it ali ov< again if the rank and file insiats. The rank and file ihould insist. , . l^P i It in^ir.ted very .«-trongly a while agro. ha-ppen to earn my livmg teaching |t^ the rms<>n t{,e oommit^e flood of let te rs »omewhat of a over again, yet it in necessary to do i j« that. Local Look? like war to end war U verv i'l"1?""', sUte organizations and in- muci, like one of those temporary ^ r^ *Ty husincas dipressions that can t ^ ^ up its m.nd whether it h depresaion, k^th, unity -n the organization Z recession or reversion. I more neceAsary than ever. RUMANIAN OIL ON IROUBLfcD WArtRS THE LIMIT IS EXCEEDED FOR THE OTHER 365 DAYS After rU war of "defense" agatnM. China is over, it ia reported that Japan will make China pay reparations, so as to reimburse Japan for the By FRANKLIN P. ADAMS Christmas is aver. Uncork your ambition! Back to the battle! Corae on, competition! Down with ali aentiment', can €crmpulo«ity! Commerce has nothing to j?ain by jocoaity; Money in ali that i« worth aH your labors; Crowd your competitora, nix on your neighbors! Push 'em aside in a pa*aionate hurry, Arjrue and bustle and bargain and worry! Frenzy youraeJf into »ickness and dizziness... Christmas i a over and Business is Business. money lant out in ravishing Ch;na and murdering her women and chikl-ren. . . This is the laat word in gall. , Nevertheless, there will *>e other httt words. Hardly does any Fa*ciat ruler open hia mouth without emit-ting another new last word in gall. It arould be niče if Satan woukl look »fter thani and give them a swift j ob of ahoveiing aulphur in the next world; but no doubt he is a pal of their«. When farmem go ragged, it's a sign tailora go hungry. SlAR CHLIGHT lltlliii..... Donald Lotrich Ali of the major nations of the world and even some who do not amount to so much are arming and rearming and continuing to build battleships and battleplanes in tre-mendous haMe.l^Billions and billions of dollars are being expended to make the fastest shooting guns, tanks, rifles, ships with which the capitalist nations hope to destroy wars? Those who instigate wars? Why not learn to think in terma of unity of labor, cooperation and brotherhood of the producers. There is plenty here in this world for ali of us. Nature has given us advan-tagres no other generation possessed for an abundance of the good things of life. We know how to grow, man-ufacture and produce them. Why their best young and middle aged *houldn't we be aensible enough to men and the inhabitants back home, as well. VVhafs WT*ng with human minds when they can't grasp the fal-lacy of it ali? What's wronj? with them when they can't see that wh.)le races of people are destined to be slaujfhtered and demoli^hed? What's *rrong with their thinkin/ when they can't see that they themselve« are to be punished? That they cannot es-cape it. The parasites and capitalist leeches want to see the world in this kind of a turmoil. They want one nationality pitted against itself or against another people. The capitalist« profit from that. They become richer and richer while the workers aacrifice their lives, their ali, for w*hat? * I supposc you will ^ay in the face of what Hitler, Mussolini and the Jap militarists aro dcing there is nothing else to do. True enough! BuL where were these same democratic nations while the militarist trium-virate built up its army and na\-y? Why, they were supplying them with b^rap iron, steel, cotton, foodstuffs and credit. Not the nations direct, no. But the financiers and statesmvn of thoa