332
Zemljepisni in narodopisni obrazi.
Nabral Fr. Jaroslav.
67.
Porcelan.
Med glinjeno robo zavzema porcelan prvo mesto. Porcelan ne prepušča vode, izredno je trd, prenaša hud ogenj in naglo premeno topline.    Boje je čisto bele.
Porcelan so izumili Kitajci, in to uže v prastari dobi. Uže od nekdaj so Kitajci in Japonci izdelovali porcelan v tako dovršenih in ukusnih oblikah, da jih komaj morejo današnje najgiasovitejše tvornice evropske dohajati. Izdelovanje porcelana v Kitaju je vzela država v svoje roke. Državna tvornica je imela biti uzorom vsem poznejšim privatnim tvornicam. Cesarska ta tvornica je še dandanes na najboljšem glasu. Veliko je to tvorniško mesto, v katerem si služi kruh več tisoč delavcev. V prešlem stoletju je gorelo tu čez 3000 peči. Tudi privatnih tvornic je mnogo v Kitaju.
Kitajski porcelan je došel prvi pot v Evropo okolo 1500. 1. Prinesli so ga Portugalci, Ki so s Kitajem trgovali. Ker je ta roba ugajala, dovažali so je Portugalci vedno več.   Lepše kitajsko posodje je bila izredna
333
redkost v zbirkah evropskih, zato so tako robo kedaj pa kedaj z zlatom odvagali. Avgust II. saški je dal pruskemu kralju za 48 kitajskih posod cel polk dragoncev. Veliko je čudo, da s porcelanom niso prinesli v Evropo tudi veščine, kako se izdeluje. Trdi se, da so Kitajci skrivali svoje znanje kot tajnost pred Evropejci, ali vidi se nam, da bi bili le-ti vendar tako prišli na sled tej tajnosti, samo da so imeli zato smisla in potrpežljivosti. Kitajci so vse svoje znanje in vso svojo veščino v knjigah popisali, zato imajo tudi posebno delo o porcelanu. Za nas je ta knjiga še dandanes zanimiva, ker nas pod-učuje, da so Kitajci prav lahko delali in oni isti mate-rijal za porcelan jemali, kakor to mi danes delamo. V knjigi se ves ta postopek na dolgo in široko, ter popolno točno popisuje, in za bolje razumljenje je knjiga polna slik, kakor so to malo ne vse knjige kitajske.
Kitajci izdelujejo danes svoj porcelan prav tako, kakor so ga izdelovali pred več stotinami let. Oblika kitajskega posodja in risarije na njem so posebno ukusne, in da-si se ta ukus ne zlaga z našimi nazori o lepoti, pa je vendar vsako kitajsko delo in vsaka risarija tako čisto in dosledno izvedena, da nam more biti kot uzor. Vse risarije na kitajskem porcelanu vselej so tako skladne, da je celotni utisek popolnoma ugoden, kar se več potov o risarijah na našem porcelanu ne more reči. V izdelovanju emaila niso mogli Evropejci Kitajcev do sedaj doseči.
Kedar so se v Evropi seznanili s kitajskim porcelanom, začeli so mnogi premišljevati, kako bi mogli sami izvesti robo, ki bi se mogla meriti s kitajsko. In prešlo je celih 2000 let, preden so prišli na sled tajnosti, ter so samostalno izumili porcelan. Najlepša fa-jansa, ki so jo v Delftu izgotavljali, zaostajala je še daleč za kitajskim porcelanom. Leta 1695 so si izmislili Francozi neko tvar, s katero so hoteli oponašati pravi porcelan. Bil je to tako nazivani „friteporcelantt, na videz jako podoben pravemu porcelanu, ali so mu manjkala vsa dobra svojstva njegova. Še le početkom osemnajstega stoletja se je posrečil Nemcem pravi porcelan. Nemški prirodoslovec Tschirnhausen je delal poskuse, kako bi razne koristne rude v saskej domovini svoji v obrt spravil, da s tem povzdigne blagostanje ljudsko. Vladar saški Avgust je ljubil sijaj in umetnost, in Tschirnhausen je poskušal, ne bi li mogel napraviti tako krasen porcelan, kakoršnega so do tle le s Kitaja dobivali, da tako ustreže želji vladarjevi. In videti je, da je Tschirnhausen v tem prilično us} eval. V Draž-danih shranjujejo pet malih vrčev, o katerih vele, da jih je Tschirnhausen izdelal. Posode te so popolnoma bele, ali vendar še daleč zastajajo za pravim porcelanom.
V tem je Avgust saški izvedel za nekega Bottgera, o katerem je šel glas, da je alkemista, in zvabil ga je k sebi. Bottger je učil lekarništvo v Berolinu, ter se je tu naenkrat o njem raznesel glas, da ume zlato delati. Tega tako važnega moža je hotel kralj pruski sebi pridržati, ali Bottger je pobegnil iz zapora v Saško. Vladar saški je bil te misli, da Bottger res ume zlato delati, in
ni ga  hotel  izročiti   pruski   vladi,   ko  ga  je   nazaj zahtevala.
Bottger sicer ni umel zlata delati, ali se je vendar hvalil, kakor da ga ume. Potrosil je mnogo novcev kneževin, ali zlata ni mogel narediti. Hoteli so mu tajnost z lepa ali z grda izmamiti, in kedar mu je bilo uže preveč, nameraval je 1703. L pobegaiti v Beč, kamor so ga z velikimi obljubami vabili. In to je bilo krivo, da so ga sedaj deli pod strogo nadzorstvo.
Bottgeru so postavili kot glavnega nadzornika Tschirnhausena. Ko je le-ta sprevidel, da je Bottger jako nadarjen in sposoben mož, tedaj ga je pred kot ne začel napotovati na to, naj ne slepi ljudi, ampak preiskuje, ka&o bi se dal porcelan delati. Bottgera so poslali najpreje v Albrechtsburg pri Meissenu, 1706. 1. pa so ga zaprli v Kouigstein, in leto pozneje v Draždanih. Imeli so ga vedno v strogej zaprtiji in pod stražo, a vladar mu je dajal obilo vsega, »'česar je potreboval za svoja raziskovanja. Bottger je mnogo poskušal, in čez nekaj let, ko mu je v roke prišla bela glinja. ki so jo kopali pri Aue-u blizu Schneeberga, posrečilo se mu je napraviti porcelan. Ta bela glinja je bila čista porce-lanka. Našel je jo kovač Schnorr. • V onem času so si lase posipali z belim prahom, in ostroumni Schnorr je začel premišljevati, kako bi mogel svojo prst kot prašek za lase prodajati. On je to prst očistil in dobro izpral, posušil in potem ceneje prodajal, kakor se je prodajalo pšeuičuo brašno. Taka prst je prišla v roke tudi Bottgeru, in iz nje je naredil porcelan. Svoj izum je 1709. 1. objavil vladarju. Priznal mu je sedaj, da zlata ne ume delati, kakor se je hvalil do sedaj. Vladar mu je vse poprejno sleparenje odpustil.
Leto popreje je umrl Tschirnhausen, ter ni dočakal Bottgerjevega uspeha. Kedar se je vladar prepričal, da je izum na toliko napredoval, da se morejo Kitajski izdelki v vsem oponašati, priredil je 1710. 1. Albrechtsburg pri Meissenu kot tvornico za izdelovanje porcelana. Bottgerja je bogato nadaril in povzdignil v baronstvo, ali je vendar ostal pod strogim nadzorstvom, da ne bi komu svoje tajnosti odkril. Tudi sama državna tvornica je bila vsakemu tujcu nepristopna. Velika vrata in mostovi, ki so se dali vzdigovati, zabranjevali so vsa&emu vhod, in uradnikom je bilo pod ostro kaznijo zabranjeno česa izdati iz tvornice. Bottger je umrl 1719. 1. v velikem siromaštvu, ker je s svojim razsipnim življenjem vse zapravil.
S prvega je delala tvornica v Meissenu samo po kitajskih uzurcih, ter je v oponašanju tako daleč dospela, da najboljši poznavalci niso mogli razpoznati meissen-skega porcelana od kitajskega. Malo po malem je začela tvornica izdelovati tudi kipe, cvetje in drugo temu tako, katere izdelke so najizvrstnejši umetniki modelovali in bojadisali. Krasne iu ukusnete umetnine plačujejo danes veliko draže, kakor v onem času, ko so jih izdelovali. S početka je tvornica dajala le malo dobička, delalo se je največ za vladarjev dvor. Leta 1732 je delalo v tej tvor-nici uže več kot 738 ljudi.
334
Vkljub vsi pazljivosti, da jim se tajnost ne izda, dogodilo se je vendar, da je nek delavec, ki je na-potjen v ves ta postopek, odšel v Beč, kjer so 1718. 1. postavili drugo evropsko tvornico za porcelan. Kmalu so nastale še druge tvornice po Nemškem, ali nobena ni dosegla meissenske. Na Nemškem je to še dandanes najboljša tvornica.
Na Francoskem so začeli porcelan izdelovati okolo 1740. L Ali v vsi zemlji niso mogli oslediti porcelanke, in ker so jo morali s tujega dovažati, niso mogli svojih izdelkov tako ceno prodajati kot drugi.
Nekega dne je iskala žena siromašnega brivca s Šent Irieux-a pri Limoges-u glinje za domačo potrebo, pa je našla masten kamen in prinesla ga možu. Sluteč ta, da ima nekaj vrednostnega, nesel je kamen lekarniku v Bordeaux, ki je koj spoznal porcelanko. In tako so našli bogate plasti porcelanke. To je bilo 1765. 1., in 1774. 1. je uže velika tvornica v Sevres-u pri Parizu izdelovala mnogo krasnega porcelana. Tudi po drugih zemljah so jeli postavljati tvornice, ki so podelovale domačo porcelanko. Porcelan, ki so ga delali pred več kot sto leti boljše tvornice, bil je tako ukusne oblike in krasnih slikarij, da ga ni danes lepšega ne delajo.
Med vsemi tvornicami, katere še danes delajo, gre prvo mesto tvornici v Sevres-u, in za njo koj meissenski. Tvornica v Sevres-u je imela vedno za upravitelje izvrstne umetnike. Njihovi proizvodi se odlikujejo z oso-bito nježnimi bojami, katere si prirejajo na poseben način, ki ga nikomur ne povedo. Temu pripomaga še fini ukus, ki je Francozom prirojen. Na poslednji razstavi pariški 1878. 1. je razstavila ista tvornica umetnine prve vrste.