$xdV*
SmdMJt
and
Bol**!*
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
UndnMkt la upnmiàki prostori: MÔ7 8. LowndaU A to.
Offioo of Publication: 9667 South Lawndalt Am T.Uphoao, RookwoU 4904
Aocoptanoo for maIHn« at special r*u of po.tago prov.ded for in
Chicago, ill., petek, 1. junija (June 1), 1934. iukl{jjj!1 |co° STKV.—NUMBER 107
Komentarji
a»___
talini je spet govoril pred Kvi n odkrito je pove-C nj^ova fašistična ^bankrotirana in edina L» a krize je vojna, Sini, ki ^ silno rad nor-
* demokracije, zlasti iz de-
¿¿ie*a socializma,mje za u skrpucal "sistem
i totalitarijanHke države; ,'Um" od države kon-
^a kapitalizma v kali morata biti kapitalist in « brata in se krščansko ti Sam papež je blagoslo-i "siatem" (nesistem).
ij pa Mussolini sam na-J da je "sistem" (nesis-veB bankroten in lta-¿i narod naj kar pozalbi, mu bo kdaj dobro godilo, gimi besedami: fašizem je
0	»vozil tako globoko v D da sama nikdar ne izvo-trdna tla — edino vojma ire "rešiti".
Kolini poje, da je vojna m vl vsak narod, ki hoče - da je vojna nekaj na-ga kakor porod in mate->o u žensko. Seveda — je bo tudi rekel, da mu je j na hrbtu potreben, ko se more (znebiti! Vsakemu ;u je njegova bolezen nenaravnega" . . . Mussolini an pod kapo (pravijo, da ia želodcu) in kmalu (bo "totalitarno".
1	je v Italiji še kaj pamet-udi, naj gredo na delo. rešitev za Italijo — ka-
i Nemčijo, Avstrijo in o-bolne dežele — je, da se rej iznebi fašističnih nor-se vrne na pot demokra-a socializma.
»odealerje" jezi, ker jih [) ultrareakcionurji, razni »«ki "standpatterji" z ene ,zdriigc pa sekajo po njih «ti in drugi radikalci. Čili vzklikajo: "Kaj bi pa vi «ti naredili, če bi bili na toltovem mestu? Ali bi i kaj več?"
I temi je tudi cleveland-merinka Domovina, ki opi-»wdealske" fraze in vpra-toj bi urednik Prosvete čp Iti bil predsednik enih držav. — Rojaki pri h strmeli, (V bi jim ured-«odel svoj«« n ju'1 rte, ker pa nikdar predalnik Zdru-j-' škoda prostora
r* i
' »«K-ialisti prišli v ^Mhingtonu
via-
takšno ve-"kršri.i ima K„„ ill I.-
Kajti bi (loseg-niti toliko
se vel t, pa m politično-eko-m "KMru, v katerem je
Velt	bilo bolje za
•»ploh n,. [„ pris|,
razmerah tes n« ' '
ni morda H'X>S4-Vc|t '
Ur I > T : < 1 « • |i unTnn
in z \ «ar I lev It
"'H'ialisti V ' ■'*< irio v kon-
\ državnih
r" '""i" krpali sta-kaki.r dela '» rn
im.i
<le-
»rali "novi mali, vedeti,
kaj HtK ialinti
Pr.
tr.fr
■r17>
t*-
i
h •> » v,
Vr . * .. .
Star«, sf ra-"•apitalizma h mora iti! bomo
" «-Ino-t
•f Ii I m-i i
izko-pri-
It.K,
ib kri lani- -,
eve|-»arij, *e do
S0BNIK ODKLO NIL MJMKCIJO PROTI WEIRT0NU
Norris-I*a Guardijev zakon obr njen proti delavcem! "Nagle" prosekucije àe ni konec
1 li'K.ne-
,4' * r | >a -•ada -aino '' a nove <'»ri«,anje •n malih )' r<«*hič-
Wilmington, Del.—V sodnij-
skem procesu proti Weirton Stee kompanij i je bila poražena zvezna vlada, ki je skušala dobiti sodnijsko prepoved, ki naj bi delavskemu odboru omogočila izvršitev tovarniških volitev v je-klarni te družbe v Weirtonu, W. Va. Tukajšnji zvezni sodnik je odklonil dati injunkcijo proti družbi.
Slulaj Izvira iz znanih "hi-tlerskih" volitev, katere je družba zadnjo jesen odredila za svojo kompanijsko unijo in s tem kršila ne le delavsko točko 7-a industrijskega zakona, nego tudi sporazum med unijo, delavskim odborom in družbo. Ta sporazum je končal zadnjo stavko v njenih treh jeklarnah in določal nepristranske volitve za tovarniške delavske zastopnike. Družba se je na ta sporazum pokihala, pričela graditi svojo kompanij-sko unijo in ignorirala sporazum z delavskim odborom vred.
To je bila prva večja Klofuta vladi in "novotValerjem". Po več mesecih cincanja je bila vlada končno prisiljena iti na zvezno sodišče, kjer je iskala "pomoči". Namesto prosekucije te korporacije se je odločila za injunkcijo, ki naj bi jeklarskim delavcem v Weirtonu, W. Va., o-mogočila nepristranske tovarniške volitve pod vodstvom vladnega delavskega odbora.
Zvezni sodnik Neilds je po e-nem mesecu premišljevanja prišel do sledečaga zaključka: 1. izdanje injunkcije zabranjuje Norris- La Guardijev zakon proti sodnijskim prepovedim v delavskih sporih! in 2. mora zasli-šati priče predno bo izdal končni odlok. Na "zaprisežene izjave se sodišče ne more ozirati", pravi sodnik Neilds, ker so "preveč konfliktne". "Nagle prosekucije", katero je justični department obljubil weirionskim delavcem januarja meseca, torej se n: konec.
Za delavstvo je izredno važen sodnikov zaključek glede zveznega zakon't proti sodnijskim prepovedim v delavskih H|x>rih. Ta zakon i o bi', leta 1931 sprejet v obrambi organiziranih delavcev, kapitalist''"r,a sodišča so ga pričela izvajati pa za protekcijo podjetnikov! Perverzija največje vrste! Pred par tedni je namreč izdal enak odlok tudi zvezni sodnik v južnem Illinoisu proti jeklarskim delavcem Lackland Steel kompanij«'.
V obeh slučajih so odvetniki jeklarskih družb argumentirali, da ho kompanijske unije "bona fide" delavske organizacije in deležne protekcije zveznega zakona. Slučaja sta si sicer v nasprotju, dosežen je bil pa isti namen: protekcija podjetnikov. V obeh slučajih je prišlo do inverzije zakona v interesu delodajalcev.
Ta dva odloka pokazujeta, da se bo z Norris-La (¡uardljevim zakonom zgodilo «lično kakor n« je zgodilo s riaytonovim zakonom, ki je bil sprejet pred 20 leti v inter su unij. Kapitalistična sodišča so ga obrnila proti organiziranemu delavstvu. Slično pot koraka tudi ta zakon. Vse to je le |>onoven dokaz, da delavstvo prej ne bo dobilo pravice, dokler ne postane močan političen faktor in ni ne zgradi lantn - stranke in dobi kontrolo nad vlado in *<id išči.
section 1103, Act of Oct. 3, 1917, authon*«d on Juim 14, li»18.
Ill
«todiMrefTi
komuniMfov prrd v Nemčiji
Iterlin, 31. maja.— Ma-n« »'si-nijwka *>bravna\a pioti 111 komunistom «e j<* začela danes v Hreslauu. Vsi so oiitoirni "vele-izda>".
Jeklarski baroni se pripravljajo na bitko
Jeklarne zalagajo h provijantom za skebe in municijo proti stavkarjem.—Policijski šef zahteva več orožja "za stavke v juniju"
Pittsburgh. — (FP) — pride do napovedane jeklarske stavke 16. junija, jeklarski baroni ne bodo nepripravljeni. Svoje jeklarne spreminjajo v trdnjave pod očividno sankcijo "postave".
Carnegie Steel Co. in vse njene podružnice so v jeklarne na-vozile že velike zaloge provijan-ta in postelj za skebe in pušk, m uniči je in plinskih bomb proti štrajkarjem. Pri nekaterih tovarnah so postavili tudi steno parnih cevi, iz katerih nameravajo sipati vročo paro na pikete.
Vse to se godi pod skrbnim o-česom—"postave". Mesto Pittsburgh je šlo še korak dalj. I)a dobi absolutno zanesljivega policijskega šefa, je vlada odslovila starega šefa in na njegovo mesto postavila Marshall Bella, ki ima za seboj policijsko službo pri veliki jeklarski družbi Spang-Chalfant Co.
Prvi korak, ki ga je napravil Bell v svoji novi službi, je bil ta, da je šel pred mestni svet in zahteval tajno zasedanje, na katerem naj bi ukrepali o pripravah za stavko. Novi policijski komisar zahteva večjo zalogo plinskih bomb, pušk in municije "za pričakovane stavke v juniju".
»Slabše so priprave v unijskem taboru. Pred par dnevi bi se i-mel vršiti sestanek med predsednikom jeklarske unije Mlcha-elom F. Tighem in stavkovnim odborom desetih članov, katere je izvolila zadnja konvencija. Ti okrožni zastopniki so prišli na posvetovanje, niso pa našli v u-radu nikogar razen hišnika. Ti-gheva administracija, ki je bila na zadnji konvenciji poražena pri vseh važnejših točkah, očividno sabotira napovedano stavko. Kolikor so v teku priprave za stavko, se to godi le po dls-triktih, ne pa iz urada mednarodne unije, kar je mIuIm) znamenje za uspeh stavke.
senator cut ting za pour
zavljenje bank
Pravi, da krize ne ho prej konec, dokler vlada ne prevzame bank. Pripravlja zakonski načrt
Vlada pokupi in pobija mili ion glav živine
Goveja živina crka v državah, kjer pripeka suša
St. Paul, Minn. — Federalna vlada začne še ta teden s kupovanjem goveje živine v državah severnega in srednjega zapada, ki so v pasu najhujše suše v zgodovini Amerike. Goveja živina na farmah crka zaradi žeje in gladu in vlada je priskočila na pomoč farmarjam, da jih vsaj nekoliko odškodi za izgubo. Vlada se je namenila pokupiti okrog milijon in 200 tisoč- glav goveje živine; plačala I»» <*i $1 do za glavo in več ko polovica po-kupljene živine bo pobita in |m>-kopana na farmah. Ostala živina, ki je še zdrava, bo izročena relifni administraciji, da jo |>o-kloni revnim farmarjem in deloma pobije za nasičevanje reveže v.
VVashington. — Senator Cut-ting iz Nove Mehike je priSel do aaključka, da ni drugega izhoda iz krize kakor podržavljenje bank. O tem je te dni govoril v radio.
"V banki si lahko izposodite dežnik le ob lepem vremenu, v slal>em ga vam pa vzamejo. Bankirji sipajo kredite le v dobrih •časih, ko niso |>otnebni, branijo se pa dati posojil v slabih Časih, ko so potreba. Interesi bankirjev so v navzkrižju z interesi dežele.
"Ta sistem se zgodovinsko lahko pojasni, ni ga pa mogoče zagovarjati. Bankirji so nasledili srednjeveške kovalce zlata, ki so proti zlatu in žlahtnim kamnom dajali kredit. Kredita so dali desetkrat več kakor so imeli zlata in dragih kamnov v zalogi. Igra je bila nepoštena, vendar pa so se ljudje privadili sistemu, ki ima zrak za podlago kredi-tov".
Tudi danes ni nič drugače, je pojasnil senator Cutting. Razlika je le v tem, da so bankirji ta sistem le še bolj raztegnili. Njih posojila navadno znašajo od desetkrat do dvajsetkrat več kakor imajo rezerve—vlog in kapitala. Tisoč dolarjev posodijo desetkrat do dvajsetkrat. In medtem, ko izplačajo obresti le od tisoč dolarjev, jih sami prejemajo (višje) od desetih ali dvajsetih tisočev. To Cutting imenuje "kredit iz zraka". Bankirjem se naravno dobro izplača.
Ves sedanji sistem je na glavo postavljen, posebno še, kolikor se tič<» vlade. Namesto da bi sama izdajala denar in kredite, izdaja bonde in zadolžnice. Od tega pa mora plačevati obresti— obresti od lastnega kredita, s katerim razpolagajo tudi bankirji. Vlada je upnik bankirjev za milijarde dolarjev. Pomaga jim na noge z vsemi sredstvi.
Cutting pravi, da dela na načrtu za ustanovitev narodne banke, ki naj dobi monopol nad vsem kreditom v deželi. Po njegovem mnenju je danes to največja |k>treba. In dokler se to ne zgodi, tudi ni upanja, da bo dežela zlezla iz krize, nikakor pa ne bo ube/ala novemu polomu.
čez pol milijona delavoev pripravljenih na boj
100,000 tekstilnih delavcev in 250,000 jeklarskih delavcev pred veliko stavko. Organizirani tekatilni delavci odlolito odklanjajo 25-odstotno redukcijo zaslužka. Kritična situacija v Toledu. 1'ristanitfni delavci na pacifični obali zavrgli kompromisni mir
Navduian kavi in ravt na
razoroiltvani konferenci
Francija in Anglija sta se resno sprli. Američanom se d op a de predlog Utvlnova za stalno mirovno konferenco
Rockefeller jeva cerkev je "spomenik moril vam"
New York. — Člani najbogatejši» cerkve v Ameriki, katero je zgradil "pobožni" John I). Rockefeller na Riversidu, se niso preveč dobro p<s'utili na predavanju Franka P. Palmerja v cerkveni dvorani. Povedal jim je, da je "ta cerkve v krasni in impozantni s p o m e n i k mori-tvam."
Palmer je svoje poalušalce spomnil, da je Rockefeller zgradil to pompozno cerkev "Istega leta, ko so njegovi |Hjl>ojniki u-
Zeneva, JU. maja.—Na razo-rožitveni konferenci je zavladalo tako slabo razpoloženje, da je predsednik konference llender-sno odgodil nadaljevanje seje splošnega odbora na jutri. Na včerajšnji seji sta se resno sprla zunanja ministra Anglije in Francije, John Simon in Louis Barthou.
Angleški zunanji minister je obdolžil Francijo, da je ona zakrivila spor z Nemčijo, ker trdovratno odbija enakopravnost v oborožitvi. S tem je Simon o-čitno pokazal, da angleška vlada simpatlzlra s Hitlerjevim režimom Nemčije. Barthou je odgovoril, da je Anglija že prej pokazala svojo naklonjenost do Nemčije s tem, da njeni magnatje oborožujejo Nemčijo. Dokler se Nemčija oboroiuje, ne bo Francija niti malo mislila na kakšno razoroženjto, je rekel Barthou.
Ameriška delegacija je pokazala velik«' simpatije do načrta, ki ga je predložil sovjetski delegat Litvinov. Načrt oolaéa. da se ustanovi stalna mirovna konferenca, ki naj rešuje mednarodne spore.
Dva slbvcnsku duhovnu v Gorici aretirana
Trst, Italija, «HI. maja.—J)va duhovna v vodstvu semenišča v Gorici sta bila te dni aretirana na obtožbo, da se sovražno obnašata napram italijanskim le-menatarjem in da vodita protifašistično propagando. To sta Kari MuAica in kanonik ttutar. Obtožena sta, da sta pred kratkim delila letake proti fašizmu. Knega izmed teli letakov je |>od-pisal tudi tržaški škof Forgan. ftkof Forgan je bil pred kratkim v Rimu in govoril je s papežem. Najbrž je prosil papeža, naj se potegne za slovensko duhovščino na Primorskem, lodn pafiež ni do danes storil nič in o vsej tej aferi ni niti ene In'sedlce Iz Vatikana.
morili Aest rudarjev v Colora-du. Vsled tega vam svetujem, da uničile letnico P.I27 na vogelnem kamnu, če nočete, da vas Ile lx> spominjala tega šesterej/a umora Pri praznovanju velike noči se tudi spomnite, da so lioc.kefellerjevi pobojniki na ta praznik v Ludlowu sežgali P.l rudarskih žena in otrok." Pal-mer golov«» ne bo več povabljen na predavanje.
rstarliiz * distriktu kla%nic % ( hicagu, kjer je požar 111. maja untfll T,(HI pmiovij.
Uashington, D. C., 31. maja. —Predsednik unije tekstilnih delavcev Thomas F. MoMahon je včeraj |x>zval 400,000 delavcev v tekstilni industriji nu Atrajk pri- v hod nji pondeljek. SploAnu stavka v tekstilni industriji pride zaradi odloka NKA, ki je znižala produkcijo v tej industriji in znižana produkciju pomeni znižan zaslužek tekstilnih delavcev. Zaslužek ima pasti za okrog odstotkov.
McMahon poroča, da so se delavci v vseh tovarnah dežele stoodstotno uprli temu odloku in edini administrator Johnson lahko prepreči stavko, če umakne svoj odlok indukcijo. Pričakuje se, da bo Roosevelt posegel vmes Ae te dni in odvrnit ogromno stavko.
Roosevelt imu polne roke dela s posredovanjem v Jeklarski industriji. Cez 850,000 jeklarskih delavcev je pripravljenih na stavko 15. junija, ako Jeklarski magnatje do tega dne ne sprejmejo zahtev unije. Glavna zahteva je priznanje unije in zvlAanje mezde. Roosevelt J» naznanil v sredo, du "bo on skrbel", da si bodo jeklarski delavci v vseh mestih lahko izvolili svoje zu-stopnlke za kolektivno pogajanje, umpak voditelji jeklarskih delavcev imajo malo upanja, da bo Roosevelt kaj. dosegel, Jeklarske družbe se trdovratno u-pirajo delavski sekciji zakona Nlre; zadnje tedne so *e jeklarski mugnutje zatekli k prijateljskim sodnikom In IzfKislovali z injunkcijami več zmag v konfliktu s federalno vlado.
Toledo, O., JU. maja.—Federalni posredovalci so iis|N'II, da jo bila stavka nameAčencev v elektrarni v Toledu, ki se je imela začeti danes zjutraj, odloženu do jutri. Elektrarna proizvaja električni tok ne le za Toledo, temveč za več drugih mest v aever-uozapadneui Ohiu iu stavka |m-meni, da ImsIo vsa ta mesta v temi |M)IIOČi.
Splošen položaj v Toledu je ae vedno kritičen. Generalna lokalna stavka je neizogibna prihodnji pondeljfk, če ne bo prej |m>-ravnana stavka avtnlh delavcev pri Klectric Auto-LIte Co. Ta družba se Ae noče podati. Pristala je le, da se |M»dvrJtc odloku avtnega ra/.*<>diščnega «slbora v Detroltu, /ned tem pa bi radu < obratovala tovarno in stavkarjev noče vzeli nazaj na dpH). Tovarna je zdaj zaprta na grožnjo oblasti, da umaknejo milico iz mesta, ako se obnovi delo v tovarni.
Med tem se nadaljuje premirje v okolici tovarne. Nemirov zadnje dni ni bilo.
Man Frani Im Callf., 31, maju,—Pristanišču! delavci na |>a-clfičnl obali so odklonili kompromisne pogoje za mir, ki so Jih predložili vladni |m>» redov akl. Stavka ne torej nadaljuje in vč«-raj so bili na pomolih v tukajšnjem pristanišču novi nemiri, pri katerih je bilo II oseb ranjenih.
Slavka deklet v dMllerlji žganja
I Wis, III Okrog 1200 deklet, ki zavijajo nlekk nice z žganjem v distilrriji v blMtnJ«m l'e-kinu, je bilo pred nekaj dnevi odslovljenih, ko »o se organizirala in zahtevale višjo mezdo l»o določbah NRA. Družba Je najela druga dekleta, odalovljene <W-lavke «o pa organiziral«' piketno službo, pri kateri Jim pomagajo moški, Plkrtom »e Je |»o«r«čilo, da tut ustavili Obrat v distilrriji in eefto (togosti v beg črto Aerif-»kih depot I jev, ki so bili mobilizirani, da Acitijo ktuv kokazèc«.
PÍOSVITA
PROSVETA
THE ENLUiHTKN M KNT
MJUMLO IN MAtOOMB
lAHTNINA PODKOBNB
NM>VK*BSB
mom rtu
ml mmá raMUfcaa kf U- StoWM
NmWiImi m ZArvéi* dr la ra il.»«. Ckl mm t ta Km$,m4; KM« U^u. P « M pol tala 11 M m A*rt Ma . m Chi«««« Im Clora ri M M wlo M«, Il » u pul uu; M I» unit» MM.
■«Wript»,a rata* : for th- UnlUi «Ut»
l*M*»t Oi«lid r «n*iU H.M par r*«r. OktcM« Cl«»»» »7 M r«a». f«rwt*«> MtUla MM p« r«a/
Oaa «tUcn pa ao*'»*./ru
ml«t*
A4*actl»'n» rat« '»a »a •aripta arlU aot a« rM«ro«4
• I
MmW> m >m, kar Ima «tik
FEOSVKTA
M* T-M Sa. l<awa4aU Ara.. IW M m fi F H or THE KKIJK*AT*D PKKJM
I latum v okUntaju, na primar (April 30», ltd I, pol»«	Imana na aaalovu pv-
■Mdl. 4a »am i« • Um da tu mow potekla •a roi d I na Ferna v lu jo pravoéaaao. 4a a» »am liai M *«aU»l
Domač drobiž
Tamhura£ki klub v radiu
Brooklyn, N. Y.—Tukajšnji tamburaški klub, ki «a vodi John Gerjovič, Imi prihodnjo nedeljo, 3. J linija, ob H: 15 zjutraj (vzhodni čas) igral na radiopostaji WJZ dva k ona, "Moja dekle je ie mlada" in "Slovenian Hone Bud".
Nov grob ("lana
Kenoaha. Win.—Dne 28. maja je umrl John Modrijan, star o-krog 50 let in doma iz Hovt pri I,ogatcu. Bil jo član društva At. 38 SNPJ. V Ameriki je bil «1 let in tu zapušča ženo, i>et sinov, Štiri hčere in eno sestro, v starem kraju pa brata in sestro.
Samomor člana
Canton, III.—Math Kruljar, m tar 4i> let in tlom a iz Begovega RazdOlja, občina Mrkopolj v gorskem kotaru na Hrvaškem, je zadnje <1 nI izvršil samomor iz neznanega vzroka. Bil je tajnik društva št. 201 SNPJ. Zapušča /eno in osem otrok.
fte novi grolmvi
Barberton, O.—Tu je umrl John Ogrizek, star 44 let in doma iz Matenje vasi pri Postojni. V Ameriki je bil 20 let in zapušča 4 o no in troje otrok v starosti 12 do 17 let.
Joliet, III.—Tu je umrl Anton Trdič, star naaeljenec.
Ely, Minn.—Tu sta pred kratkim umrla Louis Štrukelj za srčno hibo in Frank Močnik za pljučnico.
Glasovi iz naselbin
K proalavi 30 letnice H Milwaukee, Win. — Dne
> bolniški podpori, če niso obiskovalci navzoči. Zato pa val na
maja je društvo it. 104 SNFj
Socialisti grozijo "postavi" % prosokucijo
Pomožni šerif in *upan se ImimIu morala zagovarjati na sodišču radi aretacije Thomana in Ander nt »na
Tavlorville. III.— Pomožni šerif okraja Christian Josepb Better-ton se bo v bližnji bodočnosti moral učiti zakonskih in ustavnih določi» n civilnih svobodšči-nah, pra\ijo odvetniki, katere Je najela socialistična stranka za proeckueijo "poatave" vsled aretacije Normana Thoniasa. Douglana Amlersoiia, kandidata za kongres, in preprečitve shoda s plinskimi bombami.
Dcputij Ketterson se bo moral zagovarjati na nc/.ncin in državnem sodišču. Na prvem radi kriv k ne aretaci je Tliotna-sa, na drugem pa radi krivične aretacije Andersonii. Poleg te-Ka ga bodo lotili radi kriminalnega napada tudi meščani, katere je "cro-i*-eyed" Bettcrtoil pregnal s solzavkami. Proti okrajnim «Plastem Imi stranka skušala dobiti *nrinij«ko prepoved v vmešavanje socialističnih shodov.
Storjen Im» tudi poskus, tla dr/avni justuni tajnik nastopi pioti /.lipami Spreeserju in pod-seritu lUtteitonu, i m 111 zarote, - kati io/anikujeta državljanom prav ico aIh»rov anja
Norman Titoma* je rekel, tla l»o stranka v tem procesu nku-iala dognati, če je okraj Christi-an ("t hrmtian" je treba |M»uda-riti I i*\en lllinoi** in /.družnih držav "Dognati hiNcm», če vtliajt» zakoni o civilnih «vi^mmI-Minah /a ta okraj ali ne. In »im prej nrutr \ lllinoinu o tem, toliko l*»lje tu» za v a*."
Titoma* je tajil, tla bi 1 »i 1 Bet-ter«M»nu rekel, **da Imni te p«>-*kt Im-I, tla tnalo tvoje navzkriž-ne <n i |H»«tale famoane". ' Tega nisem niti oiiazil In če bi prav bil. bi kaj takega ne rekel."
praznovalo 30 letnico SNPJ programom, pri katerem je sodelovala tudi mladina. Vsi »o lepo igrali in peli in program se je občinstvu dopadel. Kot glavni govornik je nastopil br. E. Vider, jednotin tajnik. po ao govorili nasi govorniki o pomenu jednotine 30 letnice. Olani no lahko ponosni, da spadajo k temu društvu in jednoti. Oni rojaki, ki še niao člani SNPJ, naj pristopijo sedaj, da ne bo pre-pozno. In baš sedaj se vam nudi lepa prilika, da postanete njeni člani. Naročite se tudi na dnevnik Prosveto, ki prinaša veliko zanimivega in pod učnega gradiva.
Dolžnost članov je, da pomagajo jednoti, kajti tudi ona pomaga njim. Pomaga članom v neareči in bolezni ter dedičem po njihovi smrti. To sem tudi nama skusila. Kmalu bo dve leti, odkar mi je mož umrl. Vem, da s • bi veselil jednotine 30 letnice, ako bi bil še med nami. Dne 20. junija bo dve leti, odkar se je poslovil od nas od mene in sina. Midva se ga dnevno spominjava in ohraniva mu trajen spomin. Žalujoča žena in sin
F. Medle.
flovek—najtežja naloga
K velet h, Minn.—Vesti o veliki rudniški nesreči blizu Sarajeva še zmerom prihajajo iz Jugoslavija. O eksploziji v rudniku, ki je bila tako silovita, da je porušila rove, ubila in obžgala hkra-tu do 130 rudarjev, katerih ni bilo mogoče spoznati. Eksplozija v rudniku. To je slika, kako velikanska energija je zaklenjena v zemlji, še hujša pa v oblakih.
Nezgoda je pokazala tudi ono skrito vrlino, ki stopi v nesreči na površje, brez razlike predsodkov, mnenj ali ver: požrtvovalnost ljudi. Višek jiožrtvovalnosti si* je pokuzal, ko so ubite rudarje položili v dvorano okrašeno b cvetjem, z napisom: "V delu je rešitev". Ubitim rudarjem so izkazali vse časti v vsakem oziru in s tem nadkrilili Ameriko.
Ali bo nehal eksplozivni val, ki se je zagnal po svetu? Kje bo nehal? Vsakemu je znano, da se rudniške eksplozije lahko preprečijo, ako bi se vodstvo industrije potrudilo v to smer. Varnost v rudnikih pa ni smer industrije, zato se morajo zavzeti rudarji sami in protestirati, da uvedejo varnostne naprave v rudnikih. Eksplozija je osvetila dejstvo, že staro poznanje živali, ki sluti nesrečo. To je potrdil konj, ki je zdivjal z voznikom proti izhodu v rudniku ter mu s tem rešil življenje, žival, dasi uprežena v jarem, je še zmirom človeški tovariš. V daljnji preteklosti je bila žival divja in nevarna, kakor je danes strupeni plin, blisk in grom. Živali so o-hranile neko lastnost ali in-instinkt, ker se niso moglo na nikogar zanašati. To lastnost je človek izgubil v ojw>ri na sočloveka in postave. Tudi med pticami se je ohranila ta lastnost in še dan s drobni palček zapoje s red i noči kakor hitro sluti nevarnost. < Irrtek z zadovoljstvom uničuje živ| i. uničuje brezmiselno ter se
J
3. junija! Vrli se v Thomasovih prostorih in prične ob 10. dopoldne.—Carolina Thomaa, tajnica.
Vabilo na zabavo Moneaaen, Pa.—Hrvatsko podporno in prosvetno društvo Sloga priredi zabavo dne 2. junija v lastnih prostorih na 1063 Schoonmaker ave. Na programu bo sodeloval tudi slovenski pevski zbor iz West Nefcrtona, Pa. Uljudno vabimo vse Slovence iz okolice, da nas posetijo v velikem številu. Za dobro postrežbo bo skrbel odbor.—John Beck.
Probtoni prisaljoca
Taborišča CCC
Vprašanje: Ali bodo zopet re-krutirali za taborila COC (Cfvi-Han Oonservation Camps)? Kako starost zahtevajo?
Odgovor: Pričakuje se novo rekrutiranjc dne 11. julija 1034. Mladi ljudje v starosti med 18. in 25. letom, ki so dobrega moralnega značaja in zdravi, nezaposleni in neporočeni, se lahko vpidejo za šest mesecev. Prednost imajo oni, katerih najbližji sorodniki dobivajo javno podporo (relief), in ki so voljni odka-zati del svoje plače v korist svoji družini.
Sedanje pristojbine za naturalizacijo
Vprašanje: Ali je res, da so znižali pristojbine za naturalizacijo?
Odgovor: Da. Začenši od 21. aprila so bile pristojbine znižane za polovico, pa tudi za Vfč. Od tedaj "prvi papir" stane $2.50. Spričevalo o prihodu, ki ga mora dobiti prosilec za "prvi papir" in katere pristojbino J? troba priložiti k prošnji za "pjtvl papir", stane tudi $2.60. Za "drugi papir" je treba plačati $5.00. Druge naturalizacijske pristojbine, kot ona za prepis "prvega" in "drugega papirja'* (od $10 pa $1) in za spričevalo derivativne-ga državljanstva (od $10 na $5), so bile tudi znatno znižane; ..
Inozemci, ki so padli na breme javnega dobrodelstva
Vprašanje: Kaj 8e zgodi, ako prisel jenec, ki ni ameriški državljan, zboli in, ker nima denarja, mora dobiti brezplačno oskrbo v javni bolnišnici? Ali ga de-portirajo?
Odgovor: Inozemec, ki je v Združenih državah več ko pet let, no more biti deportiran, ako postane "public charge"—t. j., ako je sprejel brezplačno oskrbo v bolnišnici. Ako pa ni še pet let v tej deželi, je v takem slučaju podvrien deportaciji, razun ako more dokazati, da se je njegova bolezen začela, odkar je bil prl-puščen v Združene države. Z drugimi besedami, ako mora iti v bolnišnico radi pljučnice, zlomljene kosti ali nečesar sličnega, more brez strahu sprejeti prosto oskrbo. Druga stvar pa ako trpi na srčni bolezni, tul>erkulo-zi ali kaki drugi bolezni, pri ka-
teri je kal bolezni utegnil obstojati še pred prihodom v Ameriko."
Predsednikova pravica veta
Vprašanje: Ali se večkrat godi, da predsednik odreka svoj podpis zakonskemu predlogu, ki ga je kongres seprejel?
"Odgovor: Ne tolikokrat, kakor se zdi. V osmih letih je predsednik Wilson vetiral le 33 zakonskih predlogov. Predsednik Harding je vetiral 5, Coolidge 20 in Hoover 20 "billov". Dosedaj je predsednik Roosevelt vetiral le en zakonski predlog.
Pokojnine tujerodnih vladnih uradnikov
Vprašanje: Bil sem v poštni službi mnogo let. Sel sem sedaj v pokoj radi starosti in dobivam penaijo. Rad bi se povrnil v stari kraj, kjer bi s penzijo lažje živej. Znam pa, da po dveh letih bivanja v starem kraju utegnem zgijbiti svoje ameriško državljanstvo. Ali bi tedaj zgubil tudi pepzijo?
Odgovor: Ni nikakega zakona ali na red be, na podlagi kate-re bj kdo mogel zgubiti penzijo, do katere ima pravico po zakonu1. Bivanje v inozemstvu in celo izgüba ameriškega državljanstva
nittta nikakegmvpliva na penzijo.
n. •
Najvišja odškodnina za smrt delavca v New Yorku
Vprašanje: Nekdo, ki je bival v tyew Yorku, je umrl vsled ne-zgotte pri delu. Zapustil je ženo in tri otroke. Koliko kompenzacije sme družina pričakovati?
Odgovor: Ob smrtnih nezgodah v drŽavi New York se družini plačuje odškodnina po gotovem načrtu. Vdova dobiva tedenska plačila do smrti ali do zopetne poroke. Nedoletni otroci dobivajo tedensko kompenzacijo, dokler niso 18 let stari. Skupna vsota teh tedenskih plačil ne sme presegati dve tretjini povprečnega zaslužka pokojnika. Najvišja plačila za vso družino so pa /$100 na mesec.
Prebivalstvo sveta
Vprašanje: Koliko je ljudi na svetu? Kako raste prebivalstvo?
Odgovor: Mednarodni statistični zavod Lige narodov ceni, da Je bilo 1. 1930 več ko dvatisoč milijonov ljudi na svetu. Od teh je bilo po kontinentih: Azija 950 milijonov, Evropa 559, vsa Amerika 230, Afrika 150, Avstralija 7 milijonov. Približno 150,000 ljudi se rodi vsak dan in 100,000 jih umre. Na tak način prebivalstvo sveta raste vsako leto za 18 milijonov ljudi.
FLIS.
120'LET OB KRUHU, SIRU IN MLEKU
•Pri Plevni na Bolgarskem je UHVl pastir Pejko Nejčovski v 120. letu svoje dobe. Pokojnik zapušča 40 sinov, vnukov in pra-vnukov. Do zadnjega je bil Nejčovski telesno krepak in čil na duhu. Od svojih otroških let je čuval črede na paši in je živel samo ob kruhu, siru in mleku. Alkohola ni pokusil, prav tako ni jedel nikoli mesa.
Ali ste naročeni na dnevnik Proeveto? Podpirajte svoj list!
neaiadeja. da uničuje svoj bla-go£ živali mu le koristijo. Clo-m« in žival sta daleč narazen, sevaillkujeta, a iz človeka od-vse hujša žival.
Voda rudniške nezgode ne srnt|o biti zaman. Delavstvo naj si K njih ukroji orožje in naj z njjjn razkraja neprodim«, ilov-nafci tkivo (»očaanih. zastalih mnenj. Orožje, n katerim na i gre do živega tam. kjer pišejo norčave napise o "delil in .rešitvi", za katero «o pa ne zmenijo. NJIvoho "delt» in rešitev" je praiu>n napis. Delavci naj m» sami odrešijo v Imrbi ta vsakdanji kruh. Ali naj ho delavec na veke ilovica, iz katere bo gnetel in stiskal trinog tuje hngantvo? To je največja naloga delavatva. tla odločilno odgovori svojim izkoriščevalcem: "Mi delamo in ustvarjamo, naš je svet T
Joaepfti Koiarkh
Vabtln na aejo Staualnn. III. -Opominjam vae t lane druAtva H. 242. da ae bolj redno udeteiujejo aei, poarbno bolpitki obiskovalci, da ae ne bo
»mlmknrn godila krivlea. Na fl»»| 'Ae* deal" med farmarji _ jah je telko tvfevati vprašanje| nuje v koruzajaku in ae hrani s
PETEK, t
AmaltanaM zaključila "koRvoMifo zmago"
Konvencija nominirala vse stare odbornike in se izrekla za delavsko stranko ter industrijski unionizem
Rochester, N. Y. — (FP) — Tukaj je končala svojo "konvencijo zmage" Amalgamated Clothing Workers unija, ki je nagradila vse unijske uradnike s ponovno nominacijo. Izvolilo jih bo članstvo na splošnem glasovanju.
"Konvencija zmage" se imenuje vsled velikih pridobitev or* ganizacije od zadnjega poletja, ko je kongres sprejel zakon gospodarske obnóve. Velika kriza je močno udarila tudi to napred-no unijo. Lansko pomlad je štela le še okrog 50,000 Članov in je bilo vprašanje, koliko jih bo sploh,' mogla obdržati. Pridobitve prejšnjih let so bile "izgloda-ne" druga za drugo.
Od lanskega poletja se je pa unija zopet postavila na noge. Z velikimi kampanjami, katere je omogočil "new deal", je pridobila nazaj ves izgubijeni teren in še več. Zdaj šteje od 126,000 do 135,000 članov, največ v zgodovini, in kontrolira 90% industrije za moške obleke. Prvič ▼ zgodovini se ji je posrečilo zanesti uspešno kampanjo tudi v industrijo za srajce in ovratnike, kjer dela do 100,000 oseb. Od teh jih je organiziranih 26,-000. Druge pridobitve so: zvišanje plač in skrajšanje delov-nika.
Mnogi delegatje in posebno še predsednik unije Sidney Hill-man so bili na konvenciji pijani te zmage. Bolj kritični elementi so svarili pred to "pijanostjo" ter kazali na velike in vedno večje hibe NRA, kolikor se delav stva tiče. Unija je dosegla velike pridobitve le vsled svoje energije in bojevnega razpoloženja članov, ne pa po zaslugi NRA Slepo verovanje v NRA bo imelo le tragične posledice za unijo so izvajali treznejši.
V tem smislu je govoril tudi William Green, predsednik A meriške delavske federacije, ki je kazal večje razočaranje nad NiRA. Radi svojega slepega za-verovanja v NRA je Hillmana prijel tudi David Dubinski, predsednik International Garment Workers unije, ki je od zadnjega poletja pridobila še več Čla nov ko Amalgamated. Izvojevala je tudi boljši pravilnik.
Konvencija se je izrekla za u-stanovitev delavske stranke in je instruirala delegate na konvencijo delavske federacije prihodnjo jesen, naj delujejo, da federacija sprejme načelo indu strijskega unionizma. Delegate izbere eksekutiva. Unija bo zopet pričela izdajati mesečna glasila v italijanskem, litvinskem in judovskem jeziku.
JUNl
Tudi v Kanadi imajo o "novem éoala"
Torijci se izkazali bolj liberalne ko voditelj liberalcev,—Delav ska stranka upa na pridobitev
a	Far markka dnifina «ta-
plevelom na polju ...
Ottawa. — (FP) — Senca a-meriškega "new deala" je prekoračila tudi severno mejo Združenih držav ter se začela širiti po prostrani Kanadi. Dosegla je že tudi glavno mesto Ottawo, kjer je konservativna vlada predložila parlamentu načrt za prostovoljno kodeksiranje industrij in trgovine.
Takoj pa je nastopil proti temu koraku vodja liberalne stran, ke Makenxie King, ki je privlekel iz rokava staro, vso plesnivo teorijo "laissez-faire", to je teorijo "robustnega'' * individuali-zma, S tem pa je povzročil večjo revolto v lastnem taboru.
Liberalna stranka v teoriji zastopa interese malega bi&ni-sa. In prav med trgovci ima kanadska NRA največ zagovornikov. V nekaterih krajih «o trgovske asociacije ie kar na lastno roko izdale pravilnike o "pošteni konkurenci". Vladni osnutek le sankcionira ta razvoj ter mu daje zakonsko oporo.
Radi Kingovega stališča in re* volte v liberalnem taboru pričakuje nova farmarsko-delavska stranka (Commonwealth Cooperative Aaaociation), da bo od tega imela največ dobička. Pričakuje namreč, da se jI pridru-
žijo liberalci, ki Rmatr. bustm" individualnem^ preteklosti. * *
Farmarsko-delavsU Mjovarja "demokrat^
trolo vsega gospodar^ Ijenja kar je korak 2 •UlMča konservativni g
Ta demokratična" kontr
vodi v socializacijo bimu
vi njen program. Vsled pa na nove rekrute med i skimi liberalci, ki zavra konomske teorije zadnit letja.
Administracija preF glasovanje o »st
Manever se je posrečil, i
ministracija je s svij,
izzvala protest pri žel
jih
Washington, D. C. — Parlamentarni manever v odgoditvi glasovanja c akem načrtu, ki ga je j kongresnik Crosser in kj loča uvel j a vi jen je šestur železnicah. Manever je raznih poskusov adminii ki je odprto namignila, < strinja, da ibi kongres v sedanju podvzel kakšno a skrajšanje delovnika na cah ali v drugih industri se je zgodilo kljub dejstv Crosser ddbil na svojo st kongresni-kov, ki so podp Iticijo, da se o .načrtu gla jmaja.
Odsek nižje zbornice i državno trgovino se je z večino glasov izrekel p |črtu in a tem avtomatični (ljavil mandat uspešne j S tem je bil načrt vsaj podožen na polico.
! "Namen odseka je «bil, preči glasovanje o načrt nižja zbornica sploh nac razpravlja o njem", jede grešnik Crosser. "Ker članov nižje zbornice p< peticijo v smislu zborniči vil, je foiila odsekova doHi ti priliko kongresnikono njem glasujejo".
Akcija zborničnega od že izzvala ostre proteste lezniških bratovščinah. V so razočarani, ker so uf se bo kongres v že sedanj sedanju izrekel za skn delovnika na železnicah, reziitiralo v večji upoiM lezničarjev, ki, kakor ost lavci, trpe težke posledici
Vlagatelji izgube nad H jardi in pol
Washington. — "Zmffl vlog v zaprtih bankah l Čjemu mogoče odtajati 66%, pravi Jess Jone« od strukcijske finančne kol je. Vlagatelji izgube n dve milijardi in pol.
POfiAST LAKOTE Vil
Usodepolna suša v Kuni na Bolgarskem
April je minul \ brez dežja, kar je po*Ub glede za količkaj letino. Bukareška viada J gadelj odredila, da viti izvoz žita iz države, ukrepe pripravlja tudi h vlada, kajti tudi Bolgari trpi zaradi suše in «e boj bo pridelala kruha niu a potrebo. Setev v veliki « ni priklila iz zemlja W priklila, je pozneje «ml ni'imela potrebne močf.
V Rumuniji je položaj naravnost kataj
Zimska .setev je »koroP^
povedala. Koruza ni la, enako tudi grah. ot* gi posevki Pari» ^ In ie jo duši silen P^1 skl kmetje njih dežela. odkar/1p0!g la takšne >u*e m (la ™ radi slabih izjrl«^ ^ tino. prav gotovo r
kota.
Rumunuka vlsd» •entivne ukr~
pre
-i
vUia
Peki
jo doma vse žita
jo v skladiščih à Strogo je l»r« ' nie« in	^
čl beleg» k™"* *, &
šati panično nv -
nimi	i
in koruie ho » va. ki )• 1 korake, d» '

Bra j
Arr*
j^arstvo in avuizaaja
t*
Cerkvenik Angelo.) (Dtlj«-)
razlikuje od »»re
prvič po tem, da
ureo^ r	n2:Äm»
ne priP»< j^^ntilne
^ S* zadruge, ki so
jn družile krvne kakor smo vide-^ največ zaradi te-
^ Meie prikleniti vse
" ■ neko določeno o-
inike ter
w ie davno izumrle. lWL ostalo nespremenjene so «e jeli g^ v ozemlja j« P<*tala
Zm\ državljani so mo-Sti svoje javne pravice ¿vati svoje dolžnosti tam, 0 w naselili, ne glede na oleme Ta organizacij a dr-oripadnosti po ozemeljski £ti je vsem državam i. Zato se nam zdi tako ( videli pa smo, kako *n> in dolgotrajne boje ila prav ta država boje-0k!er ni v Atenah in Ri-domestila «tare organiza-»eče na temelju rodovin-padnosti. Drugič: država ¡kuje od stare gentilne u-X) ustanovitvi javne obla-ie ne krije več neposred-Bdstvom, ki je bilo orga-
0	kot oborožena moč. Ta i, javna oblast je potreb-r je postala samostojna •na moč ljudstva nemogo-ar se je razdvojilo sled-dva razreda. Sužnji priprav tako k ljudstvu; 90 tenfkih meščanov tvori
1	365 tisočem sužnjev [iran razred. Ljudska «tenske demokracije je «proti sužnjem aristo-i javna oblast ter jih je la uzdi; toda tudi mešča-ilo treba držati na uzdi. je ustanovila žandarme-vna oblast obstoji v vsa-ivi;ta ne sestoji samo oiencev, marveč tudi iz priveskov, ječ in vsako-prisilnih zavodov, o ka-gentilna družba prav nič Javna oblast utegne biti znatna, skoraj docela nema v družbah, kjer niso a nasprotstva 5e razvita, ko pa tudi v oddaljenih
, kakor je bilo nekdaj v ih krajih Združenih dr-oblast postaja močnejša srno $ poostritvijo raz-nasprotstev v državi in «njem sosednjih držav-nrlj ter naraščanjem šte-kivahstva — poglejmo si ¿njo Evropo, kjer sta i boj in osvajalna kon-1 Mnala javno oblast do višine, da utegne požre-Iruibo z državo vred. i more ta oblast vzdržati, prispevki državlja-hrki. Gentilna družba »ploh ni poznala. Mi bi i danes marsikaj o tem Napredujoči civiliza-' d*vkL več ne zadostu-, tova bremeni z menica-tfnoat, najema posojila, "kvne dolgove. Tudi o **ls stara Evropa zapc-P^mico!
Wfljii izvršujejo javno J »zt. rjujejo davke, sto-« družabni organi nad »vbodno prostovoljno lnje- k» «o tfa izkazovali ***** svojim voditeljem, * kovalo, čeprav bi ™ pridobiti; nosilci ob-f '"Itujila družbi, ¡»J družbi vbiti v Klavo Pa eeprav z izjem-rV^jih moč jim nudi in fledotakljl-ničev policijski ^uizirane države uži-
Vnlt"riU,l,/,( vsi ^^^ organizacije k nI najm°*očnejši
i,rUvnik ali l a,.4,,1 -	mogel
^ ^'pomembnega "«» zavoljo ne-"rcpodbijanega vr,-VH mu je
Slednji živi ;'rv 1 1»« j«- pri-'	kar je
m
* lUi
* rv
N!
Ba* 1 *»
potreba
'ih nasprot-•tratu jioro. lTl»h a|H>rov, '^izjemno **> gospo-r»Kreda, ki države tudi
politično vladajoči razred ter si je tako pridobil nova sredstva za tflačenje in izkoriščanje tlačenega razreda. Tako je antična država bila najprej država tistih, ki eo imeli eužnje in so jo uporabljali za tlačenje sužnjev, fevdalna država je postala organ plemstva za tlačen je tlačanov In kmetov, moderna reprezentativna država pa orodje izkoriščanja mezdnega dela po (kapitalu. Ie-jemoma so si v nekaterih obdobjih bojujoči se razredi skoraj v ravnovesju ter si državna Oblast kot navidezna posredovalka trenutno pridobi nasproti o-bema neko samostojnost. Tako n. pr. absolutistična monarhija sedemnajstega in osemnajstega stoletja, ki je izrabljala plemstvo proti meščanstvu in Obratno, tako bonapartizem prvega, prav posebno pa bonapartizem drugega francoskega cesarstva, ki je izigraval proletariat proti meščanstvu in imeftčanetvo proti proletariatu. Najnovejša ustvaritev te vrste—ko so vladajoči in vladani enako komični—je novo nemško cesarstvo bismarkoV-ske nacije: v tem primeru ščuva vlada kapitaliste proti delavcem in obratno ter oboje enakomerno vara v korist propadlih pruskih zeljarskih junkerjev.
V večini zgodovinskih držav so se poleg tega državljanom priznane pravice stopnjevale po višini premoženja, s čimer se je odkrito očkovalo dejstvo, da je država organizacija, ki je za-ščitnica nemaničev. Tako je bilo že pri atenskih in rimskih posedli jočih razredih, tako tudi v srednjeveški fevdalni državi, jto se je ravnala politična moč po obsegu posestva. Prav tako je tudi pri volilnem cenzusu mp-dernih reprezentativnih držav. To politično priznanje posestne razlike pa ni nikakor nekaj bistvenega. Nasprotno: to priznanje označuje nizko stopnjo državnega razvoja. Najpopolnejša državna oblika, demokratična republika, ki postaja v današnjih družabnih razmerah vedno bolj in bolj neobhodno potrebni, državna oblika, v območju katere se bo mogel izvojevati poslednji odločilni boj med proletaria-tom in meščanstvom — demokratična republika ne ve nič več o posestnih razlikah. V njej izvaja bogastvo svojo moč posredno, vendar pa tem -bolj zanesljivo! Deloma v obliki neposredne uradniške korupcije, za kar nam Amerika nudi klasičen primer, deloma pa v obliki zveze med vlado in borzo, ki se izvaja toliko laže, 'kolikor bolj se stopnjujejo državni dolgovi in kolikor bolj koncentrirajo delniške družbe ne samo samo transportna sredstva, marveč tudi produkd-jo samo v svojih rokah ter u-stvarjajo v borbi oa vsega svojega udejstvovanja. O tem nam poleg Amdbike aejo zgovorno priča najnovejša francoska republika in tudi vrla Švica ni v tem pogledu zaostala. Da ni potrebna za takšno bratsko zveto demokratična republika, nam poleg Anglije dokazuje tudi Nemčija; ni lahko povedati, ali je v Nemčiji splošna volilna pravica dvignila više Bismarcka ali Bleichroederja. (Veliko bančno podjetje v Berlinu. Gerson Bleichroeder je užival pri Bis-marcku veliko zaupanje.) Naposled pa vlada posedujoči razred neposredno s splošno volilno pravico. Dokler ne bo tlačeni razred, danes proletariat zrel, da bi se sam vladal, toliko časa bo, vsaj po večini, priznaval obstoječi družabni red kot edino možni red ter bo politično tvoril rep kapitalističnega razreda, njegovo skrajno levo krilo. Hkratu in sorazmerno z dozorevanjem na potu emancipačije se ta razred «konstituira v lastni stranki, voli svoje lastne zastopnike, ne pa zastopnike kapitsli-stov. Splošna volilna pravica je zato j »ostala merilo zrelostne stopnje delavskega razreda: več nego to ne bo v današnji državi pomenila, več ne more pomeniti, a to že zadostuje. V trenutku, ko bo toplomer splošne volilne pravice pri delivcih pokazal vrelišče, bodo vedeli delavci in prav tako tudi kapitalisti, pri čem so.
Država torej ni večna. Obstajale ao družbe, ki so mogle
živeti bre* države, ki niso imeli o državi in državni sili niti poj-m». Na določeni stopnji ekonomskega razvoja, ki je bila nujno zvezana z delitvijo družbe na razrede, je po isti nujnosti nastala država. Zdaj se bližamo s hitrimi koraki produkcijski razvojni stopnji, ko je obstoj teh razredov ne samo nehal biti zgodovinska nujnost, ko je postal celo pozitivna ovira produkcije. Propadli bodo prav tako neizbežno, kakor so nastali. 2 njimi bo neizbežno propadla tudi država. Družba, produkcija na osnovi svobodne in enakopravne združitve produ-centov, ki se J>o na novo organizirala, bo ves državni ustroj položila tja, kamor bo tedaj spadal, v muzej starin, kjer mu bosta drugovala kolovrat in bronasta sekira.
Civilizacija je, kakor smo videli, razvojna stppnja družbe, ki je razvila do popolnosti delitev dela ter iz te delitve dela iz-virajočo zamenjavo blaga med posamezniki, blagovno produkcijo, ki izvira iz obojega, ter je vso prejšnjo družbo preobrnila.
Produkcija vseh prejšnjih družabnih stopenj je bila bistveno skupna, kakor je bila skupna tudi potrošnja ob neposredni delitvi produktov v območju večjih ali manjših komunističnih občestev. Ta skupnost produkcije je bila ozko omejena, a iz nje je izhajata gospodstvo producentov nad produkcijskim procesom in nad proizvodi. Oni so vedeli, kaj bo is proizvoda nastalo; potrošili so ga; iz njihovih rok ni prišel. Dokler se je produkcija razvijala na tej o-snovi, ni mogla srastl producen-tu čez glavo, ni mogla priklicati nadenj nikakršnih strahov, kakor se je to redno ln neizbežno vršilo v dobi civilizacije.
(Konec prihodnji«.)
Vitamin proti pljačalol
V soku cltron, črnem grozdičju mleku
Kakor smo te dni na kratko že poročali, je znani švedski učenjak in Nobelov nagrajenec prof. von Euler odkril nov vitamin, ki ga je dobiti skoraj vedno v družbi z antiskrobutnim vitaminom C, a je po učinku drugačen od tega. Vsebuje pa zlasti sok ci-tron in črnega grozdičja, deluje pa proti raznim bakterijam, zlasti proti povzročiteljem pljučnice.
Vitamini so, kakor $pano, dopolnilne snovi Človeške hrane, ki imajo za naše telesno življenje veliko vlogo, čeprav nam je v marsičem še skrivnostna. Nekateri vitamini so nam neobhodno potrebni. Karakteristično zanje je to, da zadostujejo že v neznatno majhnih količinah. Z dolgotrajnimi živalskimi poskusi so posebno ameriški biologfl raziskali vlogo posameznih vitaminov.
Podgane, ki so jih hranili z nevitaminsko hrano, so pokazale s skoraj nastopajočimi znaki težkega obolenja, specifično vlogo posameznih vitaminov. Tako se je n. pr. izkazalo, da povzroča nedostajanje vitamina C—vitamina označujejo, kakor znano, s črkami—skorbut.
Vitamin C., ki se druži z novim vitaminom, nahajamo zlasti v zelenjavi in sadežih, največ v citronah. A tudi mleko ga mnogo vsebuje. Poleg tega ga dobimo v kokošjih jajcih in jetrih. Njegova kemična narava nam je neznana. Ker povzroča nedostajanje tega vitamina skorbut, je razumljivo, zakaj i>riporočajo proti tej bolezni* posebno zelenjavo in cltronov sok. V vročini ne ta vitamin kmalu razkroji, zato baš priporočaj > «vežo zelenjavo in sadeže.
Novi \itamin, ki ga j« odkril Kuler, pomeni za medicinsko ve-' do vsekako dragoceno terapevtsko orošje. Proti pljučnici doskj nismo poznali zaščitnega sredstva in bi bilo velikega pomena, če bi se Kulerjev v Kam in izkazal kot takšno sredstvo. Tega pa danes Še ne moremo trditi, ker je \sekako čudni), da ne oboi« vse osebe, ki se hranijo brez vitaminov, tudi za pljučnico.
Slaba vest
—	Sinko, ko preide* v višji razred, te vzamem s seboj na potovanje.
—	Oh, |»apa, saj je tudi doma
tako lepo! . ,
Evropa hrti prostori
Konkurenčna borba kontinentov
Evropa ima danes Čez 500 milijonov prebivalcev, 4 in pol krat večja Azija pa nekaj čez 1120 milijonov. 2e te številke kažejo, da je Evropa celina brez prostora. V zadnjih stoletih se je njeno prebivalstvo več nego podvojilo. Vse drugače je naraščalo n. pr. število prebivalstva v ameriških Združenih državah, a to je bilo za Evropo ugodnejše nego porast njenega prebivalstva samega. tL. 1800 so na ozemlju Združenih držav našteli ft milijonov ljudi, 1. 1900 ie 7« milijonov, lansko leto pa okroglo 128 milijonov. S tem naraščanjem je postajala možnost priseljevanja iz Evrope čedalje manjša.
K temu prihaja še čedalje večje pomeščevanje Evrope, ki kaže, kako se njeno prebivalstvo naglo odtujuje naravnemu viru moči, ki tiči v zemlji. L. 1910 je bilo v Evropi 164 mest s več nego 100,000 prebivalci, 1. 1980 jih je bilo že 240. Isto sliko dobimo, če primerjamo število ljudi, ki se bavijo s poljedelstvom, in ljudi, ki se bavijo z industrijo in trgovino. V Nemčiji se bavi še kakšna tretjina prebivalstva s poljedelstvom in gospodarstvom. V Angliji komaj Četrtina. Francoska je na boljšem, ker se tam 38 odstotkov ljudi bavi z obdelovanjem zemlje, v Italiji 66 odstotkov, v Rusiji celo 85 odstotkov. .Toda industrializacija koraka neprestano naprej in ni je več moči, ki bi jo ustavila. Pri tem pa je treba pomisliti, da se Evropi zunanji trg čedalje bolj zapira, Čedalje večja postaja konkurenca izvenevropsklh industrij, k! si osvajajo njena dosedanja tržišča. Danes ne gre niti več samo za Ameriko, še hujši in ne varnejši konkurent postaja Japonska. Danes smo še navajeni, da se njenemu chimpingu, smešno nizkim cenam njenih indu-strialnlh produktov smejemo, toda dejstva govore, da je Japonska od leta 1918 do danes ayojo proizvodnjo sirovin pode-setorila, da je s svojega trga in daleč okoli sebe ie popolnoma izrinila uvoc evropskih tkanin, da je potrojila število svojih tkal-nih strojev, da izdeluje line fa-brlkate, ki se v vsakem pogledu lahko merijo z evropskimi. Od 1. 1014 do 19H2 je tonažo svojega trgovskega brodovja povečala za iro odstotkov, dočim ae tonaža obratujočega evropskega ladjevja stalno niža.
Celo v primeru, da bi sedanja gospodarska kriza popustila, se položaj Evrope ne bo mogel dosti izboljšati. Konkurenca ostalih kontinentov je prevelika in se večje je vprašanje, da li jo
(Sleimfci Marti
l«M
Podpora« Jidnoti
3
17. juatye IMT
v dbrfleei UUmIS
it&?-St So. Law «dale Ata., Chlce«o, III.	Tal. Rockwelt IM4
GLAVNI ODBOR S. N. P. J.
UPRAVNI ODSEK:
VINCENT CAINKAR, pradsadnlk.,. .2667 S. Uwndala Ava., Ohieaco, III
FRED A. VIDER, «I. tajnik.........2667 S. Lawadala Ava,, Chicago, lil
LAWRENCE CRADISHEK, taj.bol.odd.2667 S. Uwndala Ava., Chicafo, III
JOHN VOGR1CH, «1. blagajnik......2667 S. Uwndala Ava., Chicago, Hl
FILIP GODINA, upravitelj glasila... .2667 S. Uwndala Ava* Chicago, HL
JOHN MOLKK, uradnik glasila......2667 S. Uwndala Ava., Ohtoago, lil
ODBORNIKI:
FRANK SOMRAK, prvi podpredsednik.......lm K. 74th St., Cleveland, O
JOHN E. LOKAK JR., drugi podpredsednik.. UU8 E. 170lh St. Cleveland, O. GOSPODARSKI ODSEK:
MATH PETROVIČU, predsednik.,.........6U6 E. 140th 8t., Cleveland, a
ANTHONY CVETKOV1CH..............983 Scncca Ave., Brooklyn, N. Y
JOHN OUP...................149 S. Proapect Ave., Clarendon Hills, HL
POROTNI OD8EK:	«
JOHN GORSEK, predsednik..............414 W. Hay St., SprtnffMd, IIL
ANTON ftULAR...................................Boa 27, Anna, Kana,
JOHN TRCELJ..................................Boa 267, Sttubane, Pa.
FRANK PODROJ.................................Bo* «1, Parkhill, Pa,
FRANK BARBICII...A.............10010 Parkgrova Ava,, Cleveland, 0.
NADZORNI ODSEK t
FRANK ZAITZ, predsednik..................3«3U W. St., Chicago, III
FRED MALQAI..............................IS Central Park, Peru, IIL
JACOB AMBROZ1CH......................418 Pierce Bt., Eveletl Minn,
ro»oa>-an-e»Biisis s •Umlan «awrnlkl. tl M»J» * ft mtUm. m vrti takelt i vsa NOMA, ki m Masla* aa »mI« al. »raSmliilkt, aaj m rhUn m »r*4*htffttt« vsa DBNASNB *•**!•!«• la ataert. U m títata «i. i»r,,mk *M« ta Mm v. t.bfe >aj m eellUale as (L taJ»Ut«e.
Vm n4m, UkaM« m kelsllk« Mh». saj aa satlllaja aa kal. tatalllva. Vaa aaSava \ avaal a Ms«a|alMI*l »aalt, aaj aa »aMIJaJa «a Maaajalllva. VSi raiTOZBS «l«U »aaUvaaJa v «I. H»ra*Mai a4bar« aaj aa peUUaJa rteek «alf» i»tiéii4iilliv Méiinuti télift,
VSI raouvi as et terelal aSaak aa aaj »altliaja aa Jaka UeHka. »ninialfc» mm*
VSI Doriai ta «retí aplat, aaaaaalla, aelaal, aatalalna ta a»»ak vaa, hat |a » a«ari • elaaltata Mm», aaj aa »aMUa aa "raoSVBTO." IMT a Uwaáala Ava.. Ctaae««. ML NOTI i Oerraaeaweaaaa «lik (ka Sa»ra«a OKIaa akaalS ka aMraaaatf aa faltaeai Caamaalreltan« lar (ka (aprvai* eraaManl akaaM ka »«mal ta Mm.
kteafjl akeaM^ka aMr«aaa4 te Ik« aa«r*Urr'* affUa.
riaaaatal awttora aatfar tka JwMIiUm af Um uvaaarar't alflaa akasM ka takaa as eltk ktau
Caaietatala aaaevraiae »ka w»*k el Um aaaaaNva kaarS akaeM M illwiiil ta ftaak ■alia, «kairaaa al tka Baertf al Sepanlaara.
.nore stara celina izpodbiti. To tern bolj, ker je v svoji notra-r j osti tako razrvana in razbita v najbolj nesmiselnih medsebojnih nanprotatvih. Edino, če bi se r.iogla evropska ljudstva medse-tojno sporazumeti in |M>goditi, bi imeli upanje, da bi utegnili ohraniti vsaj red h nje položaje svojo celine.
ZDRAVI JOK
Na prvi pogled bi joku, Jtl J« običajno vendar zvezan s telesnimi in duševnimi bolečinami, ne prisodil nihče kakšnega dobrega vpliva. Toda znanost se ne zadovolji s prvimi pogM in gre stvarem do dna.
Tako je zdravnik dr. Knmnuel Vclekow*ky v neki strokovni reviji postavil nuslednjo zanimivo teorijo: Kadur je duh obtežen t žaloatjo in potlačenostjo, so stvori v telesu hormon, ki mu škoduje. Ce se pa človek zjoče, nastane drug hormon, ki prežene s solzami škodljive snovi iz telesa. To bi vsi razumeli, kajti vsi smo že občutili veliko olajšanje, kadar nam je jok odplavil
tegobo z duše. To bi |>a z drugimi Itesedaml pomenilo, da je v joku zares nekaj zdravilnega. Dr. Velekowsky podpira svojo tezo tudi s trditvijo, da so imsimisti zato v svojem ne veselem stanju, ker se ne morejo nikoli zjokati. Strupene snovi jim ostanejo v telesu in njih |K>čutjc postaja zaradi te kronične samozastrupi-tvo čedalje slabše.
Vse to se sliši dokaj čudno, toda o hormonih smo zvedeli v zadnjih letih ie toliko presenetljivega, da nas tudi v tej zvezi ne presenetijo.
Učittlj razlaga: "Anonimna oseba ja tista oseba, ki noče biti imenovana. — 1'aglavci! Kdo mi je vrgel v glavo jabolčno lupino?"
Glas iz kota: "Anonimna oseba."
e '
Razlika v eni črki
—	¿$chultzevi so znamenita rodbina. Mož je ugleden bančni ravnatelj, žena pa slavna pevka.
—	Da, ona znižuje dlskant, on pa zvišuje diskont.
Za manj kot	na dan
lahko lastímete ta
1934 KELVINATOR
• Ta model V Kelvinator je posebno primeren za družine s skromnimi dohodki. Toda, vkljub temu ni to kakšna mala ledena shramba (refrigerator), ampak Je polne ve-likosti in z vso gonilno silo. Temeljni načrt, konstrukcija In kakovost Je ista, kot ona dražji^ mode-lov.
Cena temu Kelvlnatorju Je silno znižana, in Vi ga lahko lastujete za manj kot Hc na dan, po našem liberalnem kupovalnem načrtu. Pokličite ali pa se oglasite v električni trgovini za [Kidrobnejša pojasnila.
l>eá«/<' »a k**« mdpUéUni mttrl. M "I" f,rt mnhnv".	»bflif t vaif» >»'•<<»>"• '»■
Tawern. V pokrit ft »trntkmv, št «e Muy. t»'!1!'"' mm odftlu/ tlu nekoliko v*t tmrn/unn
COMMONWEALTH tDI§OH
I *<7
g3f1 |J
firjrii!^
I
w-< COMMONWMLI
ELECTRIC
m fWoMM-ft w. Ai-M «L-lit •• ET*1*" %
atii Mas«« Si	«V»
aa i ■ i -t	^..a .	...	■
Tili r:_hm a», aa« a«

FEDERALNI KtPONI PRI MARL PI -
11 if I* »I i* tt* Koirg* M,»lik, V krivi*«!'"
|*r*atomina (in«lra]| 4 M ht#rtih éevljev .,|fcdÉina polk -SJ6 kvadratnih Aevljev., .Naredi S 4 funte ledu nemlirat .. Poleg tega Ima *» drng* "''"H kave, bi ae dobijo le pri draljih fnedelill*
Honorlna, ki je -bilo dvajsetletno dekle ter ao jo še kot otroka vzeli v hišo in jo vzgojili, je slutila zdaj za hišno. Namestu druge «lužinča-di Je bil poleg teh dveh žensk le kočij až Francis, ki j« opravljal težja dela. VKnar in vrtna-rka sta se ukvarjala z zelenjadjo, sadjem, cvetjem In perutnino. In kakor so ie t>ile tu rate patriarhalne in domačnostne, tako je živel ves U mali svet v dobrem prijateljstvu.
Gospa Gregoirejeva, ki je še v postelji premišljala o presenečenju • kolački, se je pomu-dila, da bi gledala, kako pojde testo v peč. Kuhinja je bila ogromna in <po njeni akrajni snagi, po pravem arzenalu ponev, poeodja, loncev, ki Jih je bilo polno, je človek ugenil pomembnost tega prostora. Tu je prijetno dišalo po dobrih jedilih. Police in omare ao tolle natrpane z zalogo.	. > . —. Pa naj bodo tudi lepo zlato zapečeni, kajne? je priporočila gotpa Gregoirejeva, odha-jaje v jedilnico.
Kljub centralni kurjavi, ki je segrevala vso hišo, je bila v tej tdblci še pečica na premog. Drugače ni bilo tu nič razkošja: velika miza, stoli, buffet iz mahagonija; le dva globoka na-ttamjača «ta izdajala ljubezen do udobnorti, do počasnega, prijetnega prebavljanja. Nikdar niso povedali v salonu, pač pa to se mudili le tukaj j v domaČem krogu.
•	Gospod Gregoire ae je pravkar vrnil. Oblečen V debel barhentast suknjič, je bil tudi on s svojimi poltenimi in ddbrotljivimi potezami in snežnobelimi, nakodranimi lasmi rožnat za svojih šestdeset let. Govoril je s kočijažem in vrtnarjem: nič posebne škode, en sam dimnik je prevrnilo. Kad se je hodil vsako jutro malo razgledovat po Piolainl, ki ni bila Uko velika, da bi mu delala skrbi, pa mu je vendar nudila vse užitke posestnika.
—	Nu, kaj pa Cecilija? je vprašal, kaj danes ne bo vstala?
•	— Sama ne vem, mu je odgovorila žena. Zdelo se mi je, da nem slišala, kakor bi se bila že premikala.
. Miza je bila pogrnjena, tri skodelice so stale na belem prtu. Honorini so veleli, naj gre pogledat, kaj je z gospodično. Takoj se Je povrnila, zadržujoča smeh, dušeča glas, kakor bi govorila zgoraj, v gospodični sebi.
—	O! ko b| goopod in gospa videla gospodično! . . . Spi, o, spi kakor Jeiušček ... Ne morete si misliti, veselje jo je pogledati.
Oče in mati sta se ginjono spogledala. Smehljaje se, je on dejal:
—	Jo gruš pogledat?
—	Uboga sirotka! je zamrmrala ona. Grem.
Skupaj sta šla gor. To je bila v hiši edina
razkošna soba, obložena z modro svilo, opremljena z belim lakiranim pohištvom, ki je bilo prevlečeno z modrimi Črtami, samogdavoat razvajenega otroka, ki so se ji starši uklonili. V motni belini postelje, v zastrti svetlobi, ki je prihajala skozi režo med zavesama, je spala deklica, s licem uprtim ob golo laket. Ni bila lepa, prezdrava je bila, predobro rejena, pre-zrela za svojih osemnajst let; a njena polt je bila krasna, sveža ko mleko, njeni lasje kostanjevi, obraz okrogel, trmasti nosek pa s4 je ves izgubljal med lici. Odeja se ji je izmuznila, a dihala je tako rshlo, da se ji med dihanjem niso niti dvigale že polne grudi.
—	Gotovo ji ta preklicani veter ni dal spati, je tiho dejala mati.
Oče je pomignil, naj molči. Oba sta se sklanjala, z oboževanjem motrila to devlAko goloto tako dolgo časa zaželene hčere, ki sta jo dobila šele pozno, ko se je oba že nista več padejala. Zdela se jima je popolnoma, nič predebela, ni-
koli dovolj dobro hranjena. A ona je spala in spala, ne da bi ju čutila v bližini, čeprav sta se njuna obraza njenega skoro dotikala. Zdajci je rahel drget preletel njena lica. Vzrepetala sta, boječ ae, da se je budila, in po prstih odšla.
—	PŠt! je siknil goapod Gregoire pri vratih. Ce se ni naspala, jo morava pustiti, naj se preepi.
—	Kolikor je je volja, naše dragice, je pritegnila gospa Gregoirejeva. Bomo ie počakali.
Odšla «ta dol in sedla v naslanjača v jedilnici; služkinji pa sta se smejali trdnemu spancu gospodične in sta brez godrnjanja odnesli čokolado spet na štedilnik. On je vzel v roke časnik; ona pa je pletla velik volnen koc za čez noge. Zelo toplo je bilo, niti najmanjšega šuma ni bilo slišati v nemi hiši.
Vse premoženje Gregoirejevih, približno štirideset tisoč frankov rente na leto, je bilo v delnicah montsoujskih rudnikov. Radi so pripovedovali o postanu tega premoženja, ki je segal nazaj do ustanovitve družbe same.
Okoli začetka preteklega stoletja se je pojavila med ljudmi prava obsedenost, da to zabeli v okolici Lille-a in Valenciennesa kopati premog. Uspehi prostosledcev, ki ao kasneje osnovali Anzinsko družbo, to vtem zmedli glave. V sleherni občini so preiskovali tla; osnav-Ijale so te družbe, koncesije to ratle kar čez noč. A Izmed vseh Obsedencev tistega časa, je ostal baron Desrumaux prav gotovo kot naj-bistroumnejši in najvztrajnejši ljudem v spominu. Celih štirideset let se je boril zoper neprestane zapreke, ne da bi klonil: prva razi-skavanja so bila brezuspešna, nove jame so te morale opuščati po dolgih mesecih dela, zemlja se je posedala in zasipala jame, nenadne po-vodnji so utapljale delavce, sto tisoče frankov je pogoltnila zemlja; temu eo se pridružila še otepanja z upravo, panike med delničarji, borba z zemljiškimi posestniki, ki niso hoteli priznati kraljevtkih koncesij, ker ee niso najprej pogajali ž njimi. Naposled je ustanovil za u-koriščanje montsoujske koncesije Družbo Det-rumaux, Fauquenoix in drug; rudniki so jeli prinašati skromne dobičke, ko tta se <*>e /sosednji koncesiji, Cougnyjeva, last grofa de Cougnyja, in joiselLgska, ki je pripadala Družbi Cprnille In Jenard, malone s tvojim strašnim konkurenčnim naskokom ugonobili. Na srečo so dne 25. avgusta 1760. vse tri ikonce-sije sklenile med sabo pogodbo in se združile v eno samo. Tako te je ustanovila Montaoujtka premogokopna družba, takšna, kakršna obttoji še danes. Za porazdelitev je bilo v tedanjem denarju celotno imetje razdeljeno na štiri, in dvajset soujev, vsak sou pa na dvanajst depa-rov, kar je dalo tkupaj dve «to osem in osemdeset denarov; ker pa je bil denar vreden deset tisoč frankov, je znašala vrednott kapitala skoraj tri milijone frankov. Desrumaux, ki je do smrti izčrpal tvoje sile, a ostal kljub temu zmagovalec, je dobil pri razdelitvi šest soujev in tri denare.
V teh letih je bil baron lastnik piolainskega posestva, ki je obsegalo tri ato hektarjev, a za oskrbnika je služil pri njem Honore Gregoire, mladenič iz Pikardije, praded Leona Gregoire-ja, Cecilijinega očeta. Takrat, ko je bila sklenjena moutsoujska pogodba, se je Honore, ki je skrival v nogavici kakih petdeset tisoč frankov prihranjenega denarja, a strahom vdal neomajnemu zaupanju tvojega gospoda. Izvlekel je na dan z grozo, da ni okradel svojega otroka, deset tisoč liver poštenih zlatnikov in dobil za to en denar.
(Dalj« prihodnjič.)
Iv. Vuk:
In zgodilo m je...
VI »sprašujete* go*|>od sodnik, sukaj sam ga hotela ubiti! Težko je to pojasniti in dopovedati, gotipod sodnik.
Moja hčerka Vanda je bila mlada, lepa ženska. Vdova, ker ji je moža ubila vojna tam nekje v Karpatih. Dva otročička je imela, srčkani punčki, kakor dve marjetici. Bogati ni*mo bi. li, komaj toliko, da nismo na veliko gladovali. Saj razumete, gospod Hodnik. Siti nismo bili, a tako gladovali, kakor se govo-ri, da človek gladu.ie, nismo.
Pomiiilite, gospod sodnik, mlada žena. komaj sedem let poro-šena. pa vdova. Kaj storiti, da bi bil kruh? Tista invalidnina, ki jo je dobivala na mesec, je bila komaj za drva. Jesti pa Je treba, oblačiti se je treba, stanovanje plačati moramo. . . In je rekla:
—	Mama. sIuIImi moram pois. kati. KakrAna bo, takAna bo, ni mi* uram. aamo da ne laista la<v-na otročička in vi.
—	A ti? »em rekla.
—	Ah, kaj jat! Mnogo mi nI tretia DuAa m« boli po mojem ni*|M>£abnem in Ae jmti mi ne dtAi. Moje življenje je strto, aa mo otročička sta Ae kakor sonč-ni žarrk moji duAi , ,
Vidite. gonputl Hodnik. Iskala Jr »IuJImv Dobila ju j« v neki
pisarni. Ni pa dolgo ostala. Pri Jokala je domov in rekla:
—	Mama, kakšni ao dandanes moAki!
In nič drugega ni rekla. Jaz pa sem vedela, da jo je nadlegoval gospodar, zakaj lepa in mlada ženska je bila moja Vanda.
In ni Ala več v tisto pisarno. ¿Ali, gospod sodnik* glad je strašen gospod. Kdor ga ni poizkusil, pri komur se še ni oglasil. tisti ga ne razume. Otročička sta tekala za mamico, mojo Vando, se ozirala v moje oči la govorila:
—	Mamica, kruhka! . . . Ba-bica, lačna aem!
Veste, gospod sodnik, v tistih otroških očkih, ko vas tako gledajo. zaupljivo proseče In pričakujoče. na tistih čeAnjevIh ustecih. ki boleatno-smehljaje ne prosijo kruha, v tistem glasku je toliko svetosti in skrivnostnega trpljenja, da se vam mora duAa razjokati.
In Je rekla moja hčerka Vanda:
—- Mama. poiskala si bom zo-pet službo. Samo s tem. da perem in hodim «treč, ne moremo Živeti. Saj nem ae učila tudi kal drugega.
Pa sem rekla:
—	Idi Vanda. In bog ti da i •reč o.
Dobila je službo.
Kakor veate, go«pod sodnik, so poatatili tam zunaj mesta teks-
tilno tvornico. Veliko poslopje in mnogo statev.
Tam je dobila moja Vanda službo. V pisarni, kot voditeljica računov. Zakaj hodila je kot dekletce v meščansko in potem v trgovsko šolo.
Zaslužek ni bil ravno slab Boljši je bil kakor pri pranju in postrežbi, dasi ne razumem, gospod sodnik, da tako slabo pla čajo človeka za delo, ki prinaša lepe čiste dobičke.
"Kako pa vi to veste?" je vprašal sodnik.
"Gospod sodnik, to vendar n nič skritega. Saj vsak vidi. Ako bi ne bilo res, bi se gospodje o< tiste tvornice ne mogli voziti tako lepih avtomobilih, bi ne mogli hoditi na počitnice na morje in tudi vil bi ne imeli. Tkejo ne, ker delajo to tkalci, to, da prodajajo, ponujajo in pi-Aejo pisma in račune, tudi še ni takAno delo, ki bi prinaAalo večji zaslužek kakor tkanje Ker. gonpod sodnik, ko bi tkalci nič ne natkali, bi lahko gospodje ponujali in pisali/ kakor bi hoteli, prodati bi ne mogli nič, ker bi ne bilo nič stkanega. Tisti tkalci pa, ki tkejo, in moja Vanda, ki je vodila račune, so imeli skromen zaslužek. To. kolikor so j jim plačevali za delo, je bilo ko-I maj toliko, da so imeli za stanovanje, ra hrano in obleko. O» je i cvetu, kdo kaj dejal na stran. Je moral j kako nekoliko manje jc«ti.
To ne spada tem. Povejte, zakaj ste hoteli ravnatelja teks-ijlne tvornice ubiti?"
"To ne tpada tem, gospod sodnik? O, gospod sodnik, ne zamerite, a to tpada tudi tem. Ker drugače ni mogoče pojaa-niti in dopovedati, zakaj tem ga hotela ubiti."
"Hitite, hitite! Imam še druge razprave."
Gospod sodnik! Moja hčerka Vanda je ugajala gotpodu ravnatelju. Moški to pač takšni, da jim je nekoliko lepša ženska takoj všeč. Ne gledajo ženske kot človeka, ampak kot nekakšno sredstvo za svoje užitke. In ne da bi se vprašali, ali jo hočejo osrečiti, ali jim jo je mogoče otrečiti, oni tamo tuhtajo, kako bi sebe osrečili, če tudi za tre-notek in kar tako, nelepo živalsko ... na račun Ženskih solza . . ."
"Prosim, protim," je potrkal todnik t svinčnikom po mizi. "K stvari . •
"Dolgo ni Vanda razumela ravnateljevega namena. Prijazen je bil z njo. ljubezniv. Pripovedovala mi je včasih, da ji titta njegova prijaznoet vzbuja nekakšne tople trenotke in ae je smejala temu domisleku.
Ne mitli, mama, je pripomnila, da ti kaj domišljujem. Ali mlada tem še pač.
Svojo notranjost je skrila v objemu tvojih hčerkic in jih smeje te poljubljala. Pa sem ji rekla nekoč:
—	Veš, Vanda, razumem te. V tvojih žilah je še mladoat; kaj je tistih sedem let, kar ti bila poročena. Vendar ne pozabi: ti ti voditeljica računov. Uradnica. Utlužbenka. Delaš in za to dobiš plačo. Tittega, drugega, pomladantkega, Vanda, ne dajaj gospodarju.
Vanda me je objela in rekla:
—	Vem, mamica! Pripovedujem to samo tebi. V pisarni pa sem kakor kislo jabolko.
Veste, gospod sodnik, človek je pač vendar le človek. Iz mesa in krvi. Pa naj je moški ali ženska. In če se še zna moški spretno, neprisiljeno približava-ti, če v obliki vljudnosti in pri jateljske prijaznosti skriva svoje želje in strasti, ali more ženska, katere čuvstva so kakor tvi lene nitke, mehka in nežna, opaziti o pravem času, kdaj te zaplete okrog nje titta mehka, topla mreža? . . .
... In moji Vandi te je tako zgodilo. Ko sem zvedela, je bilo že prepozno.
"Kako prepozno?"
"Gospod sodnik, ko žensko, ki sicer v prsih nezaupno skriva in zapira čuvstva simpatije ali lju bežni, ki jih je vzbudil moški, skrivajoč s tem svoje prave namene, ko žensko tista simpatija dvigne k sebi, jo objame, poljublja in ji šepeta besede, gospod todnik, kje je ženska, da bi ne zasanjala sanj sreče? Res, sanje so goljufive, ali tisto goljufivost vidi človek šele potem, ko se prebudi.
Tako je bilo tudi z Vando.
Jokala se je v mojem objemu in videla sem tiste solze sreče-nesreče, ko je govorila:
—	Veš, mama, objel me je. Pa sem zbežala v kot. On pa gentleman, je rekel:
—	Gospa Vanda! . . . Ljubim vas!"
Rekla sem mu in strah me je bilo in srce je v radosti trepe talo:
—	Gospod ravnatelj! . . . Jaz sem vdova! Navadna uslužbenka, v vaši tvomici voditeljica knjig.
—	On pa je rekel in me prijel okrog pasu:
—	Vanda, gospa, ljubezen ne vpraša, kdo si. Ljubezen ljubi in osrečuje. Kaj mar ne more te postati moja žena?
Vidite, gospod sodnik! Tako ji je govoril. Ona. vsa v ognju, zakaj pomlad je Ae bila v njenih žilah, ni pazila na besede, kako so izrečene, niti jaz Jih nisem natanko premislila, ko mi jih Je povedala, ampak sem dejala:
—	No. če tako misli, moj blagoslov, hčerka, zakaj po velikih !»<,]•-, niMh. premagovanju in trpljenju smeA uživati sončne dni.
Vidite, gospod sodnik, in tako se je zgodilo.
MI>a." je rekel sodnik. "Otroka je dobila."
Hladen je postajal glas sta* rice.
. "Otroka je dobila. Ni bil to noben greh. ampak je bil «ad ki je cvetel. Ali način, in zakaj je bil tisti cvet oplojen, je greh: In zato sem
grešnika hotela kaznovati. Zakaj, gospod sodnik, ko mi je Vanda povedala, vsa prepadena in t pordelimi očmi, da ji je ravnatelj odpovedal tlužbo, da je ne mara niti v službi več, in je tako pokazal tvojo pravo nrav, ki jo je oblačil prej ves čas v hinavsko prijaznost in ljubeznivost in jo dekoriral z ljubezenskimi frazami in Iškarjotskimi poljubi, te je v meni zameglilo. In sem rekla:
—	Kaj nisem morda tudi jaz kriva? Zakaj nitem kot izkušena hčerko tvarila? In tem te tpomnila besed, ki jih je Vandi povedal nekoč: 'Kaj mar ne morete poatati moja ienaV
Sedaj tem te šele zavedela pomena teh besed: 'mar ne morete.' Sedaj sem te besede tudi razumela. Seveda prepozno.
Mojo Vando je ves ta duševni zlom, dojenček, oba prejšnja otroka, pomanjkanje, ki je nastalo, vrglo na posteljo.
Ko bi, gospod todnik, videli, kako tta otročiča neprestano hodila k postelji, z otroškimi očmi gledala svojo mamo, jo izpraše-vala nežno, bojazljivo: 'Mamica, ali boli? . . . Mamica, ali boš kaj kgiftlu vstala?' bi vas zagrabilo za srce. In ko bi dojenček zajokal, a bi mu bolna mamica ne mogla dati mleka, ker eo prti bolne in ai denarja za>. kravje mleko, tedaj bi obup lomil vašo dušo, gotpod todnik.
In ko je ,tmrt stopila k vzglav-ju moje Vande, ko je ona, Vanda, iztegnila roke, da bi objela svoja dva otročička, a že ni več mogla, ko so se ji zasvetile solze v očeh in spolzele po obrazu, ko je . zašepetala: 'Mama, skrbite za moje otročičke, za moje an gelčke! Bodite jim vi nežna mamica, naj bodo srečni!' tedaj, gospod sodnik, bi te ne mogli vzdržati tolz. Jaz sem zajokala kakor otrok. Največja bolečina, gospod sodnik, je bolečina matere, ko vidi, da ji umira hči, ki zapušča svetu svoje mladike in ve,, da ni nikogar, ki bi jim dal brez trdega pogleda košček kruha.
In ko gem vse to čutila, ko to vsi ti strašni udarci padali po mojem srcu, sem rekla:
Zlomil je deblo, ostala je mladika. Njegova mladika, vseeno, če tudi spočeta nehote in iz strasti . . . In če je človek, poln izobilja, imel pogum, da je ponižal roko do svoje uslužbenke, naj sedaj vsaj skrbi za tisto mladiko, kateri je zlomil deblo. Če ga ni ovirala stanovska razlika, da je objemal svojo uslužbenko in ji govoril o ljubezni, če ga ni oviralo njegovo gospodstvo, da je zaživel z deklo majniško nebe-štvo, ga ne sme ovirati zavest, da je uetvaril otroka . . .
Sla sem k njemu. Težka je bila pot, gospod sodnik, niti Kri-stova pod križem ni bila težja. Ali mati, kateri so ji ubili vse, stori vse, tudi najtežjo pot, samo da očuva brstje.
In zgodilo se je, gospod sodnik, da mi ni pustil vstopiti. Svojim slugam je naročil, da me ne smejo pustiti Čez prag.
—	Tako torej!. *. Pravico, da je ubil življenje, ne, oprostite, gospod sodnik, da je umoril življenje, je imel, a dolžnosti do ustvarjenja življenja, da bi mu dal opore in varstva, ni čutil. In
Naj nje bili
ni bilo sodnika Po^eal na odgo£ sredstev, brez vZ? f«" bila h tremi otr^ klicala: 'kruha, kru°£ jokal po mleku vZ «dnik, ne klone p^T slišano krivico' J revolver—kaj bi J aemga. Pritihotapi «obo k njemu, iegal zločincu in ustrelila a sama v imenu pravic« Pisana v knjigah, a Č v trpljenju in ponižanj, komur je igra življenj« ča z življenjem Vi pa, gospod sodnih te dopolni se zadi . Trije otročički vse, naj izgube fc m
Sodnik je podpisu kami in gledal v papi| steni je zamolklo tiktal
Usodni vrstni rs
—	Benjamin Frankli jal, da sta na »vetu & reči sigurni — mri j,
—	To je res, toda ti si žal sledita v obrnjen
Anekdota -E*ofi Ervln Kisch j< prijatelja, pa je slučaj šal njegovega .starega si ko mu gre.
"Kako neki naj gre M ima 80 let! Star je in a vrne stric.
"No," ga tolaži Kisch, te Hindenburga, ki im pa je še zmerom svež u
"Seveda," odgovori "ko pa nima nobenih gi
Prijatelj sreča slovi mika Feliksa Bressar ¿prehaja po živalskem v lestno stisnjenimi ustni žalostjo v očeh.
"Kakšen pa si?! Komi žalostek obraz!"
"Pusti me v miru," Bressart, "danes sem i
Dobro se pozni
—	Tega ozeblega lal mo samo na ta način, d primeta, eden mu bo konjak v usta.
—	Ne, se oglasi prea naj me drži, dva mi naj
ta konjak v usta.
•
"Vi «te torej edini, 1 živel strašno železniško Kako ste se redili?"
"Tisti vlak sem zam »
"Kako si bil letos ka, tfen s čebelami?" •
"Ne morem se pritoži sicer ni bilo ibogvekaj, 1 nega izterjevalca so p< pikale".
DA USTREŽEMONEK
ČLANOM ki so želeli naročiti si P ceni knjigo THE NATf TURN, katero je spisal mič smo jih naročili še i deset knjig. Torej d z vašim naročilom pr* ga poide. Z naročilo» tudi Money Order $3 knjiga stane s poAtsi Naročila pošljite sa PR08VETA, 2657 8. I Ave., Chicago, M -Godina, upravittlj.
TISKARNA S.N.P
■PUJSKA VIA
v tiskarsko obrt «padajoča <
Tlaka vabila sa wallet In shode, vifitoi*. knjige, koledarje, letake Itd. v slovemkem. ^ slovaškem, češkem, nemškem, angle* k ero J«*>"n
VODSTVO TISKARNI APELIRA NA (U H. N. P. K DA TISKOVINE na80ca ? SVOJI TISKARNI
S.N.P.J. PRINTE!
MH1+9 8o. Law9**
T I