UREDNIŠTVO ZARJE je v Ljubljani, Francisfeanska uhca st 8 (tiskarna I. nadstr.). Uradna ure za stranke so od 1°. do> 11. donoldne in od 5. do 6. poroldne vsak dan razen nedelj in omnikov Rokopisi se ne vraCajo. Nefrankirana pisma se ne p. sprejemajo : NAROČNINA • <'elolelra po pošti ali s pošiljanjem na dom za /vK-f!,skoin BosnoK 2V60, polletna K.10-80, četrtletna K fi-40, mesečna K 1-fiO; ra Nemčijo celoletno K 26 40; za osla’" inozemstvo in Ameriko celoletno K db —. Posamezne številke po 8 vin. ZARJA izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov .* / ob pol 11. dopoldne. *. •. •. UPRAVN1STVO se nahaja v Selenburgovi ulici štev. 6, 1L, in nraduje za stranke od 8. do 12. dopoldne in od 3. do 7. zvečer lnserati: enostopna pelitvrstica 30 vin., pogojen prostor, poslana ::: in reklame 40 vin. — Ineerate sprejema upravništvo. Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo —— Reklamacije lista so poštnine proste. «<•< ■ Stev. 631. V Ljubljani, v ponedeljek dne 14. julija 1913. Leto lil. Berchtoldove simpatije. Grof Berehtold ie obrnil Bolgarski hrbet. Kdor se le površno zanima za politiko, bi ugibal. da obsoja gosp. »Avstrije«, bolgarsko ravnanje v nieneni sponi s Srbijo. Iz ust njegovih zastopnikov smo slišali v Budimepšti in na Dunaju besedo o »balkanskem lavnotežju«; s tem argumentom ie pa tudi Srbija podpirala svoje sicer tudi še drugače utemeljevane zahteve. Srbija in Grška msta hoteli, da bi postala Bolgarska premočna in prevzela vlogo Prusije na Balkanu; najenostavnejša pot do tega cilja se jima je zdela ta. da si vzameta sanii vsaka po en kos tiste zemlje, ki bi napravila Bolgarsko premočno. Idealizmi, ki se cede po nekaterih časopsili. so zelo nepotrebno blago vpričo teh dejstev, ki so tako matenah-stični, da se ne da njih pravi značaj prebarvati z nobenim jugoslovanstvom in slovanstvom. Na obeh straneh je bila želja poučim večjem dobičku in nevoščljivost. Ali nevoščljivosti je bilo ime »balkansko ravnotežje«. Zahteva Srbije in Grške se je navidezno vjemala s tem. kar je pridigal Betchtold. On je seveda zahteval balkansko ravnotežje v interesu Avstrije. Torei se je najbrže razjezil nad Danevom, ker ni dal Srbiji ozemlja na desnem bregu Vardarja in Grški Kavale in Seresa? Kaj še! Grof Berehtold je bil popolnoma zadovoljen z bolgarsko skopostjo, in znani govor grofa Tisze je povsem razumljivo oznanjal, da nima naš zunanji minister niti najmanjšega pomisleka, če se Balkanci stepo. V njegovem računu je bila le majhna zmota. Bil je namreč popolnoma prepričan, da morajo Bolgari zmagati. Ta predpostavka m bila posebno čudna. Takrat, ko se gospodje na Ballplatzu niso veselili bolgarskih zmag. ker bi bili morali po njihovi matematiki Balkance pohrustati 1 ur-ki. so trda fakta na bojiščih pokazala, da ie bolgarska milica bojna sila prve vrste in da znajo tudi bolgarski generali kai več kakor nositi lepo uniformo. Ob tem velikem presenečenju so popolnoma prezrli, da tudi srbska vojska ni od muh. Po končani tinski vojni so pozabili na velikanske izgube, na izčrpanost bolgarskih čet na sto drugih reči. in so se vživeli v prepričanje, da mora v novi vojni ab-solutnn zmagat' Bolgarska, oziroma da mora biti Srbija absolutno poražena. Taka vojna ne bi bila grofu Berchtoldu ni* zoprm in ni Bo,Karski Pfav n’č zameril da'ic bila trmasta do skrajnosti. Nasprotno' Avsti iia ie postala celo nekakšna za-ščitnict Bolgarske, in ljudje, ki hodijo po kabinetih. zatrjujejo, da so ji z Dunaja pridno dvigali pogum. v o , • - • Račun je bil zgrešen. Bolgari so poraženi. In zdaj jih užaljeni prepuščamo njihovi usodi. Zato ker so poraženi?... Ne. tako neplemeniti nismo Zamerimo jim sicer zelo, da niso zmagali toda nihče nam ne sme podtikati, da brcamo'nesrečnika ker ie nesrečen. Drug. je razlog da trgamo niti, s katerimi smo hoteli privezati Bolgare Sedeti smo naureč hoteli na dveh stoleli; in to je zdaj postalo nemogoče. Prikupiti smo se hoteli v Sofiji in v Bukareštu; ali Sofiia in Bukarešt sta navskriž in treba se je odločiti za Bolgare ali pa za Rumune,, tembolj ker se je vdomačil klic »Dol z Avstrijo« tudi že v Rumuniji. Bolgarsko-iumunsko nasprotje ni od včerajšnjega dneva. Od tistega časa, ko so ostale balkanske države odkorakale na turška bojišča, so bojari v Bukareštu ugibali, kako bi mogli čim več profitirati od dela. in krvi svojih sosedov. Nasprotje je bilo očitno. Na rumunskem stolu smo takrat že sedeli.^Kljub temu smohoteli sesti že na bolgarskega Človek bi dejal, da je to absurdno. Ali druga balkanska vojna razodeva nenavadno logiko špekulacije: Bolgarska nai čim bolj vtesni Srbijo, eventualno nai tudi Grški vzame Solun, kolikor na tej strani dobi, nai pa od svojega ozemlja odda Rumuniji. Z besedami brez diplomacije bi se reklo približno tako: Balkanci so sc bojevali s Turčijjo; zato je Rumunija dobila Silistrijo. Balkanci naj se pokoljejo še med seboj, da doli Rumunija še več. Balkanci so se stepli med seboj. Ali Bolgarska ni dobila ničesar. Vprašuje se le, koliko bo izgubila. Kljub temu zahteva kralj Karol svoj plen. In Berehtold zamerava Bolgarski, da ne izroči Rumunski meni rtič tebi nič toliko bolgarskega sveta, kol kor g;> bojari zahtevajo. Slovesno izreka grof Berdtfcld, da stoji poslej na strani Rumunije. Če bi bil Berehtold piivaten aristokrat, bi nam bilo vseeno, kam se obračajo njegove simpatije. Ali grof Berehtold je — »Avstrija«; za to, kar počenja on, je odgovorna svetu in zgodovini vsa država. Zato sc* aktivne simpatije niega ekscelence tudi naša zadeva in prav vljudno moramo prositi, da jih primerno omeji. Kajti prevelike simpatije za Rumunijo v sedanjem času nam ne prineso ne časti ne koristi. Rumunka vlada Je posiaia svojo armado preko bolgarske meje in pravi temu »vojna«. Nepokvarjen jezik pravi temu brez vsake ozalj-šave »rop«. Gnusen, infamen !e ta rop. in — sramoten. Rumunija nima zanj niti najmanjšega pravnega razloga in ga niti ne izvršuje po šegah vojne, ampak kaže. ; ra\ t značaj ropa tudi s tem. da vdira v deželo, kjer so same žene, otroci in nesposobni starci, da krade svet, katerega nihče ne brani. Simpatije za tako tolovajsko početje nam ne morejo pribaviti niti drobtine spoštovanja. Ali če bi naše simpatije pomagale bojarski državi, da bi pograbila Čim večji kos bolgarske zernije. bi s tem le za bodočnost povečali nevarnost nove vojne. Danes ie Bolgarska poteptana in zapuščena: predrzen bandit jo lahko oropa. Ali želja po maščevaniu take krivice ne bi mogla nikdar umret?, na Rumunijo bi gledali Bolgari kakor na novo Turčijo, in z mirom Balkana bi bi! vedno v nevarnosti mir Evrope. Grof Berehtold naj osebno simpatizira, s kontur hoče. Avstrijske simpatije nimajo pri roparjih ničesar iskati. Politika, ki se vodi v imenu avstrijskih r.arcdov, ne sme pozabiti, kai je morala. s Preveč slave. Bolgarska ie poražena. Od vseh strani se dvigajo sovražniki, grozeči s popolnim uničenjem. Po končani desetedrevtii bitki, v kateri je bolgarska armada odločno podlegla, je Daney naprosil Rusijo za posredovanje, da se ustavijo sovražnosti. Iz Pariza je ptišla vest, da je Srbija spravljiva in da se pričakuje tudi od Gršk2 odločna izjava miroljubnosti. Ali to je bila zmota. Današnje pozitivne^ vesti govore povsem drugače: Srbija nadaljuje sovražnosti in zahteva od Bolgarske direktno prošnjo za mir. Grška izjavlja, da se bo mir sklepal na bojišču, in dostavlja, da se bodo njene zahteve zdaj ravnale po žrtvah. Ki jih je zahtevala nova vojna. Vse to se godi v času, ko prodira rumuti-ska armada brez odpora dalie in dalje v Bolgarsko, ko zaseda I ur C iia svojo mejo in ko se vsak trenotek lahko zgodi, da jo tudi prekorači. Srbija in Grška sta zmagali. Ziv krst ne dvomi o tem. Ko je Danev prosil ruskega carja za posredovanje pri Srbih in Grkih, je s tem prizna! bolgarski poraz. Ali danes to ne zadostuje državnikom v Belgradu in v Atenah; ni iirn dovolj da je Bolgarska premagana, videti io hočejo tudi ponižano. Ce hočejo, dosežejo zdai lahko tudi to. Bolgaiska armada se ne more več upirati: razun tega ima ukaz, da ustavi od svoie strani vse sovražnosti in se omeji na defenzivo tam. kjer je napadena. Vojna se vodi toraj takorekoč brez Bolgarov, in če je Srbom na tem le/eče, da prikorakajo v Sofijo,, je nadvse verjetno, da se jim to posreči brez posebnega napora. Bolgarska mora brez ovinkov priznati svoj poraz — tako se glasi srbska zahteva. Na bojiščih Ovčjega polja so se Srbi odičili z vojaško slavo, katere jim nihče ne^more utajiti, in dosegli so velikanski uspeh. Kar morejo razumnega zahtevati, jim mora Bolgarska priznati, ker nima več odporne sile, pač pa sovražnike za hrbtom. Ali Srbija hoče Živela Italija«. Na zadnji seji mestnega sveta je poročal o | proračunu mestne elektrarne, ki je prav nje-; gov) delo.. Obračun je bil sijajen in Montemartini je pi roča! z vidnim veseljem. Bil je videti zdrav kakor riba v vodi. Par minut po končanem govoru je nenadoma prebledel, dvignil roke in omahnil brez zavesti. Zakrvavelo mu je v možganih. Odnesli so ga v dvorano praporov, ali pomol’ ni bilo. Nič več se ni zavedel, žene in sina ni več spoznal. Zjutraj, 20 minut po treh ;e bil mrtev. V četrtek so ga prepeljali ob veliki udeležbi oficielnih oseb, ob še večji udeležbi socialističnega proletariata, ki je z njim izgubil enega svojih najboljših bojevnikov, v Rimu na kolodvor, in potem v Pavijo, kjer so ga pokopali. Pogreb je bil tako velikanski, da v Rimu že mnogo let ni bilo videti enakega. Ljubljana in Kranjsko. — Vsi na nocojšnji shod! V areni oziroma na vrtu »Narodnega doma« je nocoj zbirališče ljubljanskih in okoliških socialistov. Ljudski shod. kj se prične ob 8. zvečer, ie tolikega pomena, da se ga mora udeležiti vsak sodrug, če ni zadržan s službo ali pa s kakšno drugo povsem nepremagljivo zapreko. Delavsko ljudstvo mora pokazati, da noče biti peto kolo na vozu deželne in državne politike; če je dobro, da prenaša vsa bremena, ki se množe od dne do dne, ima tudi pravico, da doseže in izvršuje tisti vpliv, ki mu gre po njegovi važnosti za vso človeško družbo. Bili so časi. ko je bil delavec preziran, ker se sam ni dovolj čislal. Teh časov pa mora biti konec tudi pri nas. in bo jih konec, če se bodo delavci zavedali svoje veljave in odločno pokazali, da ne potrebujejo nobenega jerobstva. Ako bi bili kapitalisti edini nasprotniki delavcev, bi moral biti boj med delom in kapitalom kmalu končan. Veliko hujše je to. da so v preneštetih slučajih delavci sami svoji sovražniki, ker prepuščajo svojim nasprotnikom, da gospodarijo In gospodujejo, kakor jim velet a njih dobiček, sami se pa niti ne zanimajo za zadeve, ki se rešujejo na njihovem hrbtu. Delavec ki misli, da se mu ni treba brigati za politiko, je škodljivec svojega razreda, zakaj če se ne briga zanjo, tudi ne more posegati vanjo; s tem pa omogoča, da jo vodi-io tisti, ki bi sami sebe smatrali za norce, ako bi delali za delavske koristi. Politika, ki se je zadnje čase razvila v Avstriji sploh in na Kranjskem posebej, škoduje delavstvu toliko, da uničuje najmanje polovico onih koristi, ki so si jih pridobili z gospodarskim in strokovnim bojem. Če spravlja oficielna politika vso državo v naj-hujše gospodarske krize, da se zapirajo tovarne, da se reducira delo, da narašča armada brezposelnih kakor poplava, je vsak napredek delavstva onemogočen. Kako naj se delavstvo bojuje za boljše mezde, za ugodnejši delovni čas. za reforme sploh, če je po vsej državi taka mizerija. da v nekaterih strokah sploh ni mogoče dobiti dela in da morajo najmočnejše organizacije prazniti svoje blagajne do dna za podpore brezposelnim?! Protidelavsko politiko morejo premagati edino delavci; morejo in morajo! Kajti to zahtevajo njihovi interesi. Zatorej ie shod, ki se bavi s političnim položajem, važen za vsakega delavca, pa tudi za vsako delavko in za vsako delavčevo ženo. Zato je potrebno, da se ga nocoj udeleže vsi sodrugi in sodružice. in da izdajo pri vseh svojih tovariših in tovarišicah parolo: Nocoj vsi v areno »Narodnega doma«! — Izredna seia ljubljanskega občinskega sveta bo v torek, dne 15. julija 1913 ob šestih popoldne v mestni dvorani. Dnevni red: A. Javne seje: I. Naznanila predsedstva. 11. Odo-brenje zapisnika zadnje seje. 111. Personalno-pravnega odseka poročili: 1. o dopisu mestnega magistrata glede izvolitve novega okrajnega načelnika za št. Jakobski okraj; 2. o prošnji Josipa Olupa za podelitev meščanstva ljubljanskega. IV. Finančnega odseka poročili: 1. o dopisu županovem glede ustanovitve mestnega pogrebnega zavoda; 2. o dopisu c. kr. štacijskega poveljstva v Ljubljani glede podaljšanja najemne dobe za mestno pehotno vojašnico. V. Stavbnega odseka poročila: 1. o dopisu magistrata glede stavbnega dovoljenja in oddaje del za razširjevalne stavbe prašičjih hlevov v mestni klavnici; 2. o prizivu Jerneja Sternišc proti odloku mestnega magistrata glede prezidave hiše št. 39 v Streliški ulici; 3. o ponovni ponudbi Friderika Sogla glede odstopa njegovega sveta v svrho razširjenja Ceste v Rožno dolino. VI. Draginjskega odseka poročilo o raznih sklepih tega odseka v apro-vizacijskih zadevah. VII. Direktorija mestnega vodovoda poročilo o dopisu deželnega odbora glede dopisa večje porabe vode iz vodnjaka pri pazniških hišah pri deželni prisilni delavtiici VIII. Samostalni predlog obč. svetovalca Jer- le.ia Serjaka slede naprave javnega pisoarja v Ribji ulici. R. Tajne seje: I. Naznanila predsed-siva. II. Odobrenie zapisnika zadnje seje. III. K1 'cnalnesa in pravnega odseka poročilo o prošnjah za razpisani službi mestnega stavbnega nadkomisarja in mestnega stavbnega praktikanta. IV. Odseka za službene pragmatike poročili: 1. o uvrstitvi nižjega tehničnega osobja mestnega magistrata v razne kategorije in plačilne stopnje; 2. o raznih prošnjah magi-stratnih uradnikov in uslužbencev v personalnih zadevah. V. Finančnega odseka poročilo o prošnji nekega magistratnega uslužbenca za bolniško podporo. VI. Šolskega odseka poročilo o dopisu ravnateljstva mestnega dekli-Ikega liceja glede definitivnega imenovanja ne-cega licejskega učitelja. VII. Obrtnega odseka •>oročila o prošnjah za razne obrtne koncesije. — Kamila Theinterjeva je blazna — to je It dokazal odgovorni urednik »Slovenca« go-ipod Miha Moškerc v neskončno dolgem spisu, « katerim nastopa pri ljubljanskem sodišču do-«taz resnice. Gospod Moškerc hoče svojo trditev dokazati s — pričami, katerih navaja v svojem spisu cel bataljon. Nekatere so na Dunaju. nekatere v Ljubljani, nekatere v raznih krajih. »Pseudologia fantastica« se imenuje bolezen, ki jo gosp. Moškerc dokazuje Theimer-jevi. Njegovemu postopanju se vsaj ne more odrekati originalnost. Dokaz blaznosti z zaslišanjem penzionivanih ministrov, sekčnih načelnikov. deželnih odbornikov, usmiljenk itd., se ne ponuia vsak dan. Doslej so ljudje mislili, da so le psihiatri kompetentni, da konstatirajo, če ie človek duševno normalen ali ne. Zdaj dokazuje to gosp. Moškerc z lajičnimi pričami. Sicer se zdi tudi njemu, da ne gre taka reč brez strokovnjakov, pa otavi koncem svojega spisa, naj se zaslišijo izvedenci - stokovniaki. ampak šele potem, kadar bodo zaslišane vse priče, ki jih predlaga on. O tem bo seveda sklepala sodnija in bo sklenila, kakor se ji bo zdelo. Moškerc lahko predlaga vse. kar mu pride na misel, sodišče pa lahko sklene, kar more utemeljiti. Ampak nam. ki smo tudi le la-jiki. bi se zdelo, da morajo o metodi psihiatrične preiskave soditi le psihiatri sami. in neskončna lista prič, ki jih zahteva gospod Moškerc, dela boli vtisk, da računa z neskončno dolgim Časom, ki bi bil potreben, da bi se vse te priče na tolikih krajih zaslišale. Ampak če jih je že toliko navedel in med njimi celo vrsto visokih oseb. Se zdi človeku čudno, da ni imenoval še dveh. ki sta imela s Theimerjevo toliko opraviti. da bi tudi lahko povedala veliko zanimivega; to bi bila gospoda Šušteršič in Krek. Ne vemo sicer, če bi ravno onadva najbolje dokazala Theimeričino blaznost, saj ne vemo, če je la blaznost sploh dokazljiva, ali človek ima na vsak način občutek, da manjkata v Moškerče-vem seznamu. Nemara ju je pa le po pomoti prezrl. — Še nekoliko zaupnic Šušteršiču objavlja sobotni »Slovenec«. In še jih bo prišlo. Vse zaupnice Šušteršiču imajo biti nezaupnice Kamili Theimerjevi, oziroma njenim trditvam. Medtem pa dokazuje gospod Moškerc. da ie Theimer-jeva blazna. Čemu torej tako velikanski aparat proti umobolni ženski? Toliko ešofiranja zaradi «nore babe?« Klerikalna križarska vojna je le tedaj razumljiva, če so v deželnem dvorcu ločili osebo Theimerjeve od njenih očitkov: Thei-merjeva je prismojena, ampak njene trditve niso prismojene. In ker niso prismojene, jih je treba razveljaviti z zaupnicami. Ampak če je ločitev umestna, se to ne more reči o metodi. Ali so očitanja blazna — tedaj so zaupnice komične; ali pa očitanja niso blazna — tedaj jih zaupnice ne ovržejo. In med očitki so taka, ki se ne tičejo gospoda dr. Šušteršiča, ampak gospoda deželnega glavarja kranjskega. V svojih privatnih zadevah je gosp. dr. Šušteršič sam svoj gospodar; deželna uprava pa je javna zadeva. In za javnost v deželi pomenijo vse zaupnice toliko kolikor grmenje nad južnim tečajem. — Kino »Metropol«. »Dramatično društvo« v Ljubljani je dobilo koncesijo, da premesti ki- nematografične predstave v areno »Narodnega doma«. — Umrli so v Ljubljani: Marija Vidovec. služkinja. 66 let. — Albert Globočnik, izvošček, 60 let. — Marija Hrovatin, bivša služkinja, sedaj hiralka. 43 let. — Izgubljene stvari. 1 srebrna verižica z obeskom srček. 1 zapestnica iz srebra, kakor verižica. 1 denarnica s 160 K. 1 črni pes. dolgodlaki. 1 zlata dolga igla. 1 zavitek čipk. 1 ročna torbica iz baržuna. rdeča. 1 smrekov tram. 4 metre dolg. 25 cm širok. 1 ročna torbica iz črnega baržuna. 1 zlat uhan. 1 srebrna dolga ženska vratna verižica. I zelena vizitna denarnica s 130 K in drugimi malenkostmi. 1 denarnica s svoto 500 do 600 K. 1 zlata ženska ura z vrtnicami in safirom. 1 denarnica s 320 K. 3 legitimacije in razglednice. 1 slovenske zgidbe (?) s sr. zapestnico. 1 otroška torbica s črnim ščipalnikom. 1 zlata zapestnica v obliki verižice z obeskom. 1 pletena ročna torbica s 1 K in zlatim prstanom. 1 bankovec za 20 K in 3 po 10 K. 1 rdeča denarnica z l do 5 K. 1 zlata vratna verižica z medaljonom. — Najdene stvari. Ena ženska ura z rumene kovine. 2 kosa svile. 1 ženska ura z verižico, navidezno srebrno. 1 mala denarnica. 1 blagajniški ključ, 1 risalno orodje. 2 denarnici, 1 ključ na verižici. I denarnica. 1 vozna veriga. 1 otroški klobuk. 1 dežnik. 1 denarnica. 1 zlata broža. 1 konj. rdečerjav. 1 dežnik. 1 srebrna verižica z žensko uro. 1 zlata zapestnica »Flachpanzer«. 1 molitvena knjiga. 1 zlat poročni prstan. 1 železni drog. 4 metre dolg. 1 bankovec za 20 K. 1 kanarček. 1 denarnica. I obroč s 4 ključi. — Ropi v ljubljanski okolici. Iz Garneli po- ročajo: Pretečeni teden so roparji že zopet poizkusili svojo srečo v trgovini pri Kosu v Srednjih Gameljnih. Prebivalstvo je postalo pozorno in sum se je obrnil na neko bajto, ki stoji v gozdu nad vasjo. ^Hiša je last nekega Berčiča; mož je doma od Škofje Loke nekje, žena pa iz Trzina. Pretečeni teden ie žena rabila preveč mleka na dan. dognalo se je. da devet litrov in tudi več; prej ga ni toliko kupovala, in poleg tega še večinoma brez denarja, sedaj je bilo pa dovolj denarja. Ljudje so tedaj začeli sumiti omenjena, 'l udi so videli včasih pozno v noč razsvetljeno hišo. Vse to so ovadili orožnikom. V soboto so orožniki preiskali hišo; bilo jih ie menda 15. Našli niso nič sumljivega. Žena je bila sama doma. ker mož hodi v mesto na delo. Otroke je spodila od hiše. Na vasi je orožnik izpraševal njenega sina. Pač pa ie povedal fant. da hodi že dlje časa kakih deset ljudi, moških spat v bajto in da jim mama kokoši kuhajo: »Mi jemo potem v hiši. ostali pa v kleti spodaj. Mama so rekli, da so iz Trzina doma.« Zadnjič ie bil tepen in je rekel očetu, da če ga bo tepel, bo pa povedal, kdo zahaja k njim; oče mu je rekel, da če bo povedal, ga bo pretepel, če ga prav ubije. Fant se boji sedaj, ker je izdal skrivnost. da bi ne bil tepen. Orožniki so očeta, ko je šel domu. aretirali ter odpeljali v Ljubljano v zapor. — Avtomobilska zveza Novo mesto-Brežice. Veleposestnik Leopold Opat iz Pon-durja pri Vranskem na Štajerskem namerava na cesti Novo mesto-Št. Jernej-Kostanjevica-Cerklje-Brežice upeljali avtomobilski promet za osebe in blago. Prosil je še za oblastveno dovoljenje. Podjetje bi bilo nastanjeno v Novem mestu. Apat se bo pogajal tudi s poštnim erarjem za prevažanje pisemske in blagovne pošte. — Na Pomoč mora priti kavi dober kavni pridatek, potem šele je iz tega dobra pijača. Najboljšo pijačo pa dobiš, če prideneš kavi Kolinske kavne primesi, tega izvrstnega kavnega pridatka, ki se je zaradi svoje nedosežne kakovosti priljubil že vsem našim gospodinjam. Poudariti je treba tudi, da je ta kavni pridatek edino pristno domače blago te vrste. — Pazite pri nakupovanju na znamko »Sokol«! — Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan globoko učinkujoče drame »Baje izgubljeni sin«. Gaumontov tednik prinaša izborno sliko našega cesarja ob priliki postavljenia temeljnega Za resnico. Roman. Spisal Jožef Laichter. (Dalje.) »Lado — saj ti tu še zmrzneš — pazi, da te ne povozijo!« bi bil vzkliknil Hanuš veselo se smejoč, ko bi bil mogel videti Kvapila tako-le. In Kvapil bi se bil v zadregi zasmejal, raztreseno ozrl. globoko vzdihnil in šel svojo pot. Pa nihče ni vzkliknil, nihče se ni zmenil zanj. In tako je stal tu v prvem prečudnem utisku. Stal je zmeden, ker je bila okoli njega Praga, ker je bil na njenih tleh. ker je nastopil tisti hip. Praga — Praga! In vendar se ni godilo nič posebnega, nego da so mu škefetali zobje, in da mu je bilo žato6tno in sladko. Videl je ie plot, postajo in mlekarja s konjičkom, kateremu se je kadilo iz gobca. In vendar je bila to Praga v neprijaznem, meglenem, mrzlem mraku. »Bože, moj Bože!« Raztreseno je gledal in koneč-no nadaljeval pot. In zagledal Je zlato kupolo muzejsko. In tramvaj je dirjal mimo. in videl je Vaclavski trg. Bilo je pa mračno in megleno in daleč ni bilo videti. Vprašal je za pot. ali njegov pogled je bil. kakor onega, ki zaide. Kakor da bi za temi hišami, katere je videl, za vsem tem kar je bilo okrog, iskal drugih hiš. kaj čisto drugega, še drugo Prago. In vendar je bila to že Praga, vse to okrog. Tu je hitel deček z jer-baščkom žemljic na glavi, tam so tekale hi-škie s piskrci mleka, tu so ropotali vozovi, izvažajoči pepel hi nesnago. Da. vse to ttfcoli je bila Praga. In njegovo srce Je bilo polno. Hotel je nekaj reči. nekaj izplakati, neko dolgoletno pesem, ki je čakala tega trenotka in ki sedaj ni mogla Iz notranjosti. In roke bi bil rad razpel, objel neki fantom, ptakal in se smejal, a še raje bi bil plakat od neskončne Hubezni. od vsega, kar Je bito v njem zaprto in kar Je zaman želelo na dan. In ntecov rtoteft ae le pri tem norosil in glavo ie povesil ter globoko vzdihnil. VII. Pozneje je stopil v bližnjo kavarno in šele, ko si je malo odpočil in utešil glad. ki se le oglasil se le namenil na univerzo iskat HanuSe-vega součenca Souinarja, pri katerem naj bi se bil za sedaj nastanil in si poiskal sveta in po-učenia. Sel je črez Pfikope in vprašal stražnika za pot na pravniško fakulteto. Bližala se je deveta ura. ko je stal pred Karolinom. temnim, starodavnim kolegijem, katerega mračni zunanjosti se je močno začudil. V veži je zapazil neka) pohajkujočih dijakov z zvezki v žepih in pod pazduhami. Sprehajai so se, pregledovali uradne razglase na črnih deskah, nekateri so si rneii roke vsi premrti. Ozrl se ie in pristopil k jednemu, ki se mu ie zdel najmlajši. »Ali veste, kje se predava slušateljem tretjega letnika?« Nagovorjeni je tuje pogledal Kvapila. njegovo culico in mrzlo odgovoril: »V treti5 Številki« »Hvala!« je rekel Kvapil hvaležno. »Tu gori menda, ali ne?« »Da. Sicer pa grem i jaz gori. Pojdiva skupaj. A morate čakati, predava sc. Toda to culico spravite pri pedelu----------------tako vendar ne poidete gori?« »I seve da,« zardel se je Kvapil. Boječe je stopil k pedelu, potem pa šel z dijakom po temnih, ozkih vseučiliških stopnjicah. Njegov spremljevalec je bil pust človek, šele ko je Kvapil povedal, da prihaja z Dunaja, je začel razgovor. Dvorana tretjega letnika fe bila v drugem nadstropji. Tu pri oknu na hodniku pod nekoliko stopnicami, vodečimi na dve razne strani v dve dvorani, je čakalo zopet nekaj mladih ljudi. Prestopali so se po tlaku iz opek. mraz jim )e b'lo. Nekateri so se razgovarjali, a vobče ae drug ni brigal za drugega in očivtdno se niso kamena novega Franca Jožefa mostu na Dunaju. Jutri »Neuresničene sanje«, drama v barvah. V petek »Stare matere uspavanka«, nor-diskfilm z Psylandrom. V soboto »Bele lilije«, senzacijska drama. Pripravlja se »Otrok Pariza«. v 7 delih, velika senzacija. Štajersko. — Smrtna nezgoda. Iz Maribora poročajo: V četrtek se je zgodila na takozvani lajteršper-ški cesti med Mariborom in Pesnico blizu Der-vušekove opekarne, kjer se nagne državna cesta strmo navzdol proti Pesnici, velika nesreča. Posestnik Fr. Kolmanič iz okolice Št. Lenarta v Slovenskih Goricah se je vračal popoldne s svojim vozom domu iz Maribora. Na vozu so poleg Kolmaniča so sedele tri druge osebe. Voz. ki je bil težko obložen, ie začel naenkrat močno drčati po strmi cesti. Zavora namreč ni držala. Govore, da ie Kolmanič — vsled pijanosti — pozabil kolo zavreti. Konj. katerega so ta-kozvane »vage« začele biti ob noge in ni mogel več vzdržati velike teže, ie skočil ob stran, voz se je prekucnil in pokopal podse Kolmaniča in dve drugi osebi. Tretji, neki mož iz Slaptincev od Št. Jurja ob Ščavnici, je ostal nepoškodovan. Ko so bližnii ljudje prihiteli na lice mesta, so potegnili izpod voza mrtvega Kolmaniča. Glavo je imel popolnoma razbito, roke zlomljene. Mčno poškodovani sta bili tudi drugi dve osebi. Ljudje so oba ranjenca za prvo silo obvezali. nakar zu ie rešilni voz zapeljal v mariborsko bolnišnico. Kolmaniča pa so prepeljali v mrtvašnico mariborskega glavnega pokopališča. Goriško. — Priklopitev samostojne »Kmečke in delavske zadruge« v Bertokih »Delavskim kon-sunmini zadrugam« za Trst, Istro in Furlanijo. V nedeljo, dne 6. !. m. se le vršil v Bertokih pri Kopru občni zbor oudotne »Kmečke in delavske zadruge««, na katerem se ie razpravljalo o bilanci zadružne dobe 1912 in na katerem je bil sprejet predlog lavnuteljstva za priklopitev imenovane zadnue »Delavskim kon-sumnim zadrugam za 'list. Istro in Furlanijo«. Ob čni zbor ie bil jako dobro obiskan. Delavske zadruge v Trstu je zasupal ravnatelj sodrug E. Gergich. Predsednik dr. Kar! Nobile ie poročal o bilanci za 1. 1912. iz katere je razvidno, da je bilo prodanega biaga v letu 1912 skupno za 47.16? K -13 vin. ir da znaša 3% čisti dobiček, ki se razdeli med člane 1414 K 90 vin. Rezervni zaklad znaša 9.993 K 94 vin, uštevši deleže. Rezervnemu skladu se je pripisalo vsako leto 40%. Konto: oprave in potrebščine se je izbrisal. Dr. Nobile je nato predlagal priklopitev zadruge k »Delavskim zadrugam« v Trst. Pokazal je na prednosti, o katerih so se člani prepričali pri poizkusu od 15. marca do 30. junija 1913, ko se je upehalo prodajanje proti gotovemu denarju in ko so »Zadrugo« popolnoma zalagale z blagom »Delavske kons. zadruge v Trstu« in medile prodajalne cene najvažnejših vrst blaga. Da se ie poizkus dobro obnesel, pričajo sledeče številke: V oddelku za živila so se zvišali povprečni dnevni prejemki od 25 na 90 kron. V oddelku za prodajo gnojil je znašal povprečni dnevni prejemek 100 K. V tem času se je vpisalo 20 novih članov. Ravnatelj Gergich je razložil navzočim namen zadružništva in koristi, katere se dosežejo le potom velikih direktnih inštitucij po modernih načelih centralizacije pri nakupu blaga in po odpravi nakupovanja blaga pri prekupčevalcih, katerim je največ na tem. da omajajo eksistence malih samostojnih konsumnih zadrug. Nato je povedal zborovalcem rezultat, ki se je dosegel v teku poizkušne dobe ter posebno nagla-šal gvaževanje našega sistema od strani članov glede prodaje proti gotovem denarju. Nadalje je poročal o delovanju podružnic in priporočal članom delovanje na tem polju potom agitacije in slednjič je izjavil, da bodo »Delavske zadruge« z veseljem sprejele zadružničarje v Bertokih. Občni zbor je sprejel priklopitev soglasno s pogoji, določenimi med ravnateljstvom »Delavskih zadrug« in med ravnateljstvom zadruge y Bertokih. Na podlagi določenih pogojev bodo aktivni člani dobili ves delež pri »Delavskih zadrugah«, ki znaša 20 kron; del rezervnega sklada preide na »Delavske kons. zadruge«, zato da bodo člani imH! takoj pravico do podpore v slučaju bolezni in smrti Podružnica v Bertokih bo XXVIII. skladišče »Delavskih konsumnih zadrug za Trst. Istro ir» Furlanijo«. S priklopitvijo zadrug v Kopne Fari, Korminu in Muši je zadruga v Bertokih peta v Istri, ki se je priklopila »Delavskim kon-sumnim zadrugam« in družine zadružnikov bodo imele od tega le koristi. — Shod NDO. na Gorjanskem. Sodružica Matilda Manzza nam piše: »Edinost« od 8. julija piše. da je na shodu NDO. na Gorjanskem predsednik krumirske organizacije zaluča! mojemu soprogu v.obraz, da me zmerja tnoi soprog z besedami »brutta sciava«. Moj soprog nima vzroka, da bi me zmerjal s takimi besedami in če bi mi kdaj kaj takega dejal, tedai imam še toliko ženskega ponosa, da bi ne sprejela take žalitve mirno. Javno pa imenujem onega, ki je to obrekovanje na shodu izgovori! in onega, ki ie napisal to laž v »Edinosti«, lažnjivca. Saj to že itak davno vem. da vodite vso agitacijo nrtd socialni demokraciji le z osebnimi napadi. Ce se bo ta metoda obnesla, to bo pa pokazala prihoJ-njost. — Matilda Marizza. —- Izlet na Iriglav priredi društvo »Ljudski oder« začetkoma meseca avgusta. Izlet bo trajal osem ali štiri dni. Kdor se ga hoče udeležiti, naj pride na sestanek, ki se v to svrho vrši v petek zvečer v prostorih »Ljudskega odra'. — Poneverbe v mestni bolnišnici v Tr9u. Državno pravdništvo ie dalo zapreti blagajnika mestne bolnišnice Karla Lupetino. Pri preiskavi blagajne se ie namreč izkazal preceišen nered. Dognano in dokazano je. da ie Lupctina znesek 4000 kron. katerega bi bil moral odposlati VO pošti, res dvignil in ga vpisal kot odposlanega, v resnici ga pa m odposlal. L.upetina ie obdržal denar zase. Ce ima še kake tovariše in če ie še še več goljufal, do sedaj še ni znano, dognala pa bo preiskava, ki se ie uvedla na zahtevo dr* žavnega pravdništva. — Velika tatvina kave. Iz skladišča prevozne tvrdke Lccelli v prostem pristanišču ' Trstu so ukradli neznani tatovi 20 vreč kave. ki so bile namenjene za Budimpešto Kava k bila vredna čez. 4000 kron. D0 sedaj’so zaprt enega uslužbenca tvrdke, ki je na surm, da k bil udeležen pri tatvini, toda ta krivdo odločno zanika. Vojna sodba v Przemyslu. Poročali smo že o sodbi, ki j0 je izrekli garnizijsko sodišče v Przemvslu in v zadaj inštanci najvišje vojaško sodišče nad rezervni mi dragonci, ki so bil lani v času politične kri ze transportirani iz Pardubic v Galicijo V°rn( sodišče je obsodilo rezervna dragonca JaM8* in Havlička kot kolovodii na smrt -pa kazei je bila izpremenjena v osem in pol ozirom osem let težke ječe. Devetnajst dragonce* 1 dobilo po štiri do sedem let tcžke ječe oni vt jaki pa. ki so se udeležili demonstracij v popoh pijanosti, so obsojeni na več mesecev težk ječe. Vsega skupaj znašajo kazni stodvaiest k ječe! Socialistična »Schlesische Volkspresse objavlja sedaj sledeče podrobnosti o tej zt devn: Jeseni lanskega leta je odhajal transpoi dragonskih rezervistov in nekoliko aktivni dragoncev iz Pardubic v Jaroslav. 2e v Par dubicah je imelo moštvo razlog za nezadovolj nost. Štiri dni so hodili vojaki brez ineuaže P Pardubicah. Kakor je že navadno ob takei kritičnem povodu ki se je še posebno krut čutil, kar se je takrat splošno govorilo da b vojna, so ljudje tudi pili. ln jasno je. ’ da o niti poznali. Kvapil jih je bojazljivo in uljuduo vprašal, ali ne študira nihče izmed njih s Sou-murjem. ali ne pozna nihče slušatelja tega imena. In dva sta mu takoj prijazno povedala, da poznata Soumaria, da pa ga sedaj zastonj išče. ker vedno prihaja šele ob desetih. Izmislil si je. da bi za sedaj poiskal kakega svojih sošolcev, izmed katerih jih je šlo nekaj na pravo. In vprašal je po dvorani prvega letnika. »Tu je ravno pred vami«, so mu pokazali z nasmehom. »Tu je tretji letnik in tu prvi. Mi večinoma čakamo tu.« In nekateri so ga obstopili in jeli izpraševati. In bojazljivo jim je pripovedoval o Du-naji. Svoje bede sicer ni omenjal, a vendar je povedal, kako bi se bil duševno umoril, kako ga je vleklo koprnenie v domovino, na domačo zemljo. Prijateljski je pogledoval drugega za drugim, rad bi bil v njih vzbudil sočutje in jim naznačil, da so vsi. dasi se ne poznajo, njegovi rodni bratje. »2e sedaj diham prosteje«. dejal je gorko. «Vidim same češke obraze, slišim govor čeških ust.« Takoj so mu potrdili in dejali, da ie prav storil. Naenkrat je pa Kvapil utihnil. Na njegovo uho je priletel iz prvega nadstropja dobro mu znani smeh in pasje renčanje. Počasni koraki so se čuli po stopnjicah. Za trenotje pa se Je prikazal mladenič otroškega, finega obličja, na katerem so se pod nosom .jedva znatno pojavljale prve bledikaste dlačice. Mladiču Je bilo kvečjemu osemnajst let. Na sebi je imel eleganten zimnik z ovratnikom iz kožuhovine, in l roko. oblečeno v rokavico, je držal na vrvici velikega, sivega psa. ki se je radovedno oziral, vohajoč po tlaku. Kadil je cigarto in brezbrižno pregledal skupino. Naenkrat pa se je razveselil. Zagledal je Kvapila in oba sta si stopila naproti naglo in s prijateljskim, radostnim nasmehom. »Ladislav«, vzklikati je mladič zavzeto a tenkim glaskom, vrgel cigareto proč in potegnil roko iz zepa. »Lado. ali si ti?« Kje si se vzel. za Boga. Lado?« To je bil Oskar Lašek. katerega ie Kvapil pred minohmi počitnicami pripravljal za n18' turo. Ze po zunanjosti se je lahko sodilo, da je sin premožne rodbine. Njegovi starši so imeli v Kraljevem Gradci hišo in veliko trgovino z volnenim blagom. In Kvapil se je razveselil, videč Otokarja. Srce mu je poskočilo, v oči se mu je prikradel blesk in okrog ust mu je odkritosrčno zaigral srečen smehljaj. V duši se je spominjal pre-tekle dobe. gimnazijkih klopi. V njegovi notranjosti so se oživili tisti meseci, ko sta se učila z Otokarjem, ko je prihajal v hišo, v kateri se je blaženo živelo, v kateri so prebivali premožni in ljubeznivi starši. Iskal je besed da bi izrazil svoja čustva. Pa i Otokar je bil vzradoščen in oči so.se mu lesketale. Bil je živahen, vese! mladenič, jedinec matere in ponos očeta. Knjige ga doslej niso umorile; zato ie skrbela vsa njegova okolica. a najbolj mati. vedno v skrbeh in strahu za svojega jedinca. Zato mu je Kvapil tudi pomagal pred maturo, problematiško poslednjo stopinjo, ob katero se lahko izpodtakne. kakor so strašili profesorji. In ko se je srečno izmuzni so ga dali po počitnicah v Prago študirat pravo. S solzami v očeh ga je puščala mati iz svojega naročja in s križem na čelu. da bi se varoval vsega slabega. In doma se ga je vedno spominjala, molila Boga in prosila angelja varuha zanj, noseč ga vedno v srci. Toda njemu se ni godilo slabo. Tako urno se le iznebil tesnega. ljubezrrjivega objetja. tako naglo si ie otrl solze in skoro poskočil, ko ie bil svoboden — v širni Pragi, kjer mu Je bilo veselo pri denarjih. Da. kakor ptiču mu je bilo veselo ie Kvapil — to so kar naprel pravde Otokarje-« oči — se mora šele prepričati in zvedeti, kako * tu veselo, m kak živ mladič se je nepravi i* njega, neizkušenega dečka. praznili, izstradanih želodcih ni bilo treba nobenih velikih množin, du so ljudje izgubili pamet in pozabili na Sinoče vojaške »discipline«. It takrat se je poveljnik transporta laitnant RHsscr zelo surovo obnašal napram moštvu in si Je s tem pridobil ni ih sovraštvo. Neke srede zvečer ie transport odhajal iz Pardubic in zopet je moštvo ostalo brez menaže. Na kolodvoru so pijani vojaki peli različne pesmi, pi so se pozneje razlagale kot »demonstracije«. Nepretrgoma brez znatne postaje, ie trajala vožnja do četrtka opoldne; tedaj šele so se v Moravski Ostrovi ustavili za pol ure. Tukaj pa tudi m bilo nič pripravljenega za hrano. Vojaška oblast m poskrbela, da bi dobilo moštvo menazo, kakor ie bila njena dolžnost, in tudi kupiti se m moglo veliko. Le pilo se je. Naposled na so z večnim uživanjem alkohola oinočeni želodci vendar zahtevali svojo pravico; pri vseli se je javljal občutek lakote in je jemal jludem zjadno zavest, ki jim je bila še ostala izza tolike pijače. V Petroyči je neki rezervist izstopil ter je hotel iti k bifeju, da bi si kupi kaj za jesti. La.it-nant Rosser ga je ustavil. In ko se mu je rezervist v svoji pijanosti nasmejal v obraz, ga jc laitnant s tako silo udaril s sabljo po glavi, da se je rezervist zgrudil brez zavesti in ves krvav To nepremišljeno oficirjevo dejanje je povzročilo mea rezervisti strašno razburjenje. Sledili so lajtnanlu do voza in so se tam zbrali Oficir pa še ni iinel dovolj svoje hrabrosti — najbrže sc je čutil itgroženega — pa je potegnil revolver in žugal z njim rezervistom. Pred vagonom je ležal kup kamenja. Vojaki, z nespametnim častnikovim ravnanjem provocirani, in od pijanosti in lakote vsi iz sebe, so kakšnih petnajst minut bonbardirali vagon s tem kamenjem. Železniški uslužbenci in privatni ljudje so jih naposled pomirili pa so vstopili in vlak se jc odpeljal. O polnoči, ko jih je večina prespala pijanost, so dospeli v Krakov. Tukaj pa je že čakal en voj infanterije. Dvajset mož so takoj ukleniii in odpeljali v zapor. Drugi dan im je sledilo drugih dvajset 'mož. Potem so se vse prepeljali v Przemysl. Takozvana razprava ie bila že koncem marca, toda sodni gospod, general kuvalerije Kummer. ni potrdil sodbe. Spisi so se predložili najvišjemu vojaškemu sodišču. To je zdaj izreklo sodbo, ki smo jo že objavili. Podoben slučaj v Erfurtu, ki pa še močno zaostaja za to kruto sodbo, je povzročil v nemškem državnem zboru vihar ogorčenja in takoj so sklenili revizijo vojaškega kazenskega zakona. Radovedni smo, kaj stori avstrijski parlament z ozirom na to nezaslišano sodbo, ob kateri se človeku zježe lasje na glavi. Druga vojna na Balkanu. Bolgarska je pripravljena na direktno pogajanje. Srbija in Grška nadaljujejo vojno. Rumuni so zasedli vso linijo Ru- šcuk-Balčik, seveda brez boja. SRBIJA NADALJUJE VOJNO. Belgrad 13 V vladnih krogih izjavljajo, da nima Srhiia nobenega povoda, da ustavi voino. dokler Bolgarska ne prosi neposredno za mir in ne izreče, da je pripravljena podpisati sočasno s premlriem tudi mirovne pogoje. Pa-šič pravi, da mora Srbija, preden ustavi vojne operacije, dobiti garancije za izpolnitev svojih zahtev. Srbija bo v tem vprašanju nastopala sporazumno z Orško. IZJAVA D ANE V A. Sofija, 12. V sobranju je podal ministrski predsednik daljšo izjavo, v kateri naglasa, da je sedanja vlada hotela mir. Sprejela ie lazso-dišče ruskega carja, poslala je ruski vladi svoji; spomenico in izjavila je. da se-hoče udeležiti konference ministrskih predsednikov v I eter-hurgu. Vlada ni nameravala vojne. Prišlo je pač do krvavih dogodkov in šele preiskava ko dognala, kdo jih ie provociralRazvrs'titev bolgarske armade in deistvo. da#ie bilo mnogo -jakov zaradi potresne katastrofe m zaradi poljskih del na dopustu, dokazujejo, da ne more biti govora o premišljenem bolgarskem napadu. 7'akoj po onih konfliktih je vlada strogo ukaza/a. da se ne bi izpremenili v vojno in je to javila v Beigradu in v Atenah, ali brez uspeha. Predvčeranjem ie vlada ukazala Četam, da ustavijo vse operacije in se umaknejo na staro mejo Sprejeli smo rusko posredovanje in napravili" vsai kolikor je od Bolgarske odvisno, konec krvavim konfliktom. O rumunskem napadu pravi Danev. da je popolnoma neopra- VIČCn' SAVOV ŽRTVOVAN. Sofija. 13. Namesto Savova, kateremu pripisujejo krivdo za prve konflikte in za poraz bolgarske armade, ie general Vancov imenovan za vojnega ministra. POLOŽAJ V SOFIJI. Belgrad, 13. O položaju na Bolgarskem in v Sofiji se razširjajo tukaj zelo različne, razburljive, a kolikor se da soditi pretirane vesti. Po zaneslijivih vesteh je kralj Ferdinand bolan ali pa se dela bolnega. Odtod je najbrže nastala govorica, da ie nekdo streljal nanj in ga ranil. Nedvomno pa je položaj vlade zelo kritičen. Ljudstva, ki ie bilo že pred vojno ze o nezadovoljno vsled velike bede. se je polastila velikanska vznemirjenost. Cenzura v Sofiji je skrajno stroga. Razun vladnih listov' ne izhaja noben časopis. BOLGARSKA ZA POGAJANJE. Peterburg. 14. Iz Sofije poročajo, da je dr. Danev izjavil ruskemu poslaniku Nehliudovu, da je Bolgarska pripravljena tudi na pogajanje s Srbijo in Orško. ako se ji dajo gotove garancije. Sazonov je to že sporočil v Belgrad in AtCne RUMUNSKI ROP. Bukarešt. 13. Prodiranje rumunske armade se izvršuje brez odpora bolgarskih čet. Meja. ob kateri se ustavi rumunsko prodiranje, še ni Šoločena. Četudi hoče Rumuniia ostati v mejah zmerne (!) in modre (!) politike, vendar želi. da bi bili cilji kmalu zagotovljeni. (Kaj je po roparskih nazorih zmerno in modro!) OD RUŠČUKA DO BALClKA. Dunaj. 13. Po tukajšnjih vesteh so rumunske čete zasedle Ruščuk, Tutrakan. Dobrič in Balčik. (Zakaj ne kar pol Bolgarske?) PETSTO MOŽ SO VJELI. Bukarešt. 13. Rumunska armada (famozna armada!) ie doslej na svojem prodiranju viela 500 mož. (S tem se še bahajo! Bilo je treba res velikanske hrabrosti, da vjame cela armada 500 mož, ki se ne branijo!) VOJNI POROČEVALCI. Bukarešt. 13. Vrhovno povelju ištvo armade Je izdalo določbe za vojne korespondente, ki se žele udeležiti vojnih operacij (?) rumunske armade. (Kaj naj pa poročajo? Kako znajo Rumuni marširati? Ta tolpa, ki dobi skoraj same otroke, starce in žene pred oči. si nemara res sugerira, da se bojuje! Rumunsko tolovaistvo je dovoli lopovsko; ta baharHa ie pa že skrajno ostudna.) TURČIJA. Turki zasedajo mejo. Carigrad, 13. Turške čete zasedajo črto Midija-Enos. Turčija še ne ve. Carigrad. 13. »Tazvir i Efkija« poroča, da se Porta še ni odločila, če ostane nevtralna. Bolgarska ie sicer ponudila nekoliko koncesij, toda Načevičeve predloge smatrajo za nezadostne. Tracijsko vprašanje je jx>dlaga pogajanj. — Z Grško se še nadaljujejo pogajanja. Dvomljivo pa ie. če bodo imela kai uspeha, ker zahteva Grška turško pomoč, ne da bi kaj žrtvovala. (Seveda ne. sai hoče, da bi Turčija Bolgariji pograbila, kolikor more. Za to je bila ustanovljena Balkanska zveza!) Časopisje. Carigrad, 14. Turško časopisje razvija veliko vojno agitacijo in poziva vlado, naj prekine vsa pogajanja z Bolgarsko ter porabi priliko. da zasede odrinski vilajet in trdnjavo Odrin. Intervencija velesil. Pariz. 14. Velesile upozariajo Turčijo na londonski mir. po katerem je črta Enos-Midija meja med njo in Bolgarsko in jo poživljajo, naj ukaže četam, da ne prekoračijo te meje. Zadire vesti. GORIŠKE VOLITVE. Gorica, 13. Detaljni rezultati še niso znani, ker iz mnogih občin še ni poročil. V italijanskem delu dežele le ožja volitev med italijanskimi liberalci in italijanskimi klerikalci. V slovenskem delu kaže, da sta Fon in Gregorčič izvoljena z okroglo 7000 glasov — prvi nekaj več. drugi nekaj manj; dr. Brecelj pride najbrže v ožjo volitev z Miklavčičem. Socialističnih glasov je bilo okrog 1400 oddanih, dasi je zelo veliko naših volilcev zaradi pomanjkanja dela odsotnih. Udeležba v slovenskem delu je bila pičla, klerikalna agitacija strastna. DEŽELNI ZBORI. Dunaj. 13. Današnja uradna »Wiener Zei-tung« naznania. da sta sklicana moravski in tržaški deželni zbor. in sicer prvi za 16.. drugi za 23. julija. Češka kriza. Praga. 13. »Narodni Listv« poročajo, da je dobil češki deželni odbor že od raznih strani ponudbe za posojila. Finančni referent deželnega odbora dr. Pinkas se že resno pogaia za najetje novega deželnega posojila. KROBATIN V BUDIMPEŠTI. Budimpešta, 13. Včeraj je bil vojni minister Krobatin tukai in je imel daljšo konferenco z ministrskim predsednikom grofom Tlszo. O namenu teda obiska so razširjene razne govorice, katerih ni mogoče kontrolirati. Med drugim pravilo, da bo grof Berchtold de-misloniral In da pride na njegovo mesto BiUn-skl. Skupni finančni minister pa bi posta! — Lukacs. (Za Berchtolda ne bi bilo nič škode. Za Bilinskega se pa tudi ni lahko navduševati. Bošnjaki seveda ne bi žalovali za njim. Najbolj kuriozna ie pa nač kombinacija z Luka-esem.) OGRSKA KRIZA. Budimpešta. 14. Na mesto dosedanjega trgovinskega ministra Ladislava Beothvla pride baron Ivan Harkanyi. Tudi državni tajnik v trgovinskem ministrstvu dr. Gustav Kalman odstopi, in na njegovo mesto pride dr. Viljem I.ers. TISZA NA AVDIENCI. Dimil 14. Danes bo Tisza v Išhi od cesarja sprelet na avdienci. POPLAVE NA GALIŠKEM. Lvov. 14. Iz vseh krajev dežele prihajajo vesti o velikih poplavah, ki so povzročile velikansko škodo in v velikem delu dežele uničite vso košu!©. Na nekaterih železniških progah so morali ustaviti ves promet. Podobne vesti prihajajo tudi Iz Bukovine. Tam bo na lokalni ženici Berhometh-Lopuszna promet 14 dni ustavljen. POPLAVE NA OGRSKEM. Človeške žrtve. Budimpešta, 14. Po vsem južnem in vzhodnem Ogrskem so velike povodnji. Reke Tisza. Samos. Maros in Koros so daleč naokrog preplavile vso ravnino. V vasi Tisza-Ujlag je 50 hiš porušenih; bati se ie. da so pod razvalinami tudi človeške žrtve. V občini Vdros-Marthy je povodenj odnesla splav; trije rumunski brodarji so utonili. V veliki županiji Mala Kokla znaša škoda več miljonov. V velikih županijah Bi-strica-Naszod. Solnok-Doboka in Szilagyi je več kakor 100 vasi. v mestu Des več kakor 200 hiš pod vodo. Na mnogih železnicah ie promet ustavljen. V vasi Hidveg je utonilo mnogo otrok in nekoliko drugih oseb. V okraju Mar-maros-Szgiteli je 87 vasi takorekoč uničenih. V Nagy-Solosu so utonile tri osebe. TOČA, ki UBIJA LJUDI. Budimpešta. 14. V občini Erdo-Szakall v veliki županiji Maros-Torda je padala toča v kosih po kilogram težkih. Združena ie bila s silnim viharjem. Osemdeset do devetdeset oseb je deloma utonilo, deloma ubitih od toče. EKSPLOZIJA. Sedem oseb ubitih. Chatena.v, 13. V neki opekarni ob versalj-ski cesti je eksplodirala stiskalnica. Eksplozija ie razdjala nekoliko delavskih barak. Sedem oseb ie ubitih, šest pa težko poškodovanih. SOCIALISTIČNA ZMAGA NA NEMŠKEM. Berlin, 13. Pri dopolnilni volitvi v okraju Zauch-Belzig-Jiiterborgk je bil v ožji volitvi izvoljea socialistični kandidat Etrald proti pro-stokonservativnemu Oertzenu. S tem je socialistična sranka pridobila nov okraj in šteje zdaj v državnem zboru Ul mandatov. STAVKA IN IZPOR V LODZU. Varšava. 13. Socialistični odbor v Lodzu poziva delavce na splošno stavko. Doslei stavka 65.000 delavcev v 200 tovarnah. V vseh velikih tovarnah le izveden splošen izpor. Fabrikanti so s svojimi družinami odpotovali v tujino. Do-sedanja pogajanja so brezuspešna.____________ Odgovorni urednik Fran Bartl. Izdaia in zalaga založba »Zarje«. Tiri> n Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Posestvo se proda zaradi bolezni pod zelo ugodnimi pogoji in sicer: Hiša št. 213 na Glincah z gostilniško koncesijo in opravo vred, krasen vrt, acetilcnska Inf itd. — Hiša št. 20 na Glincah z prodajalniškimi prostori, pripravna za vsako trgovino ker leži ob Tržaški cesti. — Hiša št. 116 na Olincah ištotam z veliko-delavnico. Več se izve pri lastniku Jos. Trlbuč-n na Glincah št. 37. 40 letni uspeh,kigapotriuieiona ____ Kavarna Unione v Trstu ulica Caserma in Torre Bianca Velika zbirka političnih in leposlovnih rc vij in časnikov v vseh jezikih, Biljardi. Shajališče tržaških in vnanjih sodruge. Postrežba točna. — Napitnina je odpravljena Učiteljska tiskan ? Ljubljana, Frančičkanska uU r. z. z o. z. Tiskovine za šole, županstva in urade. Najmodernejše plakate in vabila za shode in veselice, v Letne zaključke za društva. Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, brošur, muzikali j itd. Stereotipija. a Litografija. tisoče priznanj. Želodčna — tinktura lekarnarja Piccollja v Ljubljani krepi želodec, pospešuje prebavo in je odvajalna. 1 stekleničica velja 20 vin. ‘lekarn. G. Piccoli, Ljubljana. Edna posebnost likerja je Tl If 1 ItlttlAli LL^ !£» & 1 li L * I S »Zdravnik f želodca je edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno vpliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati. K F V 1 V „ Anton Bajec umetni in trgovski vrtnar naznanja sl. p. n. občinstvu, da te nahaja njegov c vetični salon Pod Trančo Velika zaloga suhih vencev. Izdelovanje šopkov, vencev, trakov itd. OkTasaao delo 133. zmerne cene. Zunanja naročila se točno Izvršujejo. Vrtnarija na Tržaški cesti 34.. m Moderne srajce - bele in barvaste, z 10°{o popustom / ... j. v modni in športni trgovini P. Magdič, Ljubljana, giavTi. tenniske, lovske, hribolazke, mrežaste, in vse druge vrste z ovratnikom in brez ovratnika, spalne srajce, trdi in mehki ovratniki, zapestnice, naprsniki, dolge in kratke spodnje hlače, majice, nogavice itd. vse v na j večji izbiri in najboljši kakovosti po zelo skromnih in stalnih cenah Delavske konsumne zadruge za Trst, Istro in Furlanijo v Trstu (registrovana zadruga i omejenim Jamstvom) V*d velikega dohoda blaga v skladišče za oblačila i ulica Raffineria štev. 3 so Štirje oddelki: konfekcija - manufaktura = pokrivala - obuvala = popolnoma oskrbljeni z zadnjimi novostmi za nastopajočo ■«* pomladansko in letno sezono. Cene: Konfekcijski oddelek: meter od do Ootove obleke za moške iz najmodernejšega blaga Gotovi obleke za dečke. Ootova obleke za dečke s kratkimi hlačami Ko«torni ta otroke........................... Površniki in raglanl sa moške .... Molke obe k e iz platna...................... Obleke M dečke............................... Koftumi ta otroke............................ 22 80 naprej 16-60 „ 12- . 6— K 16-28 — . 50--14‘50 naprej »— . 4-40 . Satco Alpagas črni, modri in sivi v veliki Izberi. Obleke po meri: izgotovljene v lastni krojainlcl po najnovejših vzorcih In v najflnejšcin rezu ter natančno izdelane. Moške obleke ševlota ..............................................K 48'— naprej Molke obleke iz počesane volne...................................... 62 50 , Molke obleke Iz počesane volne, modre................................ 48-— „ Molke obleke Iz črnega prlketa Itd................................., 45 50 Povrinild In raglani za moške.......................................66-— Oddelek manufaktur: Volneno blago za ženske obleke: meter od Sevlot nodri in barvani...................................................K Drap de Dame .... Oroia d* Cotli .... Alpaea (llster)................ Popellne, v barvah In črni Volle U volne .... Moussellne, gladki in risani 2--2-10 4-50 2-20 220 1 28 2- Pon gi Dnch< Svilnato blago: v barvah ............. za bluze . . . , .... . Svile ia moussellne v Izprcminjcvalr.ih barvah Svile aa podloge v barvah....................... Topelin-Eollenne................................ Duchess* Brlllant, gladki....................... Svtla llberty, črtana........................... Taffelas visoki za krila........................ Croiae Iz svile v izpremlnjevalnlh barvah . Taftetai črtan (novost za bluze) .... meter od K 110 , 2-20 . 1-60 . 1-60 , 5-20 . 8-, 8-40 . 2-80 . 3-80 . 2-80 do 4-50 350 7-— 4 — 340 1-60 8-50 do 1-50 3 — 3-30 2-20 6-- naprej K 4-T,J_ K Blago lz platna: metor od Panama, beli in barvani.........................................K —-96 K EUmlae, barvan (vlaokoat 120 cm) Marqo«aette lz črne vola* Eponge, beli in barvani . Volle it bombaža . . . Brillantln, beli ln barvani Brilantln prozorni . . . TercaUe ▼ najlepllh risbah Batiste gladek In risan. . 'Jbertjr u bluze erpa U platna in lati (iantasle) barvane garca . . . »-4-— »-—•62 -■72 1 20 -■62 —•80 110 4-60 »60 do 1-90 -•70 -•90 1-20 i-ao 9*- 5- Čipke za bluse in okraske...........................................* 1'— Vrhu tega te izdelujejo ženske oblek*.................................. 3®'— i Oddelek pokrival: komad od Mornarske kape iz slame za aečke....................................K I Slamniki garnirani za otroke in dečke, zadnji vzord .... J'— .Veslarske* kape iz slame za dečke In moške......................... J— Slamniki, katere se lahko zvije v različnih oblikah . . . , fr— Slamniki, panama za moške . 1 , 1®— Klobuki iz platna za moške in dečke.................................... 1“®0 Klobuki iz platna, garnirani za otroke in dečke.....................» »90 Kape iz sukna in Iz platna za dečke.................................... Mornarke iz platna, bele in naravne, za oprati......................... Kape iz platna in svile za moške....................................... 1"— Burski klobuki iz kože in platna za dečke.............................. 1— Klobuki iz klobučevine letni od prvih Italijanskih tortni . , t— Klobuki trdi (katranirani) od 1. zadruge klobučarjev na DnnaJu , 4-90 Specialiteta trdih klobukov angleških In francoskih ...» — Dežniki iz pavole za moške in žensk*.................................. fr90 Dežniki iz polžidc.................................................... 4^0 Dežniki iz Žide................................................ Dcžniki-palice za moške............................... Palice za izprehod.................................... naprej do K 9-20 , 11— nspre) K 40'-naprej naprej napre S- 11-90 —-90 . c-. ®— , 10-60 , 11-60 , 4— . «•-. 12— 11-40 15«-naprej Oddelek obuval: Špecialiteta amerikanskih obuval Iz ševroa la boks Čevlji ,Derlj)“ za moške...................................... Čevlji z gumbi, krasni........................................ Čevlji „Trlumph .............................................. Čevlji z elastičnima stranicama...................... . . • Ženski čevlji amertkanske in francoske Joras«. Zenski čevlji .Oscaria*....................................... Zenski čevlji .Chevreauz*..................................... Zenski čevlji .Chevrette*..................................... Čevlji za dečke ▼ vseh obllkak: Čevlji .Deiby* z gumbi, .Triumph* itd......................... Čeveljčki za otroke................. ......................... Čevlji, nizki amerlkanskl, črni in barvani za dečka ki laolke Čevlji nizki za ženske, črni v barvah lz Ch«vroaux- kalp. par od r!l? 13-80 a-ro K 10-40 . 10— . 9-10 7-1 HO 11*90 do K 16 — - 16— . 15-90 . 13— 13- 16-90 12- 11-5 — 16— Cevlji nizki *a ženske, .Detov-1.................................... Čevlji nizki za ženske s gumbi Čevlji nizki za Jenske, odprti...................................... Obuvala za otroke — čevlji faataala, v barvak la boli — sandali — čevlji It platna itd. a la Oacarle: A od do - K 14-, MO . 15-90 , 7-40 . 11-70 Skladišče za oblačili je odprto ob delavnikih od 8. zjutraj do 1. popoldne in od 3. do 7. zvečer: ob praznikih od 8. zjutraj do 1. popoldne. Ravnateljstvo.