€>LA@I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v girokosti 1 jre'-ooe. CKNE : Trgovinske in obrtne oglase po 8 st. mm, e*mrtnice, zahvale, poslanice, oglase denaraib zavodov po SO st mm Za ogla-e v tekstu lista do 5 vr«t 20 K, vsaka aadalina vrsta. K 2. Mali oglasi po 3 etot. beseda, naj-icanj 40 stot. Oglase tprejema Inseratni oddelek uprave „Ed. časti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti Je moći NAROČNINA ZNAŠA Ift vse leto 24 K, pol leta 12 K, 3 mesece 0 K; na n»- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira. Varoeain* na nsđeJjsko lsdanje „EDIIffOSTI" «tan» : letno K 5-20, pol lota 2 8C — -Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranho- vana pisma se ne sprejemajo in rokopisi s« ne vraČaja. Saročuino, oglase in reklamacijo je pošiljati na upravo liata, UREDNIŠTVO: ulica 6iorgio Galatti 18 (Narodni dara) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastni* konzorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konscrcija lista „Edinost* v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 18. Poštno-hranilnRnl ra?un št 841 652. TELEFON IL M-57 Politif. društvo „Edinost" sklicuje za nedeljo ob 4, uri popol. javen shod s dBorsnl „Kons. društua" v Rojunu DNEVNI RED: Politični položaj poroča državni poslanec Dr. OTOKAR Brzojavne vesti. Državni zbor sklican. DUNAJ 25. „Fremdenblatt" je zvedel, tia prične državni zbor zopet svoje delovanje v sredo 10. ttjarca. Grof Forgach pri cesarju. DUNAJ 25. Cesar je danes predpoludce vsprsjtl v posebni avrli]enci avstro ogrskega cđp slanca v Brlenagradu grcfa Forgtcha. Is Perzije. BEROIJN 25. „Berliner Tagsktt" peresa iz Petrogrf d*: Pred T^brisom se ce-prestaco više boji ž* tri dci. Šibove čete so obkolile mesto; imele so sicer velika izgabe, a mesta niso mogle vaetj. V Tebrisu se je csnoTfsia ljudska milico. Mraz na Roki. BEKA 25, Z-3 dva dni raz?aja tukaj &iioo irrzla burja. Temperatura je padla na 7 stopinj pod n'ći-'. Pri ts niš če je pokrito z ledeno skorjo. Obrežna plovba je vsled viharja ovirana, Sneg po viej Italiji. HIM 25. Danes je obilno en- Žtlo skoraj pr. vsej Italiji, iziasti v Milanu, B »iogni, Fio-rersi, Rimini in Benetkah. V Turina je padlo po ulicah toliko snega, da so mc-rali uvtaviti t; a m vaj ki promet. Zima na Rivieri PARIZ 25. Na Ri i ri je včeraj naočao intJilc«. Temperatura ie močno padla. Potre a. CARIGRAD 25. Predvčeranjem so Čutili v Trapezuntu prtroj. Civilna lista predsednika Tafta. WASHIN'*TONT 25. Poilanska zbornica ie odklonila n'-č;t senata, *ia se civilna iistu predhodnika Združenih d? živ poviša na 100.G00 dolarjev.__ Tenerifa 25. Pr.ljsfci prinai Kazimo, Le? n in Al.k ander ^apieh«, trije bratje, so » terek napravi i v čolnu islet po moru, — Oolo se je prevrnil i;i pnnc Ktzimir je utonil. (Pr:nc Kazimir Sauieh* ie bi 27 let fctar in «ini č'ena gosprd ke zbornico kneza Lniisl-.va Sapitb ). PODLISTEK. Z bombami za svoMo. •— Povest iz makedonskega življenja. — Piče Niko Nirtić. I. Samotno :c ža'ostco je ležala pokrajine. Vladal je mir vseokrog in zdelo se je na prvi h n, d* jo i umrlo tod okoli sleherno živ o bitje. Zdelo a? je. da se je ovila narava ama v jhlao o Meko. r e e bilo pu«t->, prazno iu i-1 stao. Ls Vaidar se je valil v divje ji te su dalje, mote s a*cjm šumenjem in p.utkanjem to spi' sr?o in svečano tišino. Tudi o poslopjih, r&afcrežjnih tod okrog, ho je zdelo, d i so prazna in izumrla. Kcča za .rte iu nikjer ži-e duše. £ 10 teh zapuščenih poslopij, ki bi je za-pnden človek najlaglje priinerjal 8 takiai senikom, je bila 6ol«. Poučevai je v ojej ii.li.di. dvajsetletni učitel Lazo Stanojev. T^ je ra'-nokiir sfdel v siremafini sobi, o pire l pla»o < b dlani in premišljeval: o lastni usodi in us di svojega naroda. Pred let^m dnij je d ivršil učiteljsko i^lo v Prizieiru. Stcpil ;e v židj^nje poln dobrih naklepov pcln mltideni&kih nad. Mislil je, da Ogrski državni zbor. BUDIMPEŠTA 25. Zbornica je nadaljevala ganer^Ino debato o rekrutnem kontingentu. Govorila sta po l. Szsppancs in E gen Mclesr (neodvisna levica), ki sta predlogo odklonila. Ker ni bil predbeležen več noben govornik, \e bila debata zaključen«. Potem ko je hosdved'ki miaister Jekelfalu^j dal potrebna pojasnila, je biia predloga v sploš-nočti ^sprejeta za pc dingo speciiaine debute. Zbornica je nato nadaljevala specialno debato o davčni predlogi. Seja je bila zaključena ob 2. uri popoiudn*?. BUDIMPEŠTA 25. — Ogrski bančni odsek poslanske zbornice je sklican na sejo za 2. marea. __ RUSIJA. Oficijelna Rusija želi mfr. PETROGRAD 25. Govorice o mobilizaciji v Vipoškem okraju, ki ao se včera; povsod razširjale, so popolnoma neutemeljene. Četudi smatra ministerstvo sa unanje stvari položaj na Balkanu resnim, želi vendar vsa oficijelna Rusija, da pod vsakim pogojem ohrani mir. Institucija mlnlstrou-roJaKou in Jusoslouani. Ker so slovenski p klanci iz nS. L. S." v zadnjem ztsedaniu državnega ^bora nastopili proti takozvanim ministrom rojakom in ao zafcte?ali3 naj se ta insiitucija popolnoma odpravi, se je vnela med ljubljanskima dnevnikoma precej ojstra kontroverza o umetnosti, e žirom a koristnosti te iustitucije. Glasilo „Slov. ljudske etranke" je dokazovalo, da je ta institucija nepotrebna, ali celo Sktdljiva in je bilo mnenja, da naj bi Jugoslovani ne vsprejeli mlnistra-rojaka, tudi če bi se jim ga eventuelno ponujalo. Giasilo narodno napredne stranke pa je z vso odnočticstio zastopalo ravno nasprotno stališče. Radi varnosti, ki jo pripi»ujemo temu vprašanju nfcj posežemo tuđi mi v to kontroverzo in naj na kratko povemo svoje mnenje. S stal Sčem glasba slovenske ljudske stranke se ne moremo nikakor strinjati. In to ne ozirom na moment koristnosti te institucije, kakor tudi ne ozirom na vprašanje, da-Ii ie b lo opurtonno, da Be je ravno se slovenske sirani s'av la zahteva, naj se inititurija minisrrev-rojakov odpravi! „Slovenea* podpira to zahtevo s trditvijo, da mini3ter-rojak itak ne more nič koristiti ia nič doseči ter da bi se dotičnik, ki bi vstopil v ministerstvo kakor jugoslovanski mini ster-rojak, le bre3 potrebe prehitro obrabil, ker bi ne izpolnil nad, ki bi jih naSa javnost stavljala vanj. Mi da moramo marveč zahtevat', da pride kak Jugoslovan kakor resortni minister med svetovalce krone. Mi ne moremo pritrditi temu omalovaževanju institucije mmiatrov-rojakov. Ali treba prav imeti nalogo takih zaitopnikov naroda v ministerstvo Z bog ve kakimi pozitivnimi vspehi b: £e takoT-ie jugoslovanski minister-rojak res ne mrgel ponašati in rjtg-jv polužaj ne bi bil ratno naj prijet seji. Toda njegove naloge ne smemo mi iskati le v berbi za pozitivne vspeha. ampak jeden del — in sic?r po nas«-m mnenju giavnrji — njegove naioge mora narod fez noč postati »»oboden, da se morajo čez nož uresničiti nj=go?e sanje. A danes, kaj vid:? Nad kočami in selišči Šviga plamen, vršs se rop za ropom, požig za požigom, umor za umorom. Povscdi čuje vzdihovanje mater, ki so jim bi i sinovi ubiti, žeu, ki so jim bili ubiti možje; piskanje otrok, ki so v tc-m splošnem morjenju izgubili svoie stariae; ihten e cnečaščeuti žsna. stokanje oskrur-je-mh deklet. Povscdi, kamorkoli se ozira, ne šaje in ne vidi drugega, nego jok, iLtinie, vzaihe, solze in kri. A kje je koncc? Kje izbcd? Tu m konca, tu ui izhoda. Ta narod bo s'eda-ič iztttdjen. Ia vendar: kako vse drugače si je predstavljal on svo;e življenje I Kako lepe sanje je ahnjai o sreči, o srečnem in mirnem življenju, ki je bo ži?el na štreni svoje zaročenke Danice! Menil ie, da je na višku člo-; ^eške 8rr;če, ko je dobil službo učiteija ▼ Črncmpolju, kjer je služboval kakcr p?p oče ujeg .ve zaročenk) Danice, s katero se je bil I seznanil v Priiremu, ko je le ta obiskala tam svoe sorodnike. M ada, nedo žna človeka sta | ugajala drcg drugemu in to razmerje se je . kma'o razvilo v iskreno sčno nagnjenje. Stir-ši so bili zadovoljni, blagoslovili so srčno ! zvezo teh dveh mladih bitij, in dogovorili so i se, da se ima poroka vršiti kakor hitro bodo 'to dopuščale razmere Lazone. je, đa je kak na 6traži v ministrskem svetu, da easi prepreča marsikatero zlo, in da se svojimi zanesljivimi informacijami pomaga tudi zastopnikom naroda, da s primerno taktiko preprečajo zlo. To nalogo morajo sedaj vrSiti poslanci sami. Ali to je silno težavna stvar — ko jim je popolnoma zaprečen vpogled v 2akuusne intrige in spletkarije. Ia temu menda ne bo oporekal nikdo, da je vse kaj druzega, ako prihaja v kaki važni stvari h kakemu sekcij-ekemu načelniku minister in se zavzema za stvar, nego če prihaja le navaden siromašen poslanec. Toda rečeno zahtevo S. L. S. treba odklanjati tudi iz razlogov umetnosti in taktike. Tudi če bi bilo utemeljeno, kar navaja „Slovenec" proti instituciji ministrov-rojakov, bi bila zahteva po nje odpravi opravičena le v slučaju, ako bi bila odirav*dosegljiva. Topo našem uverjenju — ni ! V odpravo ministrov-rojakov ne bi ob sedanjih razmerah privolili ne Nemci ne Čehi, ne Poljaki. Pustimo Nemce na strani. Ali čemu prihajati v nasprotje tudi na tistih stran e h, kjer jedino moremo iskati svojih političnih sobojevnikov. Ako »o sa ohranitev institucije ministrov-rojakov celo tista f lemena, ki so po resortuih ministrih že zastopana na vladi, koliko bolj je tak minister potreben za na s, ko nimamo nobenega re-sortnega ministra in ko ga — kftkor vse kaže — ne dobimo le tako hitro. Priznavamo pa, da bi mogel priti čas, ko bi mogli tudi mi privoliti v popolno odpravo institucije ministroe-rojakov. Po številu Slovanov, po njihovi politični duzorelo?ti, po njihovem kulturnem napredku, po važnosti njihovih pokrajin za državo in pred vsem do principu pravičnosti smejo in morajo Slovani zahtevati, da bodi vsaka vlada sestavljena vsaj po polovici iz S i o v a n o v 1 Ko to dosežemo, bo možno govoriti o odpravi institucije miuistrov-rojakov. Poprej pa ne in je naša neizogibna dolžnost, da pritiskamo z vso svojo veljavo, da dobimo miniatra-rojaka. Radi prigovora, da bi se naš človek kakor minister-rojak obrabil se nočamo prerekati. Priznavamo le, da bi bil dotičnik bržkone res žrtev. Ali to vprašanje ne sne biti za nas vprašanje oseb, ali strank, ampak postulat radi skupne narodne koristi! Gibanje delavcev na Francoskem. IX. Bistvo direktne akcije: generalni Itrajk. Njegovi teoreiiki. S propagando direktne akcije so imeli sindikalisti doslej sicer res mnego velikih vspfhov. Ako primerjamo štrajkovno statistiko med Ang'ijo, Nemčijo in Francijo, vidimo, d* franoske številke kažejo najugodneje rezultate. Koliko je pripisovati tej izborni taktiki taka metede, je seseda drugo vprašanje. Zoano je n. pr. da delodajalci na V3em svetu niso bili doslej tako elsbo organizirani, kak--«r na Francoskem. Šjle zadnji čas so se zvezali podjetniki rajnih industrij v Mej tem je Lazo obiskoval vsaki dan popove, ia srečen je bil, da se je zsmDgei vsaki dan sestajati s svojo Danico. Ia vendar ! B i je srečen, ker je bival tako blizo njej, brez katere n9 bi imelo življenje oika* kega pomena zanj. Srečen je bil, ker ee je iahko sleherni dan sestajal z ljubljeno de-vojko, ali kljubu temu ni našel srčno zsdo-voljnosti in je ni mogel najti. P gled, ki se mu ie odpiral v bodočnost, je bil tej&eu in žaiosten. Mislil je, da bo deloval za narodno prosveto, d* bo s poukom in izobrazbo pripravljal med narodom temelje za pravo in resnično svobodo. A kaj vidi? V šolo je vpisanih kakih trideset otrok, bližnjih seljakov, ki pa pohajajo šolo jako neredno. Seljaki mislijo, da se n;ih otroci že nauče potrebnih modrosti tega sveta, ako jib pošiljajo v šolo pb enkrat na teden. Seliaki so mUlili, da je dosti bolj potrebno, ak:> jitn otroci čuvajo ovce, n2g<» da obisku ejo šolo. In tako je imel Lazo S anojev v š*>li včasih dva, včasih tri, včasih pet otrok, a nikdar vseh. Trud, ki ga jo imel Lazo Stanojev v šoli, res ni bil velik, vsnehi so bili pri tak h razmerah ie manji, a p.ača je odg varjala vsemu temu: dobival je po 03ein belih med-ženi*) mesečne plače. A kaj je biio njemu za *) Eha bel* rotdžerija je 4 K 16 »totmk. Op. pia. močne asociacije. Tako je kljubovala nedava* ustanovi ena z?ez* kovinskih podjetnikov celih šest mesecev štraikuiočim delavcem, kar se v prejšoiih časih nikdar ni zgodilo. Nemški delavci so se sprijaznili z idej® splošne stavke (Ma?sen3treick) šele pred par leti, a poznajo jo sem o kakor sredstvo v političnem bojft, med tem ko je eden njih voditeljev imenoval glavno stavko (Generalstreick) kakor veliko cesssisel. Znane Liebknochtovs besede ao bile na tedanjem kongresu : Gene-ralstreick — Genera^un»inn (generalni štrajk — generalni nesmisel). Glavna stavka ni nič manje nego oblika revelucije. Gotovo pomeoja tudi konsekventni marksizem pooolen preobrat v človeški dru3|>:, toda nemški in angletki marksisti — iziaati pa Neme?, ki igrajo v socijalni demokraciji sploh prvo in najvažnejo ter obenem vodilno vlogo v Int^rnacionali — so sklepali tako : glavna stavka je možaa ie le tedaj, ko j« delavski stau organiziran ža do zadnjeg* moža, ko je človeška družba že zrela za socijalizacijo produkcijskih sredstev — a v tem hipu postaja glavna stavka obenem nepotrebna. Revolucij o narni fcindikalhem sklepa drugače. Njemu je neorganizirana večina delav-C3V nekaka quantit« nsgligable, kakor skupina indifirentne mase in nikakiti načelnih nasprotnikov stavke. Tako so mu zdi generalna stavka možaa že tedaj, če se resuo odioči zanj zave dne) ša manj Sina, ki potega maw delavstva za seboj s svojim odločnim in silnim nastopom. C o m i 11 de la Grfcve Generale, odbor za glavno stavko, je izdal leta 1904 v Pariza brošuro „La generale et le So- ciaUsme", v kateri razmotriva o razmerju med glavno stavko ter socijalizmom 6ploh. V uvodniku te knjižice, ki ga je napisal Lagardelle, pravi o glavni stavki: n Lahko rečemo, da je generalni štrajk obenem naj-priprosteje in najpopolneje sredstvo direkiae akcije, kar jih premore proletarijat". V brošuri sarci stoji zapisano : „Ako se zadovoljujemo b tem, kar nam je v tem tre-notku možno doseči, potem je revolucionarni generalni štrajk edino, pa tudi edino vspešno orožje, ki se ga more posiužiti de'avstvo, da se popolnoma osvobodi izpod kapitalističnega in državnega jarma." Nekdanji delavski voditelj A r i s t i d e Briand kasnejši minister za uk in bogo-častje, sedaj j u a t i č n i minister in varmh državnih pečatov, je bil svoj ča3 navdušen propagator take stavke. Na prvem splošnem strankarskem kongresu francoskih socijalistov v Parizu, 3,-9. decembra 1899, je govoril med drugim sledeče: „V generalnem štrajku se dviga ves proletarijat proti podjetništvu (Živahno odobravanje) .. Naj povem, da pričakujem z vso gotovostjo, da bo generalni štrajk pomenjal revolucijo (Ž.vahaa odobravanje)... Ali v slučaju g'avne stavke ns bi bila armada.nič več tako voljno orodje v roki buržoazije (Živahno odobravanje)... Ia potem, če bi še vedno ne padla zapoved, da morajo vojaki streljati, če bi hoteli ofi:irii mošt. o prisiliti, da sproži svoje pulke — potem seveda bi bilo možne, da ss pulke res sprožijo. teda v pt?Mlnoma diugo smer, nego bi klicat oficirji" (Odobravanje, ki noče ponj-hst:.) (Po fen grešne m zapisniku). Glavna %tavka pomen a revolucijo, zi katero dela diteUna akcija neprestano. T..ko plačo? Ni se posve'i' učiteljskemu stanu radi si ajn9 plače; znal je, da te ne bo nikdar ini.l kakor ufitelj v Makedoniji. Postal je uoi-.eli iz rodoljubja, iz ljubezni do narodu. A sedaj ? 0.1 je aicer učitelj, ali ta naslov je h pretveza, kri-.ka, za katero se skriva p -vi namen nj gov^ga ti anja v Črncmpolju. O a !je zaupnik srbske revolucijo-narne organizacije. Mest j učil mu ie pu.*ka, mesto peres naboji za puško, a biblioteko mu iiHdjnoeSč1* kliuS za tajno d opisovan e z revolucij s ki m odborom. Kja *e danes ono prosvetno delo, o katerem je sanjal? Nad soiišii svlga plamea. po astah tečo kri, mej tesi. ko govore n "i in polke s^oj g ozni gov- r. razširjajoč po?:oli grozo, strah in tr&pet. Duveda-li ti narod d« zaželjene svobode? Ali so ne bo marvti vedno bolj z^u?.ojeval ? In ujeg* samega, kaj ga čaka ? Ali ne visi njegovo lastno življen e vedno na eni aami ni:i ? Ali ni skoraj gotovo, da zadene tudi njega pifcie ali sleje v srce nož ali moril na krokija sovražnega Arnorta ? A kaj bo potem Danica ? Kaj mu ie bilo življeuje ? Ni mu bila grozna misel na smrt. A bila mu ie strašna mi V, da bi moral zapustiti ono, ki P J® ljubil, ki mi je biia tako udioa I BUo mm je žal, da bi moral pusti« iivlieoje prej, nego je kaj koristil svojemu narodu, 8 J (Dalje). gtl»scn II »EDINOST« štev. 57 V Trstu, dne 26. febrnvarja 1909 V- 'udi navlabnjea naj ne znatneji strokovni fcoi tp.'i r ■ Inci.onarnega duha. Vsa srtd rt . Ilh-< h e posluža e sindikalizem, zvene nn revoiuc ji: stavke, bojkoti, strokovna va;-btsena znainesja, pa=nvna r* zis*enca v cb iki s b ta že. ki uničuje ncdjetniku vse produkte in vse priprave za nadaijno produkcijo« Vsa silovitost prop&g nde in id^je t gi v. t: ?k; se j- pokazala pred tremi leti. Na strokovnem kongresu v Bourgcs (12.—17, sent mber 1904) sta trčili zadnjič r-k-jp c j6 struji v strokovnih oiganizacijah na Francoskem: ref rmi stična in sindikalistična. K f rir.i ti so b li popolnoma in brezpogojno i»r.r? ž-ini ; sindikalizem se ie razprostrl n^ to po vsej Fr pc ski k kor peruti nočnega crla w»d svojim gnezdom. V za esti ii veseliu evo ega tiiuirf * so sklrnili sindikalisti na tem kongresu na rad'k.~!af jo resolucijo, ki jo je doslej sklenil ki k & t rokavu i kongres. Skleni: «3 z ogromno večino, da hočejo delavci ca vem Fra-ico kem deltti po 1. mejniku 1906 samo še o^eoi ur ta dan. Ko je minu a ta csrua ura, naj zapusti a~ojo tovarno ali delavnico vsrkd; s m cd sebe. Pou«;et ia utemeljeval to resolucijo thlcc : „Ta p ki? p pravi dela cem : odvi:no ie fca«i>o od \atf, ako hočete poseči v delavska Ia vi mortte hoteti, Ako hočete, noletn m»ii morate. Kakor napne te svoje sil-, tak bo vaš rezultat." Pariška delavska bjrza stoji na Rue da E u St. 3. na enem nr< živ?hnaj>h delov mesta. Dve let? je biiččal na mentm poslopju nadpiš v orjaških črkah: „Pričenši s 1. mnk>m 1906 delam j samo še osera ur ra dan." V mestu je vladal vedno več i itrah, čim že je prihajal ta uaodepoini dan. Nekateri kapitalisti so d igiiii ve3 svoj denar ia bežali proč. Mostno prebivalstvo si je nakupilo kanserv in drugih živii. Prvič, cdkar je padla komuna, so b:Ie pariške ulice t^ga dae zopet prasne ; nikjer n benega predmeta. Vojaške patrulje so bife ed'ni pouli* ni pa^ant. Delavske ogromne rn&se, ki co botele k svoji borzi, so zadržavali vojaki z brahii-lao siio nit „Trgu republik,." do pozne noči. Delavci so resoičiio po osmi uri zapu ti i svo:e delavnice. Direktna akcija vodi sama po s bi do glavna sta ke, t. j. k socijalni revoluciji. Tudi « 3 so pren hali deiavci še le po osmi uri z delom, je to vseeuo glavna stavka. Ne gre se za čas, ampak gre se za dejstvo, da se up -rajo delavci danim delavskim pogojem. XXX, HRVATSKA. Proti odcepljanju Reke od senjske škofije. Duhovščina og iin»kega okraja 83 j9 dna 23. t. m, sestaja v Ogulinu ia edposlaia spomouico aa zagrebškega nadškofa ia prek j kapituTarnega vitarja v Novem ns apostolskega nuncija na Dunaju proti odcepi ea u Meke in okolice od sen sko-mod ruške škofi, e. Za Reko, Slavonija in Bosna. Kblor znano, hočejo Madjar; odcepiti Reko od senike škofije ter jo spraviti pod tvojo obiast tudi v cerkvenem ozitu. Slično akcijo ,e =pro-žilo sed j tudi glaailj ljudske stranke „Aikot aatjr" z ozirom na Slavonijo iu Bj^oo. Ks-kor omenja ta list, tvori djakovska škofija z bo*an ko prav za prav eno škofi o : seveda sarajevska skoii.a je bila ustanovljena v letu 1881. le iz politični ozirov. Ker pa ta škofi a še obstoji, naj obstoji s-- nadalje, toda naj &e poaviže jurifecikciji ogrskega kueza primasa, djakovsko škofije uaj se pa opusti in nje teritorij, s čim dalje bolj madjarizi-rsnim prebivalstvom „ naj sj združi s sedežem v Batu, kier naj se zupet obrni zgodovinska Laška škofija, ki is ura iz časov Arpado.cev. Tudi ta Lahteva „kvščauske ljudske sLr&nko priča le, kakov apetit na s.ovansko p a'st ima o vsi M .djaii brez razlike poli-tičnega mi šle uja ter da eo tudi katoliki v r>:čen: etranki v izberi ared&tev v č&*t in elavo medjac^kega imperijalizma — naravnost — brezvestni. Iz hrvatske stranke prava. Z jpuik v Katuen/kem Ju ij Nem^c je iz^pil iz centralnega odb ra brvttske stranke prava. OGRSKA. Fuzija madjarskih strank Iz Budimpešte javljajo : Veči del Ko§u-tove avdijonce pri cesarju je bil posvečen kved ji fuzije mađ arskih Kcalicijsk h btr&nk. O tej st.aii je predsednik Justh izjavil v kuloar ih n »lanske zbornice : Fuzija se zamore i'vfSiti le na temelju go:ovih načel. Taka n č'lr. ps vendar ne do.edejo d >zd u-žit*e ko lci*:kih strank. B ez teh načel bi bi'a fuzija koaiicjskh strank uevzdižjjivo d.io ti'e. DOGODKI NA BALKANU. Tudi Grška se pripravlja. Iz Aten iavl -jo, da je sklican a zbornica ira izredno zasedanje, da za.z m) svoje sta-l.!šČ3 nasproti m jtiim odaošaiem na Balkanu' Vedenje Italije. Iz Rima poročajo: Vest, da lilija odločno zastopa trbške zahteve, proglašajo tuka kakor popolnoma neosnovano. Takaj za-goto^ijajo, aa ii lija ska dplomicija ne padcu a e srh k? nad, marveč izja-l a, da so ne-izvedljive. O d-p omatiče-i akciji Italije v tem eaiu se ne laiira nikakor dvomiti. (Samo nekaj je vmes: kdo pa veljamo v odkrito-srčnost z< g tovii oficijelne Italije?!) Avstroogrska in Srbija- LONDON, 25. — „Daiiy Telegrauh" npel ša, da bi vojna z Avstrocgrsko imela zh Srb» o sic&r nesrečenosne posledice, vendar bi tudi Avstroogrski zadala omrtao rano, ker bi povsod med Srbi hzvaia revoluciiooarne struje. Liit pokazuje na pomen po S tem, dij viada jamii srb kim državi aaom popolno eaa--kopravnost prtd obia:tni'ami ia p »poino svobodo, apeluje na vse Srbe, ua jo izpolnjevaje svoje državljanske pravice podpirajo v nie! naiog.-h, da se na ta način ustavi edino pra^ai podtaga za boljo bodočnost Srbije. S tem da neomejeno stavljamo s^eje zaupanje v krono, ;mo prepnčioi, da tja? bo tud: krona, go apoda zastopn ki odkritosrčn) ia prisrčno pod-pira.a ! Navdajajo naj nas čutstva in liamo-zave^t velikih dolžnosti nasproti svetim izrc-" čiiom našega naroda na-proti junaški ded-ščini naših junašk.h pradedov in nasproti obstanku in živijenskim interesom dom^viue. (Frenetična pohvala, viharni „Zivio !"-klici na kralja, vlado, srbski narod ter na Basno in. Hercegovino.) Predsednik Jovanomić je predlagal, naj j se izdava viade razobesi v vseh občinah dežele, da se zamorejo tudi voiilci prepričati kako patrijotirno čutstvo navdaja vso skupščino ia kako iita ekrbi za intere.e d žeie. Predlog je bil vsprejet med viharnim odobravanjem. Na to je akupsčiua prešla na dnevni red. Novi srbski minister predsednik in srbske zahteve. Not i srbski iiuniaterski predsednik Nova-ković je že izrazil sreje nazore o erbsk d* tudi na političnem pnjja stremi za em^ncipaci o od Avstro- O^r-; tke, kakor je svoječasoo pričela s svojo go-i spodarbko emancipacijo. Onega 03odepoInega dne, ko je bila Av-j stro-Ogrski poverjena o^uoaciia B^sne in j Hercegovine, ie zadobila Srbija samo formelnD j neodvisnost. Načelo ,.B-ikan balkan .kim narodom" se zamore zajamčiti !e z balkansko zvezo, za ka'ero se sedtij kaža vedno več umevan'a tudi v Turčiji. V programu srbske dižave se mora vspre]eti zahteva, da zagotovi Evropa S-biii ini g'-iteto, k^.jti izgled, dan z aneksijo Bosne in Hercegovine, pokazuje, da je tudi S bi a iznostavliena nevarnosti. Srbija m« ra traš?evati kazen, ki je bila trb^kemu narodu naložena z bcrolin^ko pogodbo. (Plo^ksnje). — Vl^da m ra odkloniti gospodarske kompen racije, p nojane Srbi i cd Av:jtrc-0.-Jr3ke, ka ti iste so v aedanjem ireLotku žfcijeuie na srbski nared, (Ploskanje).! Prd E ropo mo^aio ?a Bomo in Hercegovino zahtevati avton;mijo. Ruski opomini v Belemgradu. BLoka!-Anze:;^er" poroča iz Petr; g ada : Iz zanesljivega vira se čuje, da je ruska vlada te dni z?pet z v^o resnostjo avarda Srbijo od korakov, ki bi stavljali mir v nevarnost. Rusija ce želi vojne in v slučaju vojne r.e bo podpirala Srbije. (Ne treba opozarjati, da je ta vest v direktnem nasprotju z drugimi vestmi. Op. ured.) RUSIJA. KNovoje Vremja" proti Nemčiji. Petrogrcoiki brzojavni biro je pied par j dnevi poročal iz B solina, da so v nemškem i unaniem uradu rekli novinarjem, da se ne | pričakuje, da b! ruska politika krenila na pot. : ki bi moral Rusijo brezpogojno voditi do j koLfl kta najprej z eno, potem pa z drugo | velecilo. V tem vidi „Novoje Vremja" cdprio | žuganje Rusiji za slučaj, ako bi podpiraia Srbjo. Z žaganjem skupnega napada hoče | Nemčija prisiliti Rusijo, da ne ukrene niče sar, ! doeim hoče ATstrocgr^ka užugciti Srbi;o. — i Na erečo za človeštvo pa ni to žuganje tako strašno, kaiti Rudija se upre roparskemu j napadu, odk«'derkoli bi isti prišel. Kosti nto-S tisočev sovražnikov lelijo v ru^ki zeml i m pričajo o nerazsodnosti poskusov dotakniti se integritete Rusije. Rizua tega bi Rudija takrat ne stčla sama, marveč bi Avstro-Ogrbka in Nemčija tudi imele najprej opraviti z eno, potem pa z drugo velesilo. Na Dunaju in v Berolinu naj p -mislijo, kaj petem preostane o l Avstro-Ogrske in od nemške države. Koncem članka izjavlja „Novo^e Vremja", da ne veruje v možuost vojne Nemčije proti Rusiji. Nemčija na postavi nikakor na kock^ svoje eksifctence-N rnški unanji urad ščuva le zaveznika k vojni, da pozneje mrtveca ali sairtno ranjenega oplen:. TURČIJA. CARIGRAD, 25. — „S^bah" poroča, d* so srbske bunde ražgale uekoiiko vasi v obmejnem okraja Popofo. CARIGRAD, 25. — Mladotuiški liit „Tanin" in „Ikdam" dementujeta vest, da ie vojni miaiater radi d fereac gLde vojnega proraf una podal avoio ostavao. CARIGRA.D, 25. (1 in 40 min. pop.) — Veiiki vizir Hi.mi paša ja pravkar odšel iz j pakče avstio-ogrskega poslauišiva. Dosežen ; ja popolea sporazum. Protokol o sporazumu ; bo podpiran jutri. CARIGRAD, 25. — Listi „Ikdum\ ! wSabata in „Šaraj Umet" poročajo, ua je sultan dovolil v podpisanje protokola o sporazumu. CARIGRAD, 25. — „Oanan Llojd" o tro obsoja izzivajoče vedenje Srbije in zavrača zadnja izjavo „Samouprave". CARIGRAD, 25. — „Jeni Gaze a" in ,Ikdam" sta zvedela, da se novi miaister za S upanje stvari R:faat paša poda najprej na I Dunaj, kamor prispe jut i. Z Dunaja odpo-• tuje potem preko Pc-trogr, da v Carigrad. ' " CARIGRAD. 25. — Konec bojkota v Valoni e v vseh aibanjkih piistaLiščih napi a ril ugodon u tis. CRNAGORA. potovanje črnogorskega kneza v Petrograd. BELIGRAD, 25. — S (J tinja poročajo, da odpo:u;3 čr^ogor^kt knez Nikola v kratkem v Petr-jgrčd, da nopohioma pridobi carja in ru-ko vlado za Srbijo. Črnagora je pripravljena? „Magdsb. Zeitung" poroča iz Cetinja, da je črnog ir.ka vojska že tri dni pripravljena za vojno. Vse reserve prve kutr-gorije so bile p-zvtne pod orožje. Večina čet je že cdšia aa meie. DROBNE POLITIČNE VESTS. Obleke za vojake: I; Heba porcča.o: Vo no miniiterstvo se je z ek3pre*no brzojatko obmiio na po-vtrništva v Hebu in Ašu z vorašarjera, k,-iiko vojaško obleke bi ^jogli tekom štirih tednov izdelati tamošnji obrtniki m industrija'c1. Dnevne vesti. Naš podlistek. Dan:-s sm > pod nadnvom „Z bombami za svobodo*4 začeli objavljati dališo povest, v kateri opisuje pisatelj na srce pretresu]ič način trpljenje naš.h bratov v Mak.dooiji in razmere, kakoršne so vi d^ e t«m da lao3k^sr» 1- ta. Upereni emo, da ustrezamo s tem ^a^ m eitateljetn. Socijalni demokraciji v albjm. MJiS da sem a k jga razžahl m da sem g» potem pet-em prosil za odpuš enie. Če bi bi o t.ko ne bi bilo n&jslabSe. K j i lahko se do^asa, da se v voli n-m bo u ck 5e prek-» ojn r. Ce pa še oo bolem poznanju pro klicajem .st^r eno žal„eaje in š.i n palfucu da hm zad ščenje, do katere ima, ako ni kriv, pravico, — ne priča to o poman kanja na čuvstvu poštna, marveč govori za tako ču stvo. K r pa kaža ra deficit prare^a čuvst h poštena, i \ hko k?o v z n ti ali IhhkomiŠiienoati pc'it^č .ega na-sprolmka brezaramno obr kuje, Če tudi je napadalec spoznal svojo z m o c o, ako prezir * c p.a ičeno zahtevo, da sa žalitev p pra»i, i « marveč de a na to, da »?e z ,vi ačmmi ia d.oumnirni zvijanji izb.če iz fif re." Tjke Lauke o ddztii ' . n n t di pro.i političnemu n sproiniku jo čitati v „Arbei-ter Z e 11 u g" — t rej v p vem a: ci aluo-dem_ kratlčnera g'a iiu Avstrije — od rniualo srede dne 24. t. na. št. 55 na 5 strani, a pisal -ih je socija:.:o deaiokrati:ni paslansc Viijelm Nies^ler v od >rtem pbmu na airo30 nemško-rad kal.icga d;ž. p =.!aac.^ p:. Stran-skega. Sidrugi p^i tukajšnjem slo enskem scci-j^Ino-demolir. tičnem glasi u naj izvole svo e postopanje proti d.ru Rybarj pr.merjati z gornjimi n&uki jedaega dižavnozborskih za-atoptiiko/ a cijalnj demokracije. — Tak gi svktorja bedo morda priznavali kakor avtoriteto. „Piccolo* večen sramot lec okoličanov, Buria ia mraz sta zopet pnti-.nila m pr pomogla, da ;e nekianii „tržaški kovs " prav žalosno zmrznil. Toda tudi «!avui „-straccicni" ia „dottoroni" pri P;c30iu so bili žrt-jv sudnjih dni. Tem i^udem se je nae: k'at n:-kaj zmedlo v glavi iu videli so stvari, katerih v resnici ni bil"). Piš j ) namreč o ckoača'nh k so aa baje včersi popoiudne vozili po CjTjU z napisom : „CArn^vale e tratto di miasria. Og-ji f aiemo o dom^ni impe^nemo le strazze al Monte di pi No, „Piccolo* je ropet udaril resnico po obratu. Uporabi a aamreč vsuko p ilikr» in preab .civa d ^anja svojih „cittadinov" na^im vrlim okoličr,n"m. V-;*kdo si je lahko ogledal te ani izbruhe njih XX-sto!etae kalture. Vsakdo naj pomsta poprej pred s*ojim pragom ! Ogledajo naj si *.o?e ^citb.din^" ia v/deli bodo, da tista n):h namenjena kultura ci na tako visoki stopin i, kakor ni;m dozdeva. Opazovalec. Srečen Trst,' Sedaj pa *e bo ^delalo" in (o brez — šalo! Ze večkrat smo prisostvovali raznim prenovi amem našega mesta, ali tako rv'sno, tako energično kakor sedaj — se še ni delaio v Trat u ! Staro mesto s * vladajoča gospoda podrli ia prenovili že ka^ h 10-)vod tudi že posiuie — tam gor ob Širocijanu ! S-daj sa bo ponavljalo podiranje '.elike vo ašn ce z zidanjem nove ia pa z danjo justične palače! Kakor pa ria ne bi bilo dovoli po.-Jiranja in zidaoja z že omenjenimi predmeti, se bo sedaj — takoj vrtalo hri-j pod gojzdičjin Ponrini in se bo odp io novo tramvajsko progo 1! Vi% to ge ima dovršiti, ali vsaj mačeti do meseca juni a I9u9 — k«r bod » v tem mesecu volitve za dež 1 .i Lbor oziroma mestni §vet tr;:aški! Birba — ta presneta volilna b^rba bo po novem volilnem z^kon i z.-lo huda, zato treba lažihberalua stranka, ki je bi daj na krmliu mnogo peika, da bo mjgla n^sipati v oći vclilcem ! Sedaj Trst prerodi kar čez roč, a nam vsem trž išči a občauem se b'iSa o — kakor kažejo znamenja zlati čusi ! L beralci prenove vse, kar ni več za r*bo Tuai tramvaj do -Lovca" in ceato preko Ško ki e ram preskrbe — samo spomnili ih je treba n; to! Potem pridejo še sociialni dem kratie, ki num, (kakor s» obljubo vali že p rt d z d njimi d žj-vnozborskimi volitvami) preskrbe znižanje stanarin in kruh bo po z°l j nizkih cent h in mi b rao na srečne ši ijudje na svetu ! !! K:r bodo sedaj pred volit? mi, ni vneti za ras tržaške S> jve .ee, b bilo dobro, k> bi go jim mi priporočili za napra-o teh le malenkosti: Par slovenskih š 1 v m-j tu, slovon-sko šolo za Škor» Ijo-Kol mjo, slovensko šolo za Rocol-Kjtiin ia sl.vensko i.b < baioč e S/. Marije Magdalen ! Sedaj je u^oi n čas za to iu mi ga no smemo zamuditi! Ni o;,l ube na ne daiamo n č! Saj gospoda delu ejo vedno le z obliu-bami, a n,i na zahte amo d ja.ij. Ki bo g«i-tovo vse, kar smo iu om ni!i —* d lamo tudi mi svoje glaiO-e onemu, ki bo — več vreden ! C b i sk pomorskih so!. Na pom rs!;iki>Iah je bilo v zif-idkem pr lletju 1908/09 »ku no 331 go;e"cev in si ;er : na pomorskem odd Iku C. kr, trgovinske ia navt čna aka temijo v Trsta 120, na avHčai š kl i v M le a L ^sinju 56, na navt i Šoli v Dibrovniku 83 na navt čni Šo'i • šotoru 72 go e icev. Poročilo o plesu pevskega dr. „ValasHa" v Šied ijU je • spop 1 ti v em^-lu, da s:a darovala t^di Aidrej G. dina (2 K) ia S*ue u Jakob (Oreš) 1 K. Barona A3hrenthala — nesposobnost. V včerajšnji člauck pod tem nadovom se je v V Trstu, dne 26. februvarj* 1909 »EDINOST« Štev. 57 Stran 111 Zf.i .jem ocUta7ku urin'lo par pomot, ki kra- j r;;0 —iiri Ta odltink e ima gladiti: „B ron A Lre tb 1 ni pokazal le, da no s žtu e tcompet siCr» dnrih f ktor ev, marveč, d ne pozna tuii &vo e lastne u log'1, oziroo » (ia, ]e ne umeva. N. loga vs h ministrov za -na je t a i je msi di, da v cduoSo^ i inozemstva varu e interen svoje države, ne pa da zastopa tudi take želje inozemstva, ki i ig-j I?, t e d: ž>. I a-e ! !u Nedvigneni d bitki šaljivega sreckanja na ple u N. D. O. s; že na razpolago dotični-; k m ki se izkažejo s srečkami roft^Iednih Ste-; • 90 31. 105. 130, 162, 180 184. 207. : 217. 223 318 383. 1014, 1026 1029.1036 j 10U, 1074, 1106, 1120 1129, 1132r 1133, j 1134 1195, 1231, 1262, 1263. 126«, 1292. 1306. 1335, 1336. 1340, 1357 1404. 1422,1 14 <5 1444. 1451. 1461 1465. 1478. 1506 1518 1515 1533, 1534, 1545, 1555 1577, 160? 1G49, 1051 1669, 1681. 1696, 1716. i 1728, 1731, 1741, 1786, 1717. 173^ 1758 1856, 1827, 1959 2000. — Dobitki j ti- vdofce v ura iu N D. O. Razširfnje obrata w železniškem skladišču Trst pcosta luka c. k', drž, žel. Z\ 1, i sarec 1909 objavljeno razš;renje obrata v že! zniškem skladišču c. kr. d: ž. idaroic r.a ^ • • iask' m ii (; eia prosr.e lu .«) v Trsta ne preloži na 1. a;>ril 1909. Računske listke družbe sv. Cirila in Mttodi a f-o v z-idniem času natočile aledeče p. u. tvrdke: a) iz Liublj&ne : gost. „Pri Štefanu", K u Zupančič, Tf&tuik, Fr. Br^sfrvar, n» š anska pivovarna „Con- žeku. Se di, K i ž, L jd, Matćan, „Z «ta riba". „Pri lipi", Novi svet, „Pri R žiu, e i i „S kolu*, Šviož.riia, kavarna »Europa", go^r. Auer, r>:i „Levu", hotel Ilirija ; b) iz d f*le : hotel Trigisv Bled, Ivan R^bežnik T d. K. Werli C^rknic-, goit. Siofica, g« t Rihnrd L gatec, A. Roprot Bled, Citia h Trieste Trst g^st. Nova posta Kranj, hotel A: k o R bnies. A. Pavlin Trebnje. A. Sever 8 ' ič, J. Zidaršič Srediič?, V. Og >relec Š i^.ic^, 1. Koklič Ruiolfovo, rod'. Slovenji ^•r-idec, S Sterancki Cdiie, O F-andol ceva K barid, Loj z i-*a Laoa Maiioor, M. Lončar T žič, rest. Mangart Bud, J. Rauch ka: K h. B stricr, go>t. Jelen ? Krapi, Jožica U horčič Divača, Danica S.arovašaik Slov. B strica; Anton Kaiišek gost'ina na Fu-žiuL. — Mraz, burji in snag, Nahajamo se v najstrožji zimi koncem feb n^ar a. Sicer jako piška?a. pa vendarle tolažbi jo za nas, da n»3 trpimo s^mi pod t mi izvensezonakimi kapricami vrea er a. Lta etvar se d g iia po vsrj sreduii Evropi. Djčiua k^ža pri nr.s tirni meter le par otopio j tod ničlo, fi.io sicer E»iolenib po občut i Luni, razveseljuje n. pr. lil krasna temperatura — IS'5*, S binj celo 2'i.4*. Na francoski rivijeri je predečerajš liem g ozao sot ž lo in vlada občut n mraz. V Fi,-re ci in Lvc:nu ravno tako. V Zgornji Itali i .stoji t.rmometer l^ed —2 do —4*. Znanstveno s; iko na pr. v Rimu 755 mn. Pri n-*1? že d .Igo in dolgi let ri?!iiO im^ii v letnem čai»u takega mra^u. Laoi je cb tem h>?a ka ai topl^mtr spomladno temperaturo 12 in s > ž i cvčteie primule in prve Ti o- lice. — Ž3 pred včeraj ša ein žvečer s3 je temo^-ra ura močno bhlaiila in termometer je n či padel do — 6 4°, Burja je začela po ti jjibuti z veliko eilo in včeraj ZjUtr«i ob 7. uri do.eg'a Litr -t 72 km na uro. Pot°m je vedno b >tj r.-zst a, tak»» • a je Introit burje Z'iftš. la ob 9. uri ž j 102. T rej prave t orkin. Temperature, k; je ob 7. uri zjutraj zne- 3 6 stopinj pod n;čio. to opoidne znašala — 2°. Ok iio ene ure opuldue so ee zso^tili o ;grjala l^ški traVake!' na iifeačioo, Vsled vibar a ua ni si04 J „Aud x" od; luti. V zunanji Juk? ne ntk ia ^eč parnikdv, ki niso mogii pri t ii na nf»orež e. P i ine^ti h j bile ul ce polu ?>raz: e. r-a trgih ni bilo brez braojevk; tuoatam so p it viti i za pasaute. Pad o je -ako veliko ljudi po opolzkem tliiTO vole t močnih sunkov burie. Veiiko je p k d vftu h. N-j h-rše pa k Čjaž I a i Oia, star 44 1 t. ki ji ^čerai zjutraj peljal neko g- ao v uijoo U^o F.»-co! i in ki gu je pri t-ui i urja ^r^ia z kozi-, doći m so je kv.nj spust. I v d ff .i beg. Sarromor pod vlalcom. — Včsrai zjntr»j o:» 10. i n poi so e pri kont >veljski ceiti v Barkov^jah \rg-l n k zidar imeoorn Šierli p. d, Oab r pod dun ski vlak. Koiera so mu pr rezala truplo na dvoje. Nesrečnik je ■ zapu? >t Še-L otrok. Pos^useni samomori Vč raj oh 5. in« poi se je nek Mebmcd Orciia, ki je že bil' nekoliko dal nastanjen v h ši izk>-can mornar iz Relce, ie za'učal proti | lastnem bratu J sipu, staremu 21 !et velik! krožnik da ga je prec j težko rnnil na glavi. D čim je bil raniteij aretira i, te jej moral drud zat či na zdravniško postajo. Šiirji požarji v dim ilcu. Včeraj so bili cgnjesci pok« c^ni v štsrih slučajih, pri kat .--rih ?o pe s.^je v diacmku vnele. Delo ga^enia je povsod t ajalo malo Časa. Tatvina, Prtd-inočnjem eo neznsrii tatovi vlomiti v Stacuno manufakturnog; blaga E"ge-e^nije Luč č ra tr^u Barbaca-i š1:. 1 in vkradSi okolo d iset orn tov raznega blaga za par j»to kron v red no rti. Aretacija. O ji Peter S gnoretto, ^iian malopridnež, ki se je vdeležii pret^&a, nasta-?ec;a rta pustni torek v gostilni št. 3. ul ca Madonulne, kier je bil tudi Anton Rapctec ranjen z revolverjem na hrotu, je bil včeraj sreiirnn, koledar ia vremi — 7> : Marjeta K rt. epok. — Jutri : Leander ep. — Temperatura včeraj ob 2, ari p-.-pofndre — 2° Ce s. Vre-no včora; : Oblačno, huda bari o, sneg. Vremenska napoved za Primorsko : Sp em ni:ivo s posamičnimi p «daTina mi. B j "j a. Zelo mi z o. Naše giedasiščd. Mešk -va cainove ^a drama ^Mati", ki; se v nedeljo ob 7. uri zveče? uprizori prvič v n še a gledališču, je posvečena : „tfa ; reri—domovini, od lasine dece zi,ničevt ni*. S t^m je jasno izrtžina rodoljubna tendenca, ■ ki preveva ta dom. či umotvor. „Djrnofiea. ! ti si ki?k'>r : d av.e", poje najvrčji poljski | pesnik Mickicvv cz. Mt tržaški Slovani pač! d bro razujremo t-i duhoviti v«kijk, ki je poln I globok g d mo ožja. In moč, zdra je, lepoto domače z^rjl e ope a v krasnih besedah m : : o zgovornih braniteijih rodne gruda tudi j Meško, in mi ga bomo razumeli Lžj nogo' : dr jtii. vsaj nekftj srečnejši naši rojaki. Raso- ! me:i bomo po iuii u ičojočo moč tu ine, ki j zastruplja, niči in oddaja naša brat-5 in sestre, i »ai naj ta tujina obda>a vsepovsod, če ne ! ču i m o v src'b ognja g roj o če domo-inske iju-i b .ni. V nedeljo zvečer tor.i pojdemo poslu-' št, kc»i nam bo govorila „mati-d m^vina cd la tie d^-ce zaoičevana." DVORANA ZA §00B£NE DRAŽBE Ulica Sotiit^i 23-25 pritličje. D ažb.i sa b? vibii^. juiri v too.^io dne 27. t. m. cd 9 —12. Srebrna ura z veri? co. hnd l ka, rofd, i fcaoflp^, nsslc-n m'/.e, tofciettes ti:ve, pult, i kredenca, tr-iueau, ste i kure. u'ui'ainiki z ma^morj m r-gK dalom. noč«o omaiice, chif- fniers z ogle r-lom, drža!-, za iia-ese, omara s šestimi predtli. Javna zalivala. ! Dne o. t. m. je uničil velik požar večjim delom moje skladišče stekla v Trstu, ulica Acquedotto Št. 65, za katero sem bil zavarovan proti požaru pri slavnem Generalnem zastopstvu Banke Siavije v Ljubljani. Dolžnost me veže, da se za točno in kuliiiitno cenitev ter hitro izplačilo odškodnine tem p'tom slavnemu Generalnemu zastopstvu Banke Slavije v Ljubjani zahvalim in ta zavod slehernemu gospodarju najtopleje priporočam. Osobito se zahvaljujem inženerju Banke Slavije gospodu Ivanu Pribil in zastopniku v Trefu, gospodu Viktorju Cegnar, za njihovo posredovanje. Gustavo Marco __Trst Via G u!ia 20. Slovenci in Siovam v Trstu Dolžnost je va5a, da se poslužujete 1© v brivvsici j t ilici Saveno Itiu4eiie ftcT. i u.iib uofusSe SilizaiiB) ===== V. OJTJRIK. briv«o. btovo pogrebno p ^otje pisarna In ^rocSaJaSna Dia iimccnzj Seliti s! 13. Telefon Št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon št 1402 Zaloga opracc ulica Massimo D' Ai&e^Ho št. i 3 Prireja pogrebe od najprostejše do lisjeleganine ^ - t v odprtih, kakor tud v s kristalo m 'nvvtih ozo\ h Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče*, kakor: kovin. le»-•• »»kra:- • . ■ rakve; čevlje, vence i- umetnih cvetic. k:-rin---. p;;rceli-.;:ji .n peri Bogata ztuoK*: VOŠČENE SVtOEL Cene nizke, da se ni bati konkurenca. Za piuči i potrebe -e uljrdn . priporočajo HENRIK STI3EIJ i d-ugi. izvoz jajc, čajn*- i ga, kakor tudi ns- | vidnega masia. :: Postrežbi na dom. TRSTj^VIA SAN MAURIZIO 9 Pos režba na tfom. Štajerskih in fur lanskih kokoši in tazne d vjsčine. :: V s le 1 velikih in ugodnih r.abiipoT usnja, prodaja v čevljaruici Nuova Calzoleria riestioa ulica G. Carducci 21 (prej ul Torrente) obuvalo za inoSkc po sledefiih cenah : Čavlji (get ) za moška Iz uasja Eoxca;f . po K 9 — Postali za mašite s trakom ,, . „ 9. ~ „ „ urez Oerby „ „ . „96 ; „ „ ureiTriumjh ,, „ . „ S 60 j Izhera razeo vrsioeijn ohu vala t% gospode, gospe In otr-ibe i. s ; čevlji iu p jitoli naj moder ne jSih kroje? in oblik it blaga I. vrste 0 lo solidno in natančno. CENE ZMERME. Mntiii Zorzini urar ia dragotlnar Cts\, ulica vecchis šl. 1 (Za ložo) Izbor zlatih k srebrniii preoaietov zlatih in srebrnih ur po najzrner. cenah, ^Prejme se popravljanja vsake ilatanlne in ur. — SPECIJALITETA v popravljanju urnih znklepnic. FoscI-tčenJe ln »rebrnenje vsake kovine potom pile ali ognja, in urezi. VELIKA ZALOGA furlanskih jajc :: ______ ve^EO »^eiih - Nsifireje alpsko čajno ma?lo znamka 2 zvezdi. — Dnevni dohod. — Sir in slanina. — Specijsilitett ^LirTADEK". Foetrtiba na dom. Cere zmerne — Prodaja na drobno in debelo Rodolfo Contro, allca Mk 5, ——j—— mm I -?!■■ ■> ■ !■—— — m- ■ —i i ■ — ■ l ■ Umetni zoDje .*.*. Flombiraaje zubov. Izdiranje zošav brez m m vsaka Doiečine v zobozdravn škem kabinetu Dr. 3 Čermak m euseher T ii? S T ulica deila Caterma štev. 13, II. r.adst. TELEFON 30-58 • Odprla se je ' v Tr-tu, ul San Lazzaro 1 — v .. ia^1 Salom ■ fm elegant'ir! mm-jtinlca in 7šm rajfin^i* li d">lik.itP». bi 'lit 'V, li'r^ i^T v^ ik( grftt^*, -patvin. juitn ( > g>ii t. tu - i iii"*-Mii-kin p n f gi v n i itd —■ Tak-« dne. c :n -lo- < r-» pier-kr'-lie- e p'od;ij »lnlc" v Tr tu »i Se b in n!, a ce~ie ■> !:iti r iern *. 'H nobem druiji p-i;l tj.t li^a m•■ * ")1 ton': urir »ti. G, KR£SCHO V£TZ. Slovenska mizarnica v Tr Maicen Miloš v Trstu ulica I eo gtsv. 2 nam javlja, ria ima zfn raj v svo i delavnici pripravljene cele spalne pnhn ; in vso rirupo pčmi&ivo, ter da prevzema vsakovrstno delo v svoji stroki. Ktr je gospt.d M. MAJCEM naš narodni obrtnik. qa naj-\ topleje priporočamo slavnemu slov. občin3*Y; . Brlunlca — TEST — Piazza delle Poste 4 (palača Salatti) TARTFA : Obrltje bra lo . . . . st. - 40 ostriženje lasi ali brad9 „ - 60 umivanje na željo . . „ - 50 MESEČNE NARCČN NE : EnVrat v ifdnu .... K 2.--dvakrat „ . . . . „ 3 -- Vsaki d^ufli dan .....4 — Vear.i o a:;: cene po dogovoru. Vse priprava se starelizi-rajo s soparo in furmalino. Specijaliteta tuzem*kih inozemskih parfumov. Sprejme se Trato delo te stroke. Zaloga, tu- '.n lnoztiu. fipir,n. liker; j r in razprodaja ua d.b;» 1:1 .iroSa . Jakob F'eritiiiv^Ci Trsi Via def.'? Acq n S, ii-spriiti CuffšC ntraie Velik isbor francoskega šampanjca, p-neć.h d zortii Ji italijanskih in avstr0-0;;rsk h viu. Bardea«x Uurgfande^. r^n-iklh vin. Mo-ell i in Chianti Ituia, k >r.jak. razn i žganj i tor sebni pri>i.ui r «pinovec sJivovec in brinjevte. liJ. iki I vr-t , d »-ili tičnih krajev. V-aka nuročbt so t. ; /.vrš . Razpošilja se po povzet' i — Ceniki ua zahtevo ia fiaiiko. — rii/prodaja od pol litra njprej. PuKaRNA in SL- DCiCARNA j UiHKO SKERK, Trst, ul. ficquenotto 15, podružnica u!. Hiramara 9 V moji pekami se vdobi vsaki dan trikrat frišen kruh in se dovaža v^ak čas tuili na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najbol sili mlinov, biškote in posebno pa specijalit to za čaj. Do; i se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter I vse to po nsjnšžji ceni. Spoštovanjem V. SKERK. rSK^ ALLA CSTTA DI TRIESTE TRST — ulica Giosufc Carducci št. 40 (prej Torrente) — TRST novi dohodi za zimsko sezono. Moške obleke kamgarn barvane in črns. Obleke za otroke in defke od 3 do 10 let. Velika Izbera paletot za moške in dečke. - Površn ki In Jooe z ovratnikom astrahf.m ali zajčevo kožo. Specijaliteta tu- in inozemskega hlasta ter lastna krojačnica za izdelovanje oblpk po mpri. — Fnštanjaste, srajce, hlače iz bombaževine. spodnjo hlače, plete jno in druoe potrebščine za delavce po cenah brez konkurence. — GOVORI SE SLOVENSKO. "M ' H soiid^io in eiegatBtrto jšZčT po zmernih cenah Hafael^ 2talia X«8T — Via Maioanton 7 fctran IV »EDINOST* štev. 57 V Trst i. 2G. Eebnivi-ja 1J )3 Trifška gledališč*- VERDI. Vferftjžna predstava je vsled Iilezri e. K -sc1 n : na odosd'a Da^e* ^dmor. GLEDALIŠČNA DVORANA ,APOLLO, t c*v Doaeoico R .s^erti 4 Marijom ti»ttčoa družba. — Dane3 (petek) pretLlava ob 5 in pol.__ Društvene vesis, Pevci in pevke pevskega društva „Kolo" te pon vao cpozanaic, da *ie danes zvečer oti 8 uri mešani zbor. IV. redni občni zbor ar „Adrija" v Fiagi se bo vrši dne 27. t. m. ob 7. uri zv. v •1 lištvcnib prcttor h (Sptlere ti. 20) z obi-irjnim sporedom. Go-tje dobrcd Jh ! Nar. detavo organizacija Dar o vili eo nadalje za srečojov N. D. »ledfči Bg. : Ana Orel 1 servis za sadje, 1 serfis za kavo; 1 bonbooier. Karolina Zadcik 1 tteki. slivovica, 1 ba iljko tov. Prao Lokar 1 aavoj parfumerij. 1 škatljo kremo, D^baušek 1 čepico, F:lip Ivaniševič 10 buliij dalmatir. -Hm*, Ptrbavc J. 4 butiljko vermou ba, L Žgur zatoj biškotov, škbtljo datilov, omot čokolade. Cd. S;ik 5 batigk brica, Al. GjI batil k j maršale, I. Wigrle 6 škatelj primesi »ti polenovko, Fr. P. 2 „kugeihupfa", 2 kg. ksve, M. dr. Brnčičeva 6 zavojev sladčic, B. Hrtščak tcbakarnar Bclveder 1 zavoj ii*žiak in 8 šktdj kadivg, tov. Anton^e F. butiljko trcpinoTca, Lr. Mankoč vtzo, 2 scekl. prose-karja. kračo, tov. Smet Fr: galantetijo. — Odbor N. D. O. najuljudnrje zahv^lj. vse cen . darov, za plemenito radodarncst iti naklonjenost. — ____ Darovi. Za slov. in hrv. družbo sv. Cirila in Me-tedija so derov&h mesto venca r.a grob pok. cr. Gržiriča tledcč: gg.: dr. An t. Andreič č, 8'jeptsn T m&e\č. dr. TLikae Star g r. Miroslav Muba, G idcn Skapin, c»Ld. iur. m Maks Obersnfc/, i.b. jur. po K 2 ; Vladimir Borštnik e. iur,, dr. Bjeloiučić, dr. Lj. Toit&fiič, Ivan Mari a Čok c. iu • Marij Dobrila c. iur. po kron 1. Za dr. sv. Cir. in Met. v Trstu. Narodni davek nabrali Šcnt FLrianski Farizeji v go-*Ti?ni pri F.ancu K 5.60. — Denar brati arravft. Moški podružnici družbe bv. Cirila in ihtoaija je darovala „Slavjaneka Čitalnica" v Trstu 30 K. S ena hvala I Za moško podr. dr. sv. C. in Met. je n b:a!a g?č. Hermina Koc;anc.č K 6 v dru-ini g. Frana Tercša ob praznovanju pu tu. Dener hr,- ni upra-i*. 0 priliki diamantna p rke Jožefa in Katar ne Orti je nabrala g. Ernesta Ukmar K S'84 za moško podružnico sv. Ciriia in M ;tod:ja . iz AvČ pošiija N. N. kot kazen za ne-i/polcjeco obljubo 1 irono, N, N. dodal ?e I ki c o za moške pedr. dr. sr. Ciriia in Met. LMrar hrani umava. Vesti iz Goriške. Iz Ajdovščine. V Ltdeljo, dne 28 t. m, tb 4. uri in f ol pc{. višil se bo v dvorani g. B-atiue u-tar:o?Di občni zbor telovadnega drn&tva „Sokol- v A do^fčiei. Vabljeni so ul udn » k udć'tžh vsi brat e členi in prija-trl i atke stva. Sprejemalo so bo tudi nove • ene. — Na .duri Demantno poroko slavila (ta dne 22. t, m. v A«beru Joiip in Katarina Or<.l svečano v krogu svoj h „otrok" vnukov. Zuačilno je p; i tem, da sta še cba krepka ia zdrava vkljub že visoki sUrcati. ki tta jo tlav>ienca do eg a, Khtarina ima že lep ležala v postelji. Kljubu temu i:ud;e niso pozabil: njenega blagega srca in dobrot, ki jih je rada deli:a komur je mogla, dokler .ie bila še zdra-a K' liko ljubezni in spoštovanja je užival-pokojnica, je priČai uprav veleča-tni pogreb Udeležba je bila naravnost cgromna. ne samo iz Bol^unca in Doline, ampak tudi iz Treta in okolice, ter vao Koperšeice. Društvo „Prešeren" je pelo žalojtitke pod vodstvom župina in drž-rlnega poslanca g. Pangerca. Društvo „Prešeren" je poleg tega poklonilo pokojnici venec in se udeležilo sprevoda korporati no s :astavc. Ona je umrla! Vendar dela njena osta nejo. Živla bo dalje v ovojih cinc^ib in hčerah. Žalimo, bi £e nažemu narodu rodilo nonogo takih žene. Pokojnica je popo'nomp. dopolnila n svojega zemikega bivanja in je *>ikdar spe-njevala doSzno-r» kak r soprog«. miJi in ver? a hči avCjCga naroda. To nt j bo v tolažbo globoko ža ujoči rodbini, Goipa Amalija } a naj — rešena zem-skib nadlog — peciva v rriiu in pekoju! Vesti iz Štajerske, Slovenski rojak profesor Fr&c Haup-mann v Gradcu je stopil v ttžlni polo . — Pitf sor Hauptmann, ki ima naslov šoisfce.La svetnika, je poučeval dol^a leta na graškem ženskem nčitelji^čo. Vesti iz Koroške. Neki enoletni dobrovoijec jo bil pred kratkim na neki sabljašfci vaji v Celovcu vs!ed neprevidnosti »;učajno ranien na oče-u. V torek pa ^e umrl v%!ed dobljenih ren. : MALI OGLASI s 5» računajo po 3 stot. besedo; mastno tiskane besede se računajo enkrat več. MajmanjSa pristojbina stane 40 stotink. — — — Plača se takoj. ——— v Airpi/ P nazrarja. da je odprl v ulici del • JtniVlU Beiveccie S:. 24 prodajalni-c o TpakoTrslBfga uecja, in fc^ž za čev.jarje, in vsake vrate drobiža. iJrodaja tudi čevlje po nizk'h cenab. ___354 7alnna »~traK®ga vina laeinega pridelka e pro-Lftlliyd dajo na drobno. ČrDO izvrstno po -iS stot liter, belo L vrste po 56 btet. liter. — Dlica Chiozza 16. voetl uiice Gelsi. Ivan Jurković h«Btnik 101 600 ducatov cbiobljenih rjuh brez ševa 150 cm ^irrferh, 2 metra 23 cm doli^h, iz ga rantirane tkanine, ki je izdelana iz najboljfe lacene preje, se prodajo vsled reduciranja produkci-.e po K 2 50 komad. — Bavno-tsko rjuh©, najfinejše kvaliteto, iz naj- i fiuejše lantne preje, uporabljive za ..... najfinejšo opremo i — po E 2 80 komad — -■ Naročiti je najn.anj 6 komadov po poštnem povzetju. Za kur ne ugaja se vrne denar in — — — — — stroške. — — — — — POZOR ! Pror-im, da pe ne zamenja mojega bi»ga z diDgi n konkurenčnim, ker imam »amo najboljše blfgo, in je vsaado večkrat naroČil. S. Stein S Nachodl ČeSk o. đ&F&đk i Ml d pisarniška uradnik slo\t nekega in jezik« 7. dobr nii spri^evtli želi \etnpiti v odvetniško ali drugo pisarno 0^'a-i na upravništvo lista pod naslovom „Mlad Uradniki____ 'innrio mo«ifri;a spalna soba ter kuhin-ko i lOud OC pohištvo po nuki ceni, ^lizarn ca Lea St. 2. P„nJ« zemljišče za zidanje hiš ca Greti, rili U a Več pove krčmar v Rojanskem Krnsoronem društvu 'pri ce kvi). 347 Cn^i^imE tn tab°j »iui^o peka. Govorim slo-OUI CJIIIv: II: vensko, iti-1'jansko in nem iko. Naslov A. Planine, ia Farnsto št. 41. 351 DrS C v« Luni! se deli "mliišče po nizki r r I bv. IVClili cen'. Naslov Edinost. (349 Istrskim kmetom, p^ ]ek, je prin eren prostor na razpolago. — Več pove uprava „Edinosti". 343 VELIKA ZALOGA PRAZNIH BUTELJK Trst, via deli© Ombrello 5 TELEFON St. 18-49 GUIDO e OSO COEH 100.000 buteljk od šampanjca ——s za refošk. -■■ Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk, šampanjc, bordeaux. rensko vino, konjak itd. Velika zalega buteljk od pol litra in 1 Vt litra. Damjane iz stekla opletene. prevzamejo se dopoiiljafve na deželo. Kubu!« razbita steklo vsake vrste. Veliki obrtnijski zavod Cosove! cg Qfovanni cg TRST ulica Chiozza št. 32 Telefon 1990 Izvršuje vsakovrstna dela v železu in kovini po cenah, da se ni bati j konkurence. i == TVEDSA == Adolf Kostorfs skladišče cblek za meške in dečke i Trst, via S. Giovanni 16, i. n. (zraven Ke^tavracije Cooperativa ex Huvker* prodaja na mesečne al* tedenske obroke obleke in površnike za moške, perilo i. i« d« f4ajdogovorncjše eene. -i- siuiio MUmm TRST, ulica Giosuč Carducci štev 23 :: :: TELEFON štev. 813 :: :: Klrurjclčco orođje, ortopediju) aparat], Moderi-i, umetne roke In nojte. bers<]je, liilni pasi, elastični pasi in nogoviee, elektroterapevtične -ri prave, aparati za EKI.AĐZŠČE potrcbi«ln ia klrurglon* zdravlje n;.a. PotrobiSino iz fri^ija In zmprodlrnefra *. : blaga. :::::::: /kovici s« Novice « ne zamud m obiskati dob^ozi^ano slaščičarno 52S ! Matteo Stoppai% Trst j ulica S. Siac02210 št- 7 (Corso) Filijalka : Via Giuseppe Caprin štev. 9 i kjer najdete bogato in veliko izbero K :afotov bomboniero in « •ladšČic po zmernih cenah. — Vina in likerji prav dobri v r botiika,h. Telefon 1464 ^ | A'očaa la »olldua post ežoa. | trn siiiisria plieije za nfevaiujs ia sjsžit Milja Rudolf Exner. Trst == V, A DEI.LA STAZIO^E Št s v. 17 ===== Filijalke: v PULI, GOF^lCl, REKI in GHADEŽU Prevažanje pohištva na vse kraje ta- i^ inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dclgih 6 do 8 iaetrov. PoSiljanje predmetov, bi se jemljejo ca potovanje in prevaž&nie bla.B na v?e svetovne proge. Sprejema se tudi pohištvo in druže predmete v sirarni t lastna ia io Dripmljaia sniia siladića. EDINI TRŽAŠKI ZAVOD ZA ČIŠČENJE l/APUM Pl FA^PR" wmm iN SHRANJEVANJE PREPROG wwHOUm uLCMilun . I J •a S5 o !m s K Točna in molldna ppttrežba. 1 U M C W ^ ci iS » r* 09 iti.ia.m;tHi. ne zamudite pr.ti i» v ulico Campansle št. iS (nasproti prodaialnice AH erti), kjer naj.Iete bnjata izbero žtejorsko perutnlud. ^PECIJALI«ETA gcBl, poalarda, piSčanci, rac& in T^akovr-iira druga perutnina. — Vrhu tfga — ] — ; — j — | — milau^ko namizno in rajuo ma?* o po najzmernejš'h con h. Velika zaloga sira :: 3 specijaiitcto lastrsga izdelka Pa rni cg ian o, Regčiaiio, Lodigip. no, ovčji, EMENTHAL itd. Vsi izdelki stari in prastari, n Absolutno konkLrenćne cene. Bona & Ferisrinotto Trst, ulica Giuseppe Parini št. 4. F2LLIS, Trst ulica San Antonio 9, nasproti kavarni == ,.STELLA POLARE" —- ProdBjainIca porcelana kmm ia tristalov. Popolne efrvice za utniTalnike. - Namline Mrvice aa k»T'i L* • * izberi. - KazooTrstn knuui pre<1m ti ii 1'j.reelnca la onCevine. Jako primerni ra darti«?. - CIlKE JAkO Z M i£ UJU t: Specijaliteta gumijeuih predmetom. B»g ^''M'i1'* ela-itiene S nogovlce, predpasniki, su-spenzorjl, irigratorjl eevi za Tino, plfu in Todo. aar OVATA Specijaliteta: Gumijevi čevlji. Higijeiiičfll rredmeti po zmernlk česali FEDERICO STEINDLER TRST, Acguedotto štev. 14 i V krojaču ci poDgornik m i Trst. uiica Far neto št. 40 . j'^* odlikovani z diplomom na ' razstavi malih obrti izvršujejo se ob^ke j za gespe i. s. po zadnjih uzorcih in parižkem kroju. Paleto s, Elo^eies in plesne obleke. Cene zmarne. Spre mejo se go?p;ce v poduk proti mali odškodnini ______________________________ POZOK: POZOR! I V prodaj&inic! slanine Giov, Subar, Trst ulici Caserma £tov. 13 i »lotiiio Tsak&u za zajutrk pra?e dun.ijsk* klol^u« j (Dfin. KoTome^to] in apt-cijalit"t.t kra tkih 'klntuta, j kakor tudi pr. Jka iu t(nj;U in „Kaiserflei rh'* 1 Prodsja na Crsbno ln dftelo tolminskega. tiraltk«ga I in kranjskega čajnega rrutia. i Prlporoćn prepro-Jaj , kramarjem lu foili!i.9 Ve ik izbor irgotovi ra b obkk za m».'ke in if 'ta ko.-tumi za otroke. Površniki, tn<;^ae jope, kožuhi il. rarnih psletotuv. Obleke za dom in delo. Delavce obleke. Tirolski lo'ien. Nepremočlji-i pla?či (pri- m& at:glsški) Specijaliteta: blago tu- in inoaem -:<. tovaru. Izgotovijaio se obleke po meri po lajnov/j-modi, točno, solidno in elegantno po ni^'rih cena1".. \Z\z\ rudnik z j vsakega gostilničarja, i ka> rnarja in lastnika so naši novi j jPiano Orcliesirionii Iz godbo r. * lok zvoniiom, man- j dolino in Xylophonom ■ s težo, ki se zi.mo-j rejo postaviti j>ov j f.odi. Kra^r.a god-j ba it btrf kovnju | ^ka izvržba jun: j f ita za g o t o * f d o b i č e k. IleL I Irieno - p Lf tnia-l lični Orehihtnor i I uflnkura. - Et k f trierl glatoflrji j z mando.ino X\-l loplittuum luKod-[ Lo tu Jok. Goto- i r Ia 2 z v c k i m I odmevom za go [ vtilnićarje in za-1 sebnike. Znaraksi I Tion-Tion. Canikl tpcijlacflo ia t poitH r.a frait*. I i. vdlikotanja Tcvarna internacijcnalnih Piano-Orkestrov 1 F. MACHINEK & SOHiME Dunaj XVII. E Ortlieugassa 5 '' Zaloga v Trstu: Ferdinand Kasimir, ni. Cun-1 inerciale 13; v Ljubljani : j osi p Droll, Sod-| nijske uiice S. I