Levi center je nesposoben za reševanje perečih gospodarskih problemov Trsta, slovenski narodni skupnosti pa noče priznati pravic, ki ji po ustavnih in statutnih določilih pripadajo. 27. in 28. novembra bomo odrekli glas levemu centru in slovenskolistarjem, ki ga podpirajo!
Obnovljena izdaja - Leto XVIII. - Štev. 22 (686) - Trst - 25. novembra 1966 40 lir ®0p*tdizdrinppao^i
V nedeljo bomo šli na volišča. Volili bomo pokrajinski svet in v Trstu tudi občinski svet. Izbira kandidatov ne bo težka. Glasovali bomo po svoji vesti, za stranko, ki se ne spominja občanov samo takrat, ko jih vprašuje glas, za stranko, ki je vedno na strani delovnih ljudi, Slovencev in Italijanov in ki na svoje obljube nikoli ne pozablja. Glasovali bomo za Komunistično partijo.
Tako kot v vseh prejšnjih volilnih kampanjah so se tudi tokrat razne politične skupine spomnile tudi na naše ljudi, tudi na Slovence. Deževale so najrazličnejše obljube, na katere pa bodo tisti, ki so jih dajali, že 27. t.m. pozabili. Tako pač, kot vselej v preteklosti.
Toda letošnja volilna kampanja se je v Trstu začela v zelo razburljivem ozračju, v ozračju 8. oktobra, ki ga tržaško delovno ljudstvo ne bo zlepa pozabilo. In do dogodkov, ki so se pripetili 8. oktobra je prišlo zato, ter je politika levega centra, ki ga dominirajo demokristjani, zgrešena ter prinaša Trstu nesrečo. Sedaj razni veljaki, ministri in vladni podtajniki, prvaki strank levega centra obljubljajo, da bo Trst postal veliko mesto, mesto bodočnosti, prestolnica italijanske ladjedel-ske industrije. Toda to govorijo v trenutku, ko že zapirajo največjo tržaško ladjedelnico, Sv. Marka. Zato ni niti treba čakati na 27. november, na dan, ko bodo pozabili na dane obljube. Zelo so si, zlasti v teh dneh, prizadevali, da bi preslepili javno mnenje. Pri tem so se posluževali vseh možnih sredstev. Morda še bolj kot v preteklosti. Na hude kritike komunistov so ti demagogi odgovarjali z najodvratnejšo protikomunistično gonjo. Pri tem so kar tekmovali med seboj. Lahko rečemo, da so stari in novo pečeni socialdemakrati hoteli celo n kriliti demokristjane in desnico, med katero prištevamo tudi slovenskolistarske prvake. Slednji so, z namenom, da bi Preslepili slovensko javnost kar čez noč postali celo pristaši odporništva, na katero so vselej v preteklosti pljuvali.
Naši ljudje dobro vedo kdo ima prav. Vedo s kom imajo opravka. Zato ne nasedejo zlepa še tako mikavnim geslom. Enostavno, obljubam ne verjamejo. Naši ljudje so že izbrali stranko, kateri bodo oddali svoj glas. Oddali ga bodo Komunistični partiji. Zaman so bile vse besede, zaman tone papirnate propagande.
Glas za Komunistično partijo je gotov glas. Nikakor ni res, da je to «zamrznjen» glas. Je glas za konstruktivno opozicijo, je glas za silo, ki nekaj pomeni, tako v Trstu kot v vsej državi.
Komunistična partija je bila v vseh časih na strani naših ljudi. Nikoli se ni izneverila
svojim načelom in ni pozabljala na dane obljube. To je sila delovnih ljudi Slovencev in Italijanov. Njej ni treba iskati vabljivih gesel. Njena gesla so mir in sodelovanje med narodi, delo in pošteno plačilo, demo- | kracija in socialna pravičnost, ] popolna enakost med Italijani in Slovenci. To je tudi njen program. In za ta program bomo volili 27. novembra.
Za enakopravnost Slovencev
Resolucija deželnih svetovalcev KPI
Včeraj je deželni svetovalec tovariš Karel šiškovič skupaj z drugimi (svetovalci komunistične skupine predložil v pristojni deželni komisiji naslednjo resolucijo :
«Deželni svet Furlanije - Julijske krajine,
potem (ko je preučil položaj, v katerem se nahaja prebivalstvo slovenske narodnosti zaradi pomanjkanja točnih določb, ki naj uresničijo ustavna določila o pravni in dejanski enakosti državljanov slovenskega jezika 'kot skupnosti in kot posameznikov na vseh področjih odvisnih od države in javnih ustanov;
potem ko je ugotovil, da s- ’ določba 3. člena posebnega statuta dežele praktično ne izvaja razen ob omejenih primerih in ob omejenih prilikah in še to skoraj izključno v območju posameznikov in ne v območju skupnosti kot take ;
potem ko je ugotovil, da se spoštovanje posameznikovih in kolektivnih pravic francoske in nemške narodne skupnosti, čeprav je lahko nepopolno, globlje izvaja z večjo pripravljenostjo in večjim spoštovanjem demokrat tičnih pravic ;
potem ko je predhodno uvidel, da na nezaslišan način obstaja popoln prelom v koncepciji in v tretiranju državljanov slovenske narodnosti vpokirajinah Trst, Gorica in Videm, kar pomeni, da se ne spoštuje niti ustavno določilo, ki ne priznava nobenih ozemeljskih meja za enakost državljanov; vabi
deželni odbor, naj pripravi
sredstva in instrumente, da se v sodelovanju in z urgiranjem pri osrednji vladi, odpomore temu nenormalnemu položaju;
naj se zanima zato, da se v najkrajšem času točno določilo kompetence, ki na tem področju pripadajo deželi v skladu s členi 3, 4, 5, 6 in točko 3 člena 7, da bo lahko dežela sama delovala z največjo možno jasnostjo.
in da se pojasni, kakšne so ekskluzivne kompetence države, da bo na tej podlagi država dala pobudo za ukrepe, ki so potrebni za uresničenje ustavnih določil o enakopravnosti državljanov slovenske narodnosti kot skupnosti in kot posameznikov.»
ooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
Neonacisti dvigajo glave
Na deželnih volitvah, ki so bile preteklo nedeljo na Bavarskem so se močno uveljavili neonacisti, krščanski demokrati in socialdemokrati pa so obdržali svoj dosedanji položaj. Neonacisti so se uveljavili predvsem z glasovi liberalcev. Slednji niso v deželni Zbornici prejeli niti toliko glasov, da bi še naprej imeli v deželni zbornici svoje zastopnike. Neonacisti so postali tretja stranka v tej deželi. Imeli bodo kar 15 poslancev.
Rezultati valitev na Bavarskem so povzročili veliko vznemirjenje v svetu.
Komentarji o teh rezultatih so sicer zelo irazlični, toda v glavnem soglašajo s tem, da utegne napredovanje neonacistov privesti do tega, da bodo neonacisti po prihodnjih državnozborskih volitvah (T. 1969) imeli svoje zastopstvo tudi z zveznem parlamentu. Tako pripominjajo Zlasti, na Zahodu.
Pojavljanje nacizma na parlamentarni ravni ustvarja vznemirjenje, zaskrbljenost in ogorčenje. Sicer pa je nacizem v Zahodni Nemčiji že itak močan ter se Odraža v številnih organizacijah, ki jih dopušča in celo hrabri bonska vlada, prijateljica vlade levega centra in predsednika Mora.
Vznemirjenje, zaskrbljenost in ogorčenje je zlasti veliko pri ti-
stih, ki niso pozabili Hitlerjevskih grozot.
Slovenci se še posebno hudo zgražamo nad tem, saj se še vedno živo spominjamo vsega, kar je nacifašiZem povzročil tu pri nas in v Jugoslaviji. Naše ogorčenje nad tem, da se neonacizem krepi pa nas sili tudi k razmišljanju, politični presoji in obsodbi odgovornosti.
Znano je, ida neonacizem v Nemčiji, trdnjavi atlant. zvez., NATO, hladne vojne in tako imenovane «zahodne civilizacije» (ki se jasno kaže zlasti v ameriški agresiji proti Vietnamu), podpirajo v prvi vrsti politične (sile, ki so na oblasti, demokristjani Adenauerja, Straussa in Gersteimaiera, kandidata za predsednika, bivšega nacista ; 'socialdemokrati z Willy Brandtom na čelu (ki je poslal šope cvetja nacističnim kriminalcem, ko so jih izpustili iz spandauškega zapora).
Znano je tudi, da so neonacisti v Zahodni Nemčiji (kjer je komunistična partija postavljena izven zakona) najbolj zvesti zavezniki ameriških imperialistov in najbolj vneti zagovorniki umazane vojne proti vietnamskemu ljudstvu.
Vse to je znano. Toda so še druge odgovornosti in soodgovornosti. Tudi levi center, ki mu predseduje Moro, je prijatelj Bonna
ter partner v NATO. Vlada torej, tudi vlada levega centra je tudi med odgovornimi za politiko, ki vodi neonaciste na prizorišče. Rimska vlada je bila nesposobna, da bi zavzela do evropskih in nemških problemov realistično zadr- ' žanje, temelječe na priznanju se- j (Nadaljevanje na 2. strani) '
Umrl je tovariš Friderik
■■■	■ I	v ■ v
Zmdercic
Preteklo nedeljo smo v Barkov-Ijah pokopali tovariša Friderika Žnidarčiča, znanega protifašista in soustanovitelja Komunistične partije. Pokojni tovariš je dočakal častitljivo starost - 89 let.
Še mlad se je pridružil delavskemu gibanju in ostal mu je zvest do smrti. Miti najhujše preganjanje ni omajalo njegove predanosti delavski stvari. Zaradi te predanosti je moral mnogo pretrpeti.
Tudi na svòja stara leta je z živim zanimanjem spremljal življenje in delovanje delavskega gibanja, zlasti pa delavske partije.
S kakšno pozornostjo je spremljal vse dogajanje potrjuje tudi pismo, ki ga je napisal ob neki priliki za naš list. V njem je toplo, tako kot je on znal, vabil volivce NSZ, naj volijo KPI. Nasprotovali je socialde-mo^ratizaciji.
Bil je tudi zaveden Slovenec in neu,rašen borec za pravice slovenske narodne skupnosti. Dokler so mu moči dopuščale je delali tudi na prosvetnem polju.
V Barkovljah, kjer je živel in toliko let deloval, je užival velik ugled.
Ohranili ga bomo v trajnem spominu !
Svojcem izrekamo globoko sožalje.
Pevski zbor Delavskega prosvetnega društva Svoboda II Trbovlje je doživel lep uspeh na koncertih v Ljudskem domu v Križu in v tržaškem Kulturnem domu. Gostovanje Trboveljžanov je bilo pod pokroviteljstvom prosvetnega društva «Vesna» in SHLP. (Sestavek objavljamo na 4. strani)
2 • DELO
25.11.1966
Obisk delegacije ZKJ pri KPI čudne »manifestacije”
Jugoslovanska delegacija odobrava politiko ^enotnosti, ki jo izvajajo komunisti v Italiji
Poudarjena zahteva po prenehanju agresivne vojne v Vietnamu
Pretekli teden je delegacija ZKJ, ki jo je vodil tov. Veljko Vlahovič obiskala Italijo kjer je bila gost KPI. Z glavnimi voditelji KPI je imela vrsto informativnih pogovorov o najvažnejših aktualnih problemih.
Ob zaključku obiska je bilo v Rimu objavljeno skupno sporočilo, ki navaja stališča, obeh delegacij do važnih mednarodnih vprašanj in do vprašanj v mednarodnem delavskem gibanju.
Glede Vietnama je v skupnem sporočilu rečeno, da bosta KPI in ZKJ še nadalje razvijali sode-iovanje z vsemi miroljubnimi silami, ki ne glede na politično in idejno usmeritev smatrajo, da je konec vojne v Vietnamu danes glavni pogoj za uveljavitev miroljubnega sožitja in popuščanja napetosti.
Delegaciji KPI in ZKJ menita, da predstavlja danes oviro za miroljubno rešitev vietnamskega vprašanja odklanjanje ZDA, da bi izrecno priznale, da taka rešitev lahko sloni samo na spoštovanju in uveljavitvi ženevskih dogovorov iz leta 1954, ki jamčijo Vietnamu pravico do svobode in neodvisnosti in izključujejo vsakršno vmešavanje v notranje zadeve dežele. ZDA bi morale hkrati priznati tudi nujno udeležbo vietnamske narodno osvobodilne fronte pri pogovorih.
V Skupnem sporočilu KPI-ZKJ je, med drugim podčrtano tudi, da so predstavniki Zveze komunistov Jugoslavije izrazili priznanje KPI za delovanje v korist enotnosti vseh socialističnih sil, levice, laične in katoliške, ter priznanje borbi, M jo vodi za demokracijo in socializem v Italiji.
Ob povratku jugoslovanskih tovarišev v domovino je Mitja Ribiči, . član izvršnega komiteja ZK Slovenije, ki je bil v delegaciji ZKJ, v nevezanem pogovoru z dopisnikom ljubljanskega «Dela» med drugim dejal tudi naslednje : «Prvi sklop obravnavanih vprašanj se je nanašal na razvoj svetovnega položaja, na dileme, ki jih zastavlja in na rešitve, za katere se mora opredeljevati dosledna konstruktivna politika. Velika enotnost je bila pri tem izražen na v prepričanju, da je edina zanesljiva pot, ki se upira vojni, v razvijanju miroljubne in aktivne koeksistence in v širokem povezovanju vseh sil, ki se, kjerkoli že, bojujejo za svobodo in napredek. Ostro je bila obsojena ameriška agresija v Vietnamu in poudarjena nujnost politične rešitve vietnamskega problema.
V zvezi s problemih v mednarodnem delavskem gibanju kta delegaciji ugotavljali družbene vzroke globokih razlik v svetu in možnosti za sodelovanje ob tistih o-snovnih vprašanjih, od katerih je odvisna usoda človeštva. Pri tem sta skupno obsodili razbijašiko kitajško politiko.
Kar zadeva položaj v Evropi, je bilo govora o iskanju in pospeševanju novih oblik povezovanja, od gospodarskih in kulturnih zvez do ideje o sestanku evropskih parlamentov ter o drugih iniciativah za 'premagovanje vojaških blokov in za ustvarjanje sistema kolektivne varnosti na našem kontinentu.
Obe delegaciji — z italijanske strani so se srečanj udeleževali Luigi Longo in drugi najvidnejši partijski voditelji — sta razgrnili svojo notranjepolitično problema-
tiko. Pri italijanskih tovariših je bilo v ospredju vprašanje enotnosti delavskega gibanja, posebej spričo združitve socialistov in socialnih demokratov ter sodelovanja združene stranke v vladi levega centra, do katere ima KPI kritična stališča.
Glede metod in oblik sodobne-, ga političnega boja so italijanski komunisti prikazovali svoja priza-devanja v smeri notranje demokratizacije partije in takih organizacijskih oblik, ki bi jim zagotovile tesnejšo povezavo z množicami. Delegacija ZKJ je predvsem poudarjala nujnost modernizacije partije, ki naj gre v ko-
rak z demokratizacijo celotne družbe in s tega stališča navajala in osvetljevala spremembe, ki se dogajajo v Zvezi komunistov po brionskem plenumu.
V	ta Sklop sodi obojestransko spoznanje o nujnosti razvijanja marksistične misli, k čemur naj bi prispevala stalna svobodna 'kritična razprava med ZKJ in KPI. Zanimiva bi bila primerjava prizadevanj in dognanj — poleg političnih — na raznih področjih sociologije in filozofije.
V	obravnavanju problematike, ki jo živo čutijo komunisti na obeh straneh Jadrana, sta imela svoje mesto tudi Trst in Gorica: dobri odnosi na meji, oprti na sodobno pojmovanje narodnostnega vprašanja, so družbeno politični element, ki ga mora delavsko gibanje vključevati v svoj program in delovanje.»
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOf
«Izhajamo iz preproste ugotovitve, da Slovenci nismo nikakšna folklorna posebnost ali ekstravagantna narečna zanimivost. Slovenci smo narod.
Kot Slovenci, kot del duhovno nedeljivega slovenskega naroda imamo posebne moralne dolžnosti. Glavna in osnovna pa ie zvestoba do slovenstva, ki je 'etično nekaj tako velikega, da je celo nad pisanimi postavami...
Mi smo potomci in dediči premnogih, ki so v teku stoletij stopali tako iz vrste in rekli: Slovenec! Med temi je bil tisti, ki je zapisal ter iskreno upal, «da rojak, prost bo vsak»; med temi so biti preprosti pevci in veliki skladatelji, kaplani Čedermaci, neznani govorniki in organizatorji taborov, Martini Kačurji. Cele knjige samih zaslužnih imel».
Tako ugotavlja «Slovenska skupnost». Vse to je tudi res. Prav tako je res, da je «vsaka slovenska generacija izročila naslednji v varstvo in dediščino duhovno in tvarno bogastvo, ki se je ob slehernem predavanju bogatilo z novimi stvaritvami rok in duha»; da «se je včasih to bogastva lahko ohranilo le za ceno najhujših odpovedi, ponižanj in celo za ceno življenj». Res je tudi, da se je «samo tako sredi evropskih velikanov ohranil pri življenju majhen narod, katerega kulturno povprečje je med najvišjimi na svetu».	,
Toda zgodovina Slovencev se ne ustavlia tam, nekje sredi teh dogajanj, ob ugotovitvi, da so «ta narod gazile pehote, konjenice in oklevne diivzije z vseh vetrov». Zgodovina gre naprej. Pisci «Slovenske skupnosti» pozabljajo na dejstva, da se je «slovenskemu narodu v najbolj črnih dneh novejše zgodovine nudila zgodovinska prilika in tudi dolžnost, da se s častnim odporom in z lastnimi silami povzdigne na višjo stopnjo naroda». To pa se je zgodilo tedaj, ko so nacisti in fašisti pregazili vso slovensko zemljo, tedaj ko se je nad velikim delom slovenske zemlic grozeče bohotil kljukasti križ. in v srcu slovenstva. v Ljubljani, fašistični snop s sekiro. Prav tedai je slovenski narod pokazal, da je zares «vreden dedič tistega, ki ie zapel: -da rojak, prost ho vsak”, da je dedič tistih, ki hočejo ohraniti
«najpristnejšo svetinjo: slovenski jezik».
Toda, kje so bili tedaj razni prvaki tako imenovane tržaške «Slovenske skupnosti»?
Ni jih bilo med tistimi, ki so se borili in so umirali zato, da bi «ohranili najpristnejše tradicije in največjo svetinjo», ni jih bilo med tistimi, ki so se žrtvovali za to da bi «vsaka slovenska generacija izročala naslednji v varstvo dediščino, ki se je ob vsakem pre-
Slovenci !
Za priznanje naših narodnih pravic, za socialno pravičnost, za mirno in bratsko sožitje med tuživečima narodoma, za izboljšanje gospodarskega stanja vsega prebivaltsva, volite Komunistično partijo !
dajanju bogatila», ni jih bilo med tistimi, ki so se tako rekoč z golimi rokami postavili po robu «pehotam, konjenicam in oklepnim divizijam z vseh vetrov».
Premnogi od tistih, ki danes pri tako imenovani «Slovenski skupnosti» brenkajo na hej slovenske strune, so v tistih časih, ko se je bil odločilni boj «za ohranitev naj pristnejših tradicij in največje svetinje»; bili v najboljšem primeru nekje potuhnjeni in so se «darovali za obrambo slovenstva» na zapečkih ali v mestnih kavarnah in ni se jim bilo niti treba skrivati pred tistimi, ki so s svojimi «pehotami, konjenicami in oklepnimi divizijami» teptali slovensko zemljo. Toda, pravimo, v najboljšem primeru, kajti mnogi, premnogi so tedaj služili okupatorju, izdajali borce za svobodo, sestavljali sezname oseb, ki so jih fašisti pošiljali v taborišča smrti.
Zgodovina Slovencev, o kateri piše «Slovenska skupnost» se ni ustavila nekje sredi najhujših dogajanj. Bazoviški mučeniki, openske žrtve ter tisoči znanih in neznanih mučenikov, ki so darovali življenje s «tisoč veselji in upi» so zgovorna priča. Tudi spomeniki, s katerimi se ponašajo slovenske vasi na Tržaškem, so zgovorna priča.
Zgodovina pa gre naprej tudi danes. Ih velika večina Slovencev želo dobro ve, kje je mesto zanje. To prav gotovo hi pri SS.
Pred kratkim smo poročali o nekem sestanku dalmatinskih ezulov v Florenci. Sestanka se je udeležil tudi florentinski župan, ki je demokristjan. Kot je znano je na čelu florentinske občinske uprave levi center. V mestni upravi sodelujejo torej tudi socialisti.
Odmev tega sestanka je segel celo v mestni občinski svet.
Komunisti so protestirali ter zahtevali pojasnila zakaj se je župan udeležil revanšistične «manifestacije».
Kmalu po sestanku dalmatinskih beguncev v Florenci, so v Gorici odkrili spomenik voditelju pustolovskega pohoda na Reko D’Annun-ziu «Slovesnosti», ki je bila ob odkritju tega spomenika, se je udeležil tudi goriški župan, ki je prav tako kot njegov florentinski kolega — demokristjan. In tudi v Gorici je levi center. Torej so tudi socialisti v občinski upravi. Goriški župan je sicer zapustil «manifestacijo». Toda to je storil iz protesta, ker je ndki fašistični prvak žalil vlado levega centra. Torej ni zapustil «manifestacije», ker je imela fašistični in revanšistični značaj. Socialisti v Gorici so sicer zahtevali pojasnila. Kaže, da jih župan ni predhodno obvestil o njegovih namenih. Zares čudna enotnost levega centra ! župan se je «opravičil» in socialisti — tudi slovenski — so bili pomirjeni. Predstavnik Slovenske demokratske zveze pa ni niti zahteval zadevnega pojasnila.
Po teh dveh «manifestacijah» je prišla na vrsto še tretja : zborovanje beguncev s Kvamera. Zborovanja, ki je bilo v Benetkah, sta se udeležila tudi beneški župan in pokrajinski predsednik. Oba demokristjana. In, glejte golo nakluoje, tudi beneško občino in. pokrajino upravlja levi center.
Na beneškem zborovanju so ezulski prvaki šli tako daleč, da so zahtevali med drugim tudi «pravico do samoodločbe, katero je poteptal diktat».
Kaže, da so kvarnerski ezuli v Benetkah izvolili «novega župana in svet Svobodnega reškega mesta», saj v poročilu o tem zborovanju beremo tudi naslednje:
«Prisotnost novoizvoljenega sveta svobodne občine Reke, občinskega odbora in župan je pomenila, da hoče italsko kvarnersko mesto s svojimi demokratično izvoljenimi ! zastopniki, kar je pristen izraz ljudske volje, obnoviti plebiscitarno glasovanje tistega nepozabnega 30 oktobra
Manifestacija v Palazzo Ducale se ie začela z ganljivim presenečenjem. Medtem, ko so na odru zasedli svoja mesta predstavniki svobodne občine. Združenja za Julijsko krajino in Dalmacijo, občine Zadar, predstavniki oblasti in povabljencev, je pevski zbor interniral ’Va pensiero'. Nato je stopil v dvorano beneški župan Fisca, ki je prinesel ezulom svoi pozdrav. Novoizvoljeni župan 'Svobodne Reke’ se je zahvalil bene-
škemu županu, ki je zasedel mesto v loži, kjer so bili tudi drugi predstavniki Reke. Nato je govoril dr. Catalini, novoizvoljeni generalni tajnik Reke. Povedal je, da je navzoča tudi «principessa di Monte nevoso». Nato so brali številne pozdrave, najprej poslanici, ki sta jih poslala bivša reška škofa Camozze in San-tin (Slednji je sedaj škof v Trstu). Oba sta bila priljubljena pri Rečanih. Škof Santin je v poslanici omè-nil leta, ko je škof oval na Reki in s pomembnimi besedami označil plemenito ljudstvo, ki je živelo na kvarnerski obali ter poveličeval njegovo trdno odločnost.
Nadalje je poslal poslanico tudi bivši tržaški župan Bartoli, ki je izrazil željo po reviziji mirovne pogodbe, ki je poteptala pravico do samoodločbe’, bivši rektor rimske univerze, predsednik beneške pokrajine itd.»
Težko, zares težko je razumeti, vse to. Po eni strani vlada levega centra izjavlja, da je naklonjena miroljubni politiki in da goji prijateljstvo z Jugoslavijo, po drugi strani pa dovoljuje izrazito revanšistične «manifestacije» na državnem ozem-Iju. Pa ne ie dovoljuje. Teh «manifestacij» se udeležujejo župani velikih mest.
Dejstvo je, da je govor o revan-šizmu, o reviziji državnih meja, o vmešavanju v zadeve drugih držav vselej zelo nevarna in ne le delikatna zadeva. Vse to je zelo resno. To ni znamenje miroljubnosti!
Neonacisti
oooooooooooooooooooooooooooo
Slovensko gledališče v Trsfu
Kulturni dom
V nedeljo, 27. t.m. ob 16. uri (nedeljski abonma).
S. MROŽEK
«Čarobna noč»
in
«Strip-tease»
GRIMM-MARTINUZZl
«Obuti maček»
Otroška igra
premiera
v torek, 29. novembra ob 16. uri ponovitvo
v sredo,’30. novembre, !., 2. iti 3. decembra'vedno ob 16.'uri.
(Nadaljevanje s prve strani) danjih meja in obstaja dveh nemških držav. Nasprotno, tudi po vstopu socialistov v vlado, je nadaljevala politiko tesnega prijateljstva z Bonnom. Vlada levega centra je kazala celo solidarnost s tako imenovanimi «pravičnimi re-venidikacijami» Zahodne Nemčije.
Terorizem v Gornjem Poadižju in avstrijske organizacije, ki so deležne široke podpore na ozemlju bonske Nemčije, se dičijo s kljukastim križem in ponavljajo običaje, ki jih je Hitler močno cenil.
Zavezniki Bonna so vpili, da ni mogoče jemati v poštev obledelih ostankov epohe, ki je na zatonu, tolda volitve na Hesfenškem in Bavarskem so pokazale, da so se ostanki nacizma znali organizirati, se okrepiti ter se ponovno po-bsaviti v kompetitivno tekmovanje. In danes tednik Gerstenmei-ra, predlaga ustanovitev nove deželne vlade na Bavarskem, v kateri naj bi bili tudi neonacisti.
Kaj pravijo k temu tukajšnji demokristjani? Kaj pravijo k temu tukajšnji združeni socialisti-sociaidemdkralti, katerih glavni tajnik Tanassi poveličuje «izbiro civilizacije» ameriški agresorjev proti Vietnamu prav tako kot neonacisti? Kaj pravijo k temu tukajšnji prvaki liste «Slovenske skupnosti», ki imajo stike z re-vanšističnimi krogi, z reakcionarji, ki so pobegnili iz Jugoslavije in ki imajo svojo centralo v gnezdu nemškega neonacizma?
Prav v bavarski prestolnici so bili tudi jugoslovanski delavci in diplomatski predstavniki napadeni in celo umorjeni !
Jasno je, da spričo te sramote in istočasno spričo neonacistične nevarnotsi je potrebna temeljita revizija celo trie usmeritve politike vlade levega centra, linije, ki jo odobravata Tanassi in Nenni.
Komunisti' se borimo za novo politiko. Prispevek v tej borbi more dati tudi rezultat volitev, ki bodo 27. novembra v Trstu Prav ina teh volitvah se je treba izreči proti fašizmu, neonacizmu m proti tistim, ki so soodgovorni za to, da neonacizem dviga svojo glavo.
25.11.1966 ---------------------------------------------- DELO • 3
Za dejansko enakopravnost in svobodni razvoj slovenske narodne skupnosti; za učvrstitev enot-nosti vseh protifašističnih in demokratičnih sil
Za uresničenje ljudskega programa za Trst
rešitev in okrepitev industrij e? ki je življenjskega pomena za mesto in pokrajino
okrepitev prometa in izmenjav z zaledjem
m
zaščito in pomoč kmetijstvu ter obrambo kmetov pred pritiskom zaradi razlastitev
ustanovitev integralne proste cone
KandidaK
AeX
za pokrajinski svet
Volilno okrožje Devin-Nabrežina: Škrk Albin
Volilno okrožje Milje:
Donadel Galliano Volilno okrožje Dolina:
Kapelj Anton Mirko Volilna okrožja Trst:
!. Spagnu'1-Perini Liliana
2.	Tosolini Silvano
3.	Ervatti Mario
4.	Acerbi Mario
5.	Zambon Mario
6.	Brusadin Gianluigi 2. Cermeli Giordano 8. Petronio Bruno
9- Saranz Livio 10- Criscenti Mario
11.	Colli Mario
12.	Oss Pegorar Giovanni
13.	Colli Mario
14.	Slavec Mario
15.	Weiss Laura
16.	Desanti Mario
17.	Bravin Sergio
18.	Zergol Teodor
19.	Walderstedn Giuseppe
20.	Giraldi-Donini Giuditta
21.	Furlan Dušan
za tržaški občinski svet
1.	Cuffaro Antonino
2.	Andol šek Ivan
3.	Badalič Josip
4.	Baiss Sonja
5.	Baldas Silvio
6.	Batista - Cebulec Slava
7.	Bassan Pietro
8.	Benčina - Košuta Dorina
9.	Berlocchi Bruno
10.	Bianchet Marino
11.	Calabria Arturo
12.	Gattonar Antonio
13.	Crevatin Lino
14.	Crismancich Vinko
15.	Fon Luigi
16.	Ghenbez Gabrijela
17.	Giovannini Severino
18.	Gombač Franc
19.	Grbec Danijel - Mario
20.	Gregori Anton
21.	Guglielmi Adolf - Wilhelm
22.	Hrovatin Ivana - Stanka ,
23.	Juriševič Mario
24.	Lipovec Sergij
25.	Lunardelli Giacinto
26.	Meula Santina
27.	Muslin Giuseppe
28.	Padovan Lucijan
29.	Pagliari Giovanni
30.	Pahor Lucijan
31.	Pavan Rodolfo
32.	Tcdrelli Rodolfo
33.	Perlon Giuseppe
34.	Pernarčič - Lussi Quirina
35.	Petelin - Košuta Zora
36.	Pettirosso Silvano
37.	Pizziga Siiverij
38.	Prašelj Ladislav
39.	Pratolongo Gnido
40.	Rabar Silvio 4L Raseni Andrea
42.	Roncelli Lucian
43.	Rossetti Giorgio
44.	Russo - Burlo Jolanda
45.	Sagher Silvio
46.	Semiili Emilio
47.	Sorini - Brandolin Libera
48.	Sosič Ruldolf
49.	-Spadaro Stélio
50.	Stacul Edoardo
51.	Štubel Danilo
52.	Supancioh Dario
53.	Tomini - Ursini Maria
54.	Valenti Rodolfo
55.	Valtta - Spongia Maria
56.	Visnovitz Raoul
57.	Zecchini Bruno
58.	Zeri al Avguštin
59.	Žerjav Francko
60.	Zobec - Valen tini s Armida
I&f
Volile tako
za pokrajinski svet

- *
CU ..-'/'L ..	r-
- 'f

» .k
■ > - -
> ■*	t
} .	- v.
: c.'--^ 1
■ VA ^ V .. t (
FACSIMILE
'VitvitA A [A
»iiC.* V-
jr > a
980^
za občinski svet v Crstu

■*yr- *>’•**■:&?%
FAC-SIMILEi

r«-•■» "..t i ~	^ -
r •yj.-iv	if.-	f • y
proti K D, ki izvaja politiko «asimilacijeu; proti PSU (združeni socialdemokratski stranki), ki razdvaja delavske vrste; proti listi «Slovenske skupnosti", ki služi demokristjanom
VOLITE KOMUNISTE
4 • DELO-------------
Občinske volitve v Ronkah
25.11.1966
Glasujte za HPI
ki je zagotovila izvolitev Slovenca v občinski svet
27. novembra bodo tudi volivci v ronski občini poklicani, da izvolijo nov občinski svet. že v članku prejšnje številke našega lista smo omenili, da tokrat tudi druge stranke kandidirajo Slovence. O-benem smo poudarili, da nimajo slovenski kandidati na drugih listah nobene možnosti za izvolitev. Združena lista PSI-PSDI lahko izvoli 'le dva kandidata, seveda oba Italijana in sicer enega socialdemokrata in enega socialista.
Samo komunistična partija zagotavlja izvolitev Slovenca v občinski svet. KP je javno dala to zagotovilo. Tega ni storila nobena druga stranka, kar pomeni, da druge liste kandidirajo Slovence samo z namenom, da bi prepričale del Slovencev, da jim odda svoj glas. Komunistična partija pa bo izpolnila svojo obveznost. To je pokazala že v preteklosti.
Samo okrepitev KP zagotavlja nadaljevanje demokratične levičarske uprave v ronški občini, obenem pa preprečuje povratek demokrščanske uprave, katere slabosti so občani spoznali že v preteklosti.
Glas za KP je torej glas za obrambo pravic slovenske narodne manjšine, proti postopni a neprekinjeni raznarodovalni politiki prejšnjih centrističnih uprav KD-
PSDI, ki jo sedaj zasleduje tudi levi center.
Tudi z vstopom socialistov v vlado se ni nič izboljšalo. Levi center ni pristopil k reševanju problemov slovenske narodne manjšine, že sama dejstva nam to dokazujejo. Levi center ne spoštuje republiške ustave, ne priznava obstoja Slovencev v Benečiji in slovensko manjšino še vedno deli na tri kategorije. Avtonomna deželna uprave, ki je bila ustanovljena predvsem zaradi obstoječe slovenske manjšine, je izjavila, da ni pristojna za vprašanja Slovencev. Prav tako ni še rešen problem glede uporabe slovenskega jezika, slovenske šole, krajevnih imen itd. še vedno pa se neti narodnostna mržnja do Slovencev (odkritje spomenika D’Annunzi-ju v Gorici, je zelo zgovoren dokaz ! )
Za ohranitev in obrambo vrednot antifašizma in odporniškega gibanja, za katere je slovensko ljudstvo dalo velik delež, je potrebno, da tudi občani Ronk s svojim glasom na volitvah podpre komuniste.
Slovenci ronske občine ne sme-io razpršiti svojih glasov. Glas za KPI je glas za zagotovitev neposredne izvolitve slovenskega predstavnika v občinski svet, dbe-nem pa je to glas za enotnost vseh delovnih ljudi.
ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
DPD Svoboda II. - Mile
V	soboto in nedeljo je bil pri nas v gosteh mešani pevski zbor Delavskega prosvetnega društva Svoboda II — Trbovlje. Imel je dva samostojna koncerta: v soboto zvečer v Ljudskem domu v Križu, v nedeljo popoldne pa v tržaškem Kulturnem domu. Obeh prireditev se je udeležilo številno občinstvo.
Sprejem gostov v Križu je bil zelo prisrčen. Razumljivo : Trboveljčani so bili gost prosvetnega društva Vesna, t. j. društva, ki je aprila t. I. gostovalo v Trbovljah.
Spored koncerta, ki so ga Trboveljčani izvajali tako v Križu kot v Trstu, je bil zelo zahteven. Obsegal je narodne in umetne pesmi ter odlomke iz opernih del.
Nekatere pesmi smo tokrat prvič slišali. Tudi zato se je ta koncert znatno razlikoval od koncertov naših zborov. Rekli bi celo, da je bil program še preveč zahteven tako za izvajalce kot za poslušalce. Morda pa smo v njem pogrešali pesmi, ki na prvi mah «vžgo». Pa nič zato. Koncert se je pač bistveno razlikoval od drugih amaterskih zborov in Trboveljčani so še enkrat dokazali, kaj zmore dati resen amaterski zbor, ki goji. pesem, prežet iz ljubezni do ni e in tudi za ceno ve-likih odpovedi. In oba koncerta sta lepo uspela.
Program je bil razdeljen v tri dele. V vrvem delu smo slišali skladbe Gallusa. Foersterja. ŠIvica, Gobca. Simonitija in celo pesem — tokrat prvič — albanskega skladatelja Mutala.
V	drugem delu so bile pesmi zelo različnih skladateljev. med katerimi so bili zastopani tudi
Predsednik PD «Vesna» tov. V. Bogateč izroča darilo predstavniku DPD iz Trbovelj
Slovenci: Mihelšiš, Srebotnjak, in Karel Pahor. Ugajala je zlasti Mihelčičeva «Tam v dolu», ki so jo morali pevci na željo občinstva ponoviti tako v Križu kot v Trstu.
V tretjem delu pa so bili zbori iz opernih del Verdija, Bizeta in pa priljubljeno «Kolo» iz Gotovčevega «Era z onega sveta».
PD nVesnau se zahvaljuje družinam, ki so nudile prenočišče gostom iz Trbovelj in vsem, ki so prispevali k uspehu prireditve.
DOBERDOB.
Spomenik padlim partizanom
in žrtvam vojne
Pretekli teden so se v Doberdobu sestali bivši partizani. Razpravljali so o vprašanjih v zvezi s postavitvijo spomenika padlim partizanom iri žrtvam nacifašizma.
Načrt za Spomenik je bil že pred časom izdelan. O tem \smo tudi pisali v našem listu. V zadnjem času so dospela vsa potrebna dovoljenja oblasti.
Ko bo občinska uprava izdala dovoljenje za Odstranitev starega vodnjaka s Trga sv. Martina, bodo za-
GLASBENA MATICA V TRSTU
priredi v nedeljo, 4. decembra ob 16. uri v Kulturnem domu VOKALNI
INSTRUMENTALNI
KONCERT
Orkester Glasbene Matice
dirigira
OSKAR KJUDER Moški pevski zbor
PROSEK - KONTOVEL
vodi
IGNACIJ OTA
Solista :
Fedora Ferluga {'klavir)
Viktor Štoka
(tenor)
Rezervacija in prodaja vstopnic od 1. do 3. decembra v Tržaški knjigami (Ul. sv. Frančiška 20) ter eno uro pred začetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma
čeli betonirati podstavek za spomenik. Občinski odbor se je obvezal, da bo to storil v najkrajšem času.
Občinska uprava bo, kot je že znano, brezplačno odstopila prostor, na katerem bo stal1 spomenik. Prispevala bo tudi 500 tisoč lir za spomenik. Občinski svet je zadevni sklep že odobril.
Seveda s tem denarjem ne bo mogoče kriti vseh stroškov. Zato bodo za spomenik prispevali tudi občani. Domača obrtniška podjetja in posamezni obrtniki so se obvezali, da bodo razna dela izvršili povsem brezplačno.
V Ljudskem domu v Križu je goste iz Trbovelj v imenu PD «Vesna» pozdravil Vojko Devetak, v Kulturnem domu v Trstu pa tajnik SHLP Mirko Kapelj. Občinstvo je nagovoril tudi predsednik pevskega zbora iz Trbovelj. (Gornja slika je bila posneta v Kulturnem domu v Trstu)
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO0O00000000000000000000000000
Saša Rudolf, ki kandidira na listi lipove vejice, našteva, kaj vse je napravil v pokrajinskem svetu. No, v resnici je bilanca njegovega delovanja zelo bedna. Prelistali smo zapisnike sej pokrajinskega sveta in le malo kje zasledili njegovo ime. Zato mu lahko posvetimo slovenski rek: «lastna hvala, cena mala».
Med drugim se hvali Rudolf, da je zahteval od pokrajinskega odbora, naj podvzame ukrepe, ki bodo zagotovili razlaščenim kmetom pravično odškodnino (pri tem misli na naftovod). Pokrajinski odbor, katerega je s svojim glasom podpiral ni upošteval njegove zahteve. Rezultat pa je bil: Ustanova za in- j dustrijsko pristanišče je nadaljevala z razlaščenjem
Rudolf pravi, da je pokrajinski odbor preučil njegovo zahtevo in interveniral, da so oblasti dovolile odkritje partizanskega spomenika Z dvojezičnim napisom v Miljah.
Lastna hvala - cena mala
Ceneni predvolilni golaž! Še vrabci na strehi vedo, kako so se stvari razvijale in da ni imel Rudolf v borbi za miljski spomenik prav nobene.«zasluge».
Hvali se tudi s tem, kaj vse naj bi bil napravil za kmetijstvo. No, o tem, kako stoje stvari so kmetje sami najbolje poučeni. Pokrajinska uprava levega centra, katero je Rudolf podpiral, se je vedla tako, kot da kmetijstvo na Tržaškem sploh ne obstoja.
Še najlepša 7 pa je tista o šolstvu. Pomislite: po njegovi zaslugi naj bi zgradili poslopje za višjo realno in klasično gimnazijo ter trgovsko akademijo v Trstu. Ne vemo sicer koliko je sedaj star ta gospod, Z gotovostjo pa lahko zapišemo, da je bila zahteva po zgraditvi omenjenega šolskega poslopja postavljena
že tedaj, ko je on kot mali dijaček trgal hlače na klopeh srednje šole. Če tega ne ve, mu svetujemo, naj pobrska po kronikah tržaških listov. Lahko bo ugotovil, da se je močno uštel. Ne da bi se hvalili, hočemo vseeno resnici na ljubo pripomniti, da je bil sprejet sklep o gradnji omenjenega šolskega poslopja prav na zahtevo komunistične skupine v tržaškem pokrajinskem svetu. Konkretni predlog je postavil tovariš šiškovič. Tedaj «lipa» ni imela v pokrajinskem svetu svojega predstavnika.
Višek nesramnosti pa je v tem, da Rudolf govori, da so komunisti prigovarjali Slovence, naj vpišejo svoje otroke v italijanske šole. To je zelo resna zadeva, zato ga pozivamo, naj svoje besede utemelji. Zelo enostavno je tako nesramno lagati, toda taka laž se lahko konča tudi na sodišču, saj ni več laž, temveč zlonamerna kleveta.
Zapiski ob robu
Ali veste, kaj se je zgodilo po pritegnitvi Dušana Hreščaka v tržaški občinski odbor?
V občinskem svetu je bil en svetovalec slovenske narodnosti manj. t Zupan Franzil pa je ob neki priliki dejal: čemu se toliko jezijo desničarji zaradi imenovanja Hreščaka za občinskega odbornika, ko pa je
vendar tako dober. Vedno molči.
* * *
Trst bo postal prestolnica italijanske ladjedelske industrije. Tako pravijo demokristjani.
Mi dodajamo: Da, a brez ladjedelnice.
* * *
Problem tržaške ladjedelnice Sv. Marka bo sedaj ugodno rešen.
Veste zakaj?
Zato, ker je tako zahtevala «Slovenska skupnost».
* * *
«Ti beli» so zapisali, da na njihovi listi kandidirajo slovenski delavci in kmetje. Res je tako. Prvi kandidat za pokrajinske volitve je publicist (v službi pri italijanski ustanovi), drugi je trgovec, tretji je tudi trgovec, četrti pa je študent; potem šo uradniki, pravniki, pa spet uradniki, pa časnikarji in dva kmetovalca, delavca ni nobenega.
•k -k "k
Možakar me je ustavil na cesti ter vprašal, kaj neki pomeni to, da v zadnjem času «Piccolo» tako po-gostoma poroča o polaganjih temeljnih kamnov, o izročanju stanovanj, o dokončni odpravi begunskih naselij.
Ali ne veste, da bodo volitve 21. novembra?, sem mu odgovoril, ter dodal: škoda, da niso volitve še bolj pogostoma.
k k k
Openski vinski bratci so končno dobili svojega kandidata.
Ne bomo povedali njegovega imena, ker se bojimo, da bi se zanj potegovali tudi vinski bratci drugih krajev.
Sicer pa Openci sami dobro vedo zanj.
k * *
Zapisali smo in doslej ni nihče zanikal:
«Zaradi socialdemokratske zdru: žitve ne bo v pokrajinskem svetu nobenega slovenskega svetovalca nove stranke PSI-PSDI. Prej so socialisti imeli enega svetovalca slovenske narodnosti. Nova «združena» stranka pa ne pošlje nobenega Slovenca v pokrajinski svet. Tako so namreč odločili socialdemokrati. Na listi PSI-PSDI so sicer tudi kandidati slovenske narodnosti, toda le v tistih okrožjih, kjer je že vnaprej zagotovljen tak količnik, ki ne more priti v poštev za izvolitev. Zato bodo glasovi, ki jih bodo slovenski kandidati prejeli avtomatično šli v korist kandidatom socialdemokratov, ki so vselej mrzili Slovence, tudi takim kot je oni, ki se je še pred nekaj dnevi bahal s svojo protislovensko dejavnostjo v povojnih letih.
* * *
Prvaki «Slovenske Uste» se jeze.
Vprašali smo jih, naj povedo, kje, kako in proti komu so se med odporniškim gibanjem borili nekateri njihovi prvaki; naj bi povedali, kje se je «boril» npr. njihov bratec, ki sedi v pokrajinskem svetu sosedne pokrajine. Da bi jim osvežili spomin, smo jim tudi navedli vir, iz katerega lahko črpajo podatke. Ponavljamo ga tudi danes: knjiga z naslovom «Sv. Urh».
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino List izhaja dvakrat na mesec Celoletna naročnina 1000 lir Direktor Marija Bemetič Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Uredništvo in uprava : Trst - Ul. Capitolina 3 - Telef. 44-046; 44-047
Tisk: Tip. Riva - Trst - Ul. Torrebianca 12