FoSMitt tMbitt V Jfof(yvMi Leto XVI,, štev. $8 Ljubljana, nedelja lo. marca 193$ Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana. Knafljeva ulica 6. — Telefon St_ 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Lnseratnj oddelek: Ljubljana delen« burgova al 1 - Tel 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. P^ačunJ pn pošt ček. zavodih: Ljubljana št_ 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št 105.241. Služabnik Gospoda In naroda V petek ponoči je poklical Gospod v svoj vinograd zvestega služabnika, upokojenega mestnega župnika Ivana Vrhovnika, ki mu je nad pol stoletja zvesto služil sredi slovenskega ljudstva. Z Ivanom Vrhovnikom je odšel na drugi brez zopet eden onih svetlih predstavnikov našega svečeniškega stanu, ki so s svojim tihim, a vzornim in nesebičnim delom utirali narodu pot v boljšo bodočnost. Kot sin siromašnega cerkovnika je prebil mladost slovenskega študenta, polno odpovedi in samozatajeva-nja, pa tudi vere v poslanstvo slovenske inteligence. Srce ga je vleklo v službo znanosti. Usoda pa mu ni izpolnila te vroče želje, ki je gnala še sivolasega starčka, da se je hotel vpisati na novo otvorjeno ljubljansko univerzo. Delu za narod je bilo posvečeno vse dolgo življenje župnika Vrhovnika: od trenutka, ko je nastopil kot mlad kaplan prvo službo v lepi Sori, pa do časa, ko je kot sivolas starček onemogel sredi svojih tisočerih zapiskov, v katerih je beležil obraz našega človeka in naše zemlje iz starih urbarjev, ženitovanjskih pisem, mrtvaških in rojstnih knjig ter orumenelih zaprašenih sodnih zapiskov. S koliko ljubeznijo in potrpljenjem je oblikoval iz teh tisočerih zapiskov zgodovine župnij, v katerih je služil kot svečenik, ve le tisti, ki je imel srečo opazovati ga pri delu. Mnogo tega., kar je napisal, je natisnjenega, še več leži v rokopisu ali pa zbranega v skrbno urejenem materialu, M bo omogočil nadaljevati mladim silam od njega započeto delo. Rasel je blagi Vrhovmk v dobi narodnih taborov in tistega širokega ro-doljubja, ki je tako značilno za dobo pred sedemdesetimi leti. Ni pa se izgubljal samo v besedah in visoko zasnovanih narodnih programih; v spoznanju problema malega naroda se je takoj lotiti podrobnega in realnega dela na terenu. On je bil, ki je napisal 28. novembra 1884 v »Slovenskem Narodu« svoj zgodovinski uvodnik, v katerem je pozval Slovence k ustanovitvi Družbe sv. Cirila in Metoda. Postal je s tem duševni oče naše zaslužne CMD. Enako spoznanje, da je za obstoj malega na-•■ > n«jno potrebno pozitivno podrobno delo, ga je dolga leta pozneje, že zrelega moža, povezalo v tesno prijateljstvo z dr. Gregorjem Žerjavom, kateremu je bil svetovalec in zaveznik zlasti tudi pri njegovih reformnih akcijah za CMD. Objava njegovih spominov bo pokazala, kako visoko je cenil pokojni Vrhovnik sposobnosti dr. Žerjava in kolike so bile nade, ki jih je polagal na tega voditelja nove slovenske mladine. Čudovita in naravnost ganljiva je bila ljubezen Vrhovnika do mladine, s katero je živel v tesnih stikih vse do svoje smrti S kolikimi simpatijami je zasledoval delo slovenske revolucionarne mladine po balkanski vojni okoli »Preporoda« ter trepetal za njeno usodo pred čmožoltimi sodišči v letih strahote in umiranja. O ljubezni in razumevanju pokojnika za vse dejanje in nehanje slovenske mladine priča najzgovorneje njegova bogata knjižnica, v kateri menda ne manjka spisa iz vrst slovenske mladine od prvih oklicev slovenskih akademikov v letu revolucije 1848 pa skoro do poslednjih dni. ko je včasi tarnal, da jo je vedno težje razumeti. S pokojnim Ivanom Vrhovnikom lega v grob Slovenec in Jugosloven, ki bi si lahko s ponosom nadel pridevek slove-noborca v plemenitem in pravilnem smislu te besede. Saj se je bil za slovenstvo v času, ko so po naših trgih še gospodarili nemškutarji ter je vedno in povsod dokumentiral, da naravnost strastno ljubi svoj narodič in svoj materinski jezik. V stotinah svojih člankov v »Slovenskem braniku« je ponavljal: »Bodimo Slovenci! Branimo slovensko posest!« S kolikom ponosom in ljubeznijo je nosil v tistih časih, ko so v Ljubljani še vihrale črnožolte zastave, pomešane s frankfurtaricami, v gumb-nici slovensko trobojko. In v tistih časih ni bilo v trnovskih zvonikih previsoke line. da bi iz nje ne vihrala narodna trobojnica ob cerkvenih in narodnih praznikih. Mož, ki je očuval slovenstvu na tisoče slovenske dece na vseh naših ogroženih mejah in ki je tako ljubil slovensko tiskano besedo, da do zadnjih let skoro ni bilo slovenske knjige, ki je ne bi kupil in uvrstil v svojo bogato knjižnico. pa ni bil samo velik Slovenec, nego tudi velik Jugosloven. In to ne šele od včeraj. Skoro vzporedno z razvojem niegove slovenske zavesti je raslo v njem tudi prepričanje, da je dokončna rešitev slovenskega vprašanja samo v jugoslovenstvu. Kolikokrat mu je v letih suženjstva in borb begalo oko preko stalno se rušečih slovenskih meja k bratom na sever, vzhod in jug. Romal je na Velehrad, romal v Prago, sanjal o panslavistični Rusiji in spremljal v duhu pokojnega velikega vladiko Štros-majerja na njegovi veleizdajmški poti v Moskvo. Končno pa mu je le vselej obstalo oko na jugu in njegovo srce je prisluškovalo poročilom prijateljev, ki so hodili dolgo pred svetovno vojno v Beo- Naročmna znaSa mesečno Din 25.—* Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi ae ne vračajo. — Oglasi po tarifi. „3usoslovenska misel je temelj države!" Programatičen govor notranjega ministra g. Velje Popoviča — Pomen nacionalne ideje Absurdnosti prvih let po zedinjenju - Bistvo jugoslovenstva Sinoči ob 20. uri je otvoril notranji minister g. Velja Popovic niz govorov, v katerih bodo člani vlade razpravljali o nacionalno političnem in delovnem programu vlade ter na ta način podrobneje obrazložili vladin volilni proglas. Govor ministra Popoviča je bil posvečen nacionalni misli in jugoslovenstvu kot osnovi vsega bodočega vladinega dela. V svojem govoru je proglasil g. minister jugoslovensko misel kot temeljno idejo našega nacionalnega in državnega življenja. Poudaril je, da je zgodovinski razvoj vseh treh jugo6lovenskih plemen pod tujimi vplivi že krenil v smer, da se razvijejo definitivno v tri različne narode in se dokončno razidejo. Svetovna vojna pa nam je prinest zedinje-nje in svobodo. Pogreška je bila, da se ni temu primerno vodila tudi državna politika vse od prvega početka zedinje-ne države. Pokazal se je absurd, da je dobila skupna država ime SHS kot zunanjo označbo nekake federacije treh narodov, istočasno pa je bil na znotraj uveden pretiran administrativni centra- listični režim, ki je zaradi svoje tehnične nedoraslosti še poglabljal razlike med nami, namesto da bi jih odstranjeval Iz celotnega govora ministra notranjih del je jasno razvidno, da sto;p vlada g. Jevtič a na stališču integralnega edinstva. To še prav posebno potrjuje replika g. ministra Popoviča na znano svoječasno izjavo g. Uzunoviča, da »kdor je dober Srb, dober Hrvat ah dober Slovenec, je tudi dober Jugosloven«. Taka interpretacija jugoslovenstva sloni po mišljenju g. Popoviča na osnovi plemenskega individualizma. To je sporazum posameznih delov, dočim smised jugoslovenstva ni sporazum poedinih delov naroda, nego njihovo edinstvo. Izjave notranjega ministra g. Vetje Popoviča tvorijo važno dopolnilo in pojasnilo k načelnemu delu vladinega volilnega proglasa in bodo onemogočile vsako nadaljnje samovoljno razlaganje. Zato jih bo javnost gotovo sprejela z zadoščenjem in priznanjem. ase narodno edinstvo Beograd, 9. marca. AA. Nocoj ob 3). je imel v beograjskem radiu notranji minister g. Velimir Popovič govor, ki sta ga prenašali tudi ljubljanska in zagrebška postaja Izvajal je: Najvažnejši element za življenje in razvoj naroda sta njegova nacionalna misel in ja-kost, s katero ta misel prešinja vsakega po-edinea in skupno vse sinove naroda. Nacionalna misel in njena moč dajeta pravico narodom do svobodne domovine. Ta misel je najzanesljivejša opora domovine tako t normalnih in zdravih časih, kakor tudi ▼ vseh stiskah in krizah. V normalnih in zdravih časih se iz te misli črpajo življenjski soki za moralno strukturo in nadaljnji razvoj naroda in države. Pod njenim blagodejnim učinkom se razvijajo vse sile naroda, na katerih podlagi šele narod lahko zavzame. zasluženo mesto v mednarodni skupnosti. V nezdravih in hudih časih je nacionalna misel zanesljiv rešilni čoln. Ta misel je steber, okoli katerega je zbran ves narod, da se ne pogubi in ne zaide in ne razcepi in ne propade pod udarci teh nezdravih časov. Zato mora biti nacionalna misel stalna, zmerom sveža in čvrsta, neskaljena. Kadar ta misel omahuje, nastanejo v življenju narodov klecanja in padci ali celo izginejo narodi z zgodovinskega prizorišča. Ce je pa sveža in stanovitna, narodi niti v padcu ne klonejo. Nacionalna misel med Jugosloven! Oglejmo si samo zgodovino našega naroda, ki nam je največje odikritje spoznanja, da je nacionalna misel božanska moč. Kako težka so bila naša trpljenja v zgodovini, toda vseeno nas zgodovina ni izbrisala! Tudi pri padcu smo zmagovali. Zakaj nacionalne mise.l je z močjo svogih sokov krepila in obnavljala strte sile z novimi napori i državo i celoto naroda tudi tedaj, ko so bili neprijatelji prepričani, da je popolnoma razkosana, razbita m izgubljena. Nacionalna misel, ki je po obliki izražena v narodnem imenu, vsebuje kolek ti ni o zavest prebivalcev o istovetnosti in skupnosti naroda. Do osvoboditve io zedrnjenja je naša nacionalna misel pod vplivom tujih režimov in drugih n en a rodnih sil izseparirala tri plena enega naroda in jih razvijala v tri narode. Toda vzlic vsem tem vplivom ni prišlo do popolnega separiranja narodne misli o edinstvu in celoti. Ni prišlo deloma zaradi posameznih narodnih akcij in velikih osebnosti pri vseh naših plemenih, po drugi strani pa zaradi zgodovinsko jakega vpliva srbskega dela naroda. Z ustanovitvijo srbske samostojne države je misel o nacionalnem edinstvu vzlic vsemu zatiranju naglo rasla pri vseh naših plemenih. To delo in ta izraz svobode je prišel do veljave z razvojem in močjo Srbije. In ta misel bi bila organično prišla do polnega izraza in polne moči, da ni nastal nenadoma mednarodni potres, od čigar vzrokov eden je ravno v pospešenem razvoju naše jugoslovenske narodne misli. Usodne posledice tujih vladavin Avsitro-Ogreka ni mogla z drugimi sredstva udušiti in zamoriti naše nacionalne misli, zato je hotela z vojfno porušiti ustvarjanje te misli in svobodo Srbije. Iz tega mednarodnega potresa se je rodila naša nap rodna država v dobi, ko je narodna misel » edinstvu in skupnosti bila t polnem razmahu, vendar pa še ni bila popolnoma raavita. Prva dolžnost je zstorej bila, da se delo v tej smeri nadaljuje tvdi v narodni državi z vsemi tistimi obziri, Id jih to kočljivo delo zahteva. Toda pri i/bd^lavi teb temeljev in najpotrebnejših elementov smo grešili že od prvega dne po ustanovitvi narodne države. Mislili so. da je z zma;jo nad^ sovražmikom in z ustanovitvijo - , '^-»e države popolno-ma zagotovljena m 'izenačena narodna misel, da je že samo s tem vsako pleme vrglo s sebe sleherno plemensko eksfleluzivnoet in sprejelo splošne in skupne poteze in stremljenja. Toda rsa tista cepanja in medsebojna trenja, ki jih je neprijatelj za svojega gospostva sistematski ustvarjal in gojil in krepil, so prešla tndi t narodno državo in v znamenju »srobode« »o se neovirano še dalje razvijala, namestn da bi jih odstranili, irtrgali in izvrgli h »dravega splošnega narodnega telesa. Mesto, da so akcijo glede Izpopolnjevanja narodne misli v naši državi pospeševali trezno in trdno, se je izgubila tako, da nekateri ljudje še danes tavajo brez vsak® nade po raznih teorijah o nacionalni razcepljenosti. Pa tudi pri tistih, ki so izrecno stali na stališču narodnega edinstva. je bilo tolikšne nejasnosti in popolnoma nerazsodnih postopkov, da bi se moglo, sodeč po njihevm postopku, reči, da so stremeli k popolnoma nasprotnemu cilju. Tako n. pr. so državniki, ki so smatrali narodno edinstvo za dogmo. imenovali naše narodno in državno edinstvo s »kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev« ln s tem uvedli trojnost. S tem so omogočili vztrajanje na podlagah plemenskega individualizma, nestrpnosti in vseh tistih strasti, ki smo jih podedovali od sovražnih vladavin. Napačen centralizem Toda s federativnim imenom države so uvedli skrajni upravni centralizem, ki je s svojimi slabimi stranmi povzročil takšne spore, da so še bolj razedinjevali že z uradnim imenom razcepljeno nacionalno bistvo. S tem so enostavno preprečili posplošitev narodne misli, namesto da bi bili najprvo ugotovili enotno, narodno ime v skladu z nacionalno mislijo in tej misli prilagodili upravni sistem, ki bi ustrezal razmeram in stanju v našem narodu in državi. Kakor vidimo, so centralizirali obliko in metodo dela, bistvo in pravo vsebino nacionalne misli pa so decentralizirali. Centralizirali so zunanje in prehodne stvari na škodo zgodovinsko nepobitnih stvari. Hoteli so, naj se nacionalna misel posploši in izenači. a delali so nasprotno. To je najboljši dokaz, da je tvorba narodne države na- grad. V letu obiska delegacije srbskih oficirjev v Ljubljani je napisal v svoj dnevnik: »Kdaj bodo srbski vojaki spremljali na Telovo v Trnovem balda-hin z Najsvetejšim?« Usoda mu je naklonila izpolnitev njegovih sanj. Eden najlepših dni v njegovem življenju je bil 29. oktobra 1918. S drhtečo roko in solznih oči je prvič po dolgih letih vojnih strahot zopet razvil narodno trobojko ter jo stisnil v roke svojemu učencu: »Fant, pritrdi jo na vrh moje lipe, da jo bo videlo vse Trnovo. Dočakal sem svobodo in lastno državo, o kateri si nekoč nisem upal niti sanjati. Sedaj rad umrem!« In tisto uro, ko so zvonili zvonovi osvobojenja, je stari župnik sredi svojega vrta pozabil na vse bridkosti, ki jih je moral pretrpeti zato, ker je preveč ljubil svoj narod že v dobi, ko so mnogi ljubezen do naroda proglašali še za poganstvo. Odpustil je vsem, ker je veroval, da so se v tej uri osvobojenja iskreno odpovedali svojim zmotam in da hočejo prav tako zvesto služiti državi, kakor ji je on do poslednjega svojega diha. Pri mnogih se je v svoji dobri veri prevaral, ali zato je tem globlje veroval v poslanstvo slovenskega dela jugoslovenske skupnosti pri izgradnji velike in močne Jugoslavije ter stal do zadnjega v vrstah onih, ki so se posvetili temu delu, star po letih, a vedno mlad po duhu in optimizmu, kakor eden od naših najmlajših. Jugoslovensko fronto v Sloveniji je v I>etek za vedno zapustil stari zvest bojevnik, ki ji je bil vzor krščanskega duhovnika. polnega vere v državo in ljubezni do naroda. Težka je izguba, ki je nastala z njegovim odhodom. Tolaži nas zavest, da kakor znamenja kažejo ipak raste med našo mlajšo duhovščino generacija. ki bo dala iz sebe svečenike, vredne dediče in naslednike trnovskega služabnika Gospoda in naroda, Ivana Vrhovnika. S. jtn/ hJX><«tHcl Sla tm tedanje državnike in vodilne meie is vseh delov našega naroda nepripravljene. Kakšna je bila neusmerjenost in kakšno je bik) celo moralno tavanje pri nekih ljudeh, je najbolje razvidno iz njihovega beganja iz skrajnega nacionalizma v skrajni separatizem. Imamo pa tudi že take, ki dokazujejo, da so moralno popolnoma padli, ker tavajo ne le po vseh taborih, kamor slučajno zaidejo, temveč ker postavljajo mnogi tudi zahteve, ki gredo čez meje, ko trde. da bi mogli posamezni deli našega naroda živeti tudi v drugi državi. To dokazuje jasno, da je nacionalna misel nezadostno razvite celo pri tistih, ki so bili apostoli narodnega edinstva. Zgodovinska veličina šestega Januarja Podobno nezdravo stanje nam odkriva tndi bivši strankarsko - politični sistem. Zavest strankarsko - političnega pripadništva so skrbneje gojili in krepili od zavesti nacionalnega edinstva in celo na račun narodnega edinstva. Naša dolžnost je, cte te napake vidimo in da jih pravočasno popravam«. Od tega kako bomo te napake popravili in izpopolnili temeljne elemente narodnega ia državnega življenja, bo odvisna soMdnost Jugoslavije v zgodovini in r stoletjih. Zgodovinska veličina šestojanuarskega dejanja leži v tem, da je med drugim ta tako važni in neposredni element za življenje narodne celote ln narodne države tudi formalno uredil. Naš narod je pojmovan z enkn imenom, lei sta mu ga določili zgodovina In usoda. S tem splošnim imenom je treba posplošiti in izenačiti vsebino nacionalne misli, jo vcepiti v zavest naroda z vsemi dovoljenimi akcijami in s njo kakor z nitjo pretkati vsakega ln vse sinove naroda. čeprav je vodja naroda, biagopokojni kralj UedSnitelj s svojim šestojanuarskim aktom opozoril tudi na to važno stran, se doslej ni storilo vse tisto, kar bi se btlo moglo in moralo. Odtod tako pogosta klecanja in potresi celo tam, kjer bi jih bilo najmanj pričakovati. Vsako vprašanje, vsak problem In celo vsako osebno nezadovoljstvo hoče majati naše narodno edinstva Iz vsega delajo nacionalno vprašanje. Vsega je krivo nacionalno ediinstvo! Zakaj? Ker narodna zavest o skupnosti in celoti, ki bi izražala splošni zmisel narodnega življenja, še ni zadosti splošna bi krepka. Jedro jugoslovenske misli Delo na tem mora biti zmerom smiselno ki vdano izvršeno. Toda pri vsakem delu v tej smeri si moramo biti na či- stem v tem, v čem je jedro naše nacionalne misli in kaj je jugoslovensko nacionalno edinstvo. V nas pojem o jugoslovenstvu še ni vsebinsko izražen in ne vsestransko uveljavljen v narodu. Samo zaradi tega je množic nekam strah jugoslovenstva. Medtem ko gleda del Srbov t jugoslovenstvu uničevanje srbstva, gleda velik del Hrvatov v njem prikrito srbstvo. Zato je dolžnost pravih pobomikov jugoslovenske misli, da jo vsebinsko obdelajo in popularizirajo. Kaj je torej jugosiovenstvo po svoji vsebini? Odgovor na to vprašanje ni bil doslej jasen in določen. V tem vprašanju je bilo zmerom beganje tn kolebanje. Najrajši so sprejemali tisto definicijo, ki jo je podal neki predsednik mi metrskega sveta na nekem zborovanju JNS, najbrž irrad-no v njenem imenu, in jo pojasnil. Po tej definiciji je jugosiovenstvo izraz »vojstva. Ono je izraz dobrega Srba, dobrega Hrvata ki dobrega Slovenca. »Samo dober Hrvat je dober Jugosloven,« je -vzkliknil ta predsednik. Po tej definiciji »e iščejo dobre in krepke plemenske individualnosti, ki kot take tvorijo jugosloven«tvo. Po našem mnenju takšno pojmovanje jugoslovenstva najbolje brani in omogpča tezo separatizma o treh posebnih narodih. To vodi v cepljenje, to zahteva dobre dele, n« pa dobro celoto. Zahteva sporazum dela, ne pa edinstvo delov. To je jugosloven-stvo v znamenju centrifugalnih sil. Takšno jugosiovenstvo bi se popolnoma s&cladalo z bivšim imenom naše države »Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Samo ta dva elementa, bivše ime držav« in tako pojmovanje jugoslovenstva, nam dovolj pričata, kako dolgo in kako so zagovorniki edinstva jugoslovenske nacije tavali, in kar je še mnogo hujše, se ogibali, da bi zgodovinsko dejstvo odkrito povedali in ga moško izvedli. Orri so najbolje izražali in branili separatistično ideolo-gijo. Jugosiovenstvo kot izraz nacionalne individualnosti pozna dobrega Jugoslovena. Dober Jugosloven je tisti, ki ima v sebi in nosi v sebi i Srba i Hrvata i Slovenca, iri mu je enako drago srbstvo. hrvatstvo in slovenstvo in ki vse to izraža hkratu. Ti trije plemenski elementi spadajo in tvorijo eno zgodovino interesov in eno zgodovino usode: jugosiovenstvo. Jugosloven ni samo dober Srb, temveč je Jugosloven tisti dobri Srb. ki je hkratn tndi dober Hrvat in dober Slovenec. To pomeni, da jugosiovenstvo ni samo jugosiovenstvo dobrega j Srba, v nasprotju, z dobrim Hrvatom, temveč dobrega Srba. ki je tndi dober Hrvat in dober Slovenec, in ki je v sebi pomiril in spravil v dobro harmonijo interese srbstva, hrvatstva in slovenstva. Ali je imel Eintelen zveze s hitlerievci ? Dunaj. marca w. Sodna razprava proti dr. Rintelenu je postala danes zelo zanimiva. Kakor znano, je v sredo državni svetnik dr. Funder kot priča izjavil, da se je dne 25. julija v vojnem ministrstvu prijavil neznanec, ki je sporočil, da je dr. Rintelen v hotelu »Imperial« pravkar sprejel obisk odličnega narodnega socialista. V četrtek je ugotovil kot priča zaslišani trgovinski minister Stockinger, da je bil ta neznanec tirolski industrijec Reitlinger, ki mu je takrat sporočil, da je bil v hotelu »Imperial« neki dr. Weyden-hammer. V začetku razprave je predsednik najprej prečital policijsko poročilo o političnem delovanju dr. Weydenhammerja, ki je bil štabni šef deželnega inšpektorja Habichta. Dr. Weydenhammer se po razpoložljivtih informacijah smatra lahko kot d«uševni povzročitelj, vodja in finančnik skoraj vseh proti Avstriji izvršenih terorističnih dejanj, predvsem tudi prevratnega poizkusa dne 25. julija. Stremel je baje za tem, da bi postal v priključeni Avstrijr; gospodarski vodja, ln je zaradi tega vzdrževal tesne zveze s poslano! Landbunda in bivšim podkancelarjem Winklerjem. Imel je baje dne 24. in 25. julija na Dunaju tudi razgovore z voditelji upora ter je bil ponovno v Rimu, kjer je vzdrževal zveze z obtožencem. Policija je nadalje ugotovila, da je ta Weydenham-mer stanoval pod napačnim imenom Rudolfa Willniamsa od 24. do 26. julija v hotelu »Cobenzl« na Dunaju. Obtoženec je izjavil v razpravi, da imena Weydenhammerja ne pozna, s pridržkom glede na svoje sedanje zdravstveno stanje. Z veliko napetostjo se je nato pričakovala izjava industrijca ReitMngerja, ki je kot priča potrdil, da je dne 25. julija stanoval v hotelu »Imperial« ter po kosilu med 18. in 14. uro na stopnišču srečal dr. Weydenhammerja, ki ga je že od prej poznal, ker je bil zastopnik Nemške banke v Glavni banki za Tirolsko ln Predarl-sko. Dr. Weydenhammerju se je takrat zelo mudilo in sta se samo bežno pozdravila. Prišel je z istega hodnika, kjer je bila njegova soba in tuda soba dr. Rintelena. O tem je priča še istega dne popoldne obvestil ministra Stocfelngerja. Obtoženec je na vprašanie iziavil, da je izključeno, da bi ga bil dr. Weydenham- mer obiskal, ker tega človeka sploh ne pozna. Na pripombo, da je v poslovilnem pismu in prvem policijskem zapisniku navedeno, da ga je kritičnega popoldneva obiskal neznanec, je izjavil dr. Rintelen: »Ker dr. Weydenhammerja nisem poznal, smatram da to ni bil dr. Weydenhammer. Imena W.Hlniiams ne poznam.« Predsednik je nato prečdtal zapisnik iz-povedibe neke dame, ki noče biti imenovana, po katerem je dr. Rintelen v Rimu sprejel obisk inž. I. Rothnerspielerja, ki je bil v Genovi vod tja tamkajšnje narodno socialistične skupine. l>r. Rintelen je izjavil, da človeka s tem imenom ne pozna. Predsednik je nato prečita.! polacijskc poročilo, po katerem sta bila dr. RinteleD in dr. Weydenhammer 1. 1933 nekoč istočasno na Dunaju, 1. 1954 pa se je njiju b'-vanje na Dunaju dvakrat časovno strinjalo, in sicer ob koncu aprila in v dneh od 24. do 26. julija. Predsednik je prečita! tudi dopis glavnega ravnateljstva javne varnosti, po katerem je neka zaupna oseba, ki ji je bila obljubljena tajnost, izjavila, da je bil dr. Weydenhammer kot osebni in posredni zastopnik Habichta često v Rimu, kjer je imel razgovore z dr. Rin-telenom. Tudi prevrat na Koroškem je uprizoril dr. Weydenhamaner in je bil tisti, ki je z letalom odpeljal tirolskega okrožnega voditelja Hoferja iz Bolcana. Okoli poldneva je predsednik sporočil, da je pravkar prispela iz Milana brzojavka, naslednje vsebine; »Bil sem sedem mesecev legacijski sluga pri ministru Rintelenu. ©ital sem rof. Bosowskim je povzel besedo grof Marjan Plater, ki pa si je dovolil tako prostaške napade proti Jugoslaviji, da so njegovih izvajanj lahko veseli samo — Madžari. Grofovski šlahčič se je po-služil onega izrazoslovja, ki so ga za Jugoslovane od nekdaj rabili samo dunajski in madžarski židovski listi. Vi^ek pa so dosegli žalostni izpadi proti Jugoslaviji z zaključnim govorom sedanjega rektorja vilenske univerze prof. Zdziechowskega. Ta zastopnik poljske znanosti na beloruskem ozemlju je označil marsejski umor sicer kot hud udarec zoper Jugoslavijo, trdil pa je, da je »Jugoslavija čisto neumestno izgubila ravnotežje in v slepem sovraštvu obdolžila Madžare tega umora.« Mala antanta se je le zato vrgla na Madžarsko, ker je slednja razorožena in se napadalcem ni bilo treba bati oboroženega odpora. Gospod Zdzie-chowski je rekel: »Ker je Madžarska dala zatočišče opozicionaleem (!), so morali vsi Madžari zapustiti Jugoslavijo, tla svojih prednikov, ki so po trianonskem miru prišla pod oblast Srbije. (Gospod rektor ne pozna niti Češkoslovaške niti Jugoslavije, marveč govori dosledno o Češki in Srbiji.) V sodobni zgodovini ni primere, pravi rektor, za slično diviaštvo, kvečjemu. ako posežemo v 16. vek. ko so Španci s silo izganjali Mavre. . Govornik se je povzpel celo do naslednjih trditev, ki jih navajamo doslovno: katerem spravlja pisec sedanjo grško revolucijo v zvezo s prizadevanji Mussolini-ja, da bi uničil težko ustvarjeni Balkanski pakt, ki je na poti njegovim načrtom o ustvaritvi starega rimskega imperija. Pisec se obširno bavi z neobičajno živahno vojaško delavnostjo Bolgarije, kakor tudi z negotovim stališčem, ki ga zavzema bolgarski tisk proti grškim upornikom. Pri tem očita Italiji, da bi rada prišla na najcenejši način do razbitja Balkanskega pakta s tem, da se skriva za akcijo bolgarskih italofilov in venizelistov, ki so znani po svoji italofilski politiki. Tudi »Daily Telegraph« objavlja slično vest svojega dopisnika, ki govori o slutnjah grških političnih krogov, da ima Italija v sedanji grški revoluciji svoje prste vmes. Po njegovih trditvah smatrajo isti krogi, da ni izključen obstoj sporazuma, po katerem bi Bolgarija dobila, če bi upor uspel, izhod na Egejsko morje. Tudi ostali londonski listi prinašajo raz-na razmotrivanja ter imajo slične zelo in-teresantne vesti o sedanjem razvoju grške revolucije. »Times« ostro napada Venize-losa m pravi med drugim, da je njegov pokret vznemiril prijatelje, sosede in upnike Grčije. Pobude, ki jih je imel Venizelos pri tem, niso merodajne. »Morning-post« pa piše, da motre angleški politični krogi s precejšnjo skrbjo dogodke v Grčiji in se zlasti vprašujejo, kakšne bi utegnile biti posledice za mednarodni položaj. »•Madžari tedaj ne morejo imets posebnih prijateljskih čustev in ne morejo Srbom oprostiti brezobzirnega raznarodovanja Madžarov in barbarskega uničevanja spomenikov madžarske prošifpsti. Na temelju svojih potovanj po Madžarski lahko potrdim, da madžarski narod priznava junaškemu srbskemu narodu vse njegove vrline, ki jih je pokazal na bojnih poljanah. Toda zakaj v njegovih odnošajih do Madžarov ni sledu o tem viteštvu? To se da razlagati samo i1 primitivnosti mladega naroda, ki nima tradicije, potekajoče Iz dolgih kulturnih vekov.« Vse te madžarofilske in protislovaneke izlive je z odobravanjem vzelo na znanje poslušalstvo, sestavljeno iz najodličnejših predstavnikov mesta Vilna, ki leži v strnjenem beloruskem jezikovnem ozemlju. Vilenski dnevnik »Slowo« je objavil te sramotne govore in jim posvetil cele štiri stolpce. Žalostne so tse posledice tesnoerčneg« poljskega Šovinizma, ki v svoji kratkovidnosti, a deloma tudi v svoji megalo-maniji rajši služi tujcu, kakor da bi iskal prijateljstva in sodelovanja z bratom. N« čast poljskemu narodu in poljski inteligenci pa je treba pribiti, da se takim zablodam udaja le majhen del prebivalstva, predvsem onega, ki živi na nepoljskem slovanskem ozemlju, pa skuša a takimi žalostnimi izpadi udušiti glas lastne vesti zaradi zatiranja drugih slovanskih manjšin. Med prebivalstvom na strnjenem poljskem ozemlju pa slovanska misel prodira vedno globlje v narodovo dušo. SMUČARJI! Uporabljajte dr. Kmetovo mazilo in olje za sončenje. Dobi b« v vseh lekarnah tn drogerljah po 10.— Din. Šahovski turnir v Moskvi Moskva, 9. marca. b. I>anes so bile na mesto XVII. kola odigrane prekinjene partije. Do 19. so bile dokončane partije: Ala-torcev je v prekinjenih partijah proti Bo-gatirčuku in Kanu dosegel remis. Lilienthal je kot črni porazil Rjumina, Flohr pa Ro-manovskega in ima sedai enako število točk, kakor Botvinnik. Po odmoru so se nadaljevale še partije Goglidze : Lisičin, Lisičin : Pire. Lisičin : Kan in Lisičin : Stahlberg. V nadaljevanju se je končala najprej partija Goglidze - Lisičin neodločeno. Nato je Lisičin igral proti Stahlbergu in zmagal. Nedokončani sta ostali še partiji Lisicin-Pirc in Lisičin - Kan. Obe partiji bosta odigrani jutri, v nedeljo, ko je sicer prost dan. Naknadno nam javljajo, da se je partija Spielmann - Lisičin končala z zmago Spiel-manna in ne z remijem, kakor je bilo napačno javljeno. Menčikova je danes igrala simultanko proti 10 najboljšim moskovskim šahistom in dosegla odličen uspeh. Dobila je devet partij ena pa je bila remis. Včeraj so udeleženci moskovskega turnirja igrali prof damski reprezentanci Moskve na 50 deskah. Zmagali so mojstri z rezultatom 34»/, : i5i/,. Stanje po 16. kolu: Flohr in Botvinnik 11 in pol, dir. Lasker 10 in pol, Lowenfisch 10, Capablanca 9 in pol, Ragozin, Spielmann 9, Romanovskij in L/ilientahl 8 in pol Kan 8 (1), Rabinovič 8, Goglidze, Alator-cev, Rjunrn 7 in pol. Lisičin 6 in pol (2), Stahlberg 6 in pol. Pire 6 (1), Bogatirčuk 6, čehover 5, Menčikova 1 in pol. Pomladne dolžnosti. Ko nastopa ima mati narava polne rok« dela, ker mora vse »buditi k novemu razvoju. Tudi to svojo pomladno dolžnost izpolnjuje narava, toda človek, ki vlada nad njo, vrši Se več, tudi on pomaga naravi, kadar sama ne zmore svojega dela. Človek ume s svojim duhom Izkoristiti naravo kot pomočnico, ker zna izkoristiti njeno plemenito zdravilno rastlinje za preprečevanje bolezni in podaljšanje življenja. Mnogoštevilno plemenito rastlinje se uporablja v vseh mogočih področjih, da se doseže naravni zdravilni učinek. Najpopularnejše pa je takozvano pomladno zdravljenje a čaji iz preizkušenih planinskih zelišč. Iz takih sestoji med drugimi tudi obče znani Planinka čaj ljubljanskega lekarnarja Mr. Bahovca. Tako zdravljenje Je postalo tekom let v vsaki družini, rekli bt, neka pomladna dolžnost, ki jo radi izpolnjujejo, ker na udoben in naraven način dosega svoj namen: regeneracijo krvi, normalizacijo krvnega obtoka, temeljito čiščenje prebavnih organov, kot črevesja, ledvic, jeter, žolčnega mehurja itd. Znaki nerednega delovanja prebavnih organov so v prvi vrsti: zapeka, napetost telesa, gorečica, pogostni glavobol, tesnobno-stni občutki, pomanjkanje spanja, kakor tudi obolenja po sečni kislini, hemoroidi, slabost srca, kopičenje maščobe, bolezni ledvic, nervoznost in mnoge druge živčne bolezni. — V borbi proti tem boleznim in posebno že proti nastajanju istih so prej navedeni čaji izvrsten naraven ln priprost pripomoček. Volilno Volilna konferenca JNS v škof ji Loki Na pobudo »reškega pododbora JNS za škofjeloško območje se je vršila v četrtek dopoldnf izredna skupščina JNSl Na kratko je »Jutro« o njej že poročalo, iz naknadnega poročila pa še posnemamo: Zboru je prisostvoval tudi g. Pucelj, rro-je zastopnike »o poslale vse občinske in krajevne organizacije JNS, prišlo pa jc tudi več županov, izvoljenih na listah JNS. O političnem položaju je poročal predsednik pododbora, župan Števo Sink, potem pa je govoril g. minister Pucelj. Predsedniku vlade g. Jevtiču je bila poslana pozdravna brzojavka s pristavkom, da se bo škofjeloško območje brez pridržkov priključilo njegovi listi. Sklenjeno je bilo, An se srcafld pododbor JNS, kakor tudi vse občinske in krajevne organizacije pretvorijo v voJikie odbore, s kooptacijo še drugih oseb, ki bodo voljne sodelovati, predvsem te gospodarskih krogov. Do odločitve glede kandidature ni prišlo in se bo o tem končno vel javno sklepalo na prihodnjem, volilnem sestanku. Vsi govorniki so naglašaH potrebo osamosvojitve škofjeloškega območja in to predvsem iz gospodarskih vidikov. Kandidat naj bi užival zaupanje širokega kroga prebivalstva, bas s stališča osamosvojitve sreza. Volilni sestane« za novomeški srez V nedeljo bo za srez Novo mesto volilni sestanek, ki se ga bo udeležil tudi minister dr. Marušič. V tem srezu so dose-daj prijavljene kandidature dosedanjega poslanca g. Klinca, novomeškega župana in ban. svet dr. Režka ter g-g. županov Bulca tn Matka. Srez Maribor levi breg V soboto dopoldne je bila v Maribor« konferenca šfiršega volilnega odbora sreske organizacije JNIS za srez Maribor levi breg Predsedoval Je dr. Gorišek, navzoča sta Mla m. dr. tndrt župan dr. Lipo Id in banovinski svetnik Janžekovič. Ker je med tem g. Lukačiič sprejel kandidaturo za ljutomerski srez, je konferenca soglasno odobrila za levi mariborski srez naslednji kandidatski predlog: banovinski svetnik Ivan Janžekovič ln dri. tožilec v p. dr. J a n č 1 č kot kandildata, strokovni učitelj Ivan Robnik ln obrt- nišM zastopnik Miha V a k t a r mestnika. P« seji rojfitoe^a odbor* JNS se je vršila l&r&a. konferenca mtiane^i volilnega odbora. Na tej konferenci je dr. Siru deri sporočil, da je g. veletrgovec Fin-tar postavljen za šefa glavnega volilnega od!l>ora za mariborsko volilno okrožje ln