ka t Din BMtin«, 4» M »prej c zna lisi r npraH, naročnina
4 Din, na dom in
m potti dostavljen
list S Dta. . Celo« leta« naročnina j« 90 Din, polletna 35 Din. četrtletna t3 Din. Cen« ia**-tatom p« dogovora
POJV£D££JSKf

OredniStvos Kopitarjeva uL it 6/111. Telefon 4L 4001, 40-02, 40-03, 40-04 ia 40-05. List izhaja vsak ponedeljek
Uprava: Kopitarjeva ulica Stev. 6. Poštni ček. račun. Ljubljana 16.050. Telefon itev. 4001.
Dr. Anton Korošec o miru, svobodi in demokraciji
Velik govor voditelja Slovencev na proslavi mednarodnega zadružnega dne
Belgrad, 3. julija, m. V veliki dvorani Kolar-čeve univerze so danes tukajšnje zadružne organizacije proslavile mednarodni zadružni dan. Na proslavo je prišel toplo pozdravljen od številnih zadružnikov tudi predsednik glavne zadružne zveze g. dr. Anton Korošec.
Gospod minister je takoj po svojem prihodu nagovoril zadružnike z naslednjimi besedami:
Bratje zadružniki! Danes po Tsem svetu govore zadružniki o eni in isti temi: o miru, svobodi in demokraciji. Velike so te besede mir, svoboda in demokracija. Oh tej priliki se spn minjam dogodka iz svojih mladih let. ko sem naredil svoj prvi korak v politično življenje. Napovedal sem v nekem malem mestecu, ki je imel agrarno-industrijsko okolico, svoj politični sestanek. Ko sem prišel v to mesto, me je čakala precej velika skupina ljudi na kraju, kjer je bil napovedan shod. En del te skupine je po mojem
mnenju navdušeno vzklikal: Živio dr. Korošec! Ker ni bilo moje politično oko niti malo izvež-hano. sem odšel k tej skupini ljudi, da jo pozdravim, ker sem po vzklikih smatral, da mi je najbližja. Ko pa sem prišel v njeno bližino, sem dobil po nosu, po hrhtn in pod rebra, da sem nekaj dni moral bolehati zaradi njihovega navdušenja.
Tedaj sem si zapomnil, da ta viklik Živin! ne pomeni vselej odobravanja in simpatij in da hi me takšni vzkliki mogli pustiti hladnokrvnega do dna srca.
Danes govorimo tadruzniki o miru, svobodi in demokraciji. Ako govorimo „ niiru, mislimo na notranji mir vsake države in vsakega naroda. Zato ne delamo kot zadružniki tako kakor oni, ki govore o miru. a v resnici le hujskajo narod. Mi ne mislimo samo na svobodo za narod, temveč mislimo tudi na svobodo zase. Ne zahtevamo de-
mokracije kot zadružniki samo za narod, temveč zahtevamo zase isto svobodo in isto demokracijo kakor za državo in narod. Mir, svoboda in demokracija niso danes zaključeni in neomejeni pojmi, par pa mi zadruzniki izpovedujemo načelo, da je onim narodom mir, svoboda in dentokrarija v korist. pri katerih pravica in ljubezen uravnavata mir. svobodo in demokracijo.
V tem smislu bodo govorili sovražniki po vsem svetu. V tem smislu borno tudi mi danes govorili, in veseli me. da vas je toliko. S tem vas bratje ladrtižniki pozdravljam in začenjam današnjo skupščino.
(i. minister dr. Korošec jc nato izrazil še veliko veselje, da vidi zbranih toliko zadružnikov in sporočil vsem svoj pozdrav. Za njim jo govorilo še več govornikov, na kar je bila sprejeta resolucija, v kateri so zadružniki zavzemajo za mir, svobodo in demokracijo.
Kdo preprečuje „
sporazum v Španiji
Nova odkritja o spletkarijah prijatelja rdeče Španije
Pariz, 3. julija. Tukaj jc v teku huda di-plnmatiena borba med vlado g. Daladiera oziroma njegovim zunanjim ministrom Bonnetom in ljudsko fronto, ki po imenu še obstoja, nima pa nobenega odločilnega vpliva več na vlado. Znani pariški dnevnik »Gringoire« je brez dvoma iz zelo zanesljivega vira priobčil vesti, ki pravijo, da je marksistična vlada v Barceloni v resnici nameravala napasti z letali nekatera italijanska pristanišča, da bi se na ta način izzvala svetovna vojna. Ker pa predstavnik barcelonske vlade v Parizu sedaj to taji in izjav-
lja, da je bilo nameravano hombnrdiranje Fran-covega oporišča nn otokn Malorci, je sedaj tednik »La Fleche« objavil članek svojega ravnatelja Bergeryja, znanega časnikarja in prijatelja Herriota in vse kaj drugega nego »nazadnjaškega^ nacionalista, v katerem pravi, d a je namera barcelonske vlade, da i*oye svetovno vojno, žare« obstojala. Najprej dokazuje Bcrgorv, kako jo drugi kabinet Bluma očitno kršil nevtralnost in odprl pirenejsko mejo za prevoz vojaškega blaga v Katalonijo. Teh stvari Bergery doslej ni povedal, ker se jc čutil vezanega po ta jnosti, sedaj pa to odkriva, ker ga je izzval Blum sam, ki je to te dni v »Populairuc tajil. Obstoja pa pimnena izjava znnanjega ministra rdeče Španije, del Vayo, v kateri je točno rečeno, da ho barcelonska vladn po letalih bombardirala italijanska pristanišča. Ta izjava se nahaja v rokah francoskega poslanika v Barceloni g. I jtbon-neja. Ni torej šlo za Malorco, ampak za Genovo, Spezzio in Neapeelj.
Znano komunistično glasilo jllumanite« pa je vodoma pisalo neresnico, ko jo 30. junija namero barcelonske vlade »slovesno« zanikalo.
Druga stvar, na katero je obrnjena pozornost francoske publike, so članki g. Bluma v »Populaireu«, v katerih bivši vodja l judske fronte in francoske vlade napada angleškega ministrskega predsednika g. Chaimberlaina. Blum govori o nevarnosti nacionalne Španijo, ki da bo v rokah Italije in Nemčije in Ih> ogrožala položaj Anglije in Francijo v Sredozemskem morju, /.lasti pa Gibraltar.
Ti Blumovi članki pa niso užgali, ker preveč očitno kažejo svojo namero. Napol uradni »Temps« odgovarja Blumu, da je prava korist Francije ta, da sc španska državljanska vojna ne razširi v svetovno vojno in da se FVan-rija ne zameri narodni stranki v Španiji, ki ji je zmaga po vsej priliki zagotovljena. To bi v resnici pomenilo nevarnost za Francijo, ker bi taka nacionalna Španija res lahko odrezala Francijo od njenega afriškega imperija. Če bomo dražili Italijo — pravi »Temps« — bomo samo okrepljali os Rim-Berlin in bomo krivi, če se bodo uresničili nameni Moskve in Berlina. Moskva želi konflikta zaradi Španije med velesilami Evrope, ker hoče odvrniti od svoje meje nemško nevarnost, na drngi strani pa tudi Nemčija želi, da bi se španska državljanska vojna prehitro ne končala, ker bi se sicer nresničil italijansko - angleško -francoski sporazum, ki ni v korist Nemčije. Izvajanja g. Bluma so torej popolnoma zmotna.
Rim, 2. julija. Tukaj slej ko prej veliko razpravljajo o nameri barcelonske vlade, da napade italijanska pristaniška mesta. Zaradi lega, ker znaša razdalja med katalonsko in li-gursko obalo le 450 do 650 km, bi tako bombardiranje bilo lahko mogoče, seveda ne z letali španskega izvora, katerih ni, ampak z onimi, ki so jih dobavile rdeči Španiji nične prijateljice. Seveda smatrajo to grožnjo Barcclone_ne samo kot nevarno, ampak kot skrajno smešno, :>ker bi italijansko letalstvo« — kot trdno v Rimu — »s svojimi (0.000 prvovrstnimi piloti v nekaj urah spremenilo v prah in pepel vsa mesta rdeče Španije.«
Cela zadeva dokazuje samo to, da ima rdeča Španija slej ko prej za seboj močne mednarodne "ile, ki se ne ustrašijo nobenega sredstva, da preprečijo mirno in naravno rešitev španskega vprašanja. Italijansko časopisje ugotavlja tudi, da rdeča Španija še danes nepre-
nehoma dobiva čedalje obilnejšo pomoč v bojnem materialu od svojih evropskih prijateljev.
Blum hujska
Pariz, 2. julija. AA. (Štefani) l/con Blum je objavil v svojem listu članek, v katerem med drugim pravi: Vlada v Barceloni bo morala v primeru, če se bodo šc ponavljala bombardiranja republikanskih mest v Španiji, spremeniti svoje miroljubno zadržanje in začeti z represa-lijanii proti gotovim tujim dr/avam. Blum opozarja I'ranči jo na nevarnost, da bi preveč stroga politika nevmešavnnja mogla spraviti marksiste v obupen položaj.
Po bojiščih
Salamanca, 2. julija. Na pirenejski fronti so narodne čete zavrnile napad rdečih na položaje visoke planote Conques.
Na castelonski fronti jc narodna armada zavrnila napad rdečih, ki hočejo ustaviti olenzivo generala Va-lica, in je zavzela mesto Bechi na cesti, ki vodi v
Villareal. Istotako so napredovale čete v sektorju Ondc ter so zavzele gorski hrbet Artana.
Zelo živahno je bilo narodno letalstvo, ki je bom-hardiralo veliko rdečih tovam in železniških križišč kakor tudi letalskih hangarjev.
Vrhovni poveljnik rdeče armade, general Miaja, jc izdal povelje, da sc morajo rdeče čete prodiranju Francove armade ustavljati do zadnjega, tako da bi mogli rdeči utrditi visoko gorovje Espadan, ki ščiti Sagunt. Sploh sc rdeči ludi na tem sektorju največ nadejajo od naravnih ovir, kakor je to bilo ludi v Biskaji in Asturiji. Imajo pa rdeči hudega sovražnika v pomanjkanju hrane in pogubnih učinkih bombardiranja od strani Francovih letal, ki ovirajo redni dovoz.
Francova križarka »Canarias« je zajela na visokem morju rusko petrolejsko ladjo »Černov« s 60.000 hI nafte, ki jo sedaj izkrcujejo v Francovcm pristanišču Malaga.
Salamanca, 2. julija. AA. DNB: 0 včerajšnjem velikem uspehu nacionalistov na castelonski fronti poročajo še naslednje podrobnosti:
Kolone generala Arande in denerala Garcija Va-line so Izvedle napad v dolžini 25 km in na vsej črti zlomile sovražni odpor. Kako pomembno je to prodiranje, sc vidi najjasneje iz izjave, ki jo je v četrtek podal načelnik rdečega štaba, ko je po radiu izjavil, da je ta republikanska obrambna črta usodno važna za obrambo Sagunta in da jo morajo republikanske čele zato za vsako ceno držati. Nacionalisti so sedaj od gorovja Espcdana oddaljeni samo še 15 km. Kolona, ki je včeraj zavzela Bechi, je samo šc 25 km proč od Sagunta. Sovražnik je pusti! na poljih tudi vso žetev žita, v kolikor je že ni mogel poprej odpeljali.
Prijatelji! In vas je strah?
V »Koroškem Slovencu« z dno 20. junija beremo v poglavju »Narod-vclikan- sledeči vzpodbujajoči članek:
Prijatelji! In vas je strah?
Naš narod je podoben mlademu planinskemu orjaku. Tisočletna slovenska zgodovina vendar ni življenje, ki je hilo in ki ga ni več. Globoko v duši in značaju slovenskega ljudstva skrilo se je to življenje pred nami v tisočih koreninicah raz-prrdlo po Žili in Kožu in Podjuni, oli Dravi in jezerih naših. Našim očem nevidno je njegovo snovanje, a oh njem se lomijo skale in se umika pcščciiina, ko srka sveži sok idi skritih virih in vrelcih. Naši molje: v davnini slovenski gorn-tanski vojvode in knezi, Scrajnik in Mirko. Ma-jar in .larnik. Aliacelj in Slomšek, Janetič in Kinspieler, Grafenauer in še stoteri drugi velikani izza stoletij do danes! Dosedanje naše narodno življenje: slovanska demokracija izpred gosposvetskega prestola, stoletna kmečka borba proti vpadajočim sinovom polumesrca, upori naših prednikov proti krivični tlaki in neznosni desetini brezobzirne gosposke, stoletno kljubovanje kulturnemu nasilju, neizvojevani hoji za enakopravnost slovenskega naroda na Koroškem! Nasi tisočletni vzori: Bog, dom, grunt, narod!
Da je vse to naše hilo in ni več o njem sledu? Kaj še. prijatelji! Na tisočih koreninah rastnim mi. na koreninah, ki so se v tisočletju zarile v globine in nasilno odrivajo skalovje in pečevje! Tudi pri narodu je prvo ono življenje, ki je pri koreninah v zemskih globinah, nevidno, skrito očem, vendar silovito in uporno. Iz naroda pred nami rasteino in cvetnim mi v današnji in jutrišnji dan. In če hi neurje meresen v planini oropalo zelenja in krasote. Življenje oh koreninah je neusahljivo in nezmagljivo in v novi vigredi hi narod vnovič vzhrstel in vzcvetel.
Prijatelji! In vas je strah?
Kako morete slepo mislili, da hi hilo zaman tisočletno slovensko hotenje in hrepenenje za soncem svobodnega kulturnega razvoja? Da hi bili zaman livoli velikani pred nami in bi tisočletni vzori ne bili i za nas vrčno-mladi vir slovenske življenjske sile? Kaj še, prijatelji! Nikdar in nikoli ni in ne more hiti življenje na svetu samo krula šala krutega šal ji vra!
Ti in jaz sva narod. Naravni zakon je. da mora še suho. odpadajoče listje gnojiti novo rast. Midva pa hodiva delilo, uporno in silno, in nekoč korenina, da sc šc oh nama razraste narod-velikan!	m.
samo. Kakor Ganges, Indus in Brahmaputra, tako tudi Modra in Rumena roka izvirata v tibetskem visokogorju. Obe reki omogočata življenje ISO milijonom Kitajcev, kalcrini namakata ogromno ozemlje. Modra reka jc na svojem spodnjem tokn. ki šteje ItiOOkm, plovna, tako da parniki do 5000 ton lahko priplovejo v (tankov brez težave. Po tej poti plove sedaj velika eskadra japonskih rečnih bojnih ladij proti temu mestu.
V teku 2000 let je na Kitajskem vladala 1800-krat lakota zaradi povodnji te strašne reke. Rumena reka prestopi svoje bregove vsakih 80 let, vsakih 180 let pa sploh spremeni svoj tok. Kitajski zgodovinopisci pišejo, da jc Rumena reka v teku 2500 let devetkrat spremenila svojo strugo, tako dn se jc v teku teh let izlivala v Tiho morje na devet različnih krajih. Umetno uničenje jezov pa se je izvršilo po premišljenem načrtu samo enkrat, to je pred 300 leli, ko je vojska dinastije. Ming uničila jezove Rumene reke okoli mesta Hajfenga, katerega so oblegali
Štirje pogoji Japonske
Vzdržujejo se vesti o mirovnih pogajanjih
fiangaj, 3. jul. TG. Reuterjev urad ponovno poroča, da je prišlo do prvih stikov med zastopniki japonske in zastopniki kitajske vlade. Japonski zunanji minister goneraJ Ugaki je nedavno na možnost pogajanja sam namignil v javni izjavi, ko je omenil pogoje, pod katerimi bi Japonska bila voljna prenehati s svojim vojskovanjem na kitajskem ozemlju. Poročevalec Reuterja Irdi, da ima to vest iz prvega vira in da navzlic, vsem zanikanjem tako od kitajske kakor od japonsko strani vztraja pri tem, da eo se zastopniki obeh strank že sestali, ne sicer z namenom, da takoj podpišejo mir, ampak da skušajo drug od drugega zvedeli, kakšno je razpoloženje za mir in pod kakšnimi pogoji bi bilo mogoče začeti resna pogajanja. Japonska vlada je po posredovanju neko velesile (Nemčije?) poslala kitajski vladi v Kankav svoje pogoje, ki pa se v glavnem ujemajo s pogoji, ki jih je že letos v januarju navedel takratni japonski zunanji minister Hirota. Ti pogoji so sledeči:
1.	Kitajska se mora pridružili paktu proti Kominterni, s f.emer je refeno, d/i mora prekiniti vse zveze s sovjetsko Rusijo.
2.	Kitajska mora pristati na to, da »p ustanovi gospodarska enota med Japonsko, Kitajsko in Mandiukotn.
3.	Kitajska mora dovoliti, da ho Japonska gotovih krajih kitajske države vzdrževala trajne vojaške posadke.
4.	Kitajska mora Japonski povrniti vse stroške vojskovanja na Kitajskem.
Strahotne posledice poplav Rumene in Modre reke — Kdo bo imel korist od podiranja nasipov
Šanghaj, 3. julija. Potem, ko je general Can-kajšek ukazal, da se razstrelijo jezovi Modro roke (Jangce), je zdaj, kakor znano, dal uničiti jezove Rumene reke (Hoangho). Namen tega je, da bi japonska armada ne mogla zavzeti Hankova, ki je sedaj glavno mesto kitajske vlade in generalnega štaba kitajske armade. Spočetka se je mislilo, da bo to res oviralo japonsko armado, da ne bi mogla zavzeti Hankova, toda razvoj kaže, kakor ugotavljajo vojni strokovnjaki, ki se nahajajo na bojnem ozemlju, da bodo Japonci kljub temu Hankov lahko zavzeli. Je pa uničenje jezov zlasli I na Rumeni reki usodnega pomena za K Majsko 1
uporniki. Uporniki so zbežali, toda pol in i 1 i « j o n a Kitajccv je utonilo.
Pogubne posledice tega dejstva se bodo pokazalo v polnosti šele v toku prihodnjih dveh mesecev. Itcka bo poplavila vso ogromno planjavo tja dn Pekinga ler ho stala zivljenjo najmanj 300.000 do 400.000 ljudi, dočim jih ho ravno toliko umrlo od lakote in bolezni.
Najvažnejša bojna dejanja pa se sedaj sploh ne godijo v srednjem Kitaju, marveč na jugu, kjer so Japonci zbrali ob obali otoka II u j n a n okoli 100 vojnih ladij ter so pripravljajo, da otok zasedejo. Ker pa je otok llajnan ogromnega pomena za varnost francoske Indokinc, pa tudi za angleški Itankong. jc Francija zbrala v teh vodah IC, vojnih ladij, katerim se je pridružila angleška matična ladja s 30 vojnimi letali na krovu. Ne ve se. kaj bi nastalo, čc hi Japonci začeli zares iz-krravati svoje moštvo.
V Tokiu so se začela diplomatska pogajanja mod japonsko vlado in zastopniki sovjetske vlade. Sovjetsko delegacijo vodi Motalin; o razgovorih se varuje stroga tajnost.
Po zanesljivih informacijah skušajo kitajski komunisti dobiti odločilen vpliv na vlado v llan-kovu.
Japonci hočejo zasesti otok Hajnaa
Seatops, 3. julija. AA. (Reuter). Japonci, ki so se pod varstvom topniškega ognja skušali izkrcati pri llaitnunu, so bili danes dopoldne odbiti. Zdi se, da je v pristanišču Band pri Haimuru zbrano relo japonsko brodovjo, sestavljeno iz dveh križark, treh rušileov, treh ladij za prevoz orožja in pot vlačilcev. 15 japonskih letal jo danes popoldne bombardiralo Kvatau. Število žrtev je. bilo majhno, ker jo bilo mesto skoro izpraznjeno.

Naše koristi se ne ujemajo s koristi Sovjetske Rusije"
Značilen poluradni članek v pariškem „Tempsu
Pariz, 3. julija. TG. V »Tetnpsu« je izšel članek, ki mu vsi pripisujejo uraden izvor in ki v zelo jasnih besedah razlaga zunanjepolitična načela francoske vlade. Francija sledi trem načelom in siccr:
1.	Na vsak način je treba preprečiti, da se ne ponovi žaloigra L 1914.
2.	Na vsak način je treba oskrbeti, da ostanejo zveze med Francijo in njenimi kolonijami zavarovane in nemotene.
• 3. Na vsak način je treba preprečiti, da se y srednji Evropi ne ustanovi kakšna Franciji nasprotna nad-oblast katerekoli velesile. V srednji Evropi je treba ohraniti ravnotežje med vplivom velesil.
Iz navedenih načel, piše -Temps« dalje, jc treba potegniti posledice. Tako zahteva korist Francije, da se španski ogenj na noben način ne razširi in da se Francija pod nobenim pogojem ne zaveže na življenje in smrt s tisto stranjo, ki ima najmanj upanja na končno zmago. Nadalje zahteva korist Francije, da prepreči, da bi se »os Rim-Berlin« 6e nadalje ne krepila, odnosno, da nič ne stori, kar bi jo »e bolj krepilo.
Razume se, nadaljuie »Temps«, da so bistvene koristi Francije drugačne kot pa koristi, ki jih zasleduje
moskovska vlada, ki še ni opustila sanjarenja o svetovni revoluciji in se s tega svojega stališča neprestano trudi, da bi napetost med velesilami vzdrževala in nevarnost Nemčije, ki jo najbolj ogroža, odbije na ta način, da jo usmeri proti evropskemu zapadu. Različne od francoskih so tudi koristi nemške vlade, ki nadaljevanje državljanske vojne v Španiji želi iz tega razloga, da bi čim pozneje prišlo do uve-Ijavljenja Halijansko-anglcškc prijateljske pogodbe, ki pa je odvisna od miru v Španiji, in ki iz prav teh razlogov hoče pozornost velesil obrniti proč od Španije in jih zaposliti s težavami, ki vstajajo v srednji Evropi.
Tlelgrad, 3. julija, m. V Sarajevu jo začel zasedati kongres združenja uieščanskošolskih učiteljev. Po slavnostnem dolu kongresa so bili izvoljeni posebni odbori za proučevanje vseli stanovskih vprašanj in za izdelavo resolucije, ki jo bo združenje predložilo vsem merodajnim činiteljem.
Znunnska vremenska napoved: Deloma oblačno s krajšimi nalivi. Toplina sc bo znižala
Dr. Stojadinovič v Skoplju
Skoplje, 3. julija. AA. Skoplje je danes prisrčno in navdušeno sprejelo predsednika ministrskega sveta dr. Milana Stojadinoviča. Vse mesto jc bilo v zastavah. Ene hiše ni bilo, na kuteri nc hi vihrala jugoslovanska zastava. Na ulicah je bilo zbranih okoli tO.(KK) ljudi. Na glavnih mestih so bili postavljeni lepo okrašeni slavoloki z napisi »Dobrodošli!«. Poleg Skopi juncev mi se sprejema predsednika vlade dr. Stojadinoviča udeležili tudi najuglednejši predstavniki iz drugih krajev Južne Srbije. Zbrani so bili skoraj vsi ]x>slaTici iz teli krujev.
Sprejem v Skoplju je bil veličasten. Ogromne množice ljudstva so bile zbrane na postaji. V vrsti so stali železničarji z zastavo. Na postaji so se zbrali ban Novakovič in vsi načelniki bunske uprave, konzularni zbor. mestni predstavniki ter zastopniki veroizpovedi, kakor tudi mnogoštevilnih ustanov in korporacij. Med drugim je pri tem sprejemu sodelovalo tudi združenje bojevnikov iz. Skoplja in okolice, ki so nosili svoja vojaška odlikovanja na prsih. Predsedniku vlado je zbrana množica ljudstva priredila prisrčne in dolgotrajne ovacije, ki so trajale nekaj minut. V spremstvu finančnega ministra dr. Dušana J.eliet, ministrov Bogoljuba Kujundjila, dr. Mihe Kreka, dr. Vrba-ni(a, Dobrivoja Sfoinviia in Dimitrija Magaraše-riia je predsednik vlade poslušal pozdravni govor predsednika skopljanske občine. Zatem se je predsednik vlade jiozdravil z mestnimi predstavniki ter zastopniki jrosameznih korjioracij in združenj, ki so ga prišli pozdravit. Dr. Stojadinovič Re je s svoiim spremstvom nato podal skozi gost špabr mladine, ki je navdušeno vzklikala predsedniku vlade, na bansko upravo, kjer eo ga pričakovali vsi uradniki. Odtod pa se je odpeljal na kraj, kjer so blagoslovili temeljni kamen za palačo nove banske uprave v Skoplju. Temeljni kamen za to zgradbo so položili ob navzočnosti predsednika vlade ter ostalih ministrov, predstavnikov vojske, visokih cerkvenih dostojanstvenikov in velike mno-Jce skopljanskega prebivalstva.
Pomemben govor ministra Magaraševiča
O priliki blagoslovitve temeljnega kamna za novo zgradbo ženske realne gimnazije v Skoplju je imel prosvetni minister Dimitrij Mngarasevič govor, v katerem je med drugim dejal:
Danes ko blagoslavljamo v carskem Skoplju temeljni kamen za novo zgradbo ženske realne gimnazije, ki nosi vzvišeno ime kraljice Morije, vidimo iz bližnje perspektive samo našo bodočo skopljansko žensko realno gimna/.ijo in vemo morda le še, da se bo v kratkem začola graditi tudi v Prištini nova gimnazija. Toda naša širša javnost ne vc, dn jc bila v zadnjih Ire.h letih ua tem polju prosvetnega življenja, to jo
za potrebe srednjih šol po vsej državi izvedena cela vrstu del, za zgraditev gimnazijskih poslopij in to poleg tega, knr je bilo že izvršenega in kar se bo v prihodn jem šolskem letu pričelo graditi. Potrebno jo danes nnglasiti, da je bilo v zadnjih treh letih zgrajenih H gimnazijskih poslopij j>o vseh delih naše države, da so gradi jirnv zdaj še sedem novih gimnazijskih poslo-jrij, ter da je pripravljeno vse. potrebno za graditev novih osmih srednješolskih zgradb. Moremo reči, da bo štiriletni delovni načrt dal 28 novih gimnazijs-kih poslopij naši narodni pro-sveti in naši srednješolski mladini.
To so dejstva, ki so vezana na tri delavna leta. V treh letih d o zda j šc ni bilo nikoli toliko storjenega. Ženska realna gimnazija kraljice Marijo po 12. letih svojega obstoja zdaj le dobiva svojo lepo prostrano zgradbo, ki bo odgovarjala vsem pedagoškim in higienskim predpisom in ki bo glede pouka naše žensko mladine našega carskega mesta začela novo dobo modernega prosvetnega in šolskega življenja. Skoplje dobiva s to zgradbo novo kulturno ustanovo, novo vez. ki bo spajala ljudsko šolo z univerzo. S tem današnjim slavjem pa sc ne rešuje samo važno krajevno vprašanje mesto Skopljn, pač pa se odpira nova kulturna ustn-nova, ki bo služila poukn in vzgoji bodočega ženskega naraščaja našega klasičnega juga, prosvetni hram za srečo in napredek vsega našega naroda ter za boljše dni skopljanske mladine in mladine Južne Srbije sploh.
Naša glasba
v italijanskem radiu
Rim, 3. julija. AA. Na rimski kratkovalovni radiopostaji tor na radiopostaji Bari se je snoči začela oddaja jugoslovanske in italijanske glasbe, ki se bo odslej naprej vsak večer nadaljevala. Pred prvo oddajo je govoril jugoslovanski minister pri Kvirinalu Boško Ilristič, ki je dejal: Posebno som zadovoljen, ko morem sporočiti, dn italijanski radio danes začenja posvečevati vsak večer on del svojega sporeda italijansko-jugoslo-vanski glasbi. Ta pobuda je velikega pomena in jo je treba nnjtopleje in najprisrčneje pozdraviti. Na ta način je mnogo storjenega za medsebojno spoznavanje na kulturnem poljn mod ohema sosednjima prijateljskima državama. Jugoslovani so že od nekdaj pokazali veliko razumevanje za italijansko glasbo. Prepričan sem, da bo tudi jugoslovanska glasba naletela pri italijanskem občinstvu na topel sprejem.
Po govoru ministra Boška ffrisfiča *e je začela prva oddaja jugoslovansko-italijanske glasbe. Na sporedu je bila tudi ouvortura slovenskega skladatelja Slavka Ostorca tor nekaj del Verdija. Oddaja se bo začenjala vsak večer oh 10.37 ter bo trajala približno pol ure.
Nemci pri dr. Hodži
Pogajanja okrog narodnostnega pravilnika
Praga. 2. julija. AA. Slovaški nezavisni list ^Slovenski glas«, ki je navadno dobro obveščen o vseh stvareh, objavlja v svoji današnji številki članek, v katerem pravi, da je bila včerajšnja soja ministrov političnih resorov, ki ji je predsedoval dr. Edvard Beneš, posvečena razpravi o vprašanjih, ki so v zvezi z narodnostnim pravilnikom. Podrobnosti te seje še niso znane. Dr. Hodža ni imel nikakih pogajanj včeraj s predstavniki narodnih manjšin, ker je sodeloval pri delu izvršnega odbora republikanske agrarne stranke, kjer je imol tudi obširen govor o današnjem položaju.
V zvezi z obiskom, ki so ga naredili predstavniki nemške sndetske stranke predvčerajšnjim ministrskemu predsedniku, trdi »Slovenski glas«,
Chamberlain o Španiji
London. 3. julija. AA. (Štefani). V svojem clanašnjcm govoru jc ministrski predsednik Chamberlain poleg drugega izjavil, da je Anglija pripravljena ne samo v vsakem trenutku braniti svojo svobodo, pač pa tndi, da je prežeta r dolžnostjo, da i vsemi sredstvi onemogoči nove sovražnosti v Evropi. Chamberlain je dalje poudaril, kako koristna jc politika nevmešavanjn v španske notranje zadeve ter dodal, da je za svojo osebo jiopolnoma prepričan, da se nevarnost španskega spora ne ho razširila tudi na ostale države. Glede bombardiranja angleških ladij jo naglasil, da je angleška vlada večkrat opozorila lastnike ladij, da na svojo osebno odgovornost pošiljajo ladje v španske vode, pa da so tega opomina niso držali, kor so se nadejali velikih dobičkov. No bi bilo prav, če bi se Anglija spuščala v vojno samo zaradi skromnega dobička. Ce bi angleška vlada poskušala predloge opozicije, bi se izneverila koristim države.
Položaj Judov
v Romuniji
Bukarešta, 2. julija. AA. (Havas.) Končane so priprave za revizijo pravice državljanstva romunskih Judov. Pravosodno ministrstvo je zdaj začelo razpravljati o ukrepih, ki bi jih bilo treba podvzeti za ureditev položaja onih oseb, ki jim je revizija odvzela pravico romunskega državljanstva. V sporočilu, ki je bilo danes objavljeno, med drugim stoji, da bodo Judje, ki so bili izbrisani iz spiska romunskih državljanov, razdeljeni v dve vrsti. V prvo pridejo oni, ki so bili že na dan zedinjenja Romunije nastanjeni na romunskem ozemlju ali v onih krajih, ki so bili priključeni Romuniji. Med druge pa so prišteti tisti, ki so prišli v Romunijo in se tam naselili po zedinjenju. Proti Judom obeh vrst bodo postopali po zakonu o nadzorstvu nad tujci, s to razlko, da bo postopek proti •Judom prve kategorije ublažen. Do sedaj še ni objavljeno, koliko ljudi je bilo izbrisanih iz spiska romunskih državljanov. Neko drugo sporočilo govori o konfisci-rnnju imetja onih oseb, ki so izgubile romunsko državljanstvo. To sporočilo pravi, da se bo zaplcnitev imetja uporabila kot sankcija samo v primeru izdajstva ali pa če se bo izkazalo, da ti lastniki niso varčno upravljali tega imetja. Zda se, da se ta primer nanaša na tri romunske državljane, med katerimi jc tudi bivši romunski poslanik v Washingtonu Davila. Te osebe so izgubile romunsko državljanstvo s pravkaršnjim odlokom ministrskega sveta.
Belgrad, 3. julija, m. Semkaj jo dopotovaln skupina češkoslovaških dijakov, ki bodo prebili počitnice v naši državi. Danes so so odpeljal! na Oplenac in tamkaj DoMili venec na grob kralja Aleksandra.
da so ob tej priliki predstavniki te stranke dobili načrt o izpremembt jezikovnega zakona ter gotove delo manjšinskega pravilnika. Ostali načrti bodo izročeni nemško-sudetski stranki v kratkem, tako da bo ta stranka jiopolnoma obveščena o vladnih namerah. To smatrajo kot konec informativnih razgovorov in prehod v novo fazo konkretnih razprav o načrtu. Danes sc ho prvikrat sestal odbor sodmorice senatorjev in narodnih poslnncev, ki pripadajo strankama vladne koalicije in ki naj pripravijo ob sodelovanju z vlado vse zakonsko gradivo, ki se nanaša na vprašanje narodnih manjšin. Isti slovaški list objavlja tudi imena senatorjev in poslancev, ki bodo sodelovali pri delu tega odbora.
Protijetično gibanje
Novi nuncij je sprejel
belgrajsko duhovščino
Belgrad, 3. julija, m. Novoimenovanemu papeške-mu nunciju Nj. eminenci g. Ettoru Feliciju, ki je pred par dnevi prijel na svoji novo službeno mesto v Belgradu, se je danes dopoldne v nuncijaturi v Svctosav-ski ulici predstavila katoliška duhovščina. Vsi župniki in veroučitelji «o se zbrali v nadškofijski palači, od koder so se z belgrajskim nadškofom dr. Ujčičem podali v nuncijaturo. Nuncij jih je sprejel v slavnostnem salonu, kjer je ostal z njimi dalj časa v prijateljskem razgovoru. Po sprejemu katoliške duhovščine je bilo v čast nunciju slavnostno kosilo v nadškofiji.
Blagoslovitev spomenika pri sv. Jakobu
Ljubljana, 3. Julija.
Znameniti spomenik Brezmadežne in štirih ljubljanskih patronov župnij na trgu Sv. Jakoba je dobil v zadnjem času popolnoma novo obliko. Namesto napisov in kipov, ki jih je mogel oskrunit vsak paglavec, je naš mojster Plečnik Izdelal krasen načrt, ki je danes prišel v veljavo. Novi spomenik ima kot osnovo visok s-tober, na katerega vrhu kraljuje Brezmadežna, ob štirih straneh pa kipi patronov starih ljubljanskih župnij: sv. Petra, sv. Janeza Krstnika ia sv. Nikolaja.
Sv. Jakoba trg dobiva po zaslugi mojstra Plečnika čimdalje lepšo obliko in ko bo župna cerkev končno popravljena, bomo imel! v Ljubljani na tem trgu enega najbolj dovršenih krajev.
Blagoslovitev novega krasnega spomenika je bila danes ob 11 dopoldne. Spomenik je blagaslo^il škof dr. Gregorij Rožman, navzočni pa so bili podžupan dr. Ravnihar, zastopniki banovino, arhidija-kon stolni kanonik dr. Klinar, župnik Barlo in drugi. Zastopana so bila tudi šentjakobska in trnovska prosvetna in cerkvena društva.
Burno zborovanje
Ljubljana, 3. julija.
Danes dopoldne je bilo v Šiški zborovanje Električne zadruge, ki je poteklo precej burno. Opozicija proti načelniku zadrugo g. Saleharju je namreč že v petek izdala ilegalne letake, katere jo na današnjem zborovanju razkrinkal ravnatelj Zadružno zveze dr. Basaj. Ker je bilo na zborovanju mnogo prerekanja in neupravičenih trditev
ter napadov na sedanjega načelnika g. Saleharja,
je moral g. Šalehar na zahtevo policijskega komisarja razpustili zborovanje.
Predlogi profesorskega društva
Belgrad, 2. julija, m. Dno B. julija bo pričel zasedali v Suliotlci 10. kongres jugoslovanskega profesorskega društva. Za kongres je glavni odbor izdelal obširno poročilo, v katerem Rudarja, da je v svojem stremljenju za ureditev raznih stanovskih vprašanj naletel pri merodnmih ilini-teljih na popolno razumevanje, pro« i gledo napredovanja profesorjev. Poročilo i a, da je v zadnjem času napredovalo 1547 p. icsorjev, na novo nastavljenih pa je bilo 350 suplentov s položenim profesorskim izpitom. Nadalje naglaša glavni odbor v svojem poročilu, da so člani tega odbora sodelovali pri izdelavi načrta zakona o spremembah in dojiolnitvali k zakonu o srednjih Šolah, nadalje o zakonu o srednjih trgovskih šolah. Istotako je bilo ugodno rešeno tudi vprašanje honoriranja privatnih in dopolnilnih izpitov. Glavni od lio r naproša samo šo to, naj bi se honorirall tudi praktični učiteljski izpiti. Glavni odbor je dosegel delni uspeh tudi glede ocenjevanja profesorjev in prosi samo še to, naj bi bilo ocenjevanje javno. Zavzema se tudi za to, naj bi se direktorfsa mesta zasedala z načetajem. Končno poudarja, da je profesorsko društvo zastopano s peti ni i člani tudi v odboru, ki izrlelujo spremembe učnega načrta. Kot najnujnejše vprašanje se postavlja sprememba učnega načrta in programa nacionalne skupine. Istotako so člani glavnega odbora zastopani tudi v glavnem prosvetnem svetu in v ožjem prosvetnem svetu. Končno odbor Se apelira na merodajne činitelje, naj posvetijo vso pozornost graditvi novih gimnazij, ker jo dotok šolske mladine v srednjo šolo od leta do leta večji. V srednjih šolah so isto tako še vedno čuti pomanjkanje zadostnega števila učuih moči. Število članov Jugoslovanskega profesorskega društva se je v lanskem lotu povečalo za 100 in šteje društvo danes 3600 članov, iz česar je razvidno, da veliko število profesorjev še vedno ni organizirano v svojih stanovskih organizacijah.
Belgrad, 3. julija, m. Iz Miločerja poročajo,
da Je danes pafrijarh srbske pravoslavno cerkve tam blagoslovil novo cerkev. Blagoslovitve se je udeležila tudi Nj. Vel. kraljica Marija.
Velik požar v Ljubljani
Zažgal iz maščevanja 26 letni visohošolec
Proti tuberkulozna zveza v Ljubljani je ob pri
liki letošnjega protituberkuloznega tedna priložila ljubljanskim dnevnikom svoje položnico s prošnjo, da naročniki darujejo za človekoljubne namene Zveze. Uspeh je bil dokaj dober. Značilna je sledeča opomba na odrezku poštne polo/jnice, s katero je nakazal kaplan K. M. 15 din: »Volecenjoni! Poslal sem Vam skromen dar za ubogo bolnike. Poslal bi Vam takoj, ko ste mi poslali ček, pa nisem imol niti vinarja; saj veste, kakšno siromaštvo vladn v primorskih krajih.< Tudi drugi darovalci so napravili nekatere jako značilne pripombo, iz katerih se vidi, da je zanimanje za protijetično gibanje tudi v dravski banovini zelo naraslo.
Ljubljana, 3. julija.
Nocoj ob 10.45 jo izbruhnil v Kamniški ulici mod Bežigradom in šiško velik požar. Pričelo je goreti podstrešje vile Ložar, ki je last g. Jožefa Ložarja, železniškega uradnika v pokoju. Požar je zanetil 26 letni dijak prava Aleš Kovič iz maščevanja, ker se je zagledal v domačo hčerko gdč. Greti Ložar, uradnico splošne bolnišnice, ki pa ga je odklanjala. Aleš Kovič je bil zadnje čase živčno zolo nemiren in je grozil domačim, da se bo maščeval, ker gn gdč. Greti odklanja. Domači so celo zahtevali od policije naj odstrani nadležnega stanovalca, ki je imel v podstrešju svojo sobico.
Danes ob 19.45 jo dijak Kovič izvršil svojo grožnjo. Zažgal je podstrešje na treh krajih, tako da je izbruhnil ogromen požar. Sosedje, med njimi tudi poštni upravnik g. Salehar, ki ima najbližji telofon, so takoj poklicali poklicne gasilce, ki so z motorno brizgalno in magirus lostvo hitro dospeli na kraj |>ožarn, nato pa ljubljanski prostovoljni gasilci ter šišenska in razne druge čete iz bližine. Poklicne gasilce je vodil poveljnik gosp.
Furlan, prostovoljne pa starešina g. P r i s t o v -šck. Žo v nekaj minutah so začoli bruhati močne curke vode iz motornih hrizgaln na goreče podstrešje. Gasilci so imeli zelo naporno delo, ker so hidranti precej oddaljeni od hiše. V trenutku, ko je požar izbruhnil, so bili skoro vsi domači stanovalci v hiši. V največji naglici so rešili boljše delo svojega pohištva na prosto in so z bližnjega travnika morali gledati, kako jim požar uničuje s težavo in trudom zgrajeno domačijo.
Požlgalec Aleš Kovič se je takoj sam Jivil policiji, nakar so ga uklenjenega odgnali v zapore. Pogorelo je vse podstrešje in dol drugega nadstropja. škoda je tem večja, ker so morali gasildi-temeljito brizgati velike množine vode ter jo voda vdrla tudi v prvo nadstropje. Lastnik hiše g. Ložar ima najmanj 30.000 din škode. Hiša je sicer zavarovana za 80.000 din, vendar pa bo z zavarovalnino škodo le težko kriti. Okoli 20.30 je bil požar že zadušen in so poklicni ter prostovoljni gasilci preprečili nadaljnjo škodo in nevarnost, da bi se vnele sosednje vile.
Zagrebške vesti
Zagreb, 3. jul. b. Davi ob 8 je prispel v Zagreb posebni vlak iz Šoštanja, ki je pripeljal s seboj 750 delavcev in uradnikov tovarne kož Woschnagg iz Šoštanja. Tovarna Woschnagg je za svojo 150 letnico obstoja napravila z vsemi delavci in nameščenci izlet v Zagreb, kjer so si ogledali predvsem Jadransko razstavo, Zagreb in pa okolico. Kosilo so dobili v hotelu »ledene.
Zagreb, 3. jul. b. Danes je bil v Zagrebu pod pokroviteljstvom nadškofa dr. Alojzija Stopinca kongres in pregled Cecilijanskih društev za cerkveno glasbo. Prireditev jo trajala včeraj in danes. Pri zadnjem zborovnnju jugoslovanskega episko-pala je bilo sklonjeno, da se prosvetno ministrstvo naprosi, dn zopet dovoli uvedbo pouka orgel na učiteljiščih. Istočasno jo hilo sklenjeno, da se v Zagrebu ustanovi zvezni zbor sv. Cecilije in orkester.
50 letnica šišenskih gasilcev
Ljubljana, 3. julija.
Ljubljanska gasilska četa v Spodnji Šiški slavi te dni petdesetletnico svojega obstoja. Danes je
bila slovesna proslava združena z blagoslovitvijo novega agregata. Pokroviteljstvo in botrovanjo pri blagoslovitvi sta prevzela mestni župan g. dr. Ad.le&if in gospa Nada Holevarjeva, soproga g. lekarnarja mr. Slavka Hočevarja. Vsa Šiška jo danes razobesila zastave. Sinoči je bila prirejena botric.i g. Nndi Hočevarjev! baklfada z lampijoni. Pri bakljadi jo sodelovala postim godba. Davi nn vso zgodaj je bila budnica, ob pol 10 pa so Siškarjl sprejemali gosto. Med gosti je bilo tudi štirinajst gasilcev iz Varaždina. Mod temi starešina savske gasilske zajednice dr. Svoboda. Ob 10 je bila slovesna služba božja v župni cerkvi svetega Frančiška, ki so se jo udeležili pokrovitelj župan dr. Adlešič in botrlca ter drugi odličniki. Službo božjo je daroval šišenski župnik p. dr. Modeat Novak. Po služb! božji so je razvil lop sprevod po glavnih šišenskih ulicah, v katerem so strumno korakali šišenski gasilci, dalje gasilci ljubljanskih čet in čet iz ljubljanske okolico. Ljubljanske gasilce jo vodil starešina ljubljansko gasilsko župe g. Prislovšek. Šišensko žene In dekleta so metale na gasilce šopke cvet ja.
Na trgu tik ob nekdanji občinski hiši jo bila nalo lepa slavnost. Značilna je bila zn lo slovesnost velika udeležba Slškarjev v narodnih nošah. Lopo prenosno brizgalno jo blagoslovil šišenski župnik p. dr. Modest Novak, nakar je prvi govoril predsednik šišenskega gasilskega društva g. Rudolf Mlakar, ki jo pozdravil odličnike.
G. župan dr. Adlešič je naglašal v svojem govoru, da četa že petdeset let prostovoljno dola, iio zase, temveč samo zn druge. Četa lo neštetokrat pomagala svojim bližnjim pri požarih in drugih katastrofah. G. župan jo izrazil vesolje,
da ima priliko bili kum pri petdesetletnem jubileju te četo, ki je v veliko čast našega mosta in našega naroda. Taki jubileji naših gasilcev so najbolj trdni in neovrgljivi dokazi najvišjo stopnje srčne kulture slovenskega naroda. Dnevi teh jubilejev so najlepši kulturni prazniki in Slovenija jih ima največ, ker se ponaša z največjim številom prostovoljnih gasilcev v državi, v naši močni kraljevini Jugoslaviji, ki letos obhaja svojo dvajsetletnico. Bogatim narodom ni težko ustvarjati kulture, toda srčna plemenitost in kultura se plačuje samo z zlatom — srca. Končno je gospod župan želel gasilski četi kar najlepših uspehov, zlasti z novim agregatom.
O idejah gasilstva je nato govoril g. inšpektor inž. Dolenc.
Po slovesni blagoslovitvi je bil mimo pokroviteljev in častnih gostov defile gasilcev 1/, šiško in i/, ljubljansko župo ter okolice. Pri mimohodu jo sodelovala |>oštarska godba.
Nalo jo bila v Stoplcevi restavraciji slavnostna soja, ki so se je udeležili pokrovitelj župan g. dr. Adlešič, župnik dr. Novak, starešina ljubljansko župe g. Prislovšek tor odbor gasilsko Četo v Šiški in starešina savsko gasilske zajednice dr. Svoboda. Slnvnostno sojo je vodil g. predsednik Rudolf Mlakar, g. tajnik Andrej Belič pa je podal kratko poročilo o petdesetletnem delu šišensko gasilske Čete. Nato je predsednik g. Mlakar izročil spominske diplomo g županu dr. AdlešiČu, zaslužnemu članu mr ph. Slavku Hočevarju in botrlci go. Nadi Hočevarjev!. Te diplome so nekaj izrednega. Izdelal jih je namreč šišenski umetnostni obrlnik g. Miškoc. Diplomo imajo besedilo in okrnsko vdolbotie v steklo. G. župan dr. Adlešič in g. mr. Hočevar sla so toplo zahvalila za izkazano časi. Popoldne so šišenski casilci priredili prijetno domačo zabavo.
Nagrade za najlepša s cvetjem okrašena okna, bolkone in vrtove
Ljubljana, 3. Julija.
Menda n! naroda na svetu, ki bi tako ljubil cvetje kakor Slovenci, zato pa tudi nt dežele, kjer bi bilo zlasti po vaseh in kmečkih domovih več cvetja nego v naši že itak prekrasni domovini. Sele po svetovni vojni je, postalo gojenje cvetic in okrasnih cvetlic ter sploh vrtnarstvo splošna duhovna zahteva kulturnega človeka, da je vrtnarstvo poslalo najvišja moda. Toda ta moda ni prazna in brez jiomena, ker izraža prizadevanje po estetskem izživljanju, hkrati pa ljubezen do cvetlic in njih vzgoja silno blažilno vpliva na človeka ter zato udojstvovanje na tem prelepem polju kulturni narodi smatrajo za prav izredno vzgojno sredstvo. S stališča tujsko-prometne dežele, kakršna je gotovo Slovenija, imajo pa s cvetjem okrašeni domovi in lepi vrtovi ter nasadi posredno tudi pridobiten pomen, ker prikupno ozaljšana mesta In vasi najbolj privabljajo tujce In jih tudi zadržujejo pri nas.
Mesto LJubljana se je velikega pomena olep-šanja s cvetjem zavedala že pred več nego 30 leti. Tedaj je mestna občina sama pričela krasiti mestna poslopja s cvetlicami ter na kandelabre namestila košare r cvetočimi rastlinami. Hkrati je pričela mestna občina ljubljanska deliti diplome za najlepše okrašena okna in balkone ter je s temi priznanji dosegla prav lope uspehe. Po svetovni vojni je lo hvalevredno dolo nadaljevala agilna in iznajdljiva podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva, ki je poleg lepih diplom več let razdelila tudi prav mnogo nagrad, predvsem pa rastlin. Pri vseh teh akcijah ljubljanske podružnice SVD je vodno sodelovala tudi mestna občina s podporami in nagradami, da je tako prav za prav mostna občina vsa ta leta omogočila to spodbudno akcijo.
Letos bo Olepševalni odsek turističnega odbora mesta Ljubljane spet razdelil mnogo nagrad lastnikom oken in balkonov z najlepšim cvetjem in tudi lastnikom najlepše urejenih vrtov. Ko bo vsa Ljubljana v najlepšem cvetju, si bo posebna komisija, kjer bodo polog drugih strokovnjakov seveda sodelovali tudi vesčaki SVD, ogledala vso Ljubljano in ocenila okras oken in balkonov, §e posebej pa tudi vrtov. Po oceni toga razsodišča bodo razdeljene ludi nagrade in eventuelno ludi diplome, ki naj prijateljice in prijatelje okrasnih rastlin in vrtov spodbujajo k nadaljnjemu delu.
Zato opozarjamo javnost, naj tudi o počitnicah neguje svoje cvetlice in si prizadeva, da bo čim več ljubljanskih oken in balkonov okrašenih z najbujnojšim cvetjem, mali in veliki prijatelji vrtov naj pa pazijo, da bodo njihovi vrtovi v najlepšem rodu. Prepričani srno, da bodo zlasti pridno negovalke cvetja s šo večjo skrbjo pazilo na svojo dehteče ljubljenko in jim vestno prilivalo ter jih varovalo prod nadležnim prahom in škodljivimi z«.iedalcL
400 letnica Sv. Gore
K velikim cerkvenim slovesnostim ob priliki obhajan ja 100 letnice svelogorskega svetišča nam pišujo iz Gorice:
Vedno in vedno znova jo treba brati in zopet brati zgodovino svelogorskega Marijinega svetišča, ki jo bilo skozi 400 lei zatočišče Slovencev Julijske krajine in beneške Slovenije, katerim bo Mati božja s Sv. Goro tudi za nadaljnjo dobo najl>olj zvesta zaščitnica. Mati božja se jo lota 1539, kakor poroča zgodovina, prikazala mali, nedolžni pastirici Urški Ferligoj (ali Ferluga), medtem ko je pasla čredo koz na pobočjih Sv. goro. Okoliško ljudstvo jo takoj začelo v množicah hoditi na čudežni kraj in je na mestu, kjer se je Mati božja pokazala, že naslednje leto postavilo malo cerkvico, ki jo bila leta 1544. dograjena in posvečena. Prva cerkev na Sv. Gori je bila skromna. V obliki četvcrokotav ki so ga po sredi delili stebri. Vedno več in več romarjev je začelo prihajati na Sv. Goro, ki je za vse slovensko prebivalstvo v bližnji in daljni okolici postala najbolj priljubljeni romarski kraj. Kmalu se je izkazala potreba po večji cerkvi. Sloves svetogorske romarsko cerkve je segel daleč tja do jadransko obali in iz. najskrajnejših hrvaških in slovenskih meja so prihajali romarji, ki so vsi z darovi pomagali povečavati prvotno cerkvico. Oglejski patriarh je cerkvi daroval tudi čudežno podobo svetogorske Matere božje, ki je odslej postala predmet pobožnega spoštovanja vseh romarjev.
Kmalu je postal naval vernikov tako velik, da solkanski župnik, ki mu je pripadala Sv. Gora, ni več mogel sam opravljati božje službe in se je zato obrnil na frančiškane, naj prevzamejo Sv. Goro. Frančiškani so prišli na Sv. Goro iz Bosno in Hercegovine, odkoder so morali bežati zaradi turške nevarnosti. Leta 1565. so sc naselili na Sv. Gori, kjer so postavili tudi svoj prvi samostan, ki je bil zelo skromen in priprost, a vendar zadosten, da jo prva frančiškanska naselbina mogla tamkaj opravljati službo božjo za vedno večje množice romarjev, ki so prihajale iz slovenskih in hrvatskih krajev.
Tako je ostalo vse do 18. stoletja, ko so franr č,iskani prvotni samostan podrli in s pomočjo okoliškega prebivalstva postavili novega. V za-
Avtomobilske nesreče
Na eesti med Triičcm in Devinom se je pre-Imenil avtomobil in se jo pri tem poškodovala neka še neznana gospa, ki so jo s težkimi poškodbami prepeljali v goriško bolnišnico.
Na cesti iz Gorice v Ajdovščino se je prevrnil avtomobil, ki ga je vodil Oskar Beltram in v katerem so je nahajal Anton Kumar iz Gorice. Oba potnika je vrglo iz avtomobila in sta dobila hujšo poškodbe po vsem telesu. Oba se nahajata v bolnišnici.
Pri Rrminu sta dva avtomobila, ki sta prišla iz notranjosti Italije, zadela drug v drugega in so bili potniki poškodovani. Posebno hude poškodbo Je dobila neka gospa Bagnuti, ki je Imela triletno hčerko v naročju. Obe se nahajata v goriški bolnišnici.
Pri Kanaln se je kolesar Tonelj, ki se je hotel izogniti avtomobilu, prevrnil in dobil hudo notranje poškodbe. Prepeljali so ga v goriško bolnišnico.
Z malim otrokom je skočila v tolmun
Iz Štanjela nam poročajo o žalostnem dogodku, ki se je tamkaj pripetil. 40 letna Tereza Lukmarjeva, ki je že večkrat kazala znake duševne razrvanosti, je sredi noči kar naenkrat zapustila zakonsko posteljo ter s svojo 2 letno hčerko Olgico v naročju odbežala ven v temno noč. Vse do jutra je tavala po štanjelski okolici in se je končno s svojim otrokom, tesno privitim k sebi, vrgla v kakih 10 metrov globok tolmun. Otrok se je v naročju matere takoj utopil, mater samo pa so okoličani, ki so nesrečo zapazili, še pravočasno potegnili iz vode in ji rešili življenje. Mater so prepeljali v bolnišnico, toda, ko so je zavedla, je bila še vedno tako zmešana, da še sploh ni mogla spominjati žalostnega dogodka in tudi ni vedela povedati nobenega razloga, zakaj je sreči noči zbežala od doma.
Izpred sodišča
Pred goriškim sodiščem je bil obsojen 30 let-fli tat di Lenardo iz Rezije, ker je kradei v okolici Kobarida pri Idi Dcvetačevi, Izidorju Korenu in Eli Ortoni. Dobil je pol lota zapora. — 19 letni Jožef Vižintin iz Gradiško je dobil 6 mesecev strogega zapora, ker jo pretepel Silvana Marego. — Zaradi tatvino so bili obsojeni Filip Zore, star 25 let, iz Št. Vida na Vipavskem, Alojzij Maž-gon, star 42 let, in Matija Cerin, star 18 let. Vsi so dobili po tri mesece zapora in visoko denarno kazen. — Zaradi tatvine jc bil obsojen tudi 24 letni Avgust Zbogar. Dobil jc 10 mcsecev zapora in 1000 lir denarne globe.
četku 19. stoletja je bilo v tem samostanu ie 12
frančiškanskih duhovnikov, 7 novicov in 11 bratov. Tudi cerkev so začeli povečavati ter Mater božjo »vetogorsko slovesno kronali na Glavnem trgu v Gorici. Zgodovinarji pišojo, da se je takrat zbralo toliko ljudstva, kakor šo nikdar, in da so jo procesija stmjono vlekla od Gorice na Sv. Goro.
Prišli so za tem hudi časi za Sv. Goro. Pod Jožefom II. je hil leta 1786. frančiškanski samostan razpuščon in so morali frančiškani oditi. Takrat je bil tudi podrt stolp svetogorske cerkve. Frančiškani so se morali naseliti v Gorici.
Toda hitro po smrti ccsarja Jožefa II. je bil samostan na splošno željo vsega prebivalstva leta 1792. obnovljen in goriški nadškof je z velikimi cerkvenimi svečanostmi nanovo posvetil sveto-gorsko cerkev. Nn desettisoče vernikov se je udeležilo tega praznika na čast svetogorski Materi božji, zaščitnlci Slovencev. Od takrat je sloves svetogorskega svetišča vedno rastel, verniki so to svetišče olepšavah z noprestanimi darovi, med katerimi so nekateri neprecenljivo vrednosti.
Med svetovno vojno je Sv. Gora ležala sredi med italijansko in avstrijsko fronto. Italijansko topništvo je takrat svetogorsko cerkev, samostan in vsa poslopja naokrog razbilo, da bi Avstrijcem onemogočilo opazovanje njihove fronte za Gorico.
Po svetovni vojni pa je italijanska vlada dala denarna sredstva, da so je cerkev po načrtih arhitekta Baresija v letu 1924. in v nadaljnjih letih zopet znova zgradila z vsemi pripadajočimi samostanskimi in gostinskimi poslopji vred. Cerkev je tudi po novih načrtih ohranila svojo staro oblko s to razliko, da jo dobila sedaj tri ladje in okraske modernega baroka. Cerkev je tudi mnogo večja, kot je bila, in stebri so iz domačega granita. Tudi frančiškani so sc vrnili spet nazaj v svetišče. Na Sv. Gori so bila zgrajena tudi velika prenočišča za romarje. Novo cerkev je blagoslovil dne 26. avgusta 1928. pokojni veliki goriški nadškof Frančišek Sedej. Svetogorska Mati božja sedaj zopet kraljuje nad Slovenci Julijske krajine iu beneške Slovenije kot tolažnica in zaščitnica, kar je bila v vsej dolgi in včasih zelo turobni zgodovini preteklih 400 let.
4 leta zapora, ker je hotel ubiti svojo ženo
Pred goriškim sodiščem je bila razprava proti Franru Vidaliju, ki jc v septembru lanskega leta hotel umoriti svojo lastno ženo, ki ga je prišla iskal v gostilno. Pijani mož je svojo ženo zasledoval, ki mu je komaj ušla. Končno jo je le dosegel in jo z nožem smrtnonevarno ranil. Sodišče jo grdega moža obsodilo na 4 leta težkega zapora.
Ropar obsojen na 4 leta in 7 mesecev
Goriško sodišče jc obsodilo na 4 leta in 7 mesecev 35 let starega Avguština Busekjana, ki jo julija lanskega lota napadel Dembič Rozo, Mar-zič Uršulo, Krcvadin Ano in Krevadin Albino. Pobral jim je ves denar, ki so ga imele pri sebi. Vsega dcnnrja jo bilo samo 60 lir. Orožniki so 6lučajno naleteli na tolovajstvo in Busekjana prijeli in zaprli. Sodišče je tolovaja prav posebno hudo obsodilo, da s tem pokaže na odvratnost tega dejanja. Obsojenec bo moral plačati tudi 700 lir denarne globe.
Dva mlada roparja
Iz Trsta poročajo, da so bili tamkaj obsojeni Miroslav in Stanislav Skupek iz št. Vida nad Vipavo ter Viktor Fatur iz Zaloga pri Postojni, ker so udrli v mesnico Antona Švagelja na Prevalu. Tolovaji so bili preoblečeni v ženske. Nadalje so bili obdolženi roparskega umora Matije Bcnčina v Podbrežah, ki so mu odnesli 4000 lir. Tretja obtožba je bila, da so napadli »udi Josipino Bežek pri Štorjah. Sodišče je obsodilo Miroslava Skupka na 4 leta in 7 mesccev zapora, njegov brat Stanislav je hil oproščen, Viktor Fatur pa je dobil 2 leti ln 5 mesecev. Obsojenca morata plačati po 3600 odnosno 2400 lir denarno kazni.
Drobne iz Julijske krajine
Delavec De Nardi iz Kanala na Soči, zaposlen v tiskarni Mayer, se je med delom hudo ponesrečil. Zvalil je namreč na sebe veliko težo tiskovnega svinčenega materijala. Nahaja bo v bolnišnici.
Iz Ajdovščine pišejo, da sta dva neznanca, ki sta se pripeljala na motociklu, zažgala gospodarsko poslopje Frančiške Keherjevo na Vipavskem. Ko je ogenj že visoko zagorel, sta se oba tolovaja odpeljala in so ju pri begu domačini še opazili. Oba sta ušla. Verjetno sta se hotela nad Kebrovo samo maščevati.
Širite katoliško časopisje!
8 letni otrok Milana Vidmarja se jc igral s t
smodnikom, ki je bil od stare granate. Kar na- I
enkrat se je smodnik užgal ln otroka hudo ranil I po vsem obrazu.
Podobna nesreča so je zgodila 9 letnemu otroku Antona Pavlina iz. Grgarja pri Gorici, ki so je prav tako igral s smodnikom, ki se je užgal in mu prizadel po vsem telesu hude opekline.
JO AN CRAWK0RD
Pod krinko ljubezni
HIIIO Matica Ob 16., 10.10 in 21.15 uri
Izjava voditelja koroških Slovencev o odnosih do narodnega socializma
V	»Koroškem Slovencu« z dne 29. junija 1938 beremo pod naslovom »V društvih v Plibcrku in Glo-basnici« naslednje zelo zanimivo poročilo o ničelnem stališču, ki ga je orisal govornik prosvetne zveze glede odnosov med Slovenci in narodnim socializmom:
V	društvih v Plibcrku in Globasnici so podajali letni račun v nedeljo 19. t. m. Zbrala sc je mlada garda slovenske okolice pliberškega mesta v svoji dvorani in z zadovoljstvom beležila dovršeno prosvetno delo. Njeno društvo se sme ponašati, da je prvo uvedlo redne mesečne sestanke, ki so našli med ljudstvom rastoč odziv in zanimanje. Tudi nikakor ni zaostajalo po številu odrskih prireditev ter se sme danes ponašati z dvema tamburaikima zboroma in dobro iz-vežbanira moškim in mešanim pevskim zborom, Sc poslovanje knjižnice ni zaostajalo za drugimi leti. Lažje je bilo sledečemu govorniku pokazati veličino novega časa, ker so društveniki sledili velikemu razvoju še izza rednih mesečnih shodov. Volitve so potrdile stari odbor, ki bo nedvomno uspešno posegel v prosvetno tekmo s sosednimi društvi.
Popoldne istega dne so zborovali globaški pro-svetarji. Šoštarjeva velika soba se je kar napolnila z radovednimi gospodarji, fanti, dekleti in materami. Saj je še tolikanj nerešenih vprašanj, ki čakajo odgovora. Poročilom je sledil govor zvezinega zastopnika, ki je med drugim ponazoril naše stališče do narodno-socia-liatičnih organizacij v deželi in državi z besedami:
»Lojalno hočemo vršiti našo državljansko dolžnost In hočemo sodelovati v vseh organizacijah narodnega socializma — iz.vzetnši militantnin skupin SA in SS, ki so zaradi svojega posebnega značaja pridržane nemškim rojakom — a samo pod pogojem, da u členitev v le-te organizacije nikakor ne pomeni izčlcnltve iz slovenske narodne družine in da v nlčemar ne ovira natega sodelovanja v slovenskih narodnih organizacijah. Za svojo slovensko narodnost in n«Ao narodno pravico smo pripravljeni nositi tudi najtežje žrtv«..
Novi odbor z mladim Rajkom Greincrjcm na čelu bo po sklepu zborovalcev vodil prosveto nove sezone.
V	apnenico je padel
V	Slovenjem Plajberku sc je v hiši posestnika Repica pripetila huda nesreča. Domači 11 letni sin Janez se je igral blizu apnenico in jo po naključju padel vanjo. Čeprav so ga hitro potegnili iz. vrelega apna, je dobil lako strašno poškodbe, da je v deželni bolnišnici, kamor so ga prepeljali, težkim ranam podlegel. Pokopali so ga na celovškem pokopališču, kamor je prišel na |>ogrnb tamkajšnji kaplan dr. Mikula s števijnimi Plaj-heržani, ki so hoteli na ta način izkazati svoje veliko spoštovanje do užaloščene slovenske družine.
Cene živil na Koroškem
r-Koroški Slovenec-' objavlja v zadnji številki naslednje cene, ki so bile predpisane za sadje in zelenjad:
Vrtno jagode in anane so po 1 marko 20 pf (marka je vredna 15 din, 10 pfenigov jo 1.50 din). Gozdne jagode so 53 pfenigov (okroglo 8 din) kg. Zoleni grah pol marke, rabarbara 43 pfenigov za kilogram. Korenje 10 pfenigov (din 1.50) za šopek, solata v glavicah, boljša, 10 pfenigov (1.50 din) komad, drugovrstna pa 6 pf glava. Zelje pol marke kg, koleraba pa do 42 pf. kg. — Določene so cene za žcmlje, ki veljajo 5 pf ena (okroglo 75 para), za meso, za les In za pšenično ter rženo moko.
25 m široka betonska cesta iz Monakovega v Celovec
Iz koroških časopisov posnemamo, da Je vrhovni nadzornik za nemške cesto dr. Todt, ki sc ie 16. junija mudil na Koroškem, napovedal, da I »o zgrajena 25 metrov široka betonska cesta iz Monakovega v Celovec in da bo to ona najlepših cest, ki bo šla čez alpsko gorovje. Najvišjo vrhove bo cesta premagala s 6 do 8 km dolgimi predori. Po tej novi cesti bodo avtomobili v pičlih treh in pol urah privozili iz Monakovega v Celovec. NI še znano, čc bodo to cesto potisnili dalje do državne meje. Podobno cesto žo grado iz Monakovega do Solnograda in od Linca do Dunaja.
Društveno življenje
Dne 10. julija ima »Danica«, društvo v St. V^idu, svoj letni občni zbor pri Voglu v Sv. Primožu. Spored je zelo pester, poučen in zabaven.
Dne 14. julija ima Posojilnica in hranilnica v Celovcu v svojih poslovnih prostorih svoj letni občni zbor.
nm
novice
V	nedeljo, dn« 17. julij«, jc prosvetni tabor dru-štva_ »Trta« v Žitarivesi.
Dn« 17. jull|a popoldne jc občni zbor in prosvetna prireditev društva v St. Lipšu.
Dne 24. julija je v Globasnici »Slovenski dan". Nastopila bodo številna p*v«ka in tamburašks drušlvs in odlični govorniki, To bo tabor za vso Podjunsko dolino.
V	Št. Jakobu v Rožu so z uapehom zaključili slovenski jezikovni tečaj za mladino. Tečaja sc je udeležilo 30 olrok. Tečaj je bil predčasno zaključen, a obstoja upanje, da bo jeseni zopet otvorjen.
Drobne iz slovenske Koroške
Na celovški gimnaziji io bili zrelostni izpiti na državni gunnaziii. Med kandidati sn bili tudi naslcdnii slovenski dijaki, ki so vsi maturo položili z dobrim ali odličnim uspehom. So to sledeči gospodje:
1.	France Kra|g«r, doma iz Strpne rasi pri Šmihelu pri Pliberku.
2.	France M d r 11, doma iz Drevclj pri Zahomcu. Zrelostni izpit je položil z odliko.
3.	Valentin Ovnlt, doma U Pliberka.
4.	Jože Prajnik, doma iz Dobcrlevasi.
5.	Maks Sorgo, doma iz Bistrice v Rožu, ki je napravil maturo x odliko.
6.	Fran« Warum, doma iz Zgornjih Borovelj pri Ledenicah t Rožu, ki je napravil zrelostni izpit z odliko.
7.	Janez W i • s • r , doma iz Slovenskega Plaj-berka, ki je maturiral z odliko.
8.	Valentin L • k i • , doma iz Sel.
Vsega skupaj torej 8 slovenskih maturantov, med njimi 4 odličnjaki. Vsem fantom iskreno čestitamo k uspehu in jim želimo, da bi svoje življenje tako usmerili, da bi služili Bogu, svojemu narodu in »voii domovini.
Pri sv. Cirilu in Metodu v Ljubljani sta se poročila ljubljanski trgovec France Snabl, doma iz St. Ruperta pri Celovcu, in gdč. Mira Pfciferjeva iz Ljubljane. Ccatitamo!
V	Selah sta se poročil« dva p«ra: Majarjev Flo-rijan in Simejeva Micka ter Franc Jantiš in Anica Dov-jakovo. Bilo srečno.
V	Žitarivasi sl» »topila pred poročni oltar Jožef Kommetcr iz Krajac pri Galiciji in Tilk« Mihevčeva iz Žitarevesi. Velika Kenernikova domačij« je s tem dobila mlado gospodinjo. Zehmo obilo blagoslova božicga
Nemška vlada jc dala na razpolago potreben denar, d.i se obnovi gledališče v Celovcu. Minister Gob-bels je iz sredstov propagandnega ministrstvi podaril 150.000 mark (okrog 2 miliiona 200.000 din).
V	Sent Jakobu po slavili poroko Jožefa šti-kerja iz Gorinčič z gdč. Gusto Kranjčevo. Bog blagoslovi mlado družino.
V	Selah so deželne oblasti začele graditi lepo novo cesto v Kot ter večjo carinarnico v Vrhujih Bajtišah.
Deželna oblast je prosvetnemu društvu v fcitariveai vrnila društveni dom in društveno premoženje, ki ga je prejšnja oblast zaplenila.
Vrhovni poveljnik nemške lajne policijo (SS oddelkov) Ilimmler jo bil zadnjo dni na Koroškem ter je govoril pri kresovanju v NVoltsbergu v Lahudski dolini.
V	Tlnjah je pogorela domačija jiosestnika in gostilničarja Smolnika.
Občina Dobrlaves jc razveljavila častna ob-čanstva bivših kanclerjev dr. Dollfussa, majorja Feya, dr. Schuschnigga in kneza Starhoinberga.
Tudi na Koroškem bo kmalu uveljavljen v stari Nemčiji že daljo časa veljaven zakon o >dednih kmetijah«. Na Koroškem l>o zakon določil, da mora priti pod zaščito najmanj 13 oralov, ki kot dedna kmnti|a ne smejo biti nc obn* mcnjenl ln ne prodani.
V	celovški bolnišnici jo umrl 16 let stari Mirko Travnik, sin posestnika Travnika na vrh Salde pri Selah.
Novi grobovi
-j- V Starem trgu pri Slovenjem Gradcu je po
6 letni bolezni umrlo 70 let stara vcleposcsLoica ga. Helena Turičnlk. Naj počiva v mirul Rodbini naše sožalje!
"t" T Slovenjem Gradu je v petek zvečer umrla po hudi bolezni hčerka pok. primarija dr. želez-n i k a r j a in njegove gosp« Pavle, enajstletna Jožica. Ljubko deklico, ki |e bila najboljša učenka in silno priljubljena vsem meščanom, pomiluje v»c mesto. Pogreb jo bil v nedeljo popoldne. Gospe materi iskreno sožalje!
"t" V Braslov. h jo mirno v Gospodu zaspal zaslužni odbornik tamkajšnje Ljudske hranilnico in posojilnice ter Kmetijske nabavljalne in prodajne zadruge gospod Martin Janežič. Pokopali ga bodo danes ob 10 dopoldne. Naj mu sveti večna luč!
F O T O A
JVaše organizacije
V zadnji številki smo poročali o mednarodnem foloaniaterskem kongresu, ki je bil sredi junija na Dunaju, in poudarili zlasti najvažnejši sklep, ki so ga sprejelo soglasno vse na kongresu udeležene države: ustanovitev mednarodne zveze fotoamater-jev. Poročali smo tudi, da sta bila v odbor izvoljena dva zastopnika Jugoslavije. Komur je znano, da obstojata v Jugoslaviji prav za prav samo dva kluba, ljubljanski in zagrebški, katerih delovanje sega preko programov, ki se. prično in končajo pri črni kavi v kavarni ali cvičku v gostilni, in da jc pri nas fotoamaterstvo na splošno še neorganizirano, mora priznati, da pomenita dva zastopnika Jugoslavije, v odboru mednarodno zveze vpričo vso drugače organiziranih amaterjev drugih držav zelo velik uspeli. Za ta uspeh sc moramo zahvaliti le smotreno organiziranemu delu naših dveli klubov in nc številu organiziranih amaterjev, kajti številčno sta oba kluba razmeroma zelo šibka. V tem dejstvu vidimo dvojo: poudarek uspeha kot plod organiziranega dela in nevarnost, da prične delavnost klubov zaradi majhnega števila sodelujočih polagoma pojemati in usihati, kajti šc tako bogata zaloga volje do dela se polagoma. Izčrpa in mora najti nadomestek v vsaj približno enako sposobnem naraščaju. Dotok naraščaja pa jo zelo majhen in če si ga naše strokovno organizacije ne bodo znalo ali mogle preskrbeti in bo ostalo brezuspešno njihovo prizadevanje, da pritegnejo v krog svojega članstva čim večje šlevilo folonmaterjev, katerih šlevilo sega samo v Ljubljaui v tisoče, bo
MATER
moralo priti do oppšanja delavnosti. Postaviti žc obstoječe fotoamnterske organizacijo na številčno čim solidnejšo podlago in poskrbeti dovolj zgodaj za sposoben naraščaj, mora biti torej prva naloga ne samo v obstoječih klubih organiziranih foto-amaterjev, temveč dolžnost vseh ljubiteljev črno-belc umetnosti, ki živijo na področju že obstoječih organizacij.
Prav v tesni zvezi z ustanovitvijo mednarodne zveze fotoamaterjev jc naloga, da razpredejo slovenski amaterji, ki Jih jo lepo število, strokovno organizacije širom Slovenije in ustanovijo po vseli važnejših središčih podeželja samostojno klube ali vsaj skupine, ki jih priključijo lahko najbližjemu klubu. Nekaj takšnih skupin žo obstoja in sc v okrilju ljubljanskega fotokluba prav dobro počutijo. Istočasno pa morajo pomisliti tudi na ustanovitev državno zvezo, kajti pravila mednarodno zvezo določajo, da postanejo lahko njene članice samo državno z/voze fotoamaterjev. Lo za začetek jo pripravljena tolerirati, da se včlanijo ludi skupino klubov, ki formalno v zvezo še niso povezani. Takšen je primer n. pr. v Jugoslaviji, kjer zveze še nimamo ter so zaradi prepročonja morebitnih nesoglasij in v svrlio čim ožjega sodelovanju ustanovile obstoječe organizacije delavno skupnost — nekakšen surogat zveze, ki Jo pokazal doslej tudi temu primerne uspehe! Ker more po njenem poslovniku žc en sam protivon glas onemogočili izvedbo akcije, ki se zdi večini koristna, manjka loj instituciji predvsem potrebna avtoriteta. Poleg loga je samo začasnega značaja brez trdno pravno podlago ter se lahko vsak čas pri prvem nesoglasju
razide in postavi s tem v vprašanje tudi članstvo pri mednarodni zvozi. Da pride pri tem do prav neprijetnih zapletljajev z vsemi mogočimi posledicami, si lahko mislimo. Poskrbeti bo treba torej čimprej, da so ta »ne lič ne mišt prelevi v držuv-uo zvezo z dobro začrtanim programom in delokrogom, v kaleri ne bo mosta za pokrajinska sarno-ljubja in lokalno zaljubljenost ter delegirali v upravo ljudi, ki bodo znali držati vajeti krepko v rokah.
Nekaj novih klubov je žc priklicanih v življenje, drugod so na dolu, da jih osnujejo. Vsem bodo z nasveti in sodelovanjem golovo prav rado pomagalo že obstoječo organizacijo. Potrebno ni drugega, kakor da zavržejo amaterji popolnoma napačno naziranje: saj nimam od kluba nobene koristil Samo članarino moram plačevati I
Najbolje bi takšnole zmotno mnenje ovrgel amater, ki jc vstopil v Ia ali oni klub kot popoln začetnik in postni po par letih širom fotografskega sveta znan prominent in zažoljon sodelavec tudi razvajenih inozemskih Ilustriranih revij. Tudi ni morda slučaj, dn so vsi slovenski prominenli zrastli iz ljubljanskega fotokluba! To bi bi! tudi najboljši odgovor na vprašanje, ki hi ga morali nc glede na čislc materialne dobrino, zvezano s članstvom v klubu, zastaviti z ozirom na takšne pomisleke v prvi vrsti: ali in v kakšnem obsegu je vzgoja v fotografiji brc/ ozira nn slopnjo posebne nadarjenosti posameznikov sploh mogočn? Pri lom no mislimo na vzgojo do višine, ki so jo dosegli redki izvoljenci, katerih imena čilnmo skoraj v vsakem razstavnem katalogu pomembnejših mednarodnih razstav. Mislimo samo vzgojo, ki tinj dvigne lasl-niko kamor od največkrat prav nesmiselnih in neestotičnih spominskih sličic in od najprimiliv-nejSega tehniškega znanja vsaj do takšnega na- I predka, da bo postalo središče njihovega zanimanja {
vprašanje kultivirano, dobro premišljene spominsko sličicc, zgrajene na solidnem tehničnem znanju. Tu je namreč začetek poti, ki vodi do poglobljenega dela. Co pripelje premišljena vzgoja amaterja do le stopnjo, jo polovica uspeha dosežena in delo vredno vloženega Iruda, kajti kot dokument preteklih časov ima tudi kultivirana spominska slika svojo lepo vrednost in zasluži, da jo gojimo. Privesti amaterja tako visoko, ni tožko. Najpotrebnejše tehniško znanje Jo lahko prluČljivo in toliko smisla za estetiko ima vsak človek, da ga jo z zgledi mojstrskih del, poljudnimi predavanji in drugi mi sredstvi mogoče pripeljati do takšno višine. Bolj nadarjenim postane lahko ta Stadij izhodišče za poglobljeno delo, pa nuj volja pri toin njihovo zanimanje zgolj Izpopolnjevanju v tehniki ali pa estetiki in vsebini slike. Obe kategoriji sta nnni^ potrebni. S takšnimi ugodnimi rezultati so končali doslej še vsi dobro zasnovani tečaji za začetnike in naprednejše amaterje, ki so jih izvedli naši klubi, ter so najboljši dokaz, da je dosegljiv optimalni uspeh pri najmanjšem trudu in v najkrajšem času le v organizirani delovui skupnosti pod strokovnim vodstvom,
Slovenci v Italiji, pozor!
Kdor Zeli v Italiji prejemnti »Slovenca« po pošti na sroj dom, naj sporoči tvrdki Oiovanni Parovel, Trieste, Via lr. Denza 3. Mosočnu naročnina zn Italijo znaša lit. 16.50 in nuj eo nakažo vnaprej nn Čekovni račun g. Oiovnnni Parovela štev. 11-184». S tem an prihranijo slroiki, naročniku pa lakoi lahko notiroinio z listom. Seveda so mora pripomniti, iin jo poslani denar uamo-njen za naročnino »Slovcncac.
T E
iVedel/ski šport
Tenis:
Ljubljana : Trsi 5 s i
Ljubljana, 3, julija.
Naš tenis lepo napreduje; ne samo zagrebški, tudi ljubljanski. Sicer so za zdaj Hrvatje šc daleč pred nami, toda če bo šlo vse po sreči, tudi tu nc bodo dolgo. V Ljubljani je zavladalo za tenis zadnje čase izredno veliko zanimanje, tako da lahko pričakujemo prav lepega razvoja v tej športni disciplini. Mlade moči so izborne, zlasti je talentiian sedemnajstletni Boris Smerdu, ki si je prav pred kratkim med pet in dvajsetimi konkurenti priboril lepi naslov juniorskega prvaka Hrvatske v tenisu. Pri seniorskem tekmovanju je prišel celo v semifinale, kjer pa je, čeprav je že vodil s 5 : 1, izgubil odločilni set. Premagal ga je rutinirani zagrebški igralce Schalfcr. Zdi se pa, da ga je tokrat Schaffer premagal tudi poslednjič.
Lansko leto je ljubljanska Ilirija igrala kot reprezentanca Ljubljane proti reprezentanci Trsta. Obe srečanji je izgubila z 2 : 4. Danes pa je igrala svojo prvo letošnjo tekmo z isto reprezentanco in po zelo lepi igri zmagala s prepričevalnim rezultatom 5 : 1. Če bi ne bil Šivic zadnje čase povsem iz forme, bi bila Ljubljana lahko porazila Trst prav katastrofalno «6:0; sicer je pa tudi rezultat 5 : 1 že kar prav lep. Revanža sc je Ljubljani temeljito posrečila.
V tržaški reprezentanci srečavamo ljudi najrazličnejših narodov. Tako je n. pr. Banfield. ki danes sicer ni igral, Anglež, Ebner je Nemec, Aidinyan je baje Arabec, Sadar ima povsem slovensko ime, Cathanco je Italijan. Res prav pisano sestavljena mestna reprezentanca.
Dopoldne so bile na igrišču Ilirije odigrane vse štiri single-partije. Končno stanje dopoldanskega dela tega medmestnega turnirja je bilo 3:1; trije Ljubljančani so svoie partije dobili, izgubil je le Šivic, ki je trenutno šibak. Tenis, ki sn ga danes predvajali Ilin-jani. jc bil prav efekten in je za to športno panogo napravil dobro reklamo. Dopoldne je bilo na igrišču SK Ilirije pod Cekinovim gradom mnogo gledalcev, popoldne pa je nezanesljivo vreme obisk tekme precej oškodovalo.
Dopoldne sta najprej nastopila Ljubljančan Boris Smerdu in Tržačan Aidinyan, zelo talentiran, še mlad igralec. Andinyan uživa v Italiji že prav lepo reputa-cijo, saj je odpravil zanesljivo oba avstrijska, dobra igralca, ki imata že mednarodno znani imeni v teniškem športu, Artensa m Matejko.
Smerdu, ki ga je trener Vissault, Francoz, ki je leto« vežbal Punčeca, Kukuljcviča, Palado in Mitiča, označil za bodočo prvo zvezdo v jugoslovanskem teniškem športu, jc zmagal zanesljivo. Ta zmaga je v resnici pomembna, saj mu je uspelo tolči zelo dobrega nasprotnika kljub temu, da se še ni niti utegnil dobro spočiti od napornih iger, ki jih je moral absolvi-rati pred kratkim na teniškem turnirju za prvenstvo Hrvatske v Zagrebu. Nastopil je nespočit in je pokazal nekoliko slabši tenis kot običajno, kar je tudi povsem razumljivo. Bil pa je vedno še dovolj dober, da je lahko v zanesljivem 6logu obračunal s svojimi nasprotniki in dal Ljubljani potrebne točke.
V prvem setu sta oba partnerja zaigrala izredno ostro. V drugem setu je Smerdu vidno popustil, tako da je Aidinyan prišel celo v vodstvo s 4 : 2; toda tu se je mladi Ljubljančan nenadoma prebudil in začel igrati z vso živostjo. V sijajni igri je dobil na koncu set. Aidinyan kakor ludi Smerdu sta prav mnogo igrala na backhand, v smashu jc bi Aidinyan slab, Smerdu pa odličen; poskušal jc igrati s kratkimi žogami, ki pa mu danes začuda kar niso mogle iti dobro izpod rok. Prav dober pa ie bil njegov servis, s katerim se jc zlasti postavil proti koncu tretjega seta.
Tehnični rezultat:
Smerdu (LJ.) : Aidinyan (T.) 6 : 4, 6 : 8, 6 : 4.
Ljubljana je s tem dobila svojo prvo točko.
Stanje: Ljubljana : Trst 1 : 0. Med prisotnim občinstvom je zavladal zaradi tega velikega Smerduje-vega uspeha optimizem. Mnogi so že napovedovali končno efektno ljubljansko zmago.
V drugi igri «.ta nastopila dr. Bleiweiss Miron za Ljubljano in dr. Cattaneo za Trst. Bleiweiss se je -kakor običajno — odlikoval v smashu in v backhandu njegov servis je bil zelo vezan. Dr. Cattaneo je prišel nekoliko do veljave šele v drugem setu, kjer sc je žilavo upiral, vendar ni mogel proli dobremu Bleiweissu ničesar opraviti.
Tehnični rezultat: Ljubljana : Trst 2 : 0. Dr. Bleiweiss M. (Lj.) : dr. Cattaneo (T.) 6 : 1, 7 : 5.
Kol tretji pa sta nastopila Tržačan Ebner in Ljubljančan Banko. Ebner si je v drugem setu izpahnil menda nogo in je odstopil pri stanju 1 : 2. Podoba je bila, da bi bil tudi sicer Ljubljančan to igro brez dvoma obrnil v svoj prid, saj je bil mnogo boljši v vsakem pogledu.
Celjsko mestno avtobusno podjetje
Tehnični rezultat: Ljubljana :Trst 3:0
Banko (Lj.) : Ebner (T) 7 :5, 2 :1. Pri stanju 3:1 za Ljubljančana je Tržačan odstopil. To je že starejši, precej korpulenten in nič kaj posebno okreten igralec, ki po postavi bolj spominja na atleta iz. discipline grško-rimske ro-koborbe kot pa na teniškega igralca. Po tej točki so mnogi že napovedovali, da bo Ljubljana zmagala s 6:0 nad tržaško reprezentanco. Tn iluzijo pa je rn/bil Sivic, ki je izgubil svojo bitko s Tržačanom Sadarjem. Sadar je levičar, tehnično zelo dobro podkovan igralce, ki s Ši-vicem ni imel prehudega dela. Šivic, ki je brez pravega treninga, jc bil kmalu izčrpan, povrh pa ga je zadela še vročina.
Tehnični rezultat: Ljubljana : Trst 5:1
S tem jc bil dopoldanski del turnirja zaključen.
Popoldne so bile na sporedu igre v dou-bleu. Dva velika Ljubljančana, ki jima je šel smash prav sijajno od rok, sta z lahkoto v lepi igri porazila Tržaeana, ki sta poskušala lobati, pa tudi tod ne eden ne drugi ni bil posebno doma. šivic jc bil popoldne mnogo boljši kot dopoldne.
Tehnični rezultat: Ljubljana :Trst 4:1
Bleiweis—šivic (Lj.) : Cattaneo—Sadar (T) 6:2, 7:5. Kot drugi in zadnji par sta nato nastopila še Ljubljančana Smerdu Boris in Dacar proti Tržačanoma Aidinyanu in Kbnerjn. Prvi set sta dobila gladko, pri drugem na sta se Tržačana nekoliko bolj upirala, predvsem na račun nepazljivosti in lagodnosti, s katero sta začela igrati Ljubljančana, ko sta zapazila, da nasprotnika nista močna. Proti koncu pa sta spet pov-som oživela, zaigrala energično tudi drugi set ter končno zmago v razmerju 5 :1 za Ljubljansko reprezentanco.
Tehnični rezultat: Ljubljana : Trst 5:1
Smerdu—Dacar (Lj.) : Aidinyan—Ebner (T) 6:3, 7:5. Kbnerjn je. bolela noga in je bilo vse delo prav za prav v tej tekmi poverjeno Aidi-nyanu, ki se jo mnogo trudil, toda izgubljene partije ni mogel rešiti Trstu v prid.
Ljubljanska revnnža je bila obilna in je dokazala, da se je tudi slovenski teniški šport začel prav lepo razvijati. Morda nc bo več dolgo, ko bomo Slovenci tudi v tenisu povzeli prvo besedo v državi — kakor io imamo doslej že v neštetih drugih panogah. Izgledi za to so prav Ic.pi.
Tenis v Wimbtedonu
Henkel in Melaxa sta premagala v polfinalnih tekmah v doubleu našo odlično dvojico Kukuljevič-Palada. Honkel-Mctaxa : Kiikuljevič-Palada 7:5. 6:2, 6:4.
Včeraj je bil odigran tudi še finale med ameriško dvojico Budgejrm in Makojem ter med Nemcemn Henklom in Metaxo. Zmagala sta Američana. Budgc-Mako : Henkel:Metaxa 6:4, 6:3, 3:6 in 8:6.
Ženski double sta dobili Američanki Alicc Marble in Fabyanova. Marblc-Fabvan : Mathicn-Vork 6:2, 6:3.
Letošnji \Vimbledon je bil v znamenju ameriškega triumfa. V moškem singlu je zmagal Američan Bndge, v ženskem singlu Američanka Helen Wills-Moodv, v moškem doublu Američana Buclge in Mako. v ženskem doubleu Američanki Fabva-nova in Marbleova.
Letošnji wimbledonski turnir je, kakor vidimo, potekel v resnici v znamenju ameriškega popolnega uspeha. Američani so prepričljivo dokazali svojo absolutno superiornost v teniškem športu — tako na trdih igriščih — kakor tudi na travnikih. Skoda je, da v Wimbledonu ni hilo Avstralcev; morda bi ti le precej spremenili l>oj za teniško hegemonijo.
Ameriška teniška igralca v Belgradu
Belgrad. 3. julija, m. 12. in 13. julija gostujeta v Belgradu ameriška teniška igralca, in sicer svetovni prvak Budge in Mako. Zaradi tega gostovanja je sestavljen častni odbor, ki mu predseduje predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, ostali člani pa so minister za telesno vzgojo dr. Miletič, maršal dvora Colak Antič, predsednik mestne občine Vlada tlič in ameriški poslanik na našem dvoru.
Kakor znano, je bil avtobus mesta Celja nstanovljen kot občinsko podjetje s soudeležbo privatnega kapitala leta 1020. Pobudo za to je dal takratni podžupan g. dr. Ogrizek, ki pa jc imel v občinskem svetu tudi črnoglede, ki niso bili naklonjeni tej ideji. Našel pa je zaslombo pri raznih trgovcih in denarnih zavodih, s katerih pomočjo jo prišlo do ustanovitve podjetja. Danes po pretoku 9 let vidimo, da je bila to dobra zamisel, ki je tako Celju kot tujskoprn-metnemu in gospodarskemu centru kakor tudi tujskemu prometu v splošnem bila v veliko korist. I^ahko trdimo, da je šele avtobus mesta Celja utrl pot tujskemu prometu v 1/igarski in Gornjo Savinjski dolini. Po nekaj letih lepega razvoja je podjetje zadela 1 I95t huda nesreča v Modlogu, nadaljne hude udarce pa mu je prizadejala več let trajajoča gospodarska kriza. Leta 1955 se je že razmišljalo o njegovi likvidaciji, kajti nn razpolago ni bilo niti sredstev za kritje rednih zidatkov, zapadle obvoznosii so bile izredno velike, med drugim dolg samo pri eni tvrdki nad 125.000din. kaj šele za obnavljanje voznega parka, katerega je tvorilo tedaj 9 že skoraj popolnoma dosluženih vozov.
Nova uprava s predsednikom trgovcem g. Fazarincem Ant.. ki jo prevzela vodstvo podjetja v novembru 1955, je imela torej težko nalogo. kako podjetje sanirati in mu dati novega razmaha, saj je izkazovalo takrat skoraj 800 tisoč dinarjev izgube. Uvidela je nujno potrebo racionalizacije podjetja s postopno zamenjavo starih, neekonomičnih voz za nove, zmogljivejše z Diieselovimi motorji nn pogon z nafto, pri katerih ie znašal prihranek na pogonskih stroških okoli 85%. Podjetje je zato takoj v začetku 1. 19% nabavilo 2 nova vozova ter pri tem doseglo tako ugodne plačilne pogoje. da je moglo oba avtobusa odplačati v teku dveh let le s prihrankom na pogonskih stroških, lansko leto se je izpopolnjevanje voznega parka nadaljevalo z nabavo novega avtokara, katerega usposablja njegova komfortna j/delava za najdaljše izletniške vožnje, ter zamenjavo enega izmed starih bencinskih motorjev za Dieselo-\ega. V začetku letošnjega leta je podjetje predvsem za progo Celje—Dobrna, na kateri so bili zaradi hitrega razvoja vozovi vedno j prenatrpani. nabavilo 4t sedežni avtobus, istočasno na jo zelo ugodno prodalo dva stara vozova. Letos si je podjelje preuredilo tudi star avtobus s prekaroseriranjem v nujno potreben moderen avto-fnrgon. ki služi zelo dobro mestnemu pogrebnemu zavodu. Današnji vozovm park tvori torej 5 sodobnih nvto-karov in avtobusov z Dieselovimi motorji, dva novoprekaro-serirana vozova ter še samo 4 starejše vozove. Vozovi na pogon z nafto so v I. 1057 prevozili nad 50%. v prvih petih meseeih letošnjega leta pn že skoro 75% celokupne kilometraže. kar pomeni lep prihranek na kurivu. S tem vozov-nim parkom se je posrečilo v razdobju leit 10"5 do 1957 vkljub zvišani kilometraži znižati po
gonske stroške, to je izdatke za bencin, nafto in olje za skoraj 50%, istočasno pa za 15% zvišati celokupni inkaso. Zaradi te racionalizacije in v želji ustreči kolikor mogoče potujočemu občinstvu se je podjetje v začetku letošnjega leta odločilo znižati vozne cene na vseh progah ter uvesti še posebno znižane four - rctour vozovnice z veljavnostjo treh dni. Posebno pažjo so posvetili razvoju izletniških voženj v tu in inozemstvo. V razdobju zadnjih treh let so je povečala njih kilometraža za 154%, donos pa se je dvignil za 190%. V maju 1957 je tvoril inkaso izletniških voženj že 50% celokupnega dohodka vozarine. Pri osnovanju podjetja se, niso zgradile potrebne garaža, temveč se je v ta namen le adaptiral del mestnega občinskega objekta. Ta neprimerna zasilna garaža pa je postala kmalu tudi pretesna. Nova uprava si je takoj stavila v program, da zgradi moderno garažo, ker zlasti novi veliki avtobusi niso več. imeli v stari prostora. Prvotno so nameravali odkupiti Knllicovo posestvo, ker se je pa pokazalo, da bi bilo to zvezano s prevelikimi stroški, saj bi izvedba tega programa veljala okoli t.200.000 din, so to namero opustili in so namesto tega zgradili novo garažo na Sp. Lanovžu. Nekoliko večja oddaljenost ne igra sedaj z ozirom na pogon s ceneno nafto odločilne vloge, središče mesta pa jo s to rešitvijo obvarovano ropota in nemira, ki bi ga garaža povzročala. Odkup zemljišča, zgraditev garaže in njena oprema je veljalo skupaj (>00 000 din. V novi garaži je možno namestiti 12 velikih voz, kar zadostuje še zn desetletja, ker avtobusi, ki vozijo na rednih progah, garažirajo na končnih postajali izven Celja.. V garaži, ki je opremljena s centralno kurjavo, se nahajajo poleg glavne, dvorane še moderno urejene delavnice s premičnim žerjavom za dviganje vozov, pisarna garažnega mojstra, skladišče za avto-material in rezervne dele. posebni od vseh drugih ločeni oddelek za skladiščenje bencina, nafte in olja, prostor za kotel centralne kurjave in umivalnice za osebje. Poseben prostor je določen tudi za garažiranje in potrebno desinfekcijo avto-furgona. lahko se mirno trdi. da jc to ena najmodernejših avto-garaž v državi.
Celotne opisane investicije zadnjih dveh let znašajo okrog t.600.000 din. pri tem pa je važno, da se je podjetje zadolžilo le za toliko, kolikor znaša investicija za novo garažo. Tako je zaključena prva etapa modernizacije podjetja, ki je sedaj zmožno zadostiti vsem potrebam sodobnega ' avtobusnega prometa. S tem razvojem podjetja se je pokarala potreba po sodobnejšem statutu, ki bo na eni strani omogočil prožnejše delovanje podjetja, na drugi strani pa se bo to delovanje spravilo v sklad z, določili novega zakona o mestnih občinah — Čeravno podjetje še ne izkazuje čistega dobička, se lahko mirno trdi. da je sedanji upravi uspelo podjetje sanirati in mu zagotoviti ugoden razvoj, i

Gradjanski: Jugoslavija 1:1 (0:1)
Belgrad. 3. julija. Danes ob 6 popoldne se je pričela na igrišču Jugoslavije pred 1500 gledalci prijateljska tekma mod Gradjanskim in Jugoslavijo, ki se je morala v 35. minuti drugega polčasa zaradi teme in nevihte prekiniti. Gradjanski ie nastopil z dvema rezervama in je vso igro igral precej ležerno, kol da ne polaga posebne važnosti na izid tekme. Nasprotno pa se je Jugo-slavia od vsega začetka do konca zelu trudila in odločno igrala, da bi se menda revanžirala Gradjanskemu za poraz, ki ga je doživela preteklo nedeljo v Zagrebu s 4:0. Igra sama na sebi ni bila zanimiva, z izjemo nekaterih trenutkov pred obema goloma. Prvi gol je dala Jugoslavija v deseti minuti prvega polčasa po Petroviču. Izenačil je Gradjanski po Brozoviču v 8. minuti drugega polčasa, ko je Brozovič izredno ostro s same aut-linije streljal na gol. Vratar Lovrič je žogo, ki je bila zelo nevarna, odbil, vendar pa mu je odskočila in padla v gol. Nalo se je razvila ostra borba 7,a zmago. Gradjanski je imel nekaj šans, ki pa jih jo odlični vratar Jugoslavije preprečil.
Hašk : Kladno 2:1 (1:0)
Zagreli, 3. julija, b. Danes je igral HAŠK povratno nogometno tekmo s Kladnom in izgubil z rezultatom 2:1 (1:0). Ker je HAŠK v Kladnu izgubil z rezultatom 3:1, izpade iz nadaljnega tekmovanja za srednjeevropski pokal.
Celjski šport
Celje, 3. julija.
SK Atletih : 1SK Maribor 5:3 (2:0).
V prijateljski tekmi so SK Atletiki premagali Maribor, ki je nastopil s 6 juniorji. Prvi polčas so bili Atletiki v premoči in so proti koncu drugega polčasa Mariborčane popolnoma stisnili. V štirih minutah so padli 4 goli. Sodil je g. Veble objektivno.
Olimp : Svoboda Ljubljana 4:2 (1:0). Olimp je v prijateljski tekmi zasluženo zmagal.
Mariborski spori
Maribor, 3. julija 1938.
Teniški dvoboj Maribor : Železničar 7:0.
Edina športna prireditev v Mariboru je bil današnji prijateljski dvoboj teniških moštev Maribora in Železničarjev. Turnir se je odigral dopoldne na krasnih igriščih ISSK Maribor v Ljud skem vrtu. Na obeh straneh so nastopili najboljši igralci obeh klubov, Ier so bile predvedene igre lepe in zanimive. Maribor je postavil svoje preizkušene borce, ki pa so jim marljivi, mladi igralci Železničarja nudili prav dober odpor.
Podrobni rezultati so bili:
Albaneze (M) : Vampi (Ž) 6:0, 6:1.
Tončič (M) : Kopič (Ž) 6:1, 6:0.
Dernovšek (M) : Gregorič (Ž) 6:4, 6:4.
Pavlin (M) : Vodušek (Ž) 6:4, 6:4.
Kirbiš (M) : Standeker (Ž) 6:0, 6:1.
Albaneze-Kirbiš (M) : Vampi - Kopič (Z) 6:3, 6:3.
Ačka je ustrelil Pintarič
Preiskava proti Pintaričevi razbojniški družbi, v kateri manjka samo še Jožef Koder, se še vedno nadaljuje na poveljstvu mariborske orožniške čete. Sedaj skušajo orožniki ugotoviti kupce za ukradeno blago ter ostale pomagače razbojnikov, pa vodijo zli-kovcc pod močno stražo na razne kraje, kjer so plen razpečavali. Pintarič je skušal v svojih dosedanjih zagovorih zločinstva po možnosti olepšati ter je trdil med drugim, da je posestnika Ačka ustrelil Jožef_ Koder. Pintaričev zagovor pa je ovrgla žena umorjenega Ačka, ki je pri zaslišanju izjavila, da je Pintarič tisti, ki je oddal skozi okno smrtonosni strel na posestnika Ačka. Pintarič je to obdolžitev vzel mirno na znanje ter je izjavil orožnikom: »Saj je vseeno, česa me dolžite, ko bo končana sodna razprava, se bom itak sam obesil.« Zanimive ugotovitve je spravila na dan preiskava zlasti glede dobave municije ter se pričakujejo tozadevno še zanimiva odkritja. Najbrž bo imel sitnosti s to zadevo tudi nek trgovec, ker je kupoval pri Kovini na Teznem uslužbeni delavec Haupt-n-.an naboje brez orožnega lista, Hauptmana pa je poslal po naboje Edvin Koder, ker jih je potreboval za svojega brata Jožefa in za njegovega rokovnjaškega tovariša Pintariča.
Roparski napad v Studencih
V mariborski okolici se dogajajo zadnje čase sama razbojništva. Tako je bil v noči od sobote izvršen tak napad tudi v Studencih. Dva neznanca sta napadla na Aleksandrovi cesti v Studencih 31 letnega delavca Alberta Curka. Podrla sta ga na tla, ga močno pretepla, mu raztrgala srajco ter mu zadala rane na rami in na vratu, obenem pa sta mu vzela suknjič, v katerem je imel denarnico s 150 din.
Mariborski drobiž
Maribor, 3. julija.
Posvetitev lavantinskih novomašnikov. Lepa slovesnost je bila danes zjutraj v mariborski stolnici. Prevzvišeni knezoškof dr. Ivan Tomažič je podelil 17 lavantinskim novomašnikom sv. mašniško posvečenje. Izredno veliko število vernikov je prisostvovalo tem pomenljivim posvetitvenim obredom, med njimi tudi mnogi svojci in sorodniki novomašnikov.
Poveljnik dravskega orožniškega polka g. polkovnik Barle je inspiciral orožniške postaje na področju mariborske orožniške čete ter je našel vse v najlepšem redu.
Umrla je na Pobrežju v Gubčevi ulici posestnica Neža Jamnik, stara 44 let. Naj počiva v mirul
Zopet nesreča zaradi počenih vilic na kolesu. Zaporedoma se je pripetila v Mariboru več nevarnih nesreč zaradi padca s kolesa. Na Meljski cesti se je pripetila že predvčerajšnjim taka nesreča, včeraj pa se je zopet tam ponesrečil delavec v Rosnerjevi tekstilni tovarni Ivan Žlahtič. Zlomile so se mu na kolesu vilice, padel jc ter je obležal nezavesten s počeno
lobanjo.	. ,
Kolo v ribniku. Mladi dijak Kranjc Enh se ie kopal v Betnavskem ribniku pa je zagledal na dnu ribnika moško kolo. Potopil se je pod vodo ter spravi! kolo na breg. Bilo je deloma že demontirano ter ga je I vrgel v ribnik očividno kak tat, ker ga ni mogel pro-
dati.	, „ . ..
10 dni t rohnel v gozdu na vrvi. 22. |uni|a so pogrešili v Igliču 55 letnega rudarja Ivan Pandeva. Ker
Tončič-Dernovšek (M) : Gregorič-Bozič (Ž) 3:6, 6:2, 6:2.
Klubi nameravajo sedaj izkoristiti vsako nedeljo za meddruštvene turnirje, da nudijo svojim igralcem priliko za resne igre in trening za pred-sloječi veliki mednarodni teniški turnir, ki se bo vršil v Mariboru za časa Mariborskega tedna v mesecu avgustu.
se je česfo opijal, je izgubil službo v rudniku, v katerem je bil zaposlen že celih 35 let. Pandev je po odpustitvi službe izjavil, da sc bo sam končal. Res je kmalu izginil od doma in vse iskanje je bilo -Wiman. Sedaj je šele našel njegovo truplo njegov sosed Rok Mlinar, ko je šel kosit na svoj travnik tik gozda. Začutil je, da prihaja iz gostega smrekovega gozda bud smrad. Ko je hotel ugotoviti vzrok tega smradti;J')« naše! na veji visečega svojega soseda Pandeva, ki je že deset dni trohnel na vrvi.
Glasbena produkcija privatne glasbene šole
V frančiškanski dvorani se je vršila v skromnem, a mikavnem obsegu manifestacija plodov glasbene vzgoje, kot so jo nudile tekom šolskega leta v privatnem obsegu razne vzgojiteljice. Pianistka Mana Vo-gelnikova, ki si je s svojo posebno pozornostjo do mladih pianistov ustvarila svoj lasten krog gojencev, je čutila dolžnost pokazati javnosti plodove svojega dela. Pridružili sta se ji pa še dve pevski pedagoginji, in sicer ga. Loh-Rado ter gdč. Leni Lapajne ter dopolnili s svojimi gojenci obseg produkcije.
To, kar smo slišali od mladih pianistov, je dokaz, da pojmuje klavirska vzgojiteljica svoje delo zelo resno in odgovorno. Igra je bila večinoma podrobno izdelana in čutilo se je iz nje, da je odsev tihega stremljenja, vdahniti ji čim več vsebinskega izraza, lo je igri večji del lepo nadarjenih pianistov dalo neko privlačno primes in podčrtalo končni ugodni vtis. — Pevke ge. Loh-Rado so ne glede na glasovno kalto-vost s svojim podajanjem pričale, da se vzgojiteljica prav trudi predvsem razvezati in zmehčati organ ter usmerjati ton v prostor. Prav s te strani pa je učenec gdč. Lapajnove pevsko še premalo zgrajen, dasi se mu v petju javlja stremljenje po lepem melodičnem fra-ziranju in po lepoti dinamičnih svojstev.
Tako delovanje, ki je prav za prav brez opore od zunaj, je v svojem danem značaju vredno toliko^ več)e-
ga priznanja.
Belgrad. 3. julija, m. Iz Anversa poročajo, da se je na jugoslovanski tovorni ladji »Rad< omračil um nekemu mornarju, ki je pograbil noz ter zaklal poveljnika ladje in tri svoje tovariše mornarje. Težko pa je ranil dva mornarja. Znorelega mornarja, ki je skočil v morje, so rešili in zaprli.
Naznanjamo žalostno vest, da je dne 2. julija ob pol 9 zvečer umrl zaslužni odbornik, gospod
Martin Janežič
v 71. letu starosti, previden s svetimi zakramenti za umirajoče.
Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek. 4. julija ob 10 v Braslovčah. Ohranili ga bomo v trajnem 6pominu. Braslovče, dne 2. julija 1938.
Načelstvo Ljudske hranilnice in posojilnice
in
Kmetijske nabavljalne in prodajne zadrugo v Braslovčah.