LJUBISAV MARKOVIĆ: Tečaj politicne ekonomije — II. del
ZAKON POVPREČNEGA PROFITA
(iSadaijevamje)
Orgaaska sestava kapitala vpliva v vsaki veji odločilno na višino iadividual-nih profitnih mer. Lestvica teh individu-alnili profitada mer, ki se prvotno obli-kujejo po iadustrij&kih vejah, ustreza lesivici orgaaskib. sestav kapitala prav tako po teh iadustrijskih  vejah.
Mehanizein konJcurence med vejarui korigira ia reducira te individualne pru-fitnc mere na splošno profituo niero. Iz lestvice profitnih mer — 20°/o, 3O"/o, +0% — je reduciraaa na splošao profitao mero... 50 °/o. Kot splošna mera, po ka-teri se realizira profdt v vsek industrij-skih vejah, je hkraiti tudi pokazatelj pov-prečja organske sestave vsega kapitaJa v iadustriji. Po svoje je zato ptRkazatelj razvitasti družbeaib. proizvajalnih sil.
Ce pogledamo splošno mero (30%), vi-dimo, da se krije z individualao profitno jnero sredaje veje (B). Zakaj? Zato, ker je povpreeje organske sestave kapitala na vseni protzvodnem področju tako, ka-kršnega iinamo v proizvodai veji. B. Tu imamo primer kritja tea povpreeij, njd-hove enakosti.
Za ves industrij&ki kapi-tal imamo tako tazmerje:
—  Nespremenl jivi    (v    vseh    vejah)__
80 - 70 + 60 = 210;
-  spremealjivt... 20 + 50 +¦ 40 = 90. 210 aespreaiealjivega kapitala  proti 90
spremenljivega  je  toliko  kakor  70 proti 30. Imamo eaaki razmerji.
Zakaj pa je v tem primeru povprečje organske sestave vsega kapitaja enako kakor tudi orgaas>ke sestave kapitala srednje veje (B)? Ali mora biti vedao to iako? Ne. Ta priiner imaino, kadar je ka-pital kot velikost enak tako v veji niž-jega orgaaskega sesjava kaikor tudi v veji višje sestave. Hkrati pa je potrebno, da je razmak v stopnji razvitosti, v raz-!iki organskih sestav enak tako med sred-njo iti uižjo kakor tudi med srednjo in višjo. 1o idealno aaključje iinaino v na-šem pnmeni.
'¦: smo že pri drugem činitelju splošne
ne    mere.    Njo    torej    odrej-a    tudi
volnost —  kako je  p<j svoji  množini
¦ rejen ves kapital, o katerem je go-
-a. Če ga. je več v manj razvitih indu-
stiijskih vejah. kjeT je organska sestava
ni?ia. mora  biti   splošna   profitna   mera
kakor je tista. ki  ustreza srednje-
;i industrij&ki veji.
Na primer:
?       ind.    prof. rnera
nespr.
spr.
¦ja A        80        20        20        2O«/o
vcja B         70        50        50        50 Vo
veza C        180        120        120        4O«/o
^pioŠJia profitna mera? lzračunajmo.
aa presežna vrednost znaša 170 (20 +
+ 120); skupni kapital je 500 (100 +
¦i' +500:  v  veji C je 500. to je  180 +
>!o&na   profitna   mera   je   170:500 X ). Če vse to izračunamo, dobimo re-
takem  razporedu teli  kapitalov,  ki
¦> sicer euako organsko scstavo ka.kor
'jšnjera  primeru.  se  je  splošna  pro-
mera   spremeuila.   Sedaj   je   večja.
- j-t^o   mcltem   ko je  zna^aia   v   pr-
primeru   30%.   K.akor  smo  povedali.
,   Mrok v tera,  ker je  ve&ide!  kapitaJa
5i)Q vložen   v   veje.   ki  so  tehnično manj
razvite in gibljejo zato več živega dela na vsakili 100 kapitala in zato proizva-jajo več presežne vrednosti. Večja mflo-žiaa presežne vredaosti, ki jo prisvoji ves kapital, prdde do izraza kot večja profitua mera, po kateri povečuje vred-uost isti kapital.
Ce bi ta primer — oliraajujoč organ-sko sestavo kapitala — tako koastruirali, da bi bilo po množini več kapitala'v veji A, ki ima cajvišjo orgajisko sestavo, te-daj bi bil rezultat tak, da bi bila... splošna profitna mera nižja od 50%.
4. Proizvodna cena
Namvo im vilogo proiiizvodue cene j* nio^i>č>e raiZiuimcti, če po e-nd straiii raza-m.e>mo uaravo i<n vlogo vredoioistii kx>t no-trajijesa odiločiilnc-sa svojstva blaga, po dragi etram pa jo j« mosoče razoiajaeiii, če razumeino aanavo ikapjtala, njegov aa-inea ia pogoje pridobivajiia t <kapiitali-s.tiičini  družlbi.
Pxoiiv*xkia ceoa j« kaikor tindii vred-jiiost Ooaova eikoaoiasikiih txLao«it>v v ipro-izvodnji io razdeiLitvi — -v druisbi. ki pro-izvaja blago. Toda je osnova .teh odno-sov v kapiitalistični blaguvai proizvodnji. Je preobraieiia obLika blaKovae vredno-sti, ki je aas.tala pod \-jjiLi \om ka.piitali-stičaeisa aačiaa ipraiizvodiiLJ<e. Koastrui^a jo sa.m kapitaliizem kot novo objektivno os gibanja tržnih cen ia odiaosov v go-spodarstvu. Prav tako preobražeaa ia spremeajeuia vredaost bJajfovaih maožia — proizvodaa ceaa edaiao ustreza potre-bam kaipitalisti^no Todeaesa gospodar-e-tva.
Kot ekoiiom&ka kategorija vsebuje pro-iz^vodma ceina dve ojnovmi prvi>na. Eim niona notranja prviaa je... lastna e^na bla^a, dru-sa njeaa Botraiaja prvina pa je... povprečni profit. Obe ti prviai se-stavljato proizvodao ceao. Kapi.talisfcičao prodizvedeao bla^gcvno m>nožiao prodajajo kapitafeti po cenah. ki v svoid osnovi vsebujejo tako |prvo kakor drugo prvioo. Regulator tržnih cen v ka.pka!liistionih razmerah zato ni vredaost blasovae mao-žiae, temveč  proizvodaa  oeaa.
Posfejmo tisto, kar ie osnovno pri teh notraBJiih pniaiah proizvodne ceme — lastno ceno ™  pavprečni  profii^t.
Lastna  cena
Lastoa ceaa kacpd.talislitjiega blatra po-meai potrošek kapitala za proizvodajo tesa blaga. Obsega izdatke. olačila, ki jAh je bdlo treba poravaati za proizvodnjo tesa   blaiffa.  Za   kapitaldsta  so  U>  plaeila:
—  z<&  proi.zvodmia   sredstva,
—  za delovjio sili>.
Lastina ceaa blasa vsebufe samo izdal-ke za porablj^no koljioino prottzvodnrh sredstev   iii  d-elovmi  sile.
Sedai ruorumo upoštevati dejetTo, ki smo Ka prej zaneiaariLi. Duaiaevailii smo uamreč. da se v eoiem toka proiizvodittie !M>rai>i ves kaipital. Toda v stvarnostd se to ne doffaja. Del nr&spreniel jdve^a kaipi-tala. ki se da kot prediujem v obLiki zjfradib. strojev, traja vrsto Iet. Ta ehiži z-a vreto novili tokov proizvodnie. Ta del ka'Pi.tala se troši posilopno. Samo postopo ina s proizvodiafo prenaša svo.io vrednost na tiovo izdelano blasro. Zato ta no"va bla-srovna mno/ina ne v^fcuje vse TTCdno&ti •«?a d«la ka^pitaJa. Vsebuie samo tiisto, kar imeniujemo aniortizacija.
Z  drusrimi   besedami:  del   Drodizvodoie«o
kaipitala, ki im& obUko delovnegia orodija, o&taja staiLao veza;a na ta orodja — vse doikier se uiporablja.it>, doikler &e ae iz-trošajo. Ta deil se zm&njšmje toliko, koli-kor se trošdjo ta orodja. 'V tokiu .proaz-vodiaiih ,procesov se preaaša aa Wag<xvii.e uiinožine iin vračuuava v tLJiaove cene 'kcrt amoriizaoija. Zato, ker ostaja del vred-uosili kapitiala S'taiLao v obliiki teh d&loviaia orodij — čeprav oedalj« v manjša koli-čdiui — se ta d/el proizvodiaeffa kapd.tala 'Lmeaiuje stalni (fiksni) kapital. Nasprot-ao se ves diruisi kot ipredujem daiad ka-!pti'ta!l (za siurovijie, fforivo, delovao siJo) potroši v •enean taku proizvodnje. Zaio se tudd vredno&t tega dela v celoti >ipreseld< (s sta-Mšča 'ka,pi'talifita). Ta y celoitd kroži z Tsakiim ponovljendm proizvodn.im pro-cesom. Zato imeaTijemo ta del vloženesra proiizvodnefra kapilak krožeči (cirknlira-joči) kapital.
Lastna cena torei ae Tsebanie v&eiga vlo-žen©Ra proikvodioeiRa kapitala (K), tem-več samo tis-tesa. kd j« bd dejaasiko#po-raljlieiii. Ta je miaiijši od K za Ztaesek stalaepa kapitala. ki še ai a:iaorti.z.iran. V nekem s>raisJu bi lah.ko taiko reikJi.
Zato zaznaiinujemo lastno proiizTod'no ceao z malim  k.
Ta mali fc je prva prvina proizvodne cene.
Nai zapišemo še oekaj pripomib k last-ni cemi.
Lastaa oena blaga — kaikor io raduoa kaipi,talist n.i a.jeaa iprava cena. Z diimž-beaegia staLišča je cena blaga večia. Vse-buje celotno d©lo (aninuJo iji živo), ki sa. dtiužiba •trošj za proi.Evodnio neke bla-gvvne mucžiEe. Kaipitaliistova bla.trcvna oena ne obtsosa celotaesa dela. Manjša je za znes^k delavcem neplačanega dela; manfša ie za presežno delo. kd so sra proizvajalci porat»i'Li. a gia kapi.la'lis.t ne vračuiaa v svojo kalkuJacdjo larstoe cfMie.
Nadslj-e. Potrebna ppoizTaia.la.a sredstva in v sorazmerjiu z nji.tnii delovna eitla. ima-jo za kapiirtalista enako veljavo. Naoie sleda kot oa proi^vodne matenii^. aa ude iia organe ajeg-o-ve.?a kapitaLa. To. da se ta dva činitelia proiz-vodimie — deilovma sila iin nroizvajaikia s>red?tva — kakOTOst-no raztekajeta tudii srle.de tiS'tvariania blfl-sovoih -vrednosti ... ka.pitalis-t nifii aoče vedeti. V niegoveni raču^nu sta enako-pravaa. Zanf sta preprofiito izdatek ka-pifaila, proizrodna   strošt^k.
Moenie in račun kapitalista o tem ne gresta dl.je od zumaiijih cbli.k in odino-sov, v kaikršmili se te »tvari kažejo. Nam-reč: ker ne aiore bi.ti dela ali kapi.tali-stičae proiavodiiiie (ka.kor ne kakršne kold druse) brez ppoizvaialnih sredstev in de-lovne eiile, mora torej troši-ti kapital 7jsl nakuip prvoffa iia drusesa. Delovno silo kupuje. vendar kot delo. Pla&i m<?zdo kot ceno dela, ae pa delovne sile. To ceoo plača po uri aln kosu oroizvoda. kii sa. mora delavec izdelata. Na zunai ie zadeva videti. karkor da plača vse delo delavca! To pa pocpotaoma zakriTa samo fcistro iizkorišča.D fa  iia  odinosov   v   kaDitaliiznrn.
Pojav. da se cena delovne siile pred-stavilja v obrnreiM obliki kot ceaa dela. zakriva pred očmi površine?a opazovailca pra-vi izTor preeežne vrednosti. Z delov-ne sale »a prenaša na res kapita!. Zato pa tudi nastane ^ppeobrazba presežne vredioosit v profit. »Zato. ker se na enem (Nadaljevanje na 20. strani)
NASA SKUPNOST
stran    1Q 4. VIII. 1957    i"7
Tečaj politične ekonomije II. del
(NadaJjevanje z 19. strani)
teeaijiu pojav.l.j« ceoia deloviut: sdile v pre-oibražeod obli.ki uiezde. se na aasprotiuem teoaju ipojavlja preseiaa vredin»t v pre-obražetru obldikd profiita.« — (KapdiaJ. III, str.  12.)
Koučino. Ko proda blaffovino muožiijjo, ki jo je proizvedel s sTojian kapitalom, po  dadid   ceni,   dobi   ika,pdtailds.t   povmjein:
—  zjii&s-ek,    kd    mu    nadoimestd    lastno ce<no  (k),
—  zuesek,   kd   presega   Jastno   oeno... profit.
To |XMiu?iid, da iniu dei te tržne cene vnača tisto, kar je sain poraJjU za dano folatgov.no mmoaiaio. Odikiiiipi, vrne nm sam poiraihl\<&ai 'kaipditail. To ipanneni, da se tržoaa cema ne suie ziiižatd aa to mejo, kj je enaika lastnd cemi. Ce e*i tr/roa cena zmiža do nje, osta.ne brez :profdta! Tedai n:i d»-6€'g*l svojega kaipi.tals.kega smotra. Ce se pa zujia §e miže — bog nas vari! — n-e bo dobdl vrn jenaga nitii .kapi.taila. ki ga je  poraibM!
Zato v«4ja laslina cena (k) .pirodivedeme' bLaRovne meožuiiie kapiitadiatiu kot njena notranja vreduost. Velja nm kot uekakš-na naii-aviiia cena, cena mjttKovega kapii-taila. Hkrali jt; tudii skraj.ua spodiaja meja njegove kouikarenoe, .pod ka.tero ,ne sme iiti s cenauiii, č* hooe izvileči golo kožo svojega  ka.p.iiteila.
Zato se niru profit kažc kot dodate.k <na lasbao ceao — kot razliiika rued iprodajmo ctsno J>la*;a in ajegovo Lastuo ceno. Odikod 1a razliika ...? Iz proizvodnj-e. prometa, ¦uimetluii.j, iiz.na(liLjdvosti, šptikulacije ... im plod DJ«i{wveiffa tapiitaJa. V teh sfarah &e giiMje iiMKMije kapitaLi&ta da raaniih a.je-goviih  učendh  brandlcev.
Povprečni  profit
Povprečni profiiit je prav taiko ootraittji, sestavini del pix>Lzvodne oeaiie, dejansiko nj€o«i bist^vcna prvina. To je profiit, ki si Ka pnievojd daiud kaipital v »kladu s sploš-no profitno niero, profjt, ki odipade tia vsa.k stota.k Jcapi.taila ne glede ria to, v kiaiterd prodzvodiai vejii fimikoionjra. Oanovinio je, da ta kapitol s svoiim pre-dujmoin, topej: z vedii.kostiio, teduiiiiko in deicviuo argaTuiizaci.jo. ti jo sriiblit, nstreza poviprečndm poffojeim, ku so specifiond za vs<a.kt> prodzvodmo Tejo. z dpuiffimi bese-diauni: da pooseblja družbeno potrebno količino kapitala. dano kot predujem v to podrt.H-je proizvodnje. Ta prviaia pa tiajde svoj odsev v liastnd ceinii bLaga. ki je bllo iizdieJaino s tem kaipitailom. Taik iindivddualini .ktapdifcal so prisvaia. n-c ffl«de na to, kjie fumikcion.iira, pov;pr€Čnd protit. Profita ne dobi ;jx> dejainiski veliikosti pro-fiita, ki ffa proiizvede. to je, n<» doibi ffa po indflTddaioiln.i profiitn.i meri, ki bi Ucvtro-za-la tei proiizvodmi vejiL, teimveč ipo sploš-ni iprofiitnd m«ri.
Povpnečnii proftt ie delo vsegia družbe-nega kiaipiitala oa pod.ročjiu proiizTodnje (razen kmetdjstva). Mamlian s težfajo po najvdšji profitn.i meri, si kapiitail iagra-j.uje razmerje kaipitailske enaikopravimoeti, ki se kiaže v ¦tem, da s.i vsak ikaipjital ©nake veldikoisti — vsaika stott.na taipdtala — pri-svofd emaik d«l de sbupno prodzv«dane pre-sežne Tredtnos:td. Kaikor da bd biia za ka-
ipitail.iiata Tsa profizvediena presežna vred-nost oudno in tajdsitve.no zai-ešaiia v eaeiu spiločkiem kotlu, črp^a sedaj vsaik iz njejja enark, u®trezind delež v sbladiu.s svoio Teli-kotitjo. Meihandzem tega zajcmanja je me-haittiizem  splošne .profitoe  mere.
Kako je to teoretičino? Vzeminio dva ka,pitaila, vsaikega z dru^e^a področja. . 'VeiLiikost e:ue«a ie 200. druRega 300. Sploš-na profitria mera je 30%. Prd tfbeh "ka-pkaldih fcii znašal povprečnd profit 30 oa vsa.ko stotijio vložeheffa kaipiitada (tdi sto-tin ,pa je lraibko tudi mdildjon). Prvi k^pital bi torej dioibil 60, diru^i ,pa 90. Raouosko j« tole taJio:
I.  kaipital  200;   poviprečnd  profiit   =" = 200 X 30 : 100 ... 60;
II. •kaipdita.l  300; pavprečnd  prt>fit   = = 300 X 30 : 100 ... 90.
Fonnula   za   Lzračumainje    povprečnega profdrta  je; K X PM» .
(K = skufpnii ka.pital, fci je Tložem v neko podjetje; PMl = aplošna profitma mera.)
Laiko &e zdi, da ie splošna profitna mera ali, na a.jemd o^novi, povprečnj pro-fiit dejstvo teorije. Tako prvo kaikor dru-Ko ,pa sta de.istvd deianske-sa kapi.taiE&tič-nega živlienja. Res je, tako prvo kaior druijjo 6ta njejfovi notranji težnji, ki si kot prejuočtid ailii kraiita pot skoiz,i lsino-žioo na.kil,jučij. Ta premoč »plošne pro-fi-tme mene ali povpreonega profdta pa ima odil^dčiilni pom«n za razumevainie eko-nomskega »ivlijonia družbe v epohi ikaipi-taldizma  in   njegovepa   progresa.
Zares, taJtor &nio že ipoudaniilu, vsaik ka-piitaiList teži za inaijvdšjo profit.no inero. Ra» zen tega prehaja tekoče živjjenj<; njegov« Sa kapiitajl«. kakor tudii skuipnesii družbe-ne^fa ka^pitala skozi raz.ue faze za5itoiey iu prosperitete, dobrih iu slabih let. Profitne mcrie. po kateriii .poveeuje vredinost, so voasdh višje, Trfasiih pa nižje. KLjiub teinu si v s.krajmd liniji skozi v^-čletJio pov;preč-je svoj«ga ždvilj.em.ja prisvoid povipreoni profdit. koliikor kot kapatal aoriinailino ob-staja iin se razvija. Vsekakor so oi) tej povprečnd te^jnjd, ki ustreza funikoiaaira-nju vseffa ^kapitaila diružbe. ra^an skrai-nostd, propadanja endh iia n&fjla dvigaiiia druffiih kapiiitalov itd. Klj.ub temu pa ni mogoče l>nez raizuimevanja zakona o po-viprečnem pTofiitu sploh raziuan^-ti eko-nomeikesa ždvlj^nia kaipitalistionc družbe, niia rojfiffavefra mesta v skuipmem člove-šfcem  napredtbu.
PoRlejino sedai oeloto praizvedetn* oene. Vizcmimo zopet za primer dva kaipitaJa: I = 200. II = 300; splošna profitna m«ra PM1 = 30%.
Znaino n<uri je, da je proizvodna oena enaka las^ni cen,i pLns .povippečnd profif. Oznaoimo iproizvoclno ceno s C. Tedaj je:
C = k + K X PM«
Tuikaj naoii k pomeni potrošnio kaipi-tala za proizvod.njo nekesra blaga, n.jeiio 1 stno oeno; K X PMl fe povipreond pro-fit, to ie profdt. ki si ffa prdevaia ta ka-piitail v skladu s stoto vel.iikos-t io (kot pre-dnjem)  in sipiošoo profitno mero.
(Nadaljevanje sledi)