Amerisk/i Domovi ima ,J9 [ k Tl W ~ P Ji IT'Cjlf* Wj] F—^rT~^ ^ ^ i»JUOU^|I||I11IM^ n I — 11— mn r ti. ^ ^ ^^ ^/?e ^ '7(/ ‘w/e MCRICAH IN SPfMT • yV }> *M IM LAMGUAO« ONLY 7/^ _______ CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING. APRIL 10, 1969 National and International Circulation iLOVCNIAN mmmm mvtsPAPm ŠTEV. LXVII — VOL. LXVII Konec vojskovanja v Vietnamu v decembru! Vodilni načrtovalci v vladi Novi grobovi Albina Simčič V torek je umrla v Euclid General bolnici /iibina Simčič, roje. Budal v Komnu v Slove- Združenih držav SO prepri-| niji, od koder je prišla v ZDA čani, da bo uspelo končati vojskovanje v Vietnamu že do konca letošnjega leta. _ WASHINGTON, D.C. — Svet je bil vedno poln optimistov in Pesimistov, v vrhovih zvezne Vlade, zgleda, da prevladujejo trenutno optimisti, ki računajo, da bodo Združene države dosegle z rdečimi še pred koncem letošnjega leta odgovor o končanju vojskovanja v Vietnamu. Svoj optimizem opirajo na položaj v Severnem Vietnamu, kjer £o ljudje vojne prav tako siti kot V Ameriki in hočejo njen konec. Cdkar ne padajo več bombe pa Severni Vietnam, se ljudje ne ženejo več, kot so se preje, voj ni napor je očitno popustil. Vlada v Hanoiu naj bi bila spoznala, da v Južnem Vietnamu vojaške zmage ne more doseči in da je zato boljše, da u-biakne od tam svoje čete in s tem doseže tudi umik ameriških vet iz Južnega Vietnama. To ji k° dfiio za kasneje različne izbire in možnosti, če bo vztrajala Pri svojem cilju spraviti Južni ^ietnom pod svojo oblast. Združene države so pripravljene za začetek resnih pogajanj Prnakniti še pred poletjem nekaj ®vojih čet iz Južnega Vietnama, ee ne.,bodo rdeči začeli v tem easu nobene večje nove ofenzi-ve. Za sedanjo trdijo, da je pri koncu in da se rdeče sile umikajo v svoja oporišča v Kambodži m Laosu ter preko Demilitarizi-rane cone domov. Republikanski Sen. Aiken je govoril o umiku 50,000 ameriških vojakov in o u-miku “3,000” rdečih. Predsednik R. M. Nixon, o-brambni tajnik M. R. Laird in državni tajnik W. P. Rogers so Zauikali vsak enostranski umik v bližnji bodočnosti, Rogers je v Ponedeljek izrazil le upanje na sporazumni” umik v dogledni bodočnosti. ^lada ČSR ima še vedno °poro med delavstvom! PRAGA, ČSR. — Delavstvo v tovarnah, vojaštvo in uradništvo ■'v v posebnih resolucijah podprlo zadnje ukrepe vlade, ki jih ta izdala na pritisk Moskve. e resolucije so bile poslane na Poziv vodstva Komunistične Partije. To se dobro zaveda svo-■Jega težavnega položaja, ko sku-Sa javno ustreči Moskvi, pa se ji bri tem dejansko le upira in skuša rešiti od reform in pre-ekle svobode, kar se le da. Po uradnem sporočilu je bil skUcan za 17. april Centralni ko-pbtet Komunistične partije Češkoslovaške na razpravo o no-Vern položaju. Moskovski pritisk tesneje povezal vse skupi-r>e> baje največ na prizadevanje predsednika republike gen. Svo-°de. Ta je pokazal v usodnih j n°h za ČSR več in močnejšo ■rbtenico kot kdorkoli izmed s°banjih vodnikov. h 1907, prvič poročena Fink, vodva po 1. 1961 umrlem možu Franku, mati pok. Albine Sajo-vec, Mrs. Angele Virant, Johna Finka, Mrs. Howard Taft in Mrs. Harry Sinkovič, mačeha Mrs. Louis Andolsek, 9-krat stara mati, 14-krat pramati, sestra Mary Jazbec. Pokojna je bila članica ADZ št. b in Car-niola Hive No. 493 T.M. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. v soboto ob 8 15, v cerkev sv. Kristine ob devetih, nato na All Souls pokopališče. John Strauss S... V sredo zjutraj je v Euclid Manor Nursing Home umrl John Strauss St. z 881 E. 79 St., star 80 let, rojen v Avstriji, od koder je prišel, ko je bil 19 let star. Skozi 45 let je vodil gostilno na istem naslovu. Zapušča ženo Rose, roj. Kraucer, hčer Roso A.. Zalokar, sine Johna F. Ml., Josepha C., Georgea F. in Franka C. ter vnuke. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8.30 tz Zakraj-skovcga pogrebnega zavoda v cerkev sv. Filipa ob devetih, nato na pokopališče All Souls. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob dveh. Berlinski levičarji motili praznično razpoloženje BERLIN, Nem. — V Berlinu so prazniki potekali mirno, vsi prebivalci so pa čutili, kako hudo je, da ne morejo k sorodnikom, prijateljem in znancem tam preko znatnega zidu. Izjemo so pa morali delati berlinski novi levičarji. Par njihovih somišljenikov je moralo praznike prebiti v ječi. Pogajanja o omejitvi oboroževanja so blizu Po besedah državnega tajnika W. P. Rog'ersa se bodo začela morda še pred poletjem. WASHNGTON, D.C. — Državni tajnik W. P. Rogers je na svoji zadnji tiskovni konferenci izjavil, da misli, da se bodo razgovori s Kremljem o omejitvi oboroževanja začeli “v pozni pomladi ali pa v začetku poletja”. To je vesela novica. Predsednik Nixon ni bil namreč še do nedavnega tako velik optimist. Je sicer napovedal pogajanja, se je pa izogibal omembi časa. Predvideni začetek pogajanj je verjetno v skladu s sovjetsko politiko. Sovjeti imajo sedaj dela čez glavo in ne bi utegnili še debatirati o atomskem orožju. Napetost med Moskvo in Pei-pingom je sicer trenutno malo popustila^ najbrže radi tega, ker ima Mao plosti posla s sedanjim partijskim kongresom. Kaj natančnega pa o poteku dela na kongresu ne ve nihče, ker manjka vseh uradnih in poluradnih poročil o njem. Dokler ni kongres končan, ne bodo vedeli tudi v Moskvi, kaj lahko pričakujejo od tovariša Mao-Tsetunga. Druga trenutna velika sovjetska bolečina je bodoči mednarodni komunistični kongres. Kremelj ima še zmeraj željo, da to delo opravi pred poletjem, nima pa nobenega jamstva, da se bo to tudi zgodilo. Imajo pa v Kremlju tudi manjše bolečine, na primer “normaliziranje” političnega stanja na Ceškolovaškem in stikov z Romunijo. Vse to bo vplivalo na začetek pogajanj o omejitvi raketnega o-rožja, zato tudi v Washingto-nu ne vedo, kaj bo, zaenkrat lah- Prijaieljstvo z ZSSR s pogodbo aii brez nje? BUKAREŠTA, Rom. — O tem debatirata sovjetska in romunska diplomacija že celo leto. Do lanskega leta je namreč imela Romunija s Sovjetsko zvezo prijateljstvo na podlagi napisane pogodbe. Lani je pogodba potekla, Kremelj je želel, da se obnovi, v Bukarešti so se pa temu izogibali do zime. Takrat je režim N. Ceausescuja bil pri volji, da pogodbo podpiše. Ceausescu se je namreč bal, da bi se pomladanski manevri čet Varšavskega pakta v Romuniji lahko končali s prikrito okupacijo. Šel je na posvet s Titom, potem je pa pokazal voljo za podpis pogodbe. V Moskvi so imeli takrat drugega dela preveč in so zadevo odložili. Med tem so se začeli Čehi in Slovaki zmeraj bolj upirati okupaciji in v Moskvi so zato prišli na misel, da bi bilo najbolje, da Ceausescu čim preje podpiše pogodbo. Sedaj se zopet Ceausescuju ne mudi. Zdi se, da tiči zajec nekje dmgje. V Moskvi so namreč na široko razvili teorijo o "omejeni suverenosti” komunističnih držav. Kremelj bi verjetno zelo rad vnesel značilnosti te ideje tudi v novo besedilo prijateljske pogodbe, tega pa v Romuniji nočejo. Koncem preteklega tedna se je podal v Moskvo na povabilo Gromika romunski zunanji minister Corneliu Manescu. Poro-j čila trdijo, da potekajo razgovori med njima v priateljskem razpoloženju. Včeraj je bil Manescu sprejet pri predsedniku vlade A. Kosyginu. Izročil mu je menda vabilo za obisk v Romuniji. To bi pomenilo, da je bil le dosežen nekak dogovor, pa naj je bila že pogodba o prijateljstvu in zavezništvu podaljšana ali ne. ČLANI NATO PREUDARJAJO 0 NJENI BODOČI NALOGI Danes začenjajo zunanji in obrambni ministri držav članic NATO v Washingtonu posvete o bodočnosti te o-brambne zveze, ki je zadnjih 20 let uspešno čuvala zahodno in južno Evropo. Njen obstoj je še vedno potreben, četudi so na obeh straneh železne zav'ese pripravljeni govoriti o zmanjšanju mednarodne napetosti. Zato so se vsi drugi zbrali pred j VS° potekal° vhodom v ječo in začeli demontirati, pozneje so pa odšli na glavne prometne ulice in začeli tam dražiti in motiti domačine na promenadah. Obmetavali so jih celo s kamenjem in jajci. Policija je rdeče vročekrvneže hitro ukrotila. Showers Vremenski prerok pravi: Rostopna razvedritev in nekaj adnejše. Najvišja temperatura okoli 65. Prispevajte V TISKOVNI SKLAD AMERIŠKE DOMOVINE Poslušanje ruskih oddaj na Kitajskem velik zločin TOKIO, Jap. — V zadnjih 6 mesecih kaznujejo kitajske oblasti tiste, ki jih dobe pri poslušanju radio Moskve ali kake druge ruske postaje, z daljšim zaporom, v posebnih primerih pa celo s smrtjo. Predsednik ZSSR v Afriki ALŽIR, Al. — Nikolaj Pod-gorni, predsednik ZSSR, je ta teden na obisku tod, pojde pa tudi dalje v Maroko. Alžirija je s Sovjetsko zvezo precej tesno povezana, saj dobiva od tam večino svojega orožja. Maroko se nagi- WASHINGTON, D.C. — Danes so se zbrali v glavnem mestu ZDA zunanji in obrambni ministri članic Severno-atlantske o-brambne zveze — NATO, da se na eni strani spomnijo njene u-stanovitve pred 20 leti, na drugi pa, da presodijo njene bodoče naloge. Da je njen obstoj še vedno potreben, o tem ni veliko dvema med odgovornimi vodniki na obeh straneh Atlantika, vprašanje je le, v koliko in kakšne spremembe v njeni organizaciji so potrebne, da bo bolje služila starim in novim ciljem skupnosti, za katere varnost je zveza odgovorna. Treba se je tudi pogovoriti o možnosti in smislu razgovorov s predstavniki Sovjetske zveze in njenih satelitov, ki so na zasedanju vodnikov Varšavske zveze pretekli mesec predložili sklicanje konference o “evropski varnosti”. NATO je bila dejar.sko ustanovljena 4. aprila 1949 s podpi-Tom pogodbe v Washingtonu, vendar čas za praznovanje obletnice in razgovore na sam datum m bil primeren zaradi praznovanja Velike noči. Tako je bil prestavljen na ta teden. Sestanek sam je dobil značaj aktualnosti z obnovo sovjetskega pritiska na Češkoslovaško pretekli teden in s prihodom nove sovjetske pomorske eskadre v Sredozemsko morje, kjer je napetost med Arabci in Izraelom znova narasla do nevarne višine. NATO je že na svojem zasedanju lani v novembru svaril Sovjetsko zvezo pred novimi intervencijami, ki lahko privedejo do nevarnega položaja. Omenil je tedaj takozvane siva področja med obema vojaškima zve- vilo svojih zasedbenih čet za okoli 40,000 mož, pa tudi na Romunijo in Jugoslavijo, ki se še ne čutita čisto vami pred sovjetskim vojaškim nastopom. Prihod nove sovjetske pomorske eskadre 7 ladij, med katerimi so 4 podmornice, je izzval protest glavnega tajnika NATO Maniia Brosia. On vidi v tem sovjetskem koraku dokaz, da Sovjetska zveza še vedno stremi po razširitvi svojega vojaškega in pohtičnega vplivnega področja. V Sredozemsko morje je priplul del one SKupine sovjetskih vojnih ladij, ki se je zadnje tedne mudil na vajah v severnem Atlantiku in o katerem so ugibali, da utegne pluti na Daljni vzhod. Namesto tja je del sovjetskih ladij priplul v Sredozemsko morje, del pa v Baltiško. V Sredozemskem morju so imeli Rusi že sedaj okoli 30 vojnih ladij. Nemci v skrbeh za NATO OTTAWA, Kan. — Prve dni tedna je bil tu na obisku zahod-nonemški zunaji minister William Brandt. Z vodniki Kanade se je razgovarjal o vprašanjih, ki zadevajo obe državi, prav posebno pa o NATO in o kanadski odločitvi umakniti del kanadskih oboroženih sil v okviru NATO iz Evrope. Nemec je priznal, da delni umik Kanade ne bo imel posebnega dejanskega pomena, ostal pa bo vtis, NATO bo utrpel na svojem ugledu, na svoji važnosti v očeh javnosti in državnih vodnikov. Kanadska vlada je pretekli teden objavila, da bo Kanada ostala v NATO, ker je ta še vedno zama: na severu Evrope Finsko potreben, zmanjšala bo pa s kon-in Švedsko, na jugu Jugoslavijo ' cem letošnjega leta svoje oboro-in njene sosede. Vodniki NATO žene sile v okviru NATO v Ev- gledajo v zadnjih tednih s po- ba na zahodno stran, pa vendar' sebno pazljivostjo znova na pogradi svoje letalstvo s pomočjo! ložaj v Češkoslovaški, kjer naj I bi Sovjetska zveza povečala šte- Sovjetske zveze. Misli ob dvajsetletnici ustanovitve obrambne zveze NATO CLEVELAND, O. — Danes obhajamo 20-letnico podpisa pogodbe o NATO. Dve desetletji nista veliko za naše življenje, za politično zgodovino pa veliko pomenita vsaj v povojni dobi. Težko bi za to našli boljši dokaz od 20-letnice obstoja znane NATO. Kakšen je bil svet 1. 1949 in kakšen je danes? L. 1949 nam je bil še vsem strah v kosteh ob spominu na ravnokar pretekle dogodke na Češkoslovaškem. Tam je komunizem kar po “kratkem postopku” — seveda s pomočjo kratkovidnosti češkoslovaških protikomu nističnih strank — spravil pod svojo kontrolo Prago in se zasidral sredi Evrope. Upravljal je obenem tudi vzhodni del Avstrije, preko Jugoslavije pa segal do severnega Jadrana. Kdo bo prihodnja žrtev rdečega im-perijalizma, o tem je takrat govoril ves svet. Le redki so bili, ki bi mislili, da je železna zavesa že dosegla svojo skrajno zahodno mejo. Pri tem je Avstrija bila še razkosana med raznimi okupacijami, v Zahodni Nemčiji se je režim svobodne demokracije prebijal le s težavo, Francija je padala iz krize v krizo, italijanska demokracija je pa visela na nitki. Res je takrat Jugoslavija že bila zunaj Ko-minforme po Stalinovi kratkovidnosti, toda silila je nazaj v moskovsko področje. Ves svet je torej čakal, kam se bo sedaj obrnila sovjetska napadalnost. Saj je imela na vzhodu zavarovan hrbet, ker je bilo že takrat očitno, da bo na Kitajskem Mao zmagal nad Čangkajškom. In danes! Ali se ni v 20 letih svet spremenil tako globoko, da si tega ni mogla izmisliti nobena domišljija. V Zahodni Nemčiji in v Franciji se je zasidrala svobodna demokracija, četudi v Franciji zaenkrat le pod plaščem generala De Gaulla. Italija se kar junaško bori proti komunizmu in njegovim zavezni- kom. Češkoslovaška, leta 1949 ljubljenec Moskve, je danes njena bolečina, saj niti ducat rdečih divizij ne more krotiti nezadovoljnosti Čehov in Slovakov. Tito je zavozil svoj komunizem v smer, ki jo v Kremlju smatrajo za izdajstvo. Na Balkanu spada Grčija med konsolidirane države, pred 20 leti je pa visel nad njo velik političen vprašaj, kakšna bo njena bodočnost. V komunističnem svetu vre sedaj veliko huje kot v svobodnem. Kar je glavno: Moskva in Peiping sta bila pred 20 leti solidarna zaveznika in prijatelja, danes sta si pa tekmeca in sovražnika, ki drug drugemu ne zaupata ničesar. Res je, da vsega razvoja ni sprožil obstoj NATO, ne da se pa tudi tajiti, da je bila NATO močna vojaška in še bolj moralna opora svobodnega sveta proti rdeči napadalnosti. Uso-ji je prihranila dolžnost, da bi morala varovati svobodni svet z orožjem proti rdečim divizijam, toda v Moskvi so se je pa le bali. Saj ni Moskva vseh 20 let nobene zahteve tako pogosto in tako dosledno ponavljala kot zahtevo po likvidaciji NATO. Razpust NATO bi bila pripravljena plačati celo z razpustom svoje Varšavske vojaške zveze. NATO je seveda človeška ustanova, ne sme okameneti, mora se spreminjati v skladu s političnim razvojem v Evropi. Zadnjih 10 let tega ni mogla delati, ker je general De Gaulle mislil o njej drugače kot drugih 14 članov. General ne bo večno vplival na evropsko politiko. Ko bo njegovega vpliva zmanjkalo, bo NATO dobila novo vlogo, pa tudi nov namen. Ne bo verjetno samo rožljala z orožjem, bo pa ostala še zmeraj “prva linija” na fronti proti komunizmu in njegovi ideji o totalitarni diktaturi. Upajmo, da bo to nalogo vršila ravno tako dobro, kot je svoje dosedanje zadnjih 20 let. Po sodbi Ottawe se je po-v Ebropi toliko spremenil ropi. ložaj da lahko ta prevzame sama večjo odgovornost za svojo varnost. Zahodna Nemčija je glede NATO najbolj občutljiva, kar je razumljivo, saj je ona prva na udaru tik ob železni zavesi. V Bonnu gledajo na kanadsko objavo delnega umika s posebno skrbjo, ker vidijo v njej napoved delnega ameriškega umika. Ta je že dolgo v načrtu in bo prej ali slej do njega prišlo. Vlom v urad Dow Chemical ni dobil podpore WASHINGTON, D.C. — Skupina duhovnikov, ki je vdrla v urad Dow Chemical Company v Washingtonu, D.C., pretekli mesec, ni našla v javnosti nobene prave podpore, kot je pričakovala. Tisti, ki nasprotujejo vojskovanju v Vietnamu, smatrajo, da je vpad te skupine v urad Dow Company njihovim ciljem več škodoval kot koristil.. Javnost v ogromni večini tak način protestov proti vojni odklanja, prav posebno ne vidi pri njih mesta za duhovnike. Bodi previden in pazljiv, pa te boa izzognil marsikateri nesreči I i Iz Clevelanda in okolice Seja— Društvo sv. Cecilije s!. 37 ADZ ima nocoj, v četrtek, ob 7.30 sejo v navadnih prostorih. Zadušnica— V nedeljo ob 9.30 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Franka Kužnika ob 25. obletnici smrti. Stokcs bo kandidiral— Zupan Carl Stokes je sinoči “razkril” na svečani \ečerji v Convention Centru da bo znova kandidiral za župana .Clevelanda. Rrpublikanec R. Perk sicer ni naznanil svoje kandidature za župana Clevelanda, toda se je na sinočnjih republikanskih večerjav v raznih delih mesta vedel kot kandidat. Porota izbrana— V razpravi proti črnemu skrajnežu Evansu je bi’a včciaj končana izbira porote. V njej so sami beli in so zagovorniki obtoženca zahtevali nadaljevanje izbiranja, da bi bila dosežena “rasno uravnovešena” porota. Sodnik je to zahtevo oorambe odklonil. Danes bo začelo javno tožilstvo z dokazovanjem krivde obtoženca. Je medcelinske rakete mogoče ustaviti pred ciljem? WASHINGTON, D.C. — O-brambni tajnik M. R. Laird in njegov namestnik D. Packard sta tekom zasliševanj pred kongresnim odborom ustvarila vtis, da je mogoče ameriške medcelinske rakete ustaviti ali uničiti še tudi na letu proti ciljem. Obrambno tajništvo je par dni nato objavilo, da bi bilo sicer tehnično mogoče medcelinske rakete uničiti po vzletu, da pa v teh, ki so sedaj na položajih, ni naprav za uničenje in jih tudi ne mislijo namestiti. Med tem trdijo neuradne vesti iz Pentagona, da bodo nove medcelinske rakete Minuteman 3, ki bodo imele glave z več vodikovimi bombami, katerih vsaka bo usmerjena na svoj poseben cilj, imele naprave za razorožitev teh bomb ali pa za njihovo uničenje. ------------o----- Zadnje vesti CAMBRIDGE, Mass. — Policija je pognala danes zjutraj kakih 250 “Študentov za demokratično družbo” iz upravnega poslopja Harvard univerze, ki so ga včeraj zasedli in vrgli iz njega štiri dekane. Študentje so zahtevali, da univerza takoj ustavi tečaje za vežba-nje rezervnih častnikov za oborožene sile ZDA. SAIGON, J. Viet. — Pretekli teden je padlo v bojih z rdečimi v Južnem Vietnamu skupno 222 ameriških vojakov. Prav tako so se očitno zmanjšale izgube domačih vojaških sil in seveda tudi rdečih, ki so svojo “zimsko-spomladansko” ofenzivo nekam nepričakovano končali. WASHINGTON, D.C. — C. L. Alexander 35 let stari črnec, je odstopil kot načelnik zvezne komisije za “Enake zaposlitvene priložnosti”, ke? ni dobil pri administraciji opore, ko ga je sen. E. Dirksen v zasliševanju pred senatnim odborom javno prijel, da “gnjavi privatne podjetnike”. I • AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 10, i960 Ameriška Domoviima .■v.v,i ■ i/ic-m i«j—iicvrvsr till? St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: ga Združene države: i $16.00 na leto; $8.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: ^ $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece I Petkova izdaja $5.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: 1 $16.00 per year; $8.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Friday edition $5.00 for one year trenja, republike pa svoje stališče zavijajo v znamenje ideje o samoupravi. Prav radi tega ne vladajo tudi najboljši odnosi med zvezno in republiškimi skupščinami. To velja seveda tudi za vse stanovske kulturne, prosvetne, socijal-ne ustanove: zmeraj je federacija na eni strani, vse drugo je pa proti njej. Vrhunec napetosti se pojavlja na finančnem področju, kjer ima federacija trenutno največ moči. Saj je v njenih rokah nad 1,700,000,000 dolarjev “državnega denarja”, dočim so republike suhe kot cerkvena miš. Tako vidimo, da so postale glavne ideje jugoslovanskega komunizma: samouprava, ravnopravnost, svoboda “boja mnenj” itd. tudi glavni viri za različne oblike tragike titoizma. Vzrok za tako tragično stanje je pa le en: jugoslovanski delovni ljudje še niso zreli za titoizem. Pa niso sami krivi. Nikjer na svetu ne dobimo delovnih ljudi, ki bi bili že dozoreli za Titov komunizem. V tej luči moramo smatrali tudi titoizem za morda najzanimivejšo vrsto sodobnega utopističnega komunizma. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO ab.83~ No. 71 Thurs, April 10, 1969 Tragika jugoslovanskega komunizma Naj kdo obsoja še tako ostro komunistične pojme o tem, kaj je prav in kaj je napačno, kaj je dovoljeno in kaj je prepovedano, zanikati vendarle ne more, da je jugoslovanski komunizem zgodovinski pojav, ki je že do sedaj tako vplival na vse narode v Jugoslaviji, da ne bodp nikoli več to, kar so bili. Vpliv sicer pojema, toda mrtev še ni. Kdaj bo umrl, ne vemo. zanima nas pa vprašanje, zakaj pojema in kako hitro bo pojemal. Največji vpliv je imel komunizem na jugoslovanske narode med 1. 1941 in 1951. Z ognjem in mečem je takrat utrjeval svojo politično in idejno moč nad ljudmi pod bičem in jim vsiljeval nauke, ki j;ih je uvažal sproti iz Moskve in jih ponujal v originalni vsebini in originalnem obsegu. Leta 1948 je Stalin pognal Titovo tovarišijo iz Kominforme in jo l^risilil, da je mislila na lastno komunistično filozofijo, ki jo je končno našla v marksizmu — leninizem so ji pobrali že preje v Moskvi. Stebri te filozofije so: ideja o samoupravi in neposredni demokraciji, ki naj počasi spodkopljeta tla ruskemu stališču, da mora v prehodni dobi od kapitalizma na komunizem prevladovati diktatura partije, poosebljena v totalnem državnem terorju; ideja o neodvisnosti in ravno-pravnosti vseh narodov in o dolžnosti vseh narodov, da se ne mešajo v notranje zadeve tujih držav. Najnevarnejša za komunizem je ideja o samoupravi. V znamenju te ideje je mogoče napovedati boj vsaki diktaturi, tudi diktaturi znotraj stranke, ki jo je v vsaki komunistični stranki še na pretek, tudi v jugoslovanski. Tudi tam še zmeraj prevladuje naziranje, da ideja o demokratskem centralizmu pomeni dolžnost vsakega komunista, da uboga vse, kar postavlji stranka nad njegovo osebo. Šele na zadnjem kongresu so idejo o samoupravi postavili na svoj glavni oltar, pa tudi to še ne bo zadosti. Člani partije so navajeni na pokorščino, ki jim sicer omejuje pravico do “boja mnenj”, kot pravijo, toda jim pa zato daje pravico do od klanjanja odgovornosti. Saj je navadno veliko lažje ubO' gati kot pa misliti in samostojno in odgovorno odločati. Po zadnjem kongresu se tovariši ne bodo mogli več sklicevati na partijska povelja “od zgoraj”, saj ima ta “zgoraj” zmeraj manj partijskih organov, kjer bi se lahko uveljavljal. Občinskim partijskim organom se ni treba več bati republi ških, republiškim pa ne zveznih. To bi bilo samo po sebi dobro in zdravo, ako bi bili komunisti že dozoreli za kaj ta kega, pa velika večina ni. Ima sedaj “svobodo mnenj”, pa ne ve, kaj naj z njo počne. Tako je svoboda v okviru partije zmedla glave vsem navadnim članom. Dosegla je ravno to, kar je hotela preprečiti: navadnim članom je taka svoboda odveč, jim je le do stare pokorščine in udobnega življenja. V tem tiči del tragike jugoslovanskega komunizma Hujša je tragika v odnosih med zgornjimi komunističnimi plastmi, ki vedrijo in oblačijo v republiških in zveznih organih partije. Ideja o neodvisnosti in ravnopravnosti — pa tudi prepoved o vmešavanju v zadeve sorodnih strank — je spremenila jugoslovansko komunistično stranko v šest samostojnih strank, ki skrbno pazijo, da se nobena “bratska stranka” ne meša v njihove lastne posle. Da bi bili odnosi res zmeraj bratski, o tem bi skoraj dvomili. Tako vsaka med 6 strankami misli le na svoje lokalne koristi. Še celo v zvezni skupščini poslanci iz raznih republik le izjemoma solidarno nastopajo proti federalni birokraciji. Seveda je treba pri tem vpoštevati, da federacija pridno izigrava republike drugo proti drugi, če ima priliko na kaj takega. Včasih se to dogaja, pa ne prevečkrat. Republiške stranke skrbno pazijo, da jim federalna partijska uprava ne leze preko glave. Imajo pa pri tem precejšnje težave. Federalni partijski organi so bili še pred nekaj leti vsemogočni, sedaj niso več. Pač pa so zadržali še celo vrsto pristojnosti, ki spadajo med republiške. Te hočejo sedaj imeti republiške stranke, kar seveda ruši znano načelo o “demokratskem centralizmu”. Ugled “demokratskega centralizma” propada, z njim vred pa izginja polago ma tudi glavna vez med republiškimi strankami. Tudi to spada med tragiko jugoslovanskega komunizma. Tito je hotel to stanje zboljšati s tem, da je ustanovil nove vrste politbiro, ki naj veže ves milijon tovarišev čvrsto idejno-politično skupnost. Počakati bo treba, ali bo ta načrt obnesel. Tito je dalje ločil državo od partije. Tovariši, ki delajo v partiji, ne smejo imeti posla v javnih upravah katerekoli vrste. Upal je, da bo partija kar z moralnim vplivom držala javno upravo na vajetih. Pa je ne drži zmeraj, navadno le tam, kjer to škoduje. Republiške partije skušajo varovati svojo neodvisnost do zveznega vodstva. Bežijo torej od centrale. V istem duhu se tudi republike upirajo, kadar mislijo, da federalna administracija posega v njihovo pristojnost. Med federacijo in republikami vlada stalno precejšnja napetost, butajo na dan BESEDA IZ NARODA Mladi harmonikarji bodo nastopi!! v nedeljo CLEVELAND, O. — V nedeljo, 13. aprila, bodo Mladi harmonikarji pod vodstvom Rudija Kneza v šolski dvorani pri Sv. Vidu imeli spet svoj koncert. Vsako leto ga imajo in vsako leto je to v clevelandski slovenski skupnosti eden najbolj prisrčnih dogodkov. Mladi ljudje, nekateri res mladi, igrajo in ti otroški prsti, ki gredo preko tipk, vsakega očarajo. Ne vem zakaj, vendar se mi :ob vsakem koncertu Mladih har-imonikarjev srce ustavi v Pod-brezjah. Tam sem kot otrok bil, tu sem harmoniko prvič občutil. Ni bila lepa, kakor jih imajo Mladi harmonikarji. Bili so to stari mehovi, imeli so gumbe, ne tipk, nemara bi svetle in s tipkami v Podbrezje niti ne spadale. Vse je bilo tako preprosto in tako navadno. Toda pele so in naj jo je nekdo igral pri Peharčku v Podtaboru ali pri Pavlinu v Srednji vasi ali koj v Hajmano- 1 meni, da bi kaj posebno vplival jo od lanskega leta, ki sta na na potek dela. I lanski koncert prinesla Barago- ' t Tri n rv V*T**i/H Irrvv* r*OT,_ na dolžnost vsakega uda je, da se je udeleži. France Sever Nedelja Društva Najsvetejšega imena Jezusovega CLEVELAND, O. — Prihodnja nedelja je obhajilna nedelja za vse ude Društva Naj svetejšega imena Jezusovega župnije sv. Vida. Za skupen odhod k društveni sv. maši naj se zbero vsi udje ob pol osmih v šolskem avditoriju. Ob tričetpt na osmo to je pred sv. mašo, bo sprejem novih udov. Po sv. maši je pripravljen v dvorani za vse ude skupen zajtrk. Po zajtrku bo še kratek društveni sestanek, na katerem bo podal odbor med drugim poročilo o lepem uspehu zadnjega kosila, ki ga je naše društvo priredilo za svoje ude in njihove družine ter drugo občinstvo. Redno letno češčenje presvetega Rešnjega Telesa bo v župniji sv. Vida od 18. pa do 20. a-prila. Za ude DNU je določeno, da bodo imeli svojo molitveno uro v nedeljo, 20. t. m., med dru-vi bajti, ki je imela še slamnato g0 gretje mm popoldne. Čast-streho. To vem, če je harmonika zapela, je bil večer začuda lep in nedeljsko popoldne čisto drugačno. Saj je bilo čisto navadno, če je Hajmanov Fonz prišel iz bajte in sedel na zvegano klop pred njo. Glavo je nagnil na stran in vselej zamižal.. Potlej je za hip pogledal v nebo, tja čez Mrkovčeve hruške in slive, se malo nagnil nazaj in potegnil. Navadno je začel s tisto: Dekle, zakaj tak žalostno . .. Nemara je bil potrkon zaljubljen ali kali, toda ljudi je stisnilo pri srcu, čeprav je koj samo Fonzova žalost zaplavala čez Podtabor. Na mah je bila Fonzova žalost pod-breška žalost, žalost vseh ljudi, in kar vsak je po malem pri-brundaval pesmi. In so se vsi oddahnili, ko je Fonz žalost pustil in usekal Ra-decki marš. Saj ne vem, kje ga je dobil, še vedel ni, da je Radec-ki kdaj živel, toda Podbrežanom je žalost koj uplahnila. Se drevje je bilo videti bolj veselo, ko so veseli glasovi plavali medenj. Tista Fonzova harmonika! Saj je na preklemansko neumno misliti takole nazaj, ko naj bi o koncertu Mladih harmonikarjev pisal. Vendar se mi zdi, da še najbolj iz srca povem, kako se ga veselim, če grem v Podbrezje po spomin. Vem, da nas bo veliko spet, polna dvorana. In tudi to vem, da bo vsak izmed nas šel po spomn v svoj kraj, tja, kjer je harmoniko prvič slišal. Lepo de- P. James Wolf je član kapucinskega reda, ki ima v market-ski škofiji dve postojanki, eno v Marquettu in eno v bivšem največjem Baragovem misijonskem središču L’Anse, sedaj Assinins. Father Wolf je že vrsto let zaposlen kot stalen Baragov zgodovinar v pisarni Baragove zveze in deluje skupaj z zgodovinarjem Jožefom Gregoričem, ki stanuje in dela v Čikagu. Fr. Wolf osebno velik častilec škofa Baraga. Leta 1966 in 1967 je dvakrat zaporedoma obiskal Baragove kraje v Sloveniji in na Dunaju ter se spoznal z nadškofom Pogačnikom in drugimi slovenskimi duhovniki. Osebno se pozna tudi z velikim Baragoslovcem dr. Filipom Žakljom v Argentini. Takoj po' novem letu se je p. Wolf vrgel v delo. Rezultat tega je imenovanje vicepostula-torja v Ljubljani — prelat dr. Vilko Fajdiga, ki je že za 11. a-pril sklical sestanek tamkajšnjih d u h o v n ikov-sodelavcev. Med njimi je tudi Fr. Jošt Martelanc. Spretna gesta p. Wolfa je tu- vo svečo, ki jo je pred koncertom prižgal Fr. Wolf v spomin na 1200-letnico pokristjanjenja Slovencev. Rev. J. Godina Janez Brodar umrl -nekaj spomina CLEVELAND, O. — Z imenom Janez Brodar je zvezan dobršen je del zgodovine zadnjih petdeset let javnega življenja slovenskega kmečkega ljudstva. Ni se sam rinil naprej. V prvi čudovati. Prišel je domov od sej, sih: maša in ples! Nezdružljivo. Dekan Škerbec Matija se je odločno uprl: “Če bo ples, maše ne bo!” Pa Janez Brodar je znal dokazati cerkvenim krogom, saj se je zadeva reševala na škofiji, da ni to ples, da je to prikazanje folklore in bila je maša in bil je ples nastopajočih skupin, seveda vsesplošnega plesa za zabavo ni bilo in tudi predviden ni bil. Janez Brodar je bil s srcem kmet. Nikoli se ni štel, da je kot poslanec in senator, njegovo stanje odličnejše kot ostalih kmetov. Njegovo pridnost je bilo ob- dobi našega stoletja je kmet še vedno bil za v vas. Delo, garanje, skromno življenje in molčanje je bil njegov delež. Med izobraženci v mestih in deželo, vasmi, je bila ograja, ker v mestih je živela izbrana družba, svoja kasta, “boljši” ljudje. Kmečko ljudstvo je bilo nižje, manj| vredno, po gnoju smrdeče, do[ skrajnosti “zabito” in nazadnjaško. Janez Brodar je tudi videl šolo od znotraj, pa navkljub do-vršitvi gimnazije, je moral po o-četu prevzeti posestvo in s tem di, da je izposloval, da je škof je postal “kmet” in z njim ni bil0 Salatka povabil za letošnje počitnice p. Bruno Korošaka v Marquette. P. Bruno je povabilo sprejel. Pomoč p. Bruna z nasveti je velikega pomena za potek procesa. Procesi v Rimu se velikokrat zelo zavlečejo samo radi tega, ker so, škofijski procesi površno ali nepravilno izvedeni ih je treba pomanjkljivosti naknadno iz Rima popravljati, nove dokumente prositi itd. P. Wolf bo torej imel najboljše nasvete, kako pravilno voditi in končati marketski proces. več kaj posebno izgledov za bodočnost. Janez se' je s to mislijo sprijaznil, ker kmetovanje ga je v resnici veselilo, čeprav ga je vabila “uka željna kača” še kam drugam. Pa se je vendar za-okrenilo nekoliko drugače, kot je bilo predvidevati. Naš slovenski evangelist dr. Janez Evangelist Krek je Brodarja spoznal za sposobnega. O-biskal ga je na njegovem domu in predlagal, da bi prevzel predsedstvo snujoče se “Kmetijske zveze”. Janez je privolil in s to Kakor zanesljivo slišimo, pri- privolitvijo je stopil v javno pode jeseni na obisk v Severno A- btično, gospodarsko in stanovsko meriko ljubljanski pomožni' j a v n o življenje slovenskega škof Lenič. Spremljal ga bo Fr.| kmečkega ljudstva in mu stal na Jošt Martelanc. Tudi ta obisk ne '°1” —^5 ^ bo brez pomena za Baragov pro- Iz Baragove dežele MARQUETTE, Mich. — Ko je lani poleti novi marketski škof Karel Salatka imenoval novega postulatorja v Baragovem svetniškem procesu — Rev. Dominika Zadra — je obenem tudi naročil, da mora proces končati do poletja 1969.. Trije duhovniki pri Baragovi zvezi — postulator, Fr. Wolf in jaz — smo šli v začetku oktoobra 1968 v Rim na posvetovanje z najboljšim slovenskim strokovnjakom v kano-nizacijskih procesih p. Brunom Korošakom OFM, ki že dolgo vrsto let dela v teh procesih v Vatikanu. Po razgovorih s p. Brunom je postulator Zadra povedal škofu, da upa, da bo škofijski proces do poletja 1969 dovršil.. Napravili smo načrt, da za delo v Marquettu dobi postula-tor poleg zgodovinarja Wolfa še1 eno podobno moč, jaz bom pozimi v glavnem v Clevelandu, v največji slovenski naselbini v ZDA, da tam nadaljujem in pomagam s publicističnim delom. Ker sem v tem poletju torej videl v glavnem konec svojega dela v Marquettu, sem podpisal dogovor glede naselitve na Koroškem v poletju 1969. Po vrnitvi iz Rima (meseca oktobra 1968) je postulator ne- ces. BARAGOVA NEDELJA pri Mariji Vnebovzeti v Clevelandu bo druga nedelja po Veliki noči, 20. aprila. Nedeljo preje bodo razdelili kuverte za darove za Baragovo zvezo in takrat bo Fr. Godina pridigal o škofu Baragi pri vseh svetih mašah. Drugod so imeli tako Baragovo nedeljo že pozimi. Župnik Fr. Tomc je odložil praznovanje, ker je bilo vedno toliko zbiranja denarja za druge namene, on bi pa rad videl, da bi mogla njegova fara čelu vseskozi, dokler se praktič no ni končalo z njegovo umaknitvijo iz domovine 1. 1945. Janez Brodar ni bil ideologist, bil pa je dosleden, požrtvovalen javni udejstvovalec in vedno optimist, nikoli ga ni noben neuspeh ali žrtev potrla, vse je vzel čisto življenjsko. Njegova misel je zmeraj iskala bodočnost. Začuda je bilo to zasidrano v njegovem značaju. Janez Brodar se ni nikoli sam sebi smilil, vedno in povsod je bil pripravljen na seje, sestanke in shode kmečkih ljudi, ni se nikoli utrudil in vsled te pri- tudi denarno čimbolj pomoči Ba- pravljenosti za d op r i našanje žrtev, so ga pritegnili tudi v slovensko politično javnost in je bil poslanec in senator. Poznal ragovi zvezi,1 posebno sedaj, ko je marketski škof tako odločen, da se škofijski proces čimpreje lo opravljajo ti mladi ljudje, ki varno zbolel. Meseca novembra bodo igrali in lepo hvaležnost'je po operaciji umrl msgr. Jožef smo dolžni Rudiju Knezu, ki jih uči. Že to dvoje je dovolj, da pridemo. Jaz zase vem: ko bom pogledal na vrsto otrok in svetlih harmonik, nekje zadaj bom videl še Hajmanovega Fonza na zvegani klopi. Morda bo vsak izmed nas videl nekaj, kar mu je Zryd, prvi postulator in gotovo najmočnejši propagator Baragovega procesa. Naslednji mesec (decembra) umre tudi postula- konča. “Želim, da naša cela fara je svoje kmečke ljudi prav do-spozna važnost Baragovega pro- bro. Poraz SLS pri prvih volit-cesi za njegovo svetništvo, da se vah v Jugoslaviji po prvi svetov-bo zatekala z zaupanjem k naše-mi vojni ga ni spravil v ravnemu ameriškemu in slovenskemu dušje. “Naši ljudje so bili samo prijatelju v nebesih,” so besede zapeljani, niso bili dovolj pouče-Fr. Tomca. Ini, so prepošteni, da bi spregle- MLADI HARMONIKARJI bo- dali pretkanost političnih intrig, do imeli na prvo nedeljo po Ve-^ Oddali so glasove Samostojni liki noči svoj že tradicionalni kmetijsko stranki, ker v njih je koncert v avditoriju šentviške že prodrla kmečka samozavest, šole v Clevelandu. Začetek ob da so tudi oni sposobni krojiti 3.30 popoldne. Pri vhodu bodo si sami svojo usodo.” Tako je prodajali dr. Jakličevo knjigo bilo njegovo opravičilo za veliko Friderik Baraga in sicer za zni-'napako, ki je bila takrat storje-žano ceno $2. Dosedaj je knjiga na in je cela Jugoslavija na tej stali $3.50. To so zadnji izvodi bolehala ves čas svojega obsto-znane najboljše knjige o svetni- ja, do okupacije 1. 1941, ker brez škem škofu. Lani ob tem času so glasov poslancev Samostojne mladi harmonikarji priredili tak kmetijske stranke bi bila težko koncert v korist Baragovega uveljavljena vidovdanska usta-procesa in so omogočili pot Fr. va. zborovanj, shodov ali zasedanja parlamenta v Beogradu, pa ni ostal “gospod”, čisto v kratkem času, toliko da se je preoblekel, je bilo pri vsakdanjem kmečkem delu in se pri tem ni prav nič razločeval od ostalih kmetov, sosedov. Janez Brodar je tudi marsikaj tvegal. Za slovensko gospodarstvo nad vse važno ustanovo je zastavil svoje posestvo za jamstvo, ko je ta zašla v zelo negotov položaj. Pod okupacijo, ko je svoje bivališče radi razmer menjaval med domom in Dunajem, je zbiral podpise za Slovensko izjavo; se je javno odločno postavil proti komunizmu in bil predsednik civilnega protikomunističnega odbora za Gorenjsko, ki ni bil usmerjen samo proti komunizmu, prav tako proti o-kupatorju. Po izdajstvu bi to njega lahko stalo življenje in še koga drugega, pa je slabost, Nemcev že bila tolikšna, da si kaj takega že niso več predrzni-li. Brodarjevo gibanje so dali pod nadzorstvo, podpisanega so zaprli in razpustili Center gorenjskega domobranstva. Ko se je umaknil v tujino, je bil zopet med nami enak med enakimi. Z nami je hodil s konzervno škatljico po hrano. Emi-griral je v Cleveland. Sprejel je skromno delo, bil vedno vesel, nikoli ga ni nihče slišal, da bi tožil, ko' so mu doma zaplenili posestvo in na njem gospodarili kot svinja z mehom. Nikoli ^ mislil, da se mu godi kaka izredna krivica, nikoli ni obžaloval svoje usmerjenosti, nikoli se p°' bahal, da je v domovini “nekaj bil”, da je kaj več bil kot drugi njegovi vrstniki. Ni tožil, ko sta se oba sinova vrnila z ostalimi domobranci domov. Oba je izgubil. Jemal je življenje naravno, stvarno in ni od njega zase terjal privilegijev. Svojemu optimizmu je ost3' zvest tudi, ko je v Ameriko pri' šel. Hotel je organizirati načrtno delovanje proti nasilju v domovini in v ta namen je zbiral pristaše SLS (in skoro vsi begunci so v to skupino spadali) v organizacijo, ki obstoja še sedaj pod imenom Klub slovenskih krščanskih demokratov. Da se je preživel in svojcem pomagal, je delal preko starosti, ki je upravičena do pokojnine-Navkljub temu, da je bil osebno zelo prigodljiv, — Ameriko je imel za obljubljeno deželo, — je želel svoja zadnja leta Prc' živeti med svojci in tako se preselil v Avstrijo, kjer je nase tudi svoj zadnji dom. Malo sem napisal v Brodarje^' bi se o bil Ako tudi je bil Janez Brodar popolnoma Koroščev človek, ni Niso marali veta Od 37 predsednikov ZDA jih 8 ni nikdar uporabilo pravice veta. J. Wolfa v Rim, da se je udeležil razgovorov o pospešitvi procesa (1968). Kako zelo prav mu bil strankarsko nikoli prenapet, je to prišlo, ko je bil po smrti Z nasprotniki se je mirno razgo- Fr. Zadra imenovan za njegove-’varjal in ta lastnost je omogočila ga naslednika kot postulator! — večkrat shode SLS v krajih, ki Ob tej priliki se spomnimo tudi bi jim govornik iz inteligenčnih na sicer žalostno, vendar nad- krogov bil težko kos. Znal je po-tor Dominik Zadra. Strašen u-^vse ljubko zgodbo o petletnem ravnati razne spore in odstrani-darec ne samo za Baragov pro-1 Goršetovem Martinčku, ki je ti nesporazumljenja. Tu bi omečeš, ampak za celo marketsko'pred enim letom še pel v čast nil primer: Ko smo v letu 1937 škofijo. Baragi na harmonikarskem v Kranju priredili velik kmečki koncertu, toda dober teden po praznik in se je tam v sloves- koncertu se je preselil k Baragi nem sprevodu na vozovih prika- torja. Škof je tudi novemu po- v nebesa. Starši so njegovo pre-'zovalo kmečko delo, bi za za-stulatorju ponovil, da želi, da|moženje v njegovi ročni blagaj- ključek radi prikazali tudi kmet-konča proces v letu 1969. Tako | ni (pigybank), skupno $50, daro- ske plese. Kmečka vernost in Čušem tudi jaz lažje ostal pri svo-^vali Baragovi zvezi, Na harmo-'stvovanje je zahtevala, da ob ta-jem načrtu za naselitev na Ko-'nikarski koncert priletijo iz ki priliki (bila je nedelja) zado-roškem. Moj delež pri celotnem Marquetta Mr^ in Mrs. Jožef stimo tudi verski dolžnosti, ki je' polovico v J delu itak ni tako bistvenega po- Stupar. Clevelandčani ju pozna- zvezana z mašo. Pa v tistih ča- merike. Ob novem letu je škof imeno- ostalo v srcu od nekoč. Skoraj val p. James Wolf-a za postula-sem prepričan. Karel Mauser spomin. Ni verjetno, da njem še kaj razpravljalo, jo končno le kmet in čeprav so do prinešene žrtve za javnost moi' da večje kot marsikoga iz diu' gačnega stanu, so vendar zme' rom podcenjene, kakor tudi W] hišo gledamo od zunaj, prav n^ pa ne gledamo za njenim temo Ijem. lanez Ovsenik -o-J- Klavirji iz Japonske TOKIO, Jap. — Japonska Jc’ med zadnjimi industrijskimi 1 žavami, ki se je lotila gradmN klavirjev, pa je na tem, da ^ skoro vse prehitela. Lani zgradili na Japonskem 1^’ . klavirjev in jih od tega prodali v tujino, od tega skora. Združene države AMERIŠKA DOMOVINA, rrr i®e £JfiFamily' ^ocietr"^ Qfcrr^ou^ iL \*^4 ONE FAIRLANE DRIVE 60434 Since 1914 . .. ... the Holy Family Society of the U.S.A. has been dedicated to the service of the Catholic home, family and community. For half-a-century your Society has offered the finest in insurance protection at low, non-profit rates to Catholics only LIFE INSURANCE • HEALTH AND ACCIDENT INSURANCE Historical Facts The Holy Family Society is a Society of Catholics mutually united in fraternal dedication to the Holy Family of Jesus, Mary and Joseph. Society’s Catholic Action Programs arc: 1. Scholai ships for the education of young men aspiring to the priesthood. 2. Scholarships for young women aspiring to become nuns. 3. Additional scholarships for needy boys and girls. 4. Participating in the program of Papal Volunteers of Latin America. 5. Bowling, basketball and little league baseball. 6. Social activities. 7. Participating in the Catholic Communications Foundation. Družba sv. Družine Officers President .'........... First Vice-President .. Second Vice-President Secretary ............. Treasurer ............. Recording Secretary ... Fir t Trustee ......... Second Trustee ........ Third Trustee .......... First Judicial ........ Second Judicial ........ Third Judicial......... Spiritual Director .... Social Director ........ Medical Advisor........ Joseph J. Konrad Ronald Zefran Anna Jerisha Robert M. Kochevar Anton J. Smrekar Joseph L. Drašler Joseph Šinkovec Matthew Kochevar Anthony Tomazin Mary Riola John Kovas Frances Yucevicius Rev. Aloysius Madic, O.F.M. Nancy Owen Joseph A. Zalar, M.D. QUARTERLY MEETING of the of THE HOLY FAMILY SOCIETY OF U.S.A. Illinois CONTINUED Since there are several new Members on the Supreme Board at this time, there were several questions brought to the attention of the President, Joseph J. Konrad. The matters were settled af-^Gr a discussion and by the explanations that were given by the President. Ronald Zefran made a motion that the report of the Treasurer, Anton Smrekar be accepted as Siven. Motion seconded by Matthew Kochevar. Carried. At this time the 1st Vice President, Ronald Zefran, took over ^ud called upon the President. •Joseph J. Konrad, for his report, Officers of the Supreme Board °t the Holy Family Society: Welcome to this our first offi-cial Supreme Board meeting of the year. May I, on behalf of the membership and myself, congratulate and welcome two members of this Board. 1st ^President Ronald Zefran and thd Trustee Anthony Tomazin. '‘'During the year 1963, our So-, \lety has reached plateaus that ^fhJere inconceivable years ago. ‘^1 of the Society’s fo.-mer re-t, l;or4s and achievements were shattered. But the year 1963 is History and I might add, '^CITING HISTORY. “ ~I would like to have the Offi-(Cers 6T this Supreme Board work - together toward four objectives during- our term of office. exciting fraternal “Living Bene-iits” for our membership. 3) Continuous devoted service to our membership. 4) Aggresively pursue the philosophy of the Holy Family Society to protect the home and iamily of our membership. These four objectives represent a challenge to us as Officers of the Supreme Board to meet and surpass the expectations of the future growth of the Holy Family Society. Thank, you for the trust and confidence you have placed in me. Joseph J. Konrad, President 11<\ D) Growth of the Society that Vvdll stagger the inTagination. 2) Establishment of new and A motion was made by Joseph Sinkovich and seconded by Anna Jerisha that the report of the President, Joseph J. Konrad, be accepted. Carried. At this time the meeting was made open and the vatious aspects of the President's report were discussed as to the feasibility of the finer points of his reporh On these points there will be given further consideration upon further checkups as to how to further several aspects of the lepbrt. President Joseph J. Konrad now called upon the 1st Trustee Joseph Sinkovich for his report. Welcome to our new Presi dent, Joseph J. Konrad, to our 1st V-President, Ronald Zefran and to cur Trustee, Anthony Tomazin, and our Secretary, Robert M. Kochevar. We were at the Bank this morning to check our Securities and have found everything in excellent order. As always the President, the Secretary and the Treasurer are very helpful in this respect in that we do not have any difficulty in making our check. Of course, of what we have seen was the efforts of hard work and very good cooperation and I hope that this will continue for the future and greater success. I thank you, Joseph Sinkovich, 1st Trustee A motion was made by Anna Jerisha and seconded by Anthony Tomazin that the report of the 1st Trustee Joseph Sinkovich, be accepted as given. The motion is carried. President Joseph J. Konrad now called on the 2nd Trustee, Matthew Kochevar, for his report. President Joseph J. Konrad and members of the Supreme Board: I concur with the report of the 1st Trustee, Joseph Sinkovich. I have everything in excellent order, all of the securities and other valuable items of the Society. We have had very good cooperation from all end the work was satisfying. The way we have been going, I’m sure that the future is v&ry good. This is all that I have to say at this time. I thank you, Matthew Kochevar, 2nd Trustee A motion was made by Joseph L. Drašler and seconded by Ronald Zefran that the report of the 2nd Trustee, Matthew Kochevar, be accepted a? given. Carried, President Joseph J. Konrad, at this time, called upon the 3rd Trustee, Anthony Tomazin, a new member of the Supreme Board for a report. President Joseph J. Konrad and member's of the Supreme Board: I am very pleased to be a member of this Board. To report anything to you members is limited. 1 am attending my first session of this Board and at this time I am trying to find my way around. I was at the bank with the other members, more or less at this time as an observer and have learned something at this time as to my position on t h e Board. In the future I know what my duties are and they will he exercised to the fullest of my ability in all respects. This is all I have to say at this time. I thank you, Anthony Tomazin, 3rd Trustee A motion was made by Anna Jerisha and seconded by Ronald Zefran that the report of the 3rd Trustee, Anthony Tomazin, be accepted as given. Carried. President Joseph J. Konrad now called upon the newly elected Secretary of the Holy Family Society, Robert M. Kochevar. Mr. President, Joseph J. Konrad and members of the Supreme Board: Before I make any statements I would like to read the letter of Rev. Aloysius Madic, OEM, our spiritual Director, who is absent today. sant and Happy Easter — it will! be here before we realize it. Keep up the good work. Have been most pleased with the news issuing from the Home Office— congratulations to the President and all concerned. Fraternally yours, Rev. Aloysius Madic, OFM A motion was made by Joseph L. Drašler and seconded by Anton Smrekar that the letter from! our Spiritual Director, the Rev. Aloysius Madic be accepted, and put on file. Carried. 1st V~President Ronald Zefran posed a question to the Board members, if possible, to have a booklet or pamphlet, in case, to answer questions as to what the Holy Family Society has to offer those who aspire to membership and also what is being proposed for future programming1. To this query the President, Joseph J. Konrad, had an explanation and also mentioned the fact that within the next three months he would have something to offer in this respect. (To be concluded.) Upokojenci, ne pozabite na prijavo zaslužka S.Z.! WASHINGTON, D.C. — Zvezno tajništvo za zdravstvo, vzgojo in socijalno skrbstvo opozarja vse upokojence Socialnega zavarovanja (S.Z.), da morajo temu do 15. aprila sporočiti, če so tekom preteklega leta zaslužili nad $1680. Ta prijava je obvezna poleg davčne prijave. Tistim, ki so dopolnili 72 let, ni treba pošiljati prijave S.Z., če so zaslužili tudi čez $1680 že po dopolnjenih 72 letih v vseh mesecih preteklega leta. Kdor je dolžan poslati prijavo, pa tega ne stori, se izpostavlja nevarnosti kazni. Tisti, ki zaslužijo preko $1680 letno, imajo še vedno pravico dobiti pokojnino od Socialnega zavarovanja. Na vsaka $2 zaslužka od $1680 do $2880 zadrži Socialno zavarovanje $1 pokojnine. Za vsak mesec, ko upokojenec ne zasluži $140, dobi ček Socialnega zavarovanja. V poročilu zaslužka za preteklo leto je treba dodati tudi napoved zaslužka za leto 1969, da more Socialno zavarovanje urediti izplačevanje pokojnine za tekoče leto. Komur v tem pogledu ne bi bilo kaj jasno, naj se obrne na najbližji urad Socialnega zavarovanja, kjer mu bodo radi dali vsa potrebna pojasnila. Za one v senklerski slovenski naselbini v Clevelandu je najbližji urad na 6405 Superior Avenue, ki je odprt vsak dan od ponedeljka do petka od 9. dopoldne do 5. popoldne, v soboto pa od 9. dopoldne do opoldne. AD Robert M. Kochevar, Secretary Holy Family Society of USA v One Fairlane Drive Joliet, Illinois Dear Robert: My attendance at the coming meeting of the Supreme Board, scheduled for March 1st doesn’t appear feasible. Just