gioielli - dragulji 4l?malalan VRŠR DRRGUURRNA z vami od leto 1949 Narodna ul. 28 - Tel.040.211.465 - Opčine uuuiju.malalan.com Danilo Türk se bo udeležil prireditve ob schengenski širitvi, ki bo potekala med Gorico in Novo Gorico /^16 Illy, Galan in Haider: Sedež evroregije bo v Trstu i.. Kreslinov »mali bog« Iztok Cergol je še vedno najbolj _ - zavezan Kraškim 0VčarJ'em i® / 22 Primorski PETEK, 30. NOVEMBRA 2007 Št. 283 (19.066) leto LXIII._ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190 Prodi in Janša evropska partnerja SandorTence Srečanje zelo dobrih prijateljev, ki se spoštujeta in si za u pa ta. Ta ko je Ro ma no Prodi v svoji značilni nepo-sred nos ti oce nil si noč nje sre ča nje z Ja ne zom Jan šo. Pred sed nik slo ven ske vla de je Prodiju vrnil septembrski obisk v Ljubljani, na področju dvo stran skih od no sov pa je beseda tekla predvsem ob petem evropske koridorju in o sodelovanju med tržaškim in kopr skim pri sta ni ščem. Ta ko Pro di kot Jan ša sta vlogo slovenske in italijanske manj ši ne oce ni la za ze lo po -membno. Uradni list republike Italije je pravkar objavil sez nam ob čin za ščit ne ga za -kona, Slovenija pa je, je dejal Janša, v zadnjem triletju za pet in tri de set od stot kov poviša la dr žavno pod poro Italijanom v Istri. Skratka, gre za kon kret ne stva ri in ne zgolj obljube ali deklaracije. Italija in Slovenija postajata še večja zaveznika tudi na evropskem prizorišču. Ljubljana bo pri predsedovanju Evropski uniji potrebo-va la po moč za hod ne so se de, Evropa pa Slovenijo pri reševanju vse bolj nevarnega vozla Ko sova. Odprt problem ostaja na po ve da na hr vaš ka eko loš -ko-ribolovna cona na Jadranu, ki zna močno upočasniti vsto pa nje Hr vaš ke v Ev -ropsko unijo in zaostriti odnose z jadranskimi državami. Rim in Ljubljana upata, da bo v Zagrebu po volilnem vrenju vendarle prevladala raz sod nost. italija Poslanci SIK niso podprli reforme, polemike v levici RIM - Poslanska zbornica je včeraj sprejela zakonski osnutek o pokojninski reformi in varnosti zaposlitve. Besedilo se bo zdaj selilo v senat za dokončno odobritev. Zaključnega glasovanja v poslanski zbornici pa se glavnina poslancev SIK ni udeležila, kar je povzročilo napetost in polemike v vladni večini, še zlasti pa v vrstah t. i. radikalne levice. SKP, Demokratična levica in Zeleni so zaradi »nelojalnega« obnašanja SIK celo začasno zamrznili projekt združevanja med temi štirimi silami. Na 7. strani dnevnik Internet: http://www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 0,80€(191,71 SIT) rim - Srečanje premierjev Slovenije in Italije Janeza Janše in Romana Prodija Potrjeni zelo dobri odnosi med državama O glavnih bilateralnih in mednarodnih vprašanjih - Skupno reševanje ERC Premierja Janez Janša (levo) in Romano Prodi sta se med drugim tudi dogovorila za usklajeno delovanje Slovenije in Italije v zvezi s hrvaško namero, da s 1. januarjem 2008 razglasi veljavnost ekološko ribolovne cone tudi za članice Evropske unije ansa RIM - Predsednika slovenske in italijanske vlade Janez Janša in Romano Prodi sta se septembra srečala v Ljubljani, sinoči v Rimu, v soboto, 22. decembra pa se bosta na Škofijah na prazniku ob padcu meje med Italijo in Slovenijo. Že to sosledje dogajanj in obiskov dokazuje, da so odnosi med državama zelo dobri. O tem priča tudi dejstvo, da sta Prodi in Janša sinoči v palači Chigi imela skupno tiskovno konferenco, kar za italijansko vlado in njeno zunanjo politiko ni ravno običajno. Predsednika vlad sta v enournem razgovoru obravnavala najpomembnejše dvostranske in evropske oz. mednarodne zadeve. Na 3. strani V Furlaniji Julijski krajini nastaja združena levica Na 4. strani Na Fernetičih pospešene priprave na »schengenski praznik« Na 5. strani Podelili Einspielerjevo nagrado 2007 Na 6. strani Trst je res mesto kave Na 9. strani libanon Poveljnik vojske skupen kandidat za predsednika BEJRUT - Libanonska pro-zahodna vladajoča koalicija in prosirska opozicija sta se po večmesečnem prerekanju dogovorili o predsedniškem kandidatu. "Upam, da bo poveljnik oboroženih sil, general Michel Suleiman, naš skupni kandidat," je novinarjem v Bejrutu povedal opozicijski voditelj Michel Aoun. Koalicija premiera Fuada Siniore je pred tem že izrazila podporo generalu Suleimanu. Za Suleimanovo kandidaturo pa bo potrebna sprememba ustave. Na 21. strani na goriškem V prihodnjih dneh dvojezične osebne izkaznice ŠTEVERJAN - Z jutrišnjim dnem bodo v števerjanski občini začeli izdajati dvojezične pa pir na te oseb ne iz ka zni ce, isto storitev pa bosta občini Doberdob in Sovodnje začeli zagotavljati svojim občanom s ponedeljkom, 3. decembra. Iz matične ga ura da go riš ke ob či ne, kjer že izdajajo dvojezične papirnate iz ka zni ce, so med tem vče raj spo ro či li, da bo do elek tron ske dvo je zič ne oseb ne iz ka zni ce občanom na voljo od 12. decembra dalje. Na 18. strani Campionari t + f + + Al & Company * + ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE! DECEMBRA PA VAS PRIČAKUJEMO TUDI OB < NEDELJAH! + * * ♦ * + +i + m Mltr odpdtotujoVfm žmJdJt bo-. Ul. S. Kosovel, 9 Bazovica Tel. 040226244 2 Petek, 30. novembra 2007 MNENJA, RUBRIKE / ŽARIŠČE Razmislek ob nekem svetovnem dnevu v David Bandelj V množici t.i. »svetovnih dni« (skoraj vsak dan praznujemo svetovni dan »nečesa«) se današnji 30. november vzpostavlja - poleg kot praznik priljubljenega svetnika sv. Andreja in nekoč kot drugi dan dneva republike v SFR Jugoslaviji - tudi kot svetovni dan boja proti smrtni kazni. V isti množici svetovnih dni (jutri je npr. znameniti svetovni dan boja proti aidsu, pojutrišnjem pa ni posebnega, je pa rojstni dan ameriške pevke Britney Spears, krstili ga bomo v svetovni dan boja proti televizijski neumnosti...) je svetovni dan boja proti smrtni kazni danes le glas vpijočega v puščavi. Če se namreč ozremo na zanimiv zemljevid, ki kaže na uporabo smrtne kazni v državah po svetu, bomo lahko zapazili, daje njena dejanska odprava razširjena le na dobršen del Evrope, Kanado in (kdo bi si mislil?!!) na lep del Afrike. Ostale države, so jo le praktično (ne pa zakonsko!) odpravile, ali - v primeru Južne Amerike jo uporabljajo pri »hujših zločinih« (pomena te besede nisem uspel razbrati...), v najslabšem primeru Kitajske, ZDA, večine Azije in osrednjega dela Afrike pa je smrtna kazen legaliziran način represije kriminala oz. po definiciji: http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title =Zakonodaja&action=edit »Zakonodaja« zakonsko urejen inštrument »http://-sl.wikipedia.org/wiki/Uboj«»Uboj« uboja »http://sl.wikipedia.org/w/index.-php?title=Zapornik&action=edit« »Zapornik« zapornika kot »http://sl.wikipe-dia.org/w/index.php?title=Kazen&acti-on=edit« »Kazen« kazen za »http://sl.wi-kipedia.org/w/index.php?title=Zlo-čin&action=edit« »Zločin« zločin, ki v neki družbi velja za težkega«. Že zgornja definicija velja za problematično. Ali je namreč lahko uboj definiran zakonsko? Ali je etično možen? Ali je vsaka podobna interpretacija nekega kazenskega zakona potem podvržena le zakonski definiciji, oz. ali lahko potem vsak zločin postane z zakonodajo legaliziran? Dobro, rekli boste, da so potem davki od države legaliziran rop ipd. (in v nekem smislu imate prav), a pravo nam v tem primeru ne more priskočiti na pomoč, ker vemo, da je le skupek pravil, ki jih je postavil človek in niso nad njim. Etična pravila, kodeks, obnašanje, so namreč človeku imanentni in se jih ne da definirati. Zaradi tega je boj proti smrtni kazni tako neuspešen, ker se sklicuje na nenapisana pravila, na človekovo sfero vrednot, ki je postala silno vprašljiva tudi v civilizacijskem razvoju. Abotno prepričanje, da bo s smrtno kaznijo kriminal ponehal, seje tudi izkazalo za nepotrebno in anahronistično. Represija namesto (pre)vzgoje. Niti, da bi se spet vračali v srednji vek, ki ni bil tako mračen kot si ga predstavljamo, v primerjavi z današnjim časom.... Smrtna kazen je po mojem skromnem mnenju nedopustna v vsaki civilizirani družbi in kaže na ničto stopnjo humanega in humanističnega temelja, na katerem dotična družba stoji (me nič ne čudi, da je poleg Azije in majhnega dela Afrike smrtna kazen razširjena v »največji svetovni demokraciji in državi z največjo stopnjo civilizacije«, kakor so ZDA. To pa lahko že nekaj pomeni). Nedotakljivost človekovega življenja, ki bi morala v 21. stoletju biti vrednota, nam kaže, da se od zgodovine še vedno nismo ničesar naučili in načela najvišje dobrine, kakor je lahko golo življenje, niti sami ne cenimo dovolj. Zastonj so bili Sokrati, Hipokrati, Kristusi, Matere Terezije, Janezi Pavli, Gandhiji, Martini Lutherji Kingi. Zavzemanje za edino vrednoto, ki nam je dana, darovana, imanentna od začetka do konca našega življenja, in to je življenje samo, smo si celo prilastili in jo naredili za potrošni material, ki ga lahko odvzamemo po potrebah in odločitvah (koga pa? S kakšno 'imanentno' oblastjo?) Žalostno je dejstvo, da se ljudje imamo za lastnike nematerialnih dobrin, za katere niti ne razpolagamo. Če niti človekovo življenje ni vredno samega sebe - se pravi golega življenja - se potemtakem lahko vprašamo, katere vrednote bomo zapustili svojim potomcem na tem svetu. Temeljnih namreč nimamo. Ne poznamo. Jih zaničujemo. Bolj za smrtno kazen je zaradi teh kratkih in navrženih dejstev lahko zelo aktualen. Spominja nas na to, da smo vsi med sabo enakopravni, od najhujšega zločinca do najbolj dobrega človeka. Vsi smo vredni iste ljubezni in istega usmiljenja. Kazen za prestopek mora poučiti, ne biti maščevanje. Logika človeka ni logika ljubezni. In to nas naredi zelo revne. KULINARIČNI KOTIČEK Špageti z morskimi sadeži V skoraj vseh restavracijah ali gostilnah v obmorskih krajih najdemo kot obvezni krožnik špagete z morskimi sadeži. Recept dopušča mnogo svobode pri izbiri sestavin in je skoraj vedno zelo okusen. Na žalost ponujajo to jed tudi v krajih, ki so od morja zelo oddaljeni in kamor morski sadeži prispejo po daljšem potovanju, ki jim prav gotovo ne koristi. V tem primeru se takim špagetom raje izognemo in si privoščimo kaj drugega, kar je bolj v sozvočju s celinsko tradicijo. Špagete z morskimi sadeži sem že jedel v številnih izvedbah in vse so bile bolj ali manj enakovredne, saj je priprava zelo enostavna, uspeh pa je tako rekoč zagotovljen. Za 4 osebe potrebujemo: 350 gr špagetov (če ste dobri jedci tudi 400 gr ne bo odveč, pazite pa, da bodo špageti št. 3 in da jih ne razkuhate), 1 kg vongol, 1 kg pedočev, 300 gr kalama-rov, 6 do 8 škampov, odvisno pač od velikosti, 4 stroke česna, peteršilj, 1 kg zrelega paradižnika, oljčno olje, sol, pe-perončino. Prepražite dva stroka česna v olju, vendar ju morate odstraniti, preden se obarvajo. V olje nato dodajte škampe, ki ste jih poprej zarezali na trebuhu, in narezane kalamare. Kuhajte le nekaj minut, ne kaže pretiravati, saj so tako škampi kot kalamari takoj kuhani. Dodajte še pedoče, ki ste jih pred tem temeljito okrtačili, in peperončino, pokrijte kozico in pustite, da se školjke odprejo. Ko so odprte pustite, da sok nekoliko izpari. Ne kaže soliti, saj so morski sadeži slani že sami ob sebi. Medtem ste v drugi kozici prec-vrli ostali česen v olju in dodali na kockice narezan paradižnik (ki ste ga prej olupili in mu odstranili semenčice. Pustite, da se omaka nekoliko zgosti. V prvo kozico dodajte še vongo-le in pustite, da se tudi te odprejo, nakar zmešajte morske sadeže s paradižnikovo omako in pustite, da se vse temeljito premeša. Medtem seveda skuhate špagete v slanem kropu in jih precedite minuto pred časom, ki je napisan na konfekciji. Vrzite jih v omako z morskimi sadeži in vse skupaj lepo premešajte. Špageti se morajo dodobra prepojiti z omako. Ob koncu po-sujte z drobno sesekljanim svežim pe-teršiljem in to je vsa umetnost. Dober tek! Ivan Fischer slovenska skupnost - Tiskovno sporočilo SSk: Zaradi objave seznama občin za zakon 38/01 v UL ni posebnega razloga za veselje TRST - Ob priliki objave seznama 32 občin v Uradnem listu republike Italije, v katerih se bo izvajal zaščitni zakon 38/01 za zaščito slovenske manjšine, Slovenska skupnost, narodna stranka Slovencev v Italiji, jemlje sicer dejstvo na znanje, ob tem pa meni, da ni posebnega razloga za zadovoljstvo, piše v tiskovnem sporočilu SSk. Vsem je namreč znano, kdaj je bil zakon 38/01 izgla sovan v ita li -janskem parlamentu in dejstvo, da je Uradni list republike Italije v sredo objavil seznam občin, je dovolj zgo vo ren do kaz o tem, kako se pre -mikajo stvari glede pravic slovenske manjšine v Italiji. Pri tem ne zdržijo niti opravičila nad dejstvom, da je celo ten pos topek blo kira la Ber -lusconijeva vlada, saj se lahko upravičeno vprašamo, zakaj predhodna levosredinska vlada ni zakona za Slovence izglasovala prej in ne tik pred zaključkom tistega zakonodaj- nega obdobja, poudarja SSk. Če nato upoštevamo dejstvi, daje bil seznam občin s strani ministrskega sveta odobren avgusta letos in je potem čakal dober mesec predno ga je predsednik Napolitano podpisal in poslal v objavo, zlahka ugotovimo, da je to kar dol ga pro cedu ra, s katero se sodob na in de mo kra tič na članica Evropske Unije ne more posebno hvaliti. Po drugi strani se Slovenska skupnost čudi izjavam, da je zakon 38/01 prazna škatla, ki ga moramo polniti manjšinci. Slovenska skupnost se ne strinja s takim obračanjem bistvenih pristopov. Državne institucije, v tem primeru italijanski parlament, sestavljajo in dajejo vsebino zakonom, vlada pa je dolžna zako ne izvaja ti, kot so to dolž -ne storiti dežele, pokrajine in občine. Da bi sedaj manjšina morala nadoknaditi praznine italijanske zakonodaje ter italijanskega vladne- ga izvajanja, je zelo vprašljivo načelo, tudi če ga skušamo opravičiti pod krinko pragmatizma ali česa dru ge ga, še pi še stran ka Slo ven ske skup nos ti. Ob objavi seznama 32 občin v Uradnem listu republike Italije, Slovenska skupnost ne najde večjih razlogov za veselje. Zbirna stranka Slovencev v Italiji je mnenja, da je potrebno ob takih trenutkih spominjati italijanske državne ustanove na vse tis to, kar še ni bi lo izve de no, pa čeprav se je republika Italija k temu zavezala bodisi z Ustavo kot z mednarodnimi sporazumi, pred več kot 60-leti. Sedaj, ko je bil objavljen tudi seznam občin, v katerih so vključeni tudi tis ti pre de li, ki so bi li izključeni iz izvajanja na podlagi čl. 10 o vidni dvojezičnosti, ni več razlogov za nikakršno odlašanje ali pojasnjevanje. Zakon je treba preprosto izvesti, zaključuje svoje tiskovno spo roči lo SSk. PISMA UREDNIŠTVU O večplastni identiteti (Ali o treh pikah na i) Zaradi večkratnih odsotnosti se šele zdaj odzivam na pripombe gospoda Borisa Mihaliča v Primorskem dnevniku 24. oktobra. Pod naslovom »Še dve piki na i« gospod Mihalič ugovarja moji trditvi, da je predsednik Sveta slovenskih organizacij dr. Drago Štoka predlagal združitev obeh poglavitnih organizacij, tak predlog naj bi nasprotno postavil gospod Rudi Pavšič, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze. Če naj bomo zelo natančni, ima gospod Mihalič prav, kar je pa tudi res, da je dr. Štoka zagovornik enotnosti nastopa slovenske narodne skupnosti, tako politične kot družbene kulturne enotnosti v vsem, kar zadeva narodno skupnost kot posebno entiteto. To je torej tista enotnost na narodni podlagi, ki sem jo omenjal v svojem članku in ki je zelo oddaljena ponovitev mojega predloga v uvodniku semptembrske revije Sidro 1953. leta, revije, ki sem jo uredil skupaj z Alojzom Rebulo in Pavletom Merkujem. Žal pa take enotnosti, ki je imela za zgled modro politiko nekdanje Edinosti, levica ni marala in je ne mara. V nadaljevanju svojega posega se gospod Mihalič ustavi tudi ob mojih »dialektičnih ostrinah do gospoda Aceta Mermolje«, ki jih je zasledil v zadnjih časih. Rekel bi, da ne gre samo za zadnje čase, ampak sem izrazito polemičen od leta 1998, ko je izšla Mermoljeva knjiga Narod in drugi, v kateri je nacionalist vsakdo, ki brani narodno identiteto. Tako Simon Jenko, tako je bil nacionalističen tudi naš osvobodilni boj, Gregorčič je etnocentrist, jaz, ampak si to štejem v čast, tudi pripadam etnocentristom a la Gregorčič, ker sem nekje zapisal, da se v zgodovini ne bi ohranili, če ne bi bili zvesti svojemu ločenemu, zaprtemu narodnemu življenju. Njegova knjiga je, kot sem že nekje zapisal, in sam v nji to potrjuje, levičarski tekst, katerega v skrbi za ohranitev narodne identitete odločno odklanjam. Prav tako tudi vse pasuse, ki jih v tem duhu objavlja v svojih razmišljanjih vsako sredo. Pojem naroda namreč ne morem reducirati na jezik in na kulturo, ker brez narodne zavesti se slovenska kultura in njen jezik ne bosta ohranila. Prav tako to drži glede vprašanja identitete, ki jo omenja gospod Mihalič, češ da je naša identiteta »nujno večplastna in ne enodimenzionalna«. Večplastna je bila že pri Trubarju in potem pri vseh zavednih naših ljudeh vse do danes, nove pa so se nanizale zmeraj na bazi-larno, na narodno zavest. Ali pa še bolj preprosto: Vseslovensko srečanje v lju- bljanskem parlamentu Slovencev po svetu in v zamejstvu, ki ga g. Mihalič navaja, je imelo za tezo ugotovitev, da smo eni in drugi del slovenskega naroda. Z nedvomno večinskim delom Slovencev po svetu in tistih živečih v sosednih državah Slovenije sem (smo) prepričan(i), da smo del slovenskega naroda, slovenska levica v Furlaniji Julijski krajini in tista na avstrijskem Koroškem pa te resnice nima rada, ji skuša zmanjšati pomen z dodatkom novih identitet, predvsem pa noče nastopati v njenem imenu. Vse v imenu ideologije, ki če se tega zaveda ali ne, streže po obstoju slovenskega občestva. Vendar pa kljub temu drži, da kot je narodno zavest zaman oblegal vladajoči komunizem, tako jo bo zaman oblegala leva ideologija, čeprav ji bo v tem pomagal trend globalizma. Boris Pahor Slovenske železnice NU po Schengnu Schengen že daje novi utrip življenju v prostoru ob državni meji. Zanimivo bi bilo slišati, ali nam železničarji pripravljajo kakšno prijetno presenečenje, ki bi lahko sledile po odpravi mejnih kontrol v potniškem prometu, ker bo to poenostavilo promet. S tem bodo dani tudi pogoji za boljše regionalne vlakovne zveze. Te so proti Celovcu že kar zaživele tudi z uvedbo ugodnega regionalnega cenika; toda proti Trstu niti do njenega predmestja Opčin, ki je soseda Sežane, je zveza porazno nikakršna! Openci so že večkrat pogrevali mi-sel-idejo o podaljšanju tržaške tramvajske proje iz Opčin do Sežane. Menim, da bi to željo lahko danes enostavneje razrešile Slovenske železnice tako, da bi v Železniškem regionalnem potniškem prometu namesto Sežane postala končna postaja Opčine, od koder se s prestopom nadaljuje mestna tramvajska zveza v center Trsta. Podobna izboljšanja lokalnih vlakovnih povezav so že nekaj časa prisotne na drugih meddržavnih mejnih območjih po EU. Naj omenim le Sežani podoben primer. Potniški vlaki iz Mun-chena proti jugu so nekoč vozili le do mejne postaje Freilassing (tik pred Sal-zburgom); sedaj zaključijo svojo linijo v sosednjem Salzburgu v Avstriji. In zakaj ne bi vlaki v Sloveniji na sežanski progi pot zaključili tudi enako na sosedni postaji Opčine?! Schengenski sporazum je temelj Evrope brez meja. S prestavitvijo (v regionalnem prometu) končne postaje iz Sežane na Opčine, bi s tem dejanjem močno vplivali na psihološki padec me- je v tem kraško-tržaškem prostoru. Opčine s Trstom skupaj bi prenehala biti »daleč«, pot v notranjost Slovenije pa še bolj vabljiva in nekaj vsakdanjega. Republika Slovenija je zato dolžna, da s svojim državnim železniškim podjetjem SŽ prispeva k boljšemu vzpostavljanju zvez na tem prostoru proti notranjosti matične Slovenije. Boris Rebernik Slovenščina na balinarskih igriščih Kot je bilo nekajkrat poudarjeno v vaših člankih takoj po neljubem primeru kateremu sva bila dne, 20. maja t. l. skupaj s soigralcem Stojanom Žagarjem, kot predstavnika Gaje priča v Devinu pred finalnim obračunom balinarskega memoriala v spomin na našega prijatelja Sergia Negrinija, ko nama je sodnik Paolo Ulcigrai prepovedal med igro se pogovarjati v materinem jeziku se zadeva do danes na žalost še ni zaključila, ali bolje rečeno upam si trditi, da se skoraj ni niti premaknila z začetne mrtve točke. Kot zaveden Slovenec, kateremu je omenjeni obsodbe vredni primer od vedno bil zelo pri srcu, si ne morem dovoliti, da bi ga arhivirali. Le po enem blagem pismu, ki ga je balinarski odsek Gaje v poletnih mesecih poslal na deželno federacijo in na katerega je dobil odgovor v katerem balinarska zveza s protislovnim opisom dogodkov seveda sodnika ščiti. Od takrat je minilo že veliko mesecev in po ravnanju vodstva Gaje, ki doslej ni popolnoma nič ukrenilo, si predstavljam, da je zadeva zanje končana. Z neizmerno grenkobo v srcu ne morem verjeti svojim očem kako je dandanes še mogoče, da tako lahkomiselno mirne duše sprejemamo očitke in krivice, ki so nam storjene s strani nazadnjaškega dela večinskega naroda. Ker so doslej moja posredovanja v taboru Gaje na žalost naletela vedno na gluha ušesa, se na omenjeno temo ne nameravam več vrniti, ker pa sem na balinarskem prizorišču dal vedno (tudi v dresu Gaje h kateri se nameravam čimprej vrniti) vse od sebe, pričakujem, da se bo na isti način ravnalo tudi vodstvo padriško-gropajskega društva, od katerega pričakujeva skupaj z Žagarjem zadovoljive novice. Zdravko Skupek jP^ ALPE-JADRAN Torek, 27. novembra 2007 3 rim - Slovenski in italijanski premier potrdila zelo dobre odnose med državama Prodi in Janša o vseh bistvenih dvostranskih in mednarodnih vprašanjih Največ o skupnem reševanju vprašanja ERC - Govor tudi o manjšinah in povezavah pristanišč - Srečala sta se tudi Rupel in D' Alema RIM - Predsednika slovenske in italijanske vlade Janez Janša in Romano Prodi sta se septembra srečala v Ljubljani, sinoči v Rimu, v soboto, 22. decembra pa se bosta srečala na Škofijah na prazniku ob padcu meje med Italijo in Slovenijo. Že to sosledje dogajanj in obiskov dokazuje, da so odnosi med državama zelo dobri. O tem priča tudi dejstvo, da sta Prodi in Janša sinoči v palači Chi-gi imela skupno tiskovno konferenco, kar za italijansko vlado in njeno zunanjo politiko ni ravno običajno. Predsednika vlad sta v enournem razgovoru obravnavala dvostranske in evropske oz. mednarodne zadeve. Na področju bilaterale je Prodi izpostavil novo železnico Trst - Divača in sodelovanje med pristaniščema Trst in Koper. Janša je pred novinarji omenil objavo seznama občin zaščitnega zakona v italijanskem Uradnem listu in sklep rimskega senata, da poviša državni prispevek za našo manjšino. Dejal je tudi, da je Slovenija v zadnjem triletju za petintrideset odstotkov povišala državni prispevek italijanski manjšini v Sloveniji. Gospodarska izmenjava med državama je leta 2006 znašala 6,5 milijarde evrov, kar je šestnajst odstotkov več kot v letu prej. O ekonomskih in drugih vprašanjih bosta vladi obeh držav razpravljali na skupni seji, ki bo predvidoma januarja. Srečanje obeh premierjev Prodija in Janše z delegacijama v Palači Chigi ansa Problem za Italijo in Slovenijo predstavlja napovedana hrvaška razglasitev ekološko ribolovne cone na Jadranu. Prodi in Janša sta bila glede tega previdna in spravljiva. Zadevo je treba reševati na evropski ravni s pogovori in pogajanji, ker bi enostransko izvajanje tega načrta ustvarilo težave. Posebno Za- grebu na njegovi poti vstopanja v Evropsko unijo. »Pričakujemo, da bo Hrvaška spoštovala zavezo iz leta 2004 in da se bo usklajevala z EU, Slovenijo in Italijo,« je v zvezi s tem po pogovorih poudaril Janša. Slovenski premier je tudi izrazil upanje, da bodo na Hrvaškem po nedelj- skih parlamentarnih volitvah čimprej oblikovali vlado. Prodi pa pričakuje, da bo po oblikovanju hrvaške vlade po nedeljskih volitvah na Hrvaškem moč nadaljevati pogovore, ki so bili načrtovani že prej. Drugi velik problem evropske oz. širše mednarodne razsežnosti je Koso- vo, kjer se situacija močno in nevarno zapleta. Predsednika vlad računata na skupno stališče tako Evropske unije, kot tudi Varnostnega sveta Združenih narodov. Prenagljeni koraki Prištine (razglasitev neodvisnosti Kosova) bi namreč ustvarili zelo hude probleme. Janšo je na obisku v Vatikanu in v Rimu spremljal zunanji minister Dimitrij Rupel, ki se je pred tem sestal z italijanskim kolegom Massimom D' Alemo. Italija bo po besedah šefa italijanske diplomacije stala ob strani Sloveniji ob zahtevni nalogi predsedovanja Evropski uniji. Drugače sta D' Alema in Rupel govorila zlasti o Kosovu in o tej nesrečni hrvaški ekološko ribolovni coni. Kot je v izjavi za slovenske medije povedal Rupel, si Rim in Ljubljana prizadevata, da bi Hrvaška preložila veljavnost ERC oz. se ji odpovedala. »Najbrž bomo o tem govorili že na zasedanju sveta EU za splošne zadeve in zunanje odnose 10. decembra,« je napovedal slovenski minister. »Slovenija, Italija in Evropska unija nameravajo nastopiti skupaj v upanju, da bo to sodelovanje pomagalo novi vladi v Zagrebu pri skupnemu reševanju tega težavnega vprašanja,« pa je dejal italijanski zunanji minister Massimo D'Alema. Kot je dodal, je Italija vedno podpirala čim hitrejši vstop Hrvaške v EU, vendar »enostranska uveljavitev ekološko-ribolovne cone lahko spremeni držo Italije«. vatikan Premier Janša tudi pri papežu Benediktu XVI. O MEDIJI > IN POLITIKA ! ^ Med na dzoro mr soud etežbo in nesoglasjem 2. decembra 2007, ob 10. uri Vc I i k s d vora n a Trgov in-ske zbornice Borzni irg, 14 - Trit V sodelovanju s fakulteto za vzgojne vede ttžaš ke u niverre. VATIKAN - Slovenski premier Janez Janša je včeraj na obisku v Vatikanu sogovornike seznanil s prednostnimi nalogami slovenskega predsedovanja EU, pogovarjali pa so se tudi o odprtih dvostranskih vprašanjih. Gre za lokacijo za novo nunciatu-ro, proces denacionalizacije cerkvenega premoženja in vprašanja, povezana z vatikanskim sporazumom, med katerimi je tudi duhovna oskrba, je po srečanjih s papežem Benediktom XVI. in državnim tajnikom Svetega sedeža, kardinalom Tarcisi-om Bertonejem, za slovenske medije povedal Janša. Premier, ki gaje Benedikt XVI. sprejel kot prihodnjega predsedujočega EU, je v izjavi tudi ocenil, da so odnosi med Slovenijo in Svetim sedežem dobri in prijatelj-ski.Predsednik slovenske vlade Janša in papež Benedikt XVI. sta si ob tej priložnosti tudi izmenjala darila. Slovenski premier je svetemu očetu podaril velik kelih Oskarja Kogoja iz modrega stekla z zlatimi zvezdami. Papež pa je Janši dal pero v beli škatli, ki je reprodukcija enega od stebrov Berni-nijevega baldahina v Baziliki svetega Petra v Vatikanu iz serije ob 500-letnici bazilike. Članom slovenske delegacije pa je sveti oče podaril papeške medalje. Premier Janša je papeža tudi povabil na obisk v Slovenijo. "Želeli bi si novega obiska svetega očeta v Sloveniji," je dejal in menil, da bi bila morda primerna priložnost za obisk ob 10. obletnici beatifikacije škofa Antona Martina Slomška, torej leta 2009. Slomška je med obiskom v Sloveniji beatificiral tedanji papež Janez Pavel II. vdBi Na posvet Manjšini po Schengenu JutRI, i. DecemBRa 2007 ob 9.5o v kuLtuRNem Domu v tRStu © Predavatelji Alessandro TESNI p»edwdrti(deii+i«)3 svets Furlanjejulipke^ire Giuscppt BATTELLL bvmte(rahlwe za vjgoftM vodo iy triaiki uihnnl Franco DVL CAMPO PnedsediikOsf «isn-a FJK Giovanrti FLOfllS Uoviiur Andrea ROMANO Lvodniiar ta ¡opita "LaSrampa" in pfotei« lodofcrM- zgodovine fiabeito ANTONIONE 5efta[Dr Urini» I ijrv.i t-jli.i Roberto MENIA Poslanec «ranke Alleanza Nazlonaie Wando FAGNONŒLU Predsednik ipsos-lialla ROBERTO WEBER Predsednik iWû Modera Sergio BARALDI □reku» dnévíiiha 'Il PÍMOIO' MawLANDOLFI Predsednik pari ameniarne kiCknI&Ueza nadra* Sebastiano SORTI NO Komisar LTpraw« obfjsri za jamirva rkjwnunikaciji Angela BUTTIGilOfíE □¡■Ékttrïta ;..;firavL' di-j^lriih relÉviiijikih dftevniko* Rñl Gianni CUPERLO Paolo GENTILONI »o&lanec Uemafcraukje ¿tränke M pisier za komunikacije un PROJEKT FINANCIRAN IZ PROGRAMA PDBUDE SKUPNOSTI INTERREG III A ITALIJA-SLOVENIJA 2000-2006 www.corecomfvg .ir 4 Petek, 30. novembra 2007 ALPE-JADRAN / politika - Včeraj uradna predstavitev na sedežu deželnega sveta V Furlaniji Julijski krajini nastaja združena levica V njej so Stranka komunistične prenove, Stranka italijanskih komunistov, Zeleni in Demokratična levica TRST - Državljanske pravice, delavske pravice in okolje so temelji, na katerih bo v prihodnosti slonelo delovanje združene levice in ekologistov. Poglavitna bo pri tem udeležba združenj, gibanj in sploh t.i. civilne družbe, ki morajo sodelovati pri projektu, v okviru katerega so Stranka italijanskih komunistov, Stranka komunistične prenove, stranka Zelenih in Demokratična levica v zadnjem obdobju že ubrale začrtano pot. To pot bodo voditelji strank zapečatili v Rimu 8. in 9. decembra. Poseben pomen ima ta zdru žitev v de že -li Furlaniji Julijski krajini, kjer bodo kmalu deželne volitve in kjer se namerava združena levica predstaviti skupno, seveda v sodelovanju z ostalimi le-vosredinskimi komponentami. Cilje in perspektive novega političnega subjekta so predstavili včeraj na sedežu deželnega sveta deželni tajniki SIK Stojan Spetič, SKP Giulio Lauri in Zelenih Gianni Pizzati ter deželni koordinator Demokratične levice Riccar-do Devescovi ob udeležbi nekaterih deželnih svetnikov, med katerimi so bili Bruna Zorzini Spetič, Igor Kocijančič in Alessandro Metz. Vsi so naglasili, da zahteva po močni levici in torej po združitvi levičarskih političnih strank in gibanj prihaja s terena, in to tudi v deželi FJK. V tem smislu so v zadnjih mesecih priredili razna srečanja v štirih pokrajinah, čeprav mediji - so poudarili -o tem niso veliko poročali. Zdaj so na tiskovni konferenci uradno predstavili javnosti nov politični subjekt, ki ni poskus sodelovanja, so povedali, ampak že do lo čena pot, ki jo bodo skup no ubra -li. Navsezadnje, svetniške skupine levice in ekologistov v deželnem svetu so v zadnjih letih že uspešno sodelovale in je zdaj dozorel čas za enotnost, ki jo mnogi zahtevajo in pričakujejo. Začel se je skratka proces, ki bo privedel do enotne in močne levice. Sicer bo ta proces kompleksen. Zato ne gre pričakovati primarnih volitev, kot tudi ne ne ko ga, ki bi sto pil na stop nič -ko avtomobila in naznanil nastanek nove stranke. Na sestanku, ki so ga deželne stranke priredile v sredo, so še zlasti poudarili potrebo po učinkovitejši koordinaciji in skupnih pobudah v krajevnih upravah in v deželnem svetu tako glede izvajanja programa Demokratične zaveze na koncu zakonodajne dobe kot glede programskega soočanja v luči prihodnjih deželnih volitev. V ta namen bodo v prihodnosti tudi stalna srečanja z deželnim odbornikom Robertom Antonazem, na katerih bodo obravnavali najpomembnejše odločitve deželnega odbora. V kakšni obliki se bo skupno nastopanje uveljavilo, bodo odločali na državni ravni v sodelovanju z deželnimi delegacijami. Deželna tajništva medtem izražajo zadovoljstvo zaradi dosedanjih omizij. To velja še zlasti za Videm, kjer so že začrtali ne -katere skupne programske smernice v vidiku prihodnjih občinskih upravnih vo li tev. Izkušnje v zadnjem obdobju so vsekakor dokazale, da proces združevanja ne zadeva zgolj strank in gibanj, ki so ga sprožili, temveč da je to zahteva različnih družbenih dejavnikov, osebnosti na kulturnem ter znanstvenem področju in sploh vseh, po mnenju katerih je v Italiji nujna velika in pluralna levičarska sila. V to ljudje vlagajo veliko pričakovanje, ker je velika sla po enotnosti v levici, v kateri so bile v preteklosti vselej vnete diskusije. Razprava mora seveda ostati, toda v duhu iskanja skupne sinteze. Temelji delovanja združene levice bodo, kot rečeno, univerzalne državljanske in delavske pravice ter okolje, ne glede na etnično, politično, kulturno, versko ali drugo pripadnost. Na osnovi bogatih izkušenj, ki jih s seboj prinašajo levica in ekologis-ti, se bo torej zdaj začelo soo čanje z in -stitucijami, še zlasti pa s civilno družbo, ki mora biti protagonist. Aljoša Gašperlin Predstavniki levice na včerajšnji predstavitvi v deželnem svetu v Trstu kroma brda - V okviru promocijskih pobud projekta Interreg Min - Tour Mednarodno srečanje v znamenju uspešnega čezmejnega sodelovanja BRDA - V Brdih je pred kratkim potekalo srečanje akterjev mednarodnega in čezmejnega sodelovanja iz Slovenije, Italije, Hrvaške in Avstrije, ki so se ob proslavljanju skupnih uspehov v letošnjem letu, pogovarjali o bodočem sodelovanju in skupnih projektih. V jesenskem popoldnevu, v pričakovanju širitve skupnega evropskega prostora, ki bo iz Brd naredil enoten »terroir« na obeh straneh meje, so podjetje Euroservis iz Trsta in B.R.I.L. iz Izole s svojimi partnerji in s pomočjo vinogradnika in pomembnega ustvarjalca slovenske panorame Marka Skočaja - Dolfota, pripravili prijeten in enkraten dogodek. V edinstveni pokrajini - Brdih, kjer zgodovinska in kulturna pestrost pomagata doživeti globoko in pristno »čezmejnost«, na območju, kjer vinogradništvo že iz davnih časov predstavlja kulturni in ekonomski potencial primeren za praznovanje doseženih rezultatov in snovanje novih idej, v prijetnem vzdušju značilne kulinarike in ob spremljavi Dolfotovih vrhunskih vin so slovenski, italijanski, hrvaški in avstrijski gospodarstveniki in civilna družba, ob spremljavi institucionalnih in političnih predstavnikov, postavili temelje za novo sodelovanje v širšem evropskem prostoru. Na programu je bil ogled posestva in kleti Dol-fo, degustacija značilnih jedi ob spremljavi vrhunskih vin in prijeten večer, ki je utrdil stare naveze in pomagal ustvariti nove. Srečanje sta organizirala Erik Švab v imenu podjetja Euroservis in Ivo Krebelj v imenu podjetja B.R.I.L. Udeležili so se ga akterji čezmejnega sodelovanja v tem prostoru, ustvarjalci utripa območja, med njimi predsednika krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji in italijanske narodnostne skupnosti v Sloveniji in na Hrvaškem SKGZ in Italijanske unije Rudi Pavšič ter Maurizio Tremul, ki sta podala vsebinski uvod v srečanje, in osrednji govornik Bojan Brezigar, ki je orisal zgodovinsko pot, ki nas je danes pripeljala, da bomo v kratkem živeli v enem samem prostoru, ki pa se bo moral razširiti tudi na države zahodnega Balkana, kot naravno in že tradicionalno zaledje naših regij. Bojan Brezigar, Maurizio Tremul in Rudi Pavšič (od leve) so spregovorili o aktualnem dogajanju v obmejnem področju Iz Italije so se srečanja udeležili med drugimi še predsednik SDGZ Boris Siega, predstavnik ministrstva za zunanjo trgovino Livio Semolič, goriška pokrajinska odbornica Mara Čer-nic, vodja Direkcije za mednarodne odnose na deželi Furlaniji Julijski krajini Giorgio Tessarolo in podpredsednik Združenja industrijcev v Trstu Nicola Pangher. Iz Slovenije so bili prisotni razni predstavniki občin, institucij in ministrstev, med njimi Dorjan Marušič, do nedavnega državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, Mirjam Božič, direktorica GZS Nova Gorica, Lara Černetič, direktorica JAPTI v Italiji, predstavniki pomembnih predvsem primorskih podjetij in institucij kot so Primorski skladi, Luka Koper in zavarovalnica Triglav. Pisana druščina iz raznih ambientov je postavila temelje za nova poznanstva in sodelovanje in se zato ni omejila samo na bodoče schengensko območje, ampak so bili prisotni tudi predstavniki avstrijskega gospodarstva, med njimi predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca Benjamin Wa-kounig, na drugi strani pa v luči bodočega širjenja EU tudi kolegi iz Hrvaške Mauro Jurman, predsednik Združenje italijanskih podjetnikov na Hrvaškem AINI in podjetniki na področju turizma, import-exporta in investicijskih ter nepremičninskih dejavnosti. Srečanje sodi v niz informativnih in promocijskih pobud v sklopu projekta MIN-TOUR, ki je financiran iz programa Interreg IIIA Slovenija-Italija 2000-2006 in s katerim obe manjšini promovirata turistične posebnosti obmejnega območja, med katerimi so seveda tudi Brda. Ob zaključku je bilo poleg praznovanja doseženih uspehov najbolj pomembno spoznavanje novih potencialnih partnerjev na projektih in v gospodarskem poslovanju in vizija boljšega sodelovanja na širšem schengenskem prostoru ob pomembnosti povezovanja in sodelovanja tudi z državami zahodnega Balkana in v prvi vrsti Hrvaške, kjer prisotnost in dejavnost tako slovenske kot italijanske narodnostne skupnosti omogoča bolj enostavno in efektivno povezovanje. Evropska centralna banka 29. novembra 2007 evro valute povprečni tečaj 29.11 28.11 ameriški dolar 1,4738 1,4747 japonski jen 162,26 162,02 kitajski juan 10,8802 10,9047 ruski rubel 35,9930 35,9830 danska krona 7,4574 7,4568 britanski funt 0,71475 0,71375 švedska krona 9,3689 9,3367 norveška krona 8,0925 8,1075 češka krona 26,380 26,767 švicarski frank 1,6505 1,6463 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski forint 254,50 258,68 poljski zlot 3,6468 3,6950 kanadski dolar 1,4605 1,4767 avstralski dolar 1,6717 1,6719 bolgarski lev 1,9558 1,9558 romunski lev 3,5290 3,5554 slovaška krona 33,370 33,239 litovski litas 3,4528 3,4528 latvijski lats 0,6988 0,6984 malteška lira 0,4293 0,4293 islandska krona 90,69 91,89 turška lira 1,7571 1,7676 hrvaška kuna 7,3155 7,3190 Zadružna Kraška banka 29. novembra 2007 valute evro nakup prodaja ameriški dolar 1,4924 1,4684 britanski funt 0,7239 0,7072 švicarski frank 1,6731 1,6323 japonski jen švedska krona avstralski dolar 166,5625 9,5995 1,7120 158,4375 9,1404 1,6398 kanadski dolar 1,4880 1,4313 danska krona 7,5999 7,3136 norveška krona 8,3101 7,9048 madžarski florint 261,6517 248,8882 češka krona 27,1563 25,8316 slovaška krona 34,0699 32,4080 hrvaška kuna 7,5019 7,1302 ^ CREDITO COOPERATIVO DEL CARS0 ^ ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA Banca di Cividale 29. novembra 2007 valute ameriški dolar britanski funt danska krona kanadski dolar japonski jen švicarski frank norveška krona švedska krona avstralski dolar hrvaška kuna evro nakup 1,5036 0,7254 7,570 1,4848 165,50 1,6736 8,216 9,490 1,6993 7,57 prodaja 1,4666 0,7076 7,383 1,4483 161,42 1,6324 8,013 9,256 1,6575 7,03 Banca di Cividale BANCAGBICOLA KMEČKA BANKA 1 Milanski borzni trg 29. novembra 2007 Indeks MIB 30: +0,23 delnica cena € var. % AEM 2,8475 -0,02 ALLEANZA 8,985 +1,01 ATLANTIA 25,29 -0,32 BANCA ITALEASE 9,42 +0,95 BANCO POPOLARE 15,14 +0,48 BPMS 3,825 +1,32 BPM 9,71 -1,61 EDISON 2,225 -4,30 ENEL 8,165 +0,47 ENI 24,07 +1,48 FIAT 18,6 -0,98 FINMECCANICA 20,22 -0,30 FONDIARIA-SAI 29,75 -0,44 GENERALI 31,38 +0,51 IFIL 6,985 -1,62 INTESA 5,385 +0,84 LOTTOMATICA 22,58 +0,18 LUXOTTICA 22,59 +2,82 MEDIASET 6,56 +0,38 MEDIBANCA 15,35 -0,64 PARMALAT 2,6325 -1,03 PIRELLI 0,811 -0,86 SAIPEM 28,09 -0,78 SNAM 4,3 -0,58 STMICROELEC 10,49 +0,15 TELECOM ITA 2,1625 -1,17 TENARIS 16,04 +0,65 TERNA 2,6725 +1,04 UBI BANCA 19,26 -1,08 UNICREDITO 5,695 -0,11 Podružnica Trst O ljubljanska banka Nova ljubljanska banka d.d., Ljubljana / ALPE-JADRAN sežana - Sežanski podžupan o pripravah na praznik na Fernetičih Božo Marinac: »To ne bo padec, bo vzpostavitev schengenske meje« Policijske kabine na mejnem prehodu bodo odstranili nekaj dni po slavju na Fernetičih SEŽANA - Podžupan sežanske občine Božo Marinac je zadnje tedne polno angažiran pri pripravi praznika ob decembrskem padcu schengenske meje. Padcu schengenske meje? Neee! To ne bo padec, to bo prav nasprotno: vzpostavitev schengenske meje, ker bo Slovenija vstopila v schen-gensko območje, je pojasnil včeraj na sedežu sežanske občine. Pa še nekaj drugega, kar ima posredno tudi opravka s schengnom, je pojasnil. Zamejci brez meje ne bodo več zamejci, temveč rojaki, ki živijo v drugi državi, v tem primeru Italiji. Marinac ima z rojaki čez mejo dolgoletne dragocene stike. Kot novinar koprskega radia in zadnja leta tudi kot politik. Sežansko občino je predstavljal na številnih čezmejnih pobudah, kot so bili evropski projekti Kraškega okraja, Spoznaj Kras in drugi. Včeraj se je spomnil predhodnice sedanjega »padca meje«: odprto mejo, ki se je začela sosedsko odpirati v osemdesetih letih na do-linsko-kozinskem koncu in je z leti razširila svoje prijateljsko sporočilo od Re-pentabra, Zgonika in Devina-Nabrežine vse bolj proti severu, vse tja do Gorice in beneško-tolminskega konca. Odprta meja je bila vzvod, ki je odklenil vrata na meji, schengen jih bo sedaj na ste žaj od prl. Ta do go dek gre slo -vesno poudariti, so bili istega mnenja v Bruslju, Ljubljani, Rimu, Trstu, Sežani in drugih obmejnih krajih. Ko se je zastavilo vprašanje, kje naj bi priredili osrednje slavje, sta ponujali Gorica in Nova Gorica nekakšen samoumeven odgovor, saj se nahajata v sredini italijansko-slo-venskega obmejnega prostora. A bili sta Božo Marinac v središču pozornosti že 1. maja 2004, zato sta odpadli. Tudi kandidatura Ferne-tičev kot največjega mejnega prehoda med državama je bila po svoje močna. Italijanska stran pa je predlagala Škofije, čemur Slovenija ni nasprotovala. Tako bo osrednja vseevropska schengenska slovesnost na mejnem prehodu Rabujez-Škofije. Italija je dobila iz evropskih sredstev za praznovanje kakih 230 tisoč ev-rov. Slovenija je namenila nekaj denarja iz proračuna za slavje na Škofijah, ne pa za krajevne prireditve, zato si bomo morali za manifestacije na drugih mejnih prehodih pomagati sami, je Božo Marinac nakazal finančno plat padca meje. Kljub temu, da so bili Fernetiči postavljeni v drugi plan, se je sežanska občina odločila, da priredi skupaj z obmejnimi občinami na italijanski strani prav tu praznik za svoje občane in sosede. »Fešta« se bo začela v četrtek, 20. decembra, ob 21. uri. Štiri ure prej bodo med obema prehodoma postavili šotor, v katerem bo potekal kulturni program, pri katerem bodo s sežanske strani sodelovali tamkajšnja godba na pihala, folklorna skupina Šopek in (po vsej verjetnos- Zapornica na kolesarski stezi med Trebčami in Lipico bo odstranjena kroma ti) pevski zbor Lokev ter še druga domača društva. Minuto čez polnočjo bodo nazdravili »prihodu schengna«, sledila bosta ples in zabava, a le do enih zjutraj, ker se bo slavnostno prizorišče zatem preselilo na mejni prehod Repentabor, da bi tudi krajani Dola pri Vogljah, Vogelj, Vrhovelj in sosedje iz repentabrske občine primerno proslavili padec meje. Medtem ko se bodo na Repentabru veselili, bodo na Fernetičih odstranili šotor, da bi lahko promet spet prosto stekel. V pričakovanju minute čez polnoč bosta namreč delovala na meji le dva vozna pasova: eden proti Italiji, drugi proti Sloveniji. Tovorni promet naj bi že tri dni prej preusmerili preko tovornega terminala Fernetiči, so se okvirno dogovorili na včerajšnjem sestanku na terminalu. V Sežani se medtem že pripravljajo na zamenjavo cestnih znakov in tabel. Beseda »meja« bo z njih izginila. Na avtocesti proti Fernetičem bodo že kilometer pred mejo namestili znake za upočasnitev prometa. V nekaj dneh bodo na mejnem prehodu odstranili policijske ka- bine, osrednja struktura pa bo ostala, kot tudi mejni kamen sredi prehoda. Na mejnem prehodu Repentabor bo opuščena stražarnica obstala, medtem ko bosta vojaško utico za Vrhovlja-mi, na kolovozu, ki ga uporabljajo dvo-lastniki, sežanski župan Davorin Terčon in repentabrski župan Aleksij Križman odstranila dan pred »prihodom Schen-gena«. Podobno bo odstranjena tudi mejna zapornica na kolesarski stezi med Trebčami in Lipico, medtem ko bo bližnja stražarnica ohranjena. M.K. slovenska policija - V posebnih policijskih postajah enote za izravnalne ukrepe pripravljene na schengen Glavna naloga zagotavljanje varnosti na dosedanji ravni in preprečevanje nezakonitih migracij ter čezmejne kriminalitete LJUBLJANA - Slovenska policija z vzpostavljanjem policijskih enot za izravnalne ukrepe na posameznih policijskih upravah zaključuje niz policijsko-kadrovskih sprememb, ki so potrebne za uspešen vstop Slovenije v schengenski prostor, je včeraj v Ljubljani pojasnil vodja sektorja mejne policije v upravi uniformirane policije Danijel Lorbek. Te enote bodo skrbele, da bo stopnja varnosti v Sloveniji po odpravi mejnih kontrol na notranjih mejah ostala na enaki ravni kot doslej, je še pojas nil. Z vstopom Slovenije v schengenski prostor bo namreč odpravljen nadzor na mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko, ki bodo postale notranje meje schengenskega območja. S tem bo omogočen prost prehod ljudi, da pa zaradi odprave nadzora na notranjih mejah ne bi prišlo do povečane grožnje varnosti in javnemu redu v državah članicah schengna, te izvajajo vrsto t.i. izravnalnih ukrepov, s čimer naj bi izravnale "varnostni primanjkljaj" ob ukinitvi nadzora na mejah. Kot je poudaril Lorbek, izravnalni ukrepi vsebujejo tako ustanovitev policijskih postaj za izravnalne ukrepe, kot tudi schengenski informacijski sistem (SIS), harmonizacijo zakonodaj držav članic schengna in sklepanje dvostranskih sporazumov o čezmejnem policijskem sodelovanju, ki omogočajo na primer čezmejno zasledovanje. Temu ustrezno je slovenska policija prilagodila svojo organizacijo, da bi tako stopnja varnosti v državi ostala na takšni ravni, kot je bila doslej, kar pomeni, da ukinitev mejnih kontrol na notranjih mejah ne bo vplivala na poslabšanje varnostnih razmer v Sloveniji, je še pojasnil Lorbek. Lorbek je pri tem izpostavil, da Slovenija leži na t.i. balkanski poti, zaradi česar je ustanovitev teh policijskih postaj še toliko bolj upravičena. "Delo teh policijskih postaj bo usmerjeno predvsem v preprečevanje nezakonitih migracij in čezmejne kriminalitete, predvsem kar se tiče ugotavljanja ponarejenih listin, prepovedanega orožja, drog in vozil," je pojasnil. Te eno te bo do po Lor be ko vih be -sedah načeloma delovale na cestah, na glavnih mednarodnih prometnicah, nadzor pa bodo opravljale tudi na med na rod nih vla kih. "Tu di na med na -rodnih železniških povezavah namreč prihaja do ilegalnih migracij in čezmejne kriminalitete," je še poudaril. Slovenija je pri vzpostavljanju koncepta izravnalnih ukrepov sledila konceptom posameznih starih držav članic, predvsem Avstrije in Nemčije, pri tem pa se je odločila za ustanovitev šestih policijskih postaj za izravnalne ukrepe, predvsem na policijskih upravah, ki pokrivajo območje ob notranji meji. Gre za enote v Murski soboti, Mariboru, v Kranju, Novi Gorici, Kopru, pa tudi v Ljubljani, saj se na tem ob- močju stikajo čezmejne cestne povezave iz različnih držav, je pojasnil Lorbek. Postaja za izravnalne ukrepe v Murski Soboti deluje od junija 2006, v Ljubljani je bila ustanovljena 15. oktobra letos, operativno pa naj bi začela delovati v začetku decembra. Vse ostale postaje za izravnalne ukrepe pa bodo z operativnim delom začele 22. decembra, to rej po vsto pu v schen gen ski pro -stor, saj bo večina policistov v te enote priš la z mej nih pre ho dov na no tra -njih mejah, ki bodo delovali do 21. decembra. "Najprej morajo torej zaključiti delo tam, nato pa bodo lahko prerazporejeni na nove naloge," je še dejal Lorbek. Pojasnil je, da bo v teh enotah delovalo 252 policistov, ki bodo del skupne številke 3092 policistov, kolikor jih bo sodelovalo pri varovanju schengen-skih meja. Za izravnalne ukrepe pa bo skrbela tudi specializirana enota za nadzor državne meje, ki je bila ustanovljena v letu 2002 in ki je bila nekakšna podlaga za vzpostavljanje prihodnjih enot za izravnalne ukrepe. Postaja za izravnalne ukrepe v Ljubljani in specializirana enota za nadzor državne meje pa bosta delovali na celotnem območju Slovenije, kar pomeni, da bodo ti policisti lahko delovali kjerkoli v Sloveniji in po potrebi priskočili na pomoč kakšni drugi policijski upravi, je še pojasnil Lor bek. Enote so po Lorbekovih besedah pri izvajanju svojih nalog vezane na nacionalno zakonodajo, saj splošno določenih standardov na tem področju v okviru EU ni. "Skupni standardi veljajo predvsem za varovanje zunanje meje, vsaka država pa v skladu s svojo nacionalno zakonodajo poskrbi za to, da se izvajajo tudi izravnalni ukrepi. V slovenskem primeru so temeljna zakonodaja zakon o policiji, zakon o nadzoru državne meje in zakon o tujcih," je dejal. Vodja specializirane enote za nadzor državne meje Dušan Schönwetter se je pri tem še pohvalil, da njegova enota letos že beleži dobre rezultate. Prijeli so 116 ilegalnih migrantov in 27 vodičev, ki so izvajali prevoze ilegalnih migrantov čez slovensko ozemlje. Zabeležili so 38 primerov tihotapljenja drog, zasegli 20 motornih vozil višjega cenovnega razreda, ki so bila ukradena na območje EU (na posnetku), odkrili so pet primerov ponarejenih potnih listin in sedem primerov tihotapljenja orožja. Zabeležili pa so še 61 drugih kaznivih dejanj, predvsem kraje registrskih tablic in drugih predmetov, je še pojasnil Schönwetter. (STA) SLOV IIIKI Vljudno vas vabimo na RAZGOVOR O EVROPI RAZVOJ SLOVENIJE OD KONCA DRUGE SVETOVNE VOJNE DO PREDSEDOVANJA EVROPSKI UNIJI Milan Kučan in Mitja Volčič Javno srečanje Danes, 30. novembra 2007, ob 18.00 Kulturni dom Gorica • • • Vstop prost 6 Petek, 30. novembra 2007 ALPE-JADRAN / koroška - Einspielerjeva nagrada 2007 Priznanje za pogumne pobude na področju dvojezičnega šolstva Slovesna podelitev nagrade NSKS in KKZ bivši avstrijski ministrici za pouk Hildi Hawlicek CELOVEC - Predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc in Krščanske kulturne zveze Janko Zerzer sta v sredo zvečer v katoliškem domu prosvete Sodalitas v Ti-njah podelila letošnjo Einspielerjevo nagrado nekdanji avstrijski (socialdemokratski) ministrici za pouk in umetnost Hildi Hawlicek. Slednja je nagrado prejela »za korektno zadržanje in pogumne pobude za inovativne rešitve pri razširitvi in nadaljnjemu razvoju manjšinskega razvoja na Koroškem in Gradiščanskem.« Slavnostni govornik na slovesnosti, katere so se udeležili številni častni gosti predvsem s področja šolstva na zvezni in deželni ravni, je bil podpredsednik NSKS Karel Smolle, ki je bil v času ministrovanja Havličkove (1987 do 1991) državni poslanec (opozicijskih) Zelenih v dunajskem parlamentu. Nagrajenki pa je čestitala tudi sedanja ministrica za pouk Claudia Schmied na krajši slovesnosti na Dunaju oziroma preko video sporočila na platnu. Smolle je v svojem govoru še posebej izpostavil zasluge nagrajenke v zvezi z manjšinskošolskim zakonom za Koro ško, ki ga je avstrij ski par la ment sprejel junija 1988 in s katerim je bil uveden »drugi učitelj« v dvojezičnih razredih, prav tako je izpostavil zasluge nekdanje ministrice pri ustanovitvi dvojezične trgovske akademije v Celovcu, Dvojezične trgovske akademije v Borti na Gradiščanskem, (zasebne) dvojezične ljudske šole Mohorjeve v Celovcu, dvojezične javne ljudske šole v Celovcu, višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu v Rožu, ter njeno pripravljenost za stalno finančno pospeševanje kulturnih potreb avstrij skih na rod nih skup nos -ti. Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza podeljujeta Einspielerjevo nagrado, poimenovano po koroško-slovenskem duhovniku, politiku, publicistu in kulturniku Andreju Einspielerju (1813 do 1888), zaslužnim osebnostim iz večinskega naroda podeljujeta vsako leto od leta 1988 dalje, Hawličkova pa je bila prva ženska, kije prejela to oblikovanje. Za glasbeni okvir na podelitveni slovesnosti so skrbeli učenci javne dvojezične šole in Glasbene šole v Celovcu ter šolski zbor celovške Mohorjeve ljudske šole. Ivan Lukan Predsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc (levo) in Krščanske kulturne zveze Janko Zerzer z nagrajenko, bivšo ministrico za pouk Hildo Hawlicek lukan slovenija - Uradni rezultati predsedniških volitev Danilo Türk od včeraj tudi uradno izvoljeni predsednik LJUBLJANA - Slovenska državna volilna komisija (DVK) je na včerajšnji seji ugotovila uradne izide predsedniških volitev, na katerih je bil v drugem krogu za novega predsednika republike z večino veljavnih glasov izvoljen Danilo Türk. Novoizvoljeni predsednik, ki bo na tem mestu nasledil Janeza Drnovška, bo 22. decembra na slavnostni seji zaprisegel pred poslankami in poslanci, dan pozneje pa nastopil svoj petletni mandat. DVK je izide predsedniških volitev ugotovila na podlagi zapisnikov okrajnih volilnih komisij in volilnih komisij volilnih enot ter na podlagi zapisnikov DVK o ugotovitvi izidov glasovanja na diplomatsko-konzularnih predstavništvih in po pošti iz tujine. V prvem krogu predsedniških volitev, ki je potekal 21. oktobra, se je za predsedniško funkcijo potegovalo sedem kandidatov. Volilnih upravičencev je bilo 1.720.481, svojo volilno pravico pa je izkoristilo 992.245 volivk in volivcev oziroma 57,67 odstotka. Oddali so 991.708 glasovnic, od katerih je bilo 5279 oziroma 0,53 odstotka neveljavnih. Največ glasov med kandidati je tedaj prejel Lojze Peterle (283.412), sledili so mu Danilo Türk (241.349), Mitja Gaspari (237.632), Zmago Jelinčič (188.951), Darko Krajnc (21.526), Elena Pečarič (8830) in Monika Piber-l (4729 glasov). Ker nobeden izmed kandidatov ni dobil večine veljavnih glasov, kot zahteva zakon o volitvah predsednika republike, je DVK razpisala ponovno glasovanje oziroma drugi krog volitev, ki je potekal 11. novembra, v njem pa sta se pomerila Peterle in Türk. Tokrat je bilo volivcev z volilno pravico 1.720.174, volitev pa se jih je udeležilo 1.005.595 oziroma 58,46 odstotka. Oddali so 1.005.359 glasovnic, med katerimi j e bilo 9738 oz. 0,97 odstotka neveljavnih. Danilu Turku so volivke in volivci namenili 677.333 oziroma 68,03 odstotka veljavnih glasov, njegovemu protikandidatu Peterletu pa 318.288 oz. 31,97 odstotka veljavnih glasov. DVK je tako včeraj ugotovila, da je bil za predsednika republike z večino veljavnih glasov izvoljen Danilo Turk. Ta bo svoj petletni mandat nastopil 23. decembra, saj se dan prej mandat izteče aktualnemu predsedniku Janezu Drnovšku. Novoizvoljeni predsednik bo 22. decembra zaprisegel, in sicer na slavnostni seji državnega zbora. Hkrati z drugim krogom predsedniških volitev je potekal tudi zakonodajni referendum o noveli zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. Pravico glasovati je imelo 1.720.152 volivcev, 997.285 oziroma 57,98 odstotka pa se jih je na volišča tudi odpravilo. Na referendumsko vprašanje o uveljavitvi omenjenega zakona je 273.736 volivcev oziroma 28,88 odstotka odgovorilo pritrdilno, 674.132 oz. 71,12 odstotka pa jih je bilo proti. DVK je zato včeraj ugotovila, da je večina volivcev, ki so veljavno glasovali, proti uveljavitvi novele zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, ki jo je DZ sprejel 11. septembra. Člani DVK bodo sicer poročilo o izidu predsedniških volitev in poročilo o izidu zakonodajnega referenduma, skupaj s poročilom o delnem izidu volitev članov državnega sveta danes predali predsedniku državnega zbora Francetu Cukjatiju. (STA) hrvaška - Mandat za sestavo vlade Mesic začel posvete s predsedniki strank ZAGREB - Hrvaški predsednik Stipe Mesic je včeraj s predsedniki parlamentarnih strank in poslanci narodnih manjšin v svo ji zagrebški reziden ci začel posve - te o mandatarju za sestavo nove vlade. Prvi je na posvet prispel poslanec italijanske manjšine Furio Radin. Kot je poročala Hrvaška televizija, pa sta Radinu sledila še predstavnica češke in slovaške manjšine Zdenka Čuhnil ter poslanec romske skupnosti Nazif Memeti. V hrvaškem saboru je zagotovljenih 8 poslanskih mest za predstavnike manjšin, s katerimi se je Mesic najprej posvetoval o novem mandatarju. Mesic je začel posvete, potem ko mu je v sredo predsednik državne volilne komisije (DIP) Branko Hrvatin izročil poročilo o začasnih in neuradnih izidih nedeljskih parlamentarnih volitev. Hrvaški predsednik je takrat dejal, da bo mandat za sestavo nove vlade, ko bodo znani končni izidi volitev, podelil tistemu, ki mu bo dokazal podporo najmanj 77 poslancev, ki zadostujejo za večino v parlamentu. Po neuradnih izidih ima doslej vladajoča Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) Stipe Mesič 66 poslancev, Socialdemokratska stranka jih ima 56, koalicija Hrvaške kmečke stranke (HSS) in Hrvaške socialno liberalne stranke (HSLS) osem, Hrvaška narodna stranka - liberalni demokrati (HNS) sedem, Istrski demokratski zbor (IDS) in Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Ba-ranje (HDSSB) po tri, Hrvaška stranka prava (HSP) in Hrvaška stranka upokojencev pa imata po enega poslanca. Volitve bodo morali 9. decembra ponoviti na treh voliščih, končni in uradni izidi pa tako ne bodo znani pred 11. decembrom. (STA) slovenija - Amare droma Romi dobili svojo redno radijsko oddaj*o LJUBLJANA - Odgovorna urednica 1. programa Radia Slovenija Tatjana Pirc je včeraj predstavila začetek romske oddaje Naše poti ali, kot pravijo Romi, Amare droma, na 1. programu Radia Slovenija. Oddaja bo na sporedu vsak ponedeljek ob 21.05, prva pa bo stekla že 3. decembra. Enourna oddaja se bo ukvarjala z romsko ustvarjalnostjo, kulturo, jezikom in perečo problematiko. Generalni direktor RTV Slovenije Anton Guzej je ob tej priložnosti poudaril, da na spoštovanje pravic manjšin v Sloveniji kaže tudi ta oddaja v romskem jeziku, kar hkrati pomeni, da je RTV Slovenija prevzela soodgovornost za zaščito romske skupnosti v Sloveniji. Guzej je spomnil, da so lani novembra objavili razpis za sodelavce radijskih oddaj v romskem jeziku in dvanajst izbranih kandidatov se je nato začelo izobraževanje o radiju. Kot je še dejal, je bila večina kandidatov uspešnih, tako da se bodo pridružili ostalim "radijcem" Jožef Horvat Muc pri ustvarjanje romskih oddaj ob pone-delj kih zve čer. Direktor Radia Slovenija Vinko Vasle pa je med drugim izrazil željo, da bi romska oddaja Naše poti rasla naprej in da bi bila to priložnost, da "nekaj storimo za Rome in presežemo klišeje in stereotipe o Romih v naši družbi". Konference se je udeležil tudi predstavnik Romov Jožef Horvat Muc, ki upa, da bo pričujoča oddaja v romskem jeziku prelomnica, da se bo slišal glas Romov. (STA) Zaradi stavke v prevozih danes na Ronkah odpovedanih precej letov RONKE - Zaradi stavke v prevoznem sektorju so letalske družbe, ki poslujejo na letališču v Ronkah, za danes odpovedale precej letov, pri nekaterih pa je spremenjen vozni red. Tako je Alitalia odpovedala lete AZ1339 Milan -Trst s prihodom ob 12.20, AZ 1338 Trst - Milan z odhodom ob 12.55, AZ 1359 Rim - Trst s prihodom ob 14.30, AZ 1360 z odhodom on 15.15; Lufthansa-Air Dolomiti leta LH 3998 München - Trst s prihodom ob 10.40, LH 3999 Trst - München z odhodom 11.10; Airone AP2120 Neapelj - Trst s prihodom 13.40, AP 2127 Trst - Rim z odhodom ob 14.30 in Air Vallee DP 807 Trst - Genova z odhodom ob 18.15.Poleg tega bo letalo Lufthanse iz Münchna (LH 4002) priletelo v Trst ob 15.10 namesto ob 14.35 in letalo Air Vallee(DO 806) namesto ob 16.50 že ob 9.30. Dodatne informacije so na razpolago na telefonskih številkah: 06/2222 (Alitalia), 199 400 044 (Lufthansa), 0165 303303 (Air Vallee) in 199 207 080 (Airone). Danes na slovenskem TV programu RAI ponovitev Lynx magazina TRST - Nocoj ob 20.50 bo po tretji mreži RAI-bis v okviru oddaj čezmej-ne televizije, ki jih pripravljata Deželni sedež RAI za FJK in TV Koper, na sporedu ponovitev oddaje »Lynx magazin«. Tokrat so v studiu mladi gostje iz štirih višjih srednjih šol Furlanije Julijske krajine (Licej Marinelli iz Vidma, Agrarni inštitut iz Gradišča, Licej Tru-bar-Gregorčič iz Gorice in Licej Dante Alighieri iz Trsta). Tema pogovora je evropskost, čezmejnost, meja in doživljanje slednje, izhodišče pogovora pa so štirje zmagovalni videopo-snetki iz natečaja, ki ga je za šole priredil nadzorni organ FJK za komunikacije Corecom o mladih in njihovem dojemanju Evrope. Z mladimi gosti se pogovarjata Piero Pieri in Vida Va-lenčič, režiserka je Martina Repinc. Jutri v Sežani Improvizacija ne pozna meja SEŽANA - Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanja iz Trsta, Mladinski center Podlaga in Klub študentov Sežana prirejajo prireditev pod naslovom Improvizacija ne pozna meja, ki bo potekala ob svetovnemu dnevu boja proti AIDS-u jutri v prostorih Mladinskega centra Podlaga v Sežani. Prireditev, ki je organizirana v okviru projekta Mejni dogodki, se bo pričela ob 16.30 uri z likovno delavnico za mladino o preventivi in ozaveščanju, ob 21.30 uri pa bo skupna predstava v znamenju dramske improvizacije in humorja s skupinama Improliga iz Ljubljane in Teatro Bandus iz Trsta. Na vse dogodke je prost vstop. (O.K.) V nedeljo Praznik smeha v Kosovelovem domu SEŽANA - Bogat program v zadnjem mesecu letošnjega leta se bo v Kosovelovem domu v Sežani pričel z zabavno prireditvijo z znanimi humoristi in glasbenimi gosti. Praznik smeha, ki bo potekal pod generalnim pokroviteljem AluBoMa Kazlje ter pokroviteljema Zadružno kraško banko Opčine in Golden Pick hotelom (bivši hotel Kompas na terminalu v Sežani), bo to nedeljo, 2. decembra, ob 18.uri v športni dvorani v Sežani. Praznik smeha, ki ga bo vodil Vinko Šimek, bodo popestrili humoristi oddaje Du, jes: Tiljo Frtacin, Orjana, Feručo, Vitorjo, Fr'nce in Janez ter znani primorski humorist Andrej Jalečin - Toni Karjola z gosti Mamo Manko, Sašom Hribarjem, Štefko in Poldko. Za obilo glasbe pa bodo poskrbeli ansambli Antomik Harmonik, Lojze Slak, Malibu, Navihanii lisjaki, Modri val, Venera, Plina ter Eva Černe ter svetovna prvaka na diato-nično harmoniko Denis Novato in Ni-ko Poles. Vstopnice v predprodaji na Kompasu v Sežani znašajo 10 evrov, na dan prireditve pa 12 evrov. (O.K.) / ITALIJA Četrtek, 29. novembra 2007 7 politika - Zakonski ukrep se bo zdaj selil v senat za dokončno odobritev Poslanska zbornica sprejela zakon o pokojninski reformi in delu Levica, ki z ukrepom ni zadovoljna, se je ob tem razbila - Danes odlok o priseljencih v Uradnem listu RIM - Poslanska zbornica je včeraj sprejela zakonski osnutek o pokojninski reformi in varnosti zaposlitve. Besedilo se bo zdaj selilo v senat za dokončno odobritev. Tu bo predvidoma prišlo na dnevni red po odobritvi finančnega zakona, kar pomeni tik pred božičem. Kot znano, zakonsko besedilo v glavnem povzema sporazum, ki ga je vlada sklenila s socialnimi partnerji 23. julija in ki je bil odobren s široko ve-či no na sin di kal nem re fe ren du mu na začetku oktobra. Z besedilom pa ni zadovoljna t. i. radikalna levica, češ da enostransko upošteva koristi in zahteve industrijcev ter drugih delodajalcev. Ker ni bilo mogoče najti soglasja v vrstah Unije, se je vlada naposled odločila, da v zvezi z zakonskim osnutkom zahteva glasovanje o zaupnici. Tako je v sredo podprlo vladni amandma k besedilu 326 poslancev, medtem ko jih je bilo proti 238. Radikalna levica je torej glasovala za zaupnico vladi, a ob tem je zlasti SKP zahtevala preverja- nje vlad ne ve či ne na za čet ku pri hod -nje ga le ta. Na včerajšnjem sklepnem glasovanju pa so bile številke znatno drugačne: za zakon je glasovalo 246 poslancev, medtem ko jih je bilo proti 172 in 1 se je vzdržal. Glasovanja se med dru gi mi de mon stra tiv no ni ude le ži lo 14 predstavnikov SIK, kar je sprožilo napetost in polemike v vladni večini ter še zlasti v vrstah radikalne levice. Voditelji SKP, Demokratične levice in Ze le nih so od loč no kri ti zi ra li SIK. »Potem ko je SIK glasovala za zaupnico vladi, se ni udeležila sklepnega glasovanja o zakonskem ukrepu. Gre za nelojalno obnašanje v odnosu do združevalnega procesa med silami levice ter do sodelovanja med njenimi parla men tar ni mi sku pi na mi. To je bi la propagandna pobuda, ki jo je SIK sprejela, zavedajoč se, da ne bo imela posledic za vladno večino,« so dejali Franco Giordano (SKP), Fabio Mussi (DL) in Alfonso Pecoraro Scanio (Zele ni). Voditelj SIK Oliviero Diliberto je na očitek takoj odgovoril. »Mi smo lojalni do vladne večine in še posebej do levice v njej. Hoteli pa smo dati politični signal, da z zakonskim ukrepom o pokojninski reformi in varnosti zaposlovanja nismo zadovoljni. Kritike letijo na vlado, nikakor ne na levico,« je pojasnil. Kljub temu pa je včeraj odpadlo predvideno srečanje med SKP, SIK, DL in Zelenimi v okviru združitvenega načrta. Ni izključeno, da je na vse to vplivalo tudi dejstvo, da radikalna levica po zadnjih javnomnenjskih raziskavah izgublja podporo pri volivcih. Medtem je včeraj senatna zbornica začela obravnavati vladni odlok o javni varnosti, ki med drugim predvideva izgon »nevarnih« tujih državljanov. Vladna večina je zavrnila ugovore opozicije o ustavnosti ukrepa. Danes pa bo Uradni list objavil vladni odlok o priseljencih, ki daje možnost zaposlitve v Italiji 170 tisoč novim tujim de lav cem. politika - Premiki na italijanski sceni Veltroni nadaljuje krog pogovorov Z Ligo razhajanja o volilni reformi Berlusconi medtem napoveduje primarne volitve in 10 tisoč stojnic Roberto Calderoli in Roberto Maroni (SL) po srečanju z Veltronijem ansa rim - Afera o tajnem usklajevanju Rai-Mediaset Začasno odstavljena direktorica marketinga Rai Deborah Bergamini RIM - Škandal o tajnem usklajevanju sporedov državne radiotelevizije Rai in zasebne televizijske družbe Mediaset za časa Berlusconijeve vlade še vedno buri duhove. Po interni preiskavi je družba Rai začasno odstavila svojo direktorico za marketing, novinarko Deborah Bergamini, ker naj bi bila vpletena v škandalu, v katerem so se med drugimi znašli Bruno Vespa, Carlo Rossella, Fabrizio Del Noce in Clemente Mimun. Iz prisluškovanj finančnih stražnikov je prišlo namreč na dan, da je bivša Berlusconijeva tajnica Bergaminijeva vzdrževala telefonske stike s prav tako bivšim tajnikom liderja opozicije Niccolojem Quercijem, ki je bil med samimi vodilnimi liki v vrhu Mediaseta. Po podatkih, ki jih je objavil italijanski dnevnik La Repubblica, naj bi si izmenjevala ključne informacije o predvidenih oddajah, se menila o informativnih strategijah v primeru pomembnih dogodkov in usmerjala poročila o političnem dogajanju. Seveda se je Berlusconi brž postavil Bergaminievi v bran, vodstvo Rai-a pa je poudarilo, da je ukrep začasen in da želi zaščititi državno mrežo ter omogočiti nemoteno nadaljevanje preiskave. Bergaminijeva se o dogajanju za enkrat še ni izrekla, na spletu pa je objavila svoj blog o prisluškovanjih. Predsednik poslanske zbornice Fausto Bertinotti je ponovno opozoril, daje treba zadevo čim prej razčistiti, saj država potrebuje nepristransko javno radiotelevizijsko službo. Deborah Bergamini ansa RIM - Tajnik Demokratske stranke Walter Veltroni nadaljuje pogovore o reformah z voditelji strank. Včeraj se je poldrugo uro mudil pri Robertu Maroniju in Robertu Caldero-liju (Severna Liga). Silvio Berlusconi je medtem zanikal navedbe, da se je glede nove stranke premislil. Napovedal je, da bodo državljani ta konec tedna izbirali ime stranke na 10 tisoč stojnicah, ki jih bodo postavili v italijanskih mestih. Napovedal je tudi primarne volitve. Maroni je bil včeraj po soočenju z Veltronijem pesimist glede doseganja dogovora o volilni reformi. Predstavnik Severne lige je predlagal proporcionalni sistem z dodelitvijo 75% sedežev z uninominalnimi volilnimi okrožji in 25% s strankarskimi listami, pa še druge popravke. Predlog ni naletel na pozitiven odziv, zato je po Maronijevem mnenju možno, da bo prišlo do referenduma. Veltor-ni se je sestal tudi s tajnikom SIK Olivierom Dilibertom, za katerega je bilo srečanje iskreno in konstruktivno. Veltroni bo kmalu govoril tudi s Fabiom Mussijem, načelnikom Demokratične levice, z Dinijevimi liberalnimi demokrati pa se ne bo sestal. Član te skupine Willer Bordon je včeraj izjavil, da soočenja ne potrebujejo. Silvio Berlusconi je medtem zatrdil, da se ni premislil glede nove stranke, protislovne novice pa je pripisal »škodoželjni dezinformaciji«. Dejal je, da je v življenju vedno zmagal, bolj kot kdorkoli v Italiji. Italijani bodo konec tedna izbirali naziv nove stranke, kmalu pa bodo stekle priprave na primarne volitve. milanska županja Letizia Moratti preiskovana zaradi »zlatih služb« MILAN - Milanska županja in nekdanja ministrica za šolstvo v Berlusconi-jevi vladi Letizia Moratti je osumljena ekonomske zlorabe svojega položaja. Vpletena je v preiskavo o »zlatih službah«, ki jo vodi milanski javni tožilec Alfredo Robledo. Morattijeva naj bi sprejemala v službo kot zunanje strokovnjake vrsto ljudi brez prave utemeljitve oz. potrebe. V preiskavi so vpleteni še občinski direktor in bivši milanski župan Giampiero Borghi-ni, njegova namestnica Rita Amabile, šef kabineta Alberto Bonetti Baroggi in bivši direktor za osebje Federico Bordogna. medverski dialog - Prek pisma kardinala Bertoneja Benedikt XVI. povabil avtorje ramadanskega pisma v Vatikan VATIKAN - Papež Benedikt XVI. se je nedavno v pismu zahvalil podpisnikom t. i. "ramadanskega pisma", ki ga je Vatikanu oktobra poslalo 138 muslimanskih verskih voditeljev z vsega sveta. V pismu so se podpisniki zavzeli za večji dialog med religijama, papež pa jih je v svojem odgovoru povabil na srečanje v Vatikan, je sporočil Vatikan. V pismu, ki ga je v imenu papeža poslal državni tajnik Svetega sedeža kardinal Tarcisio Bertone, je ta poudaril, da lahko kljub razlikam med religijama kristjani in muslimani najdejo to, kar jih združuje - prepričanje v enega Boga, v stvarnika in sodnika. V pismu je Bertone poudaril tudi, da je bil papež še posebej zadovoljen z delom pobude, ki navaja zapovedi o ljubezni do Boga in ljubezni do svojega bližnjega. V pismu je tudi rečeno, da je muslimanom in kristjanom skupno prepričanje, da je človeško bitje sveto. Na teh temeljih sta možna dialog in sodelovanje. Vatikan je pismo naslovil princu Gaziju bin Mohamedu bin Talalu, vodji jordanskega inštituta za islamske študije Al al Bayt v Amanu, ki je skupaj z verskimi voditelji iz Bosne in Hercegovine, Rusije, Kosova, Egipta in Sirije poslal ramadansko pismo krščanskim voditeljem na zadnji dan meseca ramadana, 13. oktobra. Pismo je bilo med drugim poslano tudi nadškofu Canterburyja, voditeljem luteranske, metodistične in baptistične cerkve ter pravoslavnim patriarhom. Papež Benedikt XVI. ansa Danes splošna stavka javnih prevoznikov RIM - Včeraj so v Rimu taksisti že drugi dan stavkali brez napovedi. Zahtevajo zvišanje tarif in nasprotujejo izdaji novih dovolilnic ter sploh liberalizaciji sektorja. Danes pa bodo stavkali javni prevozniki. Stavko so oklicali področni sindikati Cgil, Cisl, Uil in Ugl zaradi premajhne pozornosti in še zlasti premajhnih sredstev, ki jih vlada namenja temu področju. Sicer pa bo šlo za razčlenjeno stavko. Letalski uslužbenci bodo prekinili delo za 4 ure, od 11. do 15. ure. Železničarji bodo stavkali 8 ur, in sicer od 9. do 17. ure (za informacije se bo mogoče obrniti na zeleno telefonsko številko 800892021). Tudi krajevni javni prevozniki bodo stavkali 8 ur, urnik stavke pa se lahko razlikuje od kraja do kraja, saj so ga določili krajevni sindikati. Ladje bodo odpotovale s 24-ur-no zamudo. Uslužbenci cestnih reševalnih služb bodo stavkali 8 ur, od 7. do 15. ure, uslužbenci podjetij za najem avtomobilov prav tako 8 ur, vendar od 9. do 17. ure, uslužbenci avtocest pa po 4 ure v vsaki izmeni. Končana stavka opernih uslužbencev MILAN - Stavka osebja italijanske operne hiše Scala je končana. Sindikati in zveza italijanskih opernih hiš so s posredovanjem ministra za kulturo Francesca Rutellija dosegli dogovor glede večine zahtev zaposlenih v znani milanski operi. Zaradi stavke in zahtev po kolektivni pogodbi je bilo v minulih dneh odpovedanih več predstav v Milanu, Firencah, Genovi in Bologni. Sindikati so z doseženim zadovoljni. Na državni ravni se bodo v prihodnjih tednih začela pogajanja o novi kolektivni pogodbi, s katero bodo med drugim uredili zaposlovanje novega osebja v več opernih hišah. Poleg tega se je vlada obvezala, da bo namenila več sredstev za balet, ki je bil v minulih letih precej potisnjen v ozadje. Zakon, po katerem z državnimi sredstvi podprte operne in koncertne hiše niso smele imeti internih pravilnikov o plačah, bodo spremenili. »Zmagala je skupna volja, da priznamo profesionalnost osebja. Prizadevati si moramo za rast opernih hiš v Italiji, ki so ponos naše države,« je dejal minister Rutelli. Ravnatelj Scale Stephane Lissner praznuje, saj so v minulih dneh zaposleni grozili, da bodo bojkotirali odprtje sezone 7. decembra in napovedano pre-miero Wagnerjeve opere Tristan in Izolda pod taktirko Daniela Baren-boima in v režiji Patricea Chereauja. 1 6 Četrtek, 29. novembra 2007 APrimorski r dnevnik L Ulica dei Montecchi 6 "V](Q[[ □ tel. 040 7786300 I/o) 1 L fax 040 772418 trst@primorski.it evroregija - Včeraj v Devinu srečanje deželnih vlad FJK, Veneta in Koroške Illy, Galan in Haider: Sedež evroregije bo v Trstu Da se evropski pravilnik, ki omogoča evroregije, lahko izvaja tudi v Italiji, bo potreben poseben zakonski ukrep Glavno mesto nastajajoče evroregije bo Trst, kjer bo tudi legalni sedež in kjer bo imel sedež generalni direktor s sodelavci. Vendar bo pred tem potrebno, da italijanski parlament sprejme poseben zakonski ukrep za izvajanje evropskega pravilnika, ki omogoča ustanovitev takih tvorb. To izhaja iz včerajšnjega popoldanskega srečanja deželnih vlad Furlanije-Julijske krajine, Veneta in Koroške, ki so se na čelu s svojimi predsedniki Ric-cardom Illyjem, Giancarlom Galanom in Jorgom Haiderjem sestale na devin-skem gradu. Illy, Galan in Haider so se trilateralnega srečanja deželnih vlad udeležili, da bi razpravljali o predlogih projektov za obdobje 2007-2008 v okviru Objektiva 3 Avstrija-Italija. Drugače je iz ust treh predsednikov izhajalo veliko zadovoljstvo, da je srečanje potekalo v duhu velikega sodelovanja. Predstavniki treh dežel so se strinjali, da mora biti sedež bodoče evroregije v Furlaniji-Julijski krajini, točneje v Trstu, je bilo rečeno na tiskovni konferenci treh predsednikov po končanem zasedanju. V načrtih je, da bo šlo za organ javnega pravnega značaja s precej prožno strukturo: nastajajoča evroregija ne bo imela predsed-ni ka ali ka kih dru gih slič nih or ga nov (skupščino bodo sestavljali predsedniki oz. izvoljeni predstavniki sodelujočih regij), imela pa bo generalnega direktorja, ki bo v Trstu in bo koordiniral delo sodelavcev na osrednjem se de žu in na drugih se de žih v po sa -meznih deželah. Evroregija bo delovala kot konzorcij s svojo kvoto finančnih dotacij. Del tega sklada bo razdeljen na enake dele, drugi del pa na podlagi tekočih stroškov posameznih Z leve: Haider, Illy in Galan so bili zadovoljni zaradi ozračja velikega sodelovanja, ki je zaznamovalo devinsko srečanje kroma dežel. V prihodnjih tednih bo prišlo do sestanka tehničnega omizja, kjer bodo še enkrat pregledali osnutek statuta nove tvorbe. Vendar ne bo šlo vse gladko: italijanski državni svet je namreč pred kratkim opozoril na potrebo predhodnega zakonskega ukrepa, da se v Italiji začne izvajati pravilnik Evropske unije o t.i. Evropskih skupinah za teritorialno sodelovanje (Gect). Dobro bi bilo, da bi tak zakonski ukrep vključili že v finančni zakon za leto 2008, saj bi v tem primeru postal izvršljiv že v februarju prihodnjega leta, drugače bo treba čakati na april oz. maj. Drugače, je bilo rečeno, se bo nova evroregija ukvarjala z institucionalni mi, go spo dar ski mi, so ci al ni mi, zdravstvenimi, okoljskimi in kulturnimi vprašanji. Eden najpomembnejših projektov je po Illyjevih besedah tisti, ki predlaga oblikovanje meddežel-ne mreže zdravstvenih storitev, ki bi omo go ča la prost do stop do ena kih zdravstvenih storitev za vse prebivalce ob mo čij, ki bi spa da la v okvir ev-roregije. Kaj pa Slovenija? Illy se je pred kratkim pogovarjal s slovenskim zunanjim ministrom Dimitrijem Ruplom, ki je pred sed ni ku De že le FJK potrdil, da se bo Slovenija pridružila projektu evroregije po ustanovitvi predvidenih štirinajstih novih slovenskih regij. Postopek bi se moral zaključiti v prvi polovici prihodnjega leta. Prav tako naj bi se po nastanku evroregije slednji pridružili še dve hrvaški županiji (istrska in primorsko-go-ran ska). Ivan Žerjal sapeva Posvet o perspektivah manjšin po Schengnu Perspektive slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske v Sloveniji in na Hrvaškem po Schengnu. O tem bo tekla beseda na tretjem, zaključnem posvetu projekta »SA.PE.VA. Študija, analiza, promocija kulturnega, zgodovinskega in jezikovnega bogastva slovenske in italijanske narodnostne skupnosti v obmejnem območju«, ki ga sofinancira evropski program Interreg IIIA Italija-Slovenija. Zaključni šudijski posvet, na temo »Manjšini po Schengnu«, se bo odvijal v tržaškem Kulturnem domu, v soboto, 1. decembra, s pričet-kom ob 9.30. V prvem delu bodo uvodno spregovorili predsednik SKGZ Rudi Pavšič in predsednik izvršnega odbora Italijanske unije Mauri-zio Tremul, predstavniki vlad Republike Italije in Republike Slovenije, predstavniki Dežele Furlanije Julijske krajine, Pokrajine Trst, Občine Trst in Mestne občine Koper, predstavniki slovenske manjšine v Italiji in italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem. Drugi del pa bo namenjen poročilom predstavnikov delovnih skupin SA.PE.VA, ki bodo predstavili zaključne dokumente in sintezo projekta. Pri študijskem posvetu bodo sodelovali dijaki višjih srednjih šol obeh manjšin. skgz - Predsinočnjim seja pokrajinskega sveta te krovne organizacije za Tržaško v Prosvetnem domu na Opčinah Zaskrbljenost ob zapletih s statutom FJK Pozitivno o objavi Napolitanovega odloka - Deželni zaščitni zakon je velika pridobitev za Slovence - Kraška občina: protest je razumljiv, različni pa so možni odgovori V torek zvečer se je v Prosvetnem domu na Opčinah zadnjič letos sestal pokrajinski svet Slovenske kulturno-gospo-darske zveze za Tržaško. Že ob začetku zasedanja se je tržaški predsednik SKGZ Igor Gabrovec spomnil dveh žalostnih dogodkov, ki sta v zadnjem obdobju prizadela našo skupnost, in sicer smrt priljubljenega fotografa Maria Maganje ter vidnega politika, zdravnika in kulturnega delavca Mirka Špacapana. V svojem uvodnem poročilu je Gabrovec nato obnovil nekatere dogodke iz zadnjih dni, med temu je posebno pozornost posvetil obravnavi osnutka novega deželnega statuta FJK v ustavni komisiji poslanske zbornice v Rimu. SKGZ je osnutek novega statuta že ocenila kot znak sodobnega in evropsko naravnanega gledanja na vprašanja decentralizacije oblasti ter ovrednotenja pomena večjezičnosti in večkulturnosti FJK, tako da zaskrbljajo poskusi, da bi se statut spremenilo tudi v smer reduciranja pomena in vloge različnih jezikov in kultur. Nadalje je tržaški predsednik SKGZ izpostavil pomen objave Napolitanovega odloka (o določitvi ozemeljskega obsega zaščitnega zakona) v Uradnem listu Republike Italije, kar odpira novo fazo uresničevanja zakona in vsestranskega uveljavljanja dvojezičnos-ti. Na dnevnem redu torkove pokrajinske skupščine SKGZ je bila tudi obravnava nedavno sprejetega deželnega zakona za zaščito slovenske manjšine. O zakonu je poglobljeno spregovoril deželni predsednik SKGZ Rudi Pavšič, ki je zakonodajnemu postopku sledil v prvi osebi. Nov deželni zakon je ocenil kot veliko pridobitev za našo narodno skupnost, saj postavlja nek red v odnosih med Deželo in manjšino, hkrati pa uvaja nekatere novosti, ki bodo pozitivno vplivale na delovanje in razvoj Slovencev v Italiji. Vtem smislu je Pavšič posebej izpostavil dejstvo, da deželni zakon končno le uradno priznava vlogo in pomen obeh krovnih organizacij SKGZ in SSO ter ustanavlja seznam vseh slovenskih organizacij, društev in ustanov v FJK in posebne finančne podporne sklade. Posebno vlogo bo v bodoče lahko odigravala tudi Deželna konferenca za zaščito slovenske manjšine, v kateri bosta primerno zastopani tako civilna kot politična družba. Pokrajinski svet SKGZ za Tržaško je razpravljal o zamisli o ustanovitvi nove občine na Krasu. »Zahteva po novi občini je legitimna in po svoje razumljiva ter upravičena, saj je nesporno dejstvo, daje Občina Trst vselej imela prezirljiv, če ne že negativen odnos do podeželja in zato tudi do občanov, ki živijo zunaj mestnega centra,« je že uvodoma ugotavljal tržaški predsednik SKGZ Igor Gabrovec. Protest je zato razumljiv in vreden vse- ga spoštovanja in pozornosti. Različni pa so možni teoretični odgovori na probleme, ki so sila realni. Predvsem bi bilo potrebno izvesti podrobno analizo stanja in projekcijo možnih sprememb in učinkov v primeru, da bi do nove občine enkrat prišlo. Analiza bi morala strokovno zaobjeti razna področja, kot so politično, gospodarsko, področje zakonodaje, ki ureja delovanje krajevnih uprav ter vse možne druž-beno-sociološke spremembe. Pozorno bo treba preučiti tudi nova narodnostna razmerja v Trstu (predvsem vlogo in »težo« Slovencev v njem), ki bi jih povzročila ločitev mesta od podeželskega dela. Zato SKGZ pozorno sledi razvoju dogodkov in v tem smislu se bodo v prihodnjem obdobju odvijala srečanja s političnimi in institucionalnimi predstavniki ter seveda tudi s predstavniki odbora, kije sprožil postopek zbiranja podpisov za novo občino. Pokrajinski svet SKGZ je obenem obravnaval vprašanje namembnosti Narodnega doma pri Sv. Ivanu, v zvezi s katerim je Dežela že sprožila postopek načrtovanja obnovitvenih del in v ta namen dodelila začetna finančna sredstva. Govor je bil tudi o Narodnem domu v ul. Filzi, kjer bo potrebno, v dogovoru z Univerzo in Deželo, evidentirati nove možne prostore za potrebe slovenskih organizacij, v prvi vrsti za Narodno in študijsko knjižnico, ki je v tem smislu izrecno omenjena tudi v zaščitnem zakonu. / TRST Petek, 30. novembra 2007 1 1 trgovinska zbornica - Posvet o kavi Trst, mesto kave, ima vodilno vlogo v Sredozemlju Vinko Sandalj, predsednik Tržaškega združenja kave, je orisal trenutni položaj sektorja Tržačani pogosto pridajajo lastnemu mestu razne vzdevke in gesla, s katerimi želijo promovirati dejavnosti in dogodke, ki so v določenem trenutku aktualni: Trst mesto intelektualnega turizma, Trst mesto jadranja, Trst mesto križarjenja, Trst mesto umetnosti, obrtništva, okusov, književnosti, čokolade in še bi lahko naštevali. Kot je včeraj povedal deželni odbornik za delo Roberto Cosolini, je podobno geslo predvsem v dveh primerih nadvse umestno: Trst je prepoznaven po svetu kot mesto znanosti in kave. Trgovanje s kavo ima v tem zalivu tristoletno tradicijo, od ustanovitve svobodne tržaške luke dalje. Danes je kava eden glavnih virov bogastva za to območje in postavlja Trst med najpomembnejša evropska pristanišča za uvoz te surovine. Dve tržaški družbi sta dosegli celo odliko - vodilno mesto na svetovni ravni, vsaka na svojem področju: Illycaffe s svojim visokoka-kovostnim espressom, Grupa Pacorini z logistiko zelene kave. Skozi desetletja se je v mestu razvil razčlenjen sistem podjetij, ki se ukvarjajo z raznimi fazami predelave, z uvozom, izvozom, praženjem, skladiščenjem, špedicijo, strokovnimi analizami itd. Razvila se je prava znanost, s katero je Trst dosegel vodilno mesto na italijanskem prizorišču. Na poslovanje tržaškega sistema oz. grozda močno vpliva razvoj pridelovanja kave na Daljnem vzhodu, saj se je Vietnam, »intimni partner« Trsta, ustalil na drugem mestu svetovnih proizvajalcev surove kave (za Brazilijo). Da bi bili še naprej kos konkurenci in ojačili poslovni promet, se tržaški podjetniki in krajevne ustanove že dalj časa dogovarjajo o skupnem usklajevanju grozda industrije kave. Zaradi teh in mnogih drugih razlogov je potekal včeraj v veliki dvorani Trgovinske zbornice posvet o kavi, ki gaje priredilo Tržaško združenje kave. Posvet je bil namenjen tako podjetnikom kavne industrije kot navadnim občanom. Govor je bil o trenutnem položaju tega gospodarskega sektorja, o zgoraj omenjenih vrhunskih dosežkih ter o izzivih, ki jih ponuja prihodnost. Uvodoma so pozdravili prisotne predsednik Trgovinske zbornice Antonio Paoletti, deželni odbornik za delo Roberto Cosolini, podpredsednik tržaške pokrajinske uprave Walter Godina in tržaški občinski odbornik za turizem in teritorij Mau-rizio Bucci. Vsi so podčrtali ključno vlogo kave za razvoj krajevnega gospodarstva in omenili razne načrte, ki jih je treba razviti v to smer. Godina je med drugim izpostavil nujno rešitev vprašanja pristaniške logistike in vizijo o postajališču pri Ferneti- Vinko Sandalj (prvi z desne) je orisal trenutno situacijo in bodoče izzive sektorja kave v Trstu kroma čih, »ki se mora prej ali slej preleviti v direktno povezavo med pristaniščem in njegovim zaledjem«, tudi v luči velikega distribucijskega centra, ki bo nastal v Sežani. Paoletti mu je odgovoril, da ob dobrih namenih zaenkrat manjka skupen načrt. Predsednik zbornice je v svojem posegu podčrtal, da je trg kave zelo živ, saj se italijanski izvoz pražene kave veča za 20% letno. Trenutno sliko sektorja kave v Trstu je učinkovito podal Vinko Sandalj, predsednik Tržaškega združenja kave (združenje je bilo ustanovljeno leta 1891, Sandalj pa je letos postal njegov 11. predsednik). Trditev, daje Trst najpomembnejše pristanišče za kavo v Sredozemlju, je podkrepil s podatki. V zadnjih letih je Trst zabeležil največjo količino prometa leta 2005 z več kot 120 tisoč tonami kave; lani se je število zaradi začasnega upada vietnamske proizvodnje ošibilo (okrog 70 tisoč ton), letos pa se bo spet približalo 100 tisoč tonam. Konec julija je bilo uskladiščenih vpristanišču 1,17 milijona vreč kave. Zaradi bližine Sueškega prekopa prihaja največ kave iz Vietnama in Indije, tretja je Brazilija. Trst je drugo najpomembnejše pristanišče za kavo vrste robusta na londonski borzi Liffe (pr- vi je Antwerpen). Pred kratkim je tržaška robusta stopila še na newyorško borzo NY-BOT, naslednji izziv pa bo prinesti na to borzo še kavo vrste arabica. Tržaška proizvodna veriga šteje 54 podjetij, katerih poslovni promet je 400 do 500 milijonov ev-rov. Tržaška veriga tvori 15% državne industrije in 30% italijanskega uvoza. Italija je četrti uvoznik kave na svetu in po dobičku prvi izvoznik pražene kave, največ izvaža v Nemčijo in Francijo. Poraba kave raste na svetovni ravni za 1,5-2% letno. Ob tem gre prišteti še ustanove, ki podpirajo sektor. Trgovinska zbornica upravlja laboratorij za analize, prireja posvete in se poteguje za uveljavitev znamke STG, ki bi zaščitila italijanski način predelave kave espresso. Družba Fiera Trieste prireja mednarodni sejem Triestespresso. Tržaška univerza strokovno preučuje genom kave in prireja doktorat o kavi. Dežela FJK ustanavlja agencijo, ki bo upravljala Industrijski grozd kave. Sandalj je označil cilje, ki jih je treba doseči v prihodnosti: preusmeriti v Trst večje količine kave iz Jugovzhodne Azije; nuditi nove predelovalne in logistične storitve; ovrednotiti vlogo pristanišča kot dobavitelja za svetovne borze kave, po zgle- du Antwerpna. Potrebno je tudi investirati v znanstveno inovacijo, promovirati kulturo kave, privabiti v Trst nova podjetja in nadaljevati z organizacijo velikih dogodkov. Posvet se je nadaljeval z debato, katere so se udeležili številni podjetniki in predstavniki javnih ustanov. Aldo Cuomo, član vodstva pristaniške oblasti, je spregovoril o nezanemarljivih logističnih težavah v pristanišču. Navedel je podatek, da razpolaga sektor kave trenutno s 106 tisoč kv metri pristaniške površine. »To ni zadosti, zato moramo prostore povečati« je dejal. Z letom 2008 bodo razvili načrt logistične platforme (24 tisoč kv. metrov), ki bo delno namenjena tudi sektorju kave. Preselitev nekaterih dejavnosti na Fernetiče bi bila pomembna, mnogo zapuščenih pristaniških skladišč pa bi bilo dobro obnoviti, saj je postavitev novih kar draga. Podpredsednik Zveze industrijcev Nicola Pangher je podčrtal prednosti delovanja v sklopu grozda, kjer je vrednost surovine pod nadzorom v raznih fazah proizvodnje. Po njegovem obstajajo vse predpostavke za lep uspeh. Debate so se udeležili še mnogi drugi, med temi tudi »starosta« Ernesto Illy in Enrico Pacorini. (af) prefektura - Tehnično omizje sprejelo dokument Dogovor o varnosti na delu Stanovske in sindikalne organizacije ter drugi subjekti predlagajo vključitev zakupodajalcev v proces preverjanja varnostnih razmer Včerajšnje srečanje na tržaški prefekturi kroma Na tržaški prefekturi je bilo včeraj delovno srečanje v okviru tehničnega omizja o varnosti na delovnih mestih, ki poteka od leta 2005. Pogovori med predstavniki stanovskih in sindikalnih organizacij, zavoda INAIL, zdravstvene ustanove, pristaniške oblasti, združenja italijanskih občin in drugih subjektov so obrodili prve sadove. Na plenarnem zasedanju so sprejeli dogovor v zvezi s spoštovanjem predpisov o varnosti na delu. Novost, ki jo uvaja dokument, je vključitev zakupodajalca v proces preverjanja varnostnih razmer na delovnih mestih: skratka, ustanova, ki sklene pogodbo z zakupnikom, mora preverjati, ali izvajalec del spoštuje varnostne predpise, ki jih določa zakon. Zakupodajalci, ki bodo podpisali dokument, bodo morali spoštovati v njem navedena pravila. Splošna situacija v tržaški pokrajini naj ne bi vzbujala posebnih skrbi, negativni primeri pa obstajajo. Nek zakupnik si je npr. v Trstu zagotovil pogodbo s 36-odstotnim znižanjem začetne cene. Uspelo mu je s korenitim krčenjem stroškov, vključno s stroški za zagotovitev varnosti delavcev. (af) Prometne omejitve pri odseku Lakotišče-Rabujez Zaradi del na cestnem odseku La-kotišče- Rabujez bosta od danes ulica San Clemente in predor pod Dolgo krono zaprta za promet v smeri proti mejnemu prehodu (z izjemo avtobusov prevoznega podjetja Trieste Trasporti); oba vozna pasova v galeriji bosta sicer prevozna v smeri proti Žavljam. Kdor bo želel v Milje, bo moral zapeljati po pokrajinski cesti 14. Dela naj bi se zaključila pred božičnimi prazniki. Starejši tat za zapahi Agenti letečega oddelka so v sodelovanju s kolegi oddelka Polfer v sredo okrog 17. ure aretirali 67-let-nega D.M.. Dolžijo ga kraje v mar-ketu Pam na Miramarskem drevoredu. Paznik omenjenega marketa je namreč nepridiprava opazil, medtem ko je nekaj splošnih prehrambenih izdelkov skrival v žep; ustavil ga je, D.M. pa ga je začel ustrahovati z nožičem. Ko je prihi-tel direktor marketa je D.M. odvrgel ukradeno hrano in zbežal proti železniški postaji. Tu so ga agenti ujeli in predali sodnim oblastem. O slabih praksah v zdravstvu in skrbstvu Danes popoldne bodo v knjigarni Minerva ob 16. uri predstavili knjigo Assistenza e diritti, ki je izšla pri založbi Carocci Faber in ki podaja kritično razmišljanje o t.i. slabih praksah v domovih za ostarele in zdravstvenih strukturah. Prisotni bosta avtorici Maila Mislej in Livia Bicego, ki sta odgovorni za bol-ničarsko službo pri tržaškem Podjetju za zdravstvene storitve oz. na oddelku za umsko zdravje. Predstavitve se bosta udeležila tudi direktor zdravstvenega podjetja Franco Rotelli, ki je prispeval predgovor h knjigi, in predsednik tržaškega združenja bolničarjev Ipasvi Flavio Paoletti. Fotografska razstava o enkratnosti življenja Jutri bodo v zimskem vrtu vile Revoltella v Ul. Marchesetti 37 ob 15.30 odprli fotografsko razstavo Kako lepo je roditi se. Na ogled bo 95 fotografij 51 avtorjev, ki podajajo pričevanje o enkratnosti in čudo-vitosti življenja. Razstavo prireja center za pomoč življenju Marisa v sodelovanju z odborništvom za kulturo Občine Trst. Film o Etni V okviru znanstveno-raziskovalne razstave Era bodo jutri v dvorani Nordio tržaške Pomorske postaje ob 17. uri predvajali film Alessandra Bonaccorsa, Marca Nerija in Giovannija Tomarchia Perfektni izbruh, ki je posvečen delovanju vulkana Etna. Delo je produciral Vsedržavni inštitut za geofiziko in vulkanologijo. Turki v Evropi: predstava V okviru projekta Turki v Evropi bo jutri in v nedeljo v dvorani Bartoli gledališča Rossetti na sporedu predstava Ozena Yule Daje se v najem v italijanskem prevodu Serre Yilmaz in režiji Maura Avogadra. Jutrišnja predstava bo ob 21. uri, nedeljska pa ob 17. uri, informacije in rezervacije pa so možne v gledališču Ros-setti. Prvi adventni koncert v stolnici svetega Justa V stolnici sv. Justa bo v nedeljo ob 18. uri prvi iz niza adventnih in božičnih koncertov. Nastopila bosta sopranistka Eleonora Matijasič in organist Manuel Tomadin, ki bosta izvedla izbor hvalnic iz Corto-ne ter skladbe Caccinija, Kuhnaua, Pergolesija, Mozarta in Hasseja. Vstop je prost. 10 Petek, 30. novembra 2007 TRST / trgovinska zbornica - Predstavili publikacijo Vse o Jadranskem zavodu združenega sveta Na predstavitvi opozorili, da Tržačani devinski zavod bolj slabo poznajo Letos praznuje Jadranski zavod združenega sveta 25. letnico svojega obstoja. Proslavljanje te pomembne obletnice se je že pričelo, saj so se sedanji in bivši dijaki, skupaj s profesorji in predstavniki italijanske komisije za Zavode združenega sveta pred dvema tednoma mudili v Rimu, kjer sta jih med drugim sprejela predsednik republike Giorgio Napolitano in papež Benedikt XVI. Pred kratkim pa je izšla še svojevrstna publikacija, ki nosi naslov »Jadranski zavod združenega sveta od A do Z«. Gre za 344 strani zajetno dvojezično knjigo, rekli bi lahko žepno enciklopedijo, v kateri so v obliki gesel in po abecednem vrstnem redu nanizani vsi dogodki, imena dijakov, profesorjev, posameznikov in vseh pomembnih osebnosti, ki so zaznamovali zgodovino zavoda od začetka do danes. Na predstavitvi knjige, kije potekala prejšnji torek v prostorih tržaške Trgovinske zbornice so bili prisotni poleg avtorjev Guida Botterija in Giulie Stibiel, tudi nekatere pomembne osebnosti, ki so bistveno pripomogle k nastanku zavoda, to so prvi rektor David Sutcliffe, prvi predsednik Corrado Belci, italijanski veleposlanik in predstavnik italijanske komisije Gianfranco Facco Bonetti, poleg njih pa še sedanji rektor Marc Abrioux, predsednik Michele Zanetti, deželni odbornik Roberto Cosolini in Dario De Rosa za Mednarodno visoko šolo za komorno glasbo Tria di Trieste, ki deluje v okviru zavo da. Avtor publikacije je v svojem posegu predstavil dvoletno delo zbiranja gradiva, ki je pripeljalo do zanimivega rezultata, se pravi zajetne publikacije, katere cilj ni opevati uspehe šole, pač pa zbrati na enem mestu arhiv informacij o njej. Osnovna ideja je bila namreč ta, da se postavi na isto raven vsa imena vpletenih in pomembne dogodke, kajti prav vsi so bili velikega pomena za nastanek in razvoj zavoda. Knjiga namreč ni le seznam dosežkov, pač pa podrobna in poglobljena predstavitev Jadranskega zavoda, kije namenjena zelo širokemu občinstvu. Na predstavitvi publikacije so dijaki tudi zapeli kromaa Ravno to, kako devinsko šolo Tržačani zelo malo poznajo, so v svojih posegih poudarili ravno vsi gosti večera. Kritika je letela v prvi vrsti na njegove prebivalce, za katere je mesto medkulturno in mednarodno stičišče zaradi svoje zgodovine, ko bi bilo danes treba priznati, da je Trst razpoznavno mesto v svetu ne več le zaradi svoje bogate zgodovine, ampak zaradi prisotnosti univerze in številnih drugih mednarodnih znanstvenih in kulturnih centrov, ki jih žal Tržačani sploh ne poznajo. Namen publikacije je torej ta, da bralcu predstavi enega od tržaških zakladov in da se, kot je poudaril rektor Abri-oux, predstavi tržaško ustanovo, o kateri lahko danes rečemo, da ima svojo zgodovino. Mitja Tretjak prevozi - Protest vseh sindikatov Danes stavka Sindikalne organizacije so potrdile stavko, ki bo danes ohromila pre vo ze po vsej dr žavi. Tržaš ki mestni prevozi bodo ustavljeni osem ur, in sicer med 9. in 13. uro ter med 18.30 in 22.30. Poznovečer-ni avtobu si naj bi vo zili red no. Upravno osebje podjetja Trieste Traspor ti bo stavkalo cel dan. Na le -tali šču pri Ron kah so izbri sa li de vet letov med 10.40 (prihod letala družbe Lufthansa iz Munchna) in 18.15 (odhod letala družbe Air Vallee v Genovo). Vlaki ne bodo vozili med 9. in 17. uro. Vzroki protesta so krčenje sredstev za sektor prevozov, krizno stanje velikih družb ter odprta vprašanja v zvezi s pogodbami in zaščito dohodkov za delavce. V nedeljo zvečer skavtska predstava Ste mogoče sledili vsem ali pa vsaj kateri izmed tolikih pobud in prireditev v sklopu stoletnice skavtizma? Če ste bili prepričani, da se je to zaključilo, se pošteno motite! V nedeljo, 2. decembra, se bo namreč v športni dvorani na Čarboli odvijala skavtska predstava, s katero se zaključujejo tudi vse pobude vezane na stoletnico skavtizma. Kaj se bo pa tam dogajalo tako pomembnega? Točno ob 20. uri se bo začela predstava, ki je za sedaj še ovita v presenečenje. Ve se le, da bodo v športni dvorani prisotne vse starostne skupine: volčiči in volkuljice (7-10), izvidniki in vodnice (11-17), roverji in popotnice (18-21), ki bodo predstavile svoje delovanje. Tudi oba slovenska klana iz Trsta, Kras'n klan in Uč'n klan Slovenske zamejske skavtske organizacije bosta sodelovala pri izvedbi omenjene predstave: Kras'n klan bo z italijanskim kla-nom Fuoco z Opčin pripravil tematiko poti, medtem ko bo Učn'klan poskrbel za tematiko služenja. Tako služenje kot pot sta namreč bistveni sestavini delovanja v klanu. Ker se bo predstava začela točno ob 20h, so vsi, ki bi si jo hoteli ogledati, naprošeni, da pridejo pravočasno, saj bo športna dvorana odprta od 19.30h dalje. V parterju pred odrom bodo tri ločene enote, kjer se bodo namestili volčiči in volkuljice, izvidniki in vodnice ter roverji in popotnice. Krdela, čete, noviciati in klani so naprošeni, da se zberejo pred dvorano z voditeljem, vstopijo in se posedejo skupaj z njim. Odrasli skavti, starši, prijatelji in obiskovalci pa so vabljeni, da se namestijo na tribuni. -met- V nedeljo Koncerti repatice V okviru desete izvedbe festivala stare in komorne glasbe Koncerti re-patice prireja združenje Nova academia v nedeljo v evangeličanski cerkvi na Trgu Panfili ob 17. uri koncert z naslovom Dvori, dvorišča in gradovi, posvečen glasbi in plesom na dvorih Španije, Anglije, Francije in Nemčije v obdobju gotike, renesanse in baroka. Nastopil bo trio Nicola Lamon-čembalo, Stefano Casaccia-kljunasta flavta, gamsov rog in dude, in Claudio Gasparoni-renesančna in baročna viola da gamba. Vstopnina znaša deset evrov, znižana vstopnina pa osem evrov. opčine - Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši Literarno spodbujanje k dialogu V sodelovanju s krožkom Istria predstavili roman čedajskega avtorja Franca Fornasara Predstavitev romana Sulle orme del cavaliere čedajskega pisatelja Franca Fornasara je v sredo zvečer privabila veliko poslušalcev, ki so v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah prisluhnili uvod nim besedam Borisa Pan ger ca in posegu avtorja. Iz zadnje literarne stvaritve jasno izhaja pisateljeva nagnjenost k spodbujanju medkulturnega in medverskega dialoga ter primerjanja. In prav aktualnost vsebine romana je razlog, da se je Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši društva Tabor odzvala na pobudo Krožka Istria in priredila sredino sre čanje. Podpredsednik društva Istria Silvio Scropet-ta je poskrbel za predstavitev pisatelja. Franco For-nasaro, ki je po izobrazbi farmacevt (in tudi publicist), je objavil nad sto znanstvenih publikacij s področja fitoterapije in preučevanja zdravilnih zelišč (npr. I Longobardi e la medicina in Erbe e ricette medicinali). Kot pisatelj je izdal tudi več razprav (najbolj znana je Etnie senza frontiere) in romanov (npr. Incontro in Frammenti di una lezione). Po enominutnem molku v spomin deželnega svetnika Mirka Špacapana je besedo prevzel Boris Pangerc, ki je pisateljev roman Sulle orme del cavaliere označil za pravo odkritje, ki ga lahko preberemo večplastno, saj skriva v sebi veliko metafor in posledično več interpretacij, ki pa nedvomno kažejo na potrebo in željo po dialogu, nenasilju, razumevanju drugih in odklonu tako antičnih kot sedanjih stereotipov med različnimi etničnimi, religioznimi, kulturnimi in jezikovnimi skupinami. Zato ni naključje, kot je nadaljeval Pangerc, da se v zgodbi prepletata srednjeveška preteklost, 13. stoletje, in sedanjost, 21. stoletje, skozi naracijo življenja dveh junakov: Ergberta Von Stauffena, ki aktivno sodeluje v križarskih vojnah, in nemirnega mladeniča današnjih dni Luce Sebastianuttija. Oba li- ka skušata voditi neoporečno moralno življenje, vendar istočasno stremita po notranjem miru, ki se včasih zoperstavlja takratni družbeni morali. Številni so elementi, ki povezujejo obe zgodbi: soočanje zahod ne ga in vzhod ne ga sve ta, pomen katoliš ke in muslimanske vere, razumevanje in spoštovanje kateregakoli multietničnega prostora; na Bližnjem vzhodu, v Evropi in Čedadu, ki predstavlja pravi unikat multietnične realnosti, kot je dejal Pangerc. Sam avtor se strinjal z interpretacijo Panger- ca, ki je v ljubezni do življenja na sploh identificiral gonilo, ki lahko omogoča mirno sožitje med različnimi narodi. Oba junaka prek ljubezni dojame-ta (Ergbert ima nezakonskega sina, Luca pa se zaljubi v muslimanko), da le z odprtim medkulturnim in medverskim dialogom bosta lahko prerasla strah pred drugačnostjo in istočasno ohranjala lastni zgodovinski spomin, kot je poudaril Franco For-nasaro. Jasmina Strekelj Pobude ob desetletnici smrti Danila Dolcija V mesecu decembru bo kar nekaj pobud v spomin na sociologa in pesnika Danila Dolcija, katerega desetletnico smrti obhajamo ravno letos, saj je leta 1924 v Sežani rojeni Dolci umrl v Partinicu na Siciliji 30. decembra 1997. Med pobudami velja omeniti tisto, ki bo potekala v ponedeljek, 3. decembra, ob 20. uri v Društveni gostilni na Kontovelu v organizaciji prostovoljnega kulturnega animatorja Edo-arda Kanziana v sodelovanju z ne-profitno organizacijo Il pane e le rose, študijskim in raziskovalnim centrom Niccolo Tommaseo in pod pokroviteljstvom centra Dolci iz Paler-ma. Šlo bo za razmišljanje na temo Danilo Dolci, človek prihodnosti, ki se ga bodo udeležili Giuseppe Meli, avtor knjige o Dolciju, kulturni delavec Marino Vocci, sociolog Gabriele Marucelli in novinar Etrio Fidora. Ob tej priložnosti bodo tudi predvajali film sicilskega režiserja Alberta Ca-stiglioneja. Danilu Dolciju so posvetili projekt Informacija in demokracija (mediji, oblasti in javno mnenje), ki ga je podprlo deželno odborništvo za kulturo. Od 3. do 7. decembra pa bo v gledališču Miela potekal posvet na temo Podoba Danila Dolcija, vzgojitelja, mi-rovnika, sociologa, pisatelja, pesnika... Razstava, srečanja, predstave. Ob tej priložnosti bodo v torek, 4. decembra, ob 17. uri v gledališču Miela predstavili knjigo Danilo Dolci, nenasilna revolucija, ki jo je uredil Giuseppe Barone in v kateri je najti nekaj najznačilnejših Dolcijevih razmišljanj. Delo je izšlo letos v zbirki Altreco-nomia pri založbi Terre di mezzo. / TRST Petek, 30. novembra 2007 1 1 tržaška knjigarna - Knjižni paket Goriške Mohorjeve družbe Zanimiva knjižna ponudba za vse okuse Kot je bilo poudarjeno, pri založbi skušajo z novimi prijemi ohranjati tradicijo Tržaška knjigarna, kulturno stičišče v središču mesta, je v sredo gostila predstavitev vsakoletne knjižne zbirke Goriške Mohorjeve družbe. Prisotne je v imenu založnika pozdravil Marko Tavčar, ki je opozoril, da se tudi letos obnavlja obred, ki ga pri Mohorjevi družbi iz leta v leto skušajo oživiti z novimi pristopi oz. energijami in se tako približati različnim okusom bralcev. Letošnji knjižni paket sestavljajo tradicionalni koledar, zbirka novel Marjanke Rebula, monografsko delo o življenju Rafka Premrla in knjiga pravljic za otroke. Koledar, 77. po vrsti, je prava stalnica v knjižni zbirki in predstavlja se kot zbornik delovanja in življenja Slovencev na Tržaškem, Goriškem, Benečiji in doloma tudi v Istri, je poudaril njegov urednik dr. Jože Markuža. »Naslov je seveda vsakič isti, članki in spisi v njem pa so povsem drugačni in segajo vse od verskega do kulturnega, družbenega, političnega in športnega področja,« je pojasnil Markuža in poudaril, da je pri njem letos sodelovalo 61 piscev in obsega 296 strani (veliko je v njem fotografij, dokumentov in pa pričevanj). Omenil je predvsem nekatere članke, ki v Koledarju izstopajo: to so prispevki o patru Placidu Corteseju, o sv. Hieronimu -človeku s Krasa, o novih gradnjah na Vi-šarjah in pri Banah, ki spreminjajo podobo kraja, o arheoloških zakladih ob Soči, slikanju po cerkvah, spomeniku Trubar- ju, pa tudi o vprašanju jusarske imovine, 100-letnici skavtizma in tudi športni dejavnosti. Literarno delo, zbirka novel »Vas na jasi in druge čudne zgodbe« tržaške avtorice Marjanke Rebula idealno dopolnjuje paket. Spremno besedo je zapisala Jelka Cvelbar, kije publikacijo v sredo predstavila kot »res inovativno besedilo; novele se bralcu ponujajo kot sveži hrustljavi kruhki ob jutranjem zajtrku.« Rebulova ponuja niz portretov, pravi utrip človeških usod; navdihu je dala prosto pot in delo obogatila z osebnimi razmisleki in večplastnostjo. »Elegantno vodi bralca po rdeči črti med realnostjo in domišljijo. S pomočjo bogatega besedišča opisane osebe zaživijo kot vklenjene v odrekanju in izgubah, v utesnjenosti,« je povedala Cvelbarjeva in dodala, da ni delo zbirka turobnih zgodb, ampak pripoved sončne osebe. V okviru zbirke Naše korenine si je svoj prostor izborila tudi 18. knjiga po vrsti »Življenjska pot Rafka Premrla (1906 -1983)«, ki jo je uredila in pripravila Lida Turk. Zbirka ponuja portrete Primorcev, ki so se uveljavili in se s svojim delom upirali asimilaciji in fašizmu v preteklem stoletju. Ljudje so raznoliki in različne so njihove usode ter okolje, v katerem so živeli oziroma delovali, je opozorila Turkova. »Letošnja publikacija je posvečena profesorju in duhovniku Premrlu. Pri urejevanju publikacije sem ohranila nit radijskih Knjižni paket Goriške Mohorjeve družbe kroma pogovorov, kijih je leta 1979 vodil profesor Milko Rener. Izrisal se je zanimiv pogovor, iz katerega je bilo razvidno, da se sogovornika zelo dobro ujemata, saj sta oba dobro poznala primorsko zgodovino in ljudi. Premrl nastopa v njem kot zelo temperamenten človek izredno širokih razgledov,« je podčrtala Turkova v svoji predstavitvi. Knjiga sega v Premrlove spomine na družino na Vipavskem, dotakne se duhovniške službe v Cerknem, nato pa delovanja v župniji v Žabnicah, kjer se je duhovnik upiral Hitlerjevi germanizaciji, se pravi množični izselitvi prebivalcev Kanalske doline na Koroško. Doživel je Rižarno, tržaški zapor Koroneo in nemški Dachau, »ki ga je opisal skoraj po Benignijevsko, tako da je s kančkom humorja zabelil podobo lagerja.« Duhovniško službo je zaključil v Štmavru, kjer je v spokojnosti zrl na bistro Sočo. Številne fotografije so posredovali sorodniki in pa Štmaverci, uvod je zapisal monsinjor Oskar Simčič, s prispevkom pa je sodeloval tudi Rafko Dolhar. Goriška Mohorjeva družba pa je poskrbela tudi za najmlajše; zanje je tržaški pisec Milan Pasarit napisal in ilustriral zbirko pravljic »Pravljice za moje malčke«. Sinje uglašene zgodbice je avtor črpal iz živalskega sveta, s poudarkom na človeških vrlinah. Knjiga se loteva tudi aktualnih motivov kot sta ekologija in današnji človek, zato je zanimiva in otroci jo bodo z užitkom brali. (sas) palača costanzi - Razstava o Sabi Anekdote in zanimivosti v pismih prijateljev Po tržaškem kongresu »Si pesa do-po morto« se v Trstu nadaljujejo prireditve v poklon petdesetletnice smrti tržaškega pesnika Umberta Sabe. V začetku meseca so v Palači Costanzi odprli razstavo , ki nosi naslov »Quanto hai lavo-rato per me, caro Fortuna! Poesia e affa-ri nell'amicizia fra Umberto Saba e Aldo Fortuna« (na sliki Kroma) in jo prirejajo Občina Trst, njeno odborništvo za kulturo, leposlovna in filozofska fakulteta pri tržaški univerzi in pa fakulteta za izobraževalne vede pri katoliški univerzi v Milanu, ob pokroviteljstvu tržaške pokrajine, Fundacije CRTrieste, dobrodelne Fundacije Kathleen Foreman Casali, združenja Trieste Marine Terminal in s prispevkom tržaškega Rotary kluba; uredila pa sta jo Riccardo Cepach in Simona Tartarelli. Prireditve so se zaključile pretekli teden v Milanu z mednarodnim kongresom z naslovom »Saba extravagante«. škedenj - V torek v prostorih osnovne šole Grbec-Stepančič Čakajoč na Miklavža Učenci so skupaj z malčki vrtcev iz Škednja in Svete Ane izdelali lepenke o dobrem svetniku - Nabirka za Karitas Otroci so se z izdelanimi lepenkami ponosno nastavili fotografskemu objektivu Na osnovni šoli Grbec-Stepančič v Škednju je bilo 27. novembra popoldne posebno veselo vzdušje.Učence prvega razreda so namreč obiskali malčki Otroškega vrtca iz Škednja in Otroškega vrtca Jakoba Ukmarja od Sv. Ane, da bi se skupaj pogovorili o dobrem svetem Miklavžu in se pripravili na njegov prihod. Najprej so se učenci in malčki spoznali, nato pa so povedali nekaj Miklavževih poezij. Seveda so tudi skupaj zapeli pesmico Ringa-ringa raja sveti Miklavž prihaja. Te dni ima sveti Miklavž veliko dela, saj je zelo pozoren na otroke in jih od daleč opazuje. To seveda vsi otroci vedo, zato so mu želeli pripraviti presenečenje. Razdelili so se v tri skupine in na treh panojih izdelali lepljenko sv. Miklavža, angelčka in parkeljčka.Vsak pa je še izdelal svojega Miklavžka iz lepenke za spomin na prijeten popoldan v šoli. Sveti Miklavž bo malčke OV Škedenj in učence OŠ Gr-bec- Stepančič obiskal v četrtek, 6. decembra, v Ukmarje-vem domu na skupnem Miklavževanju. Ob priliki božičnih praznovanj se malčki in šolarji v Škednju že skrbno pripravljajo na božičnico. V mesecu decembru se bodo spomnili revnejših otrok in otrok, ki so v materinskih domovih. Za tržaško Karitas bodo v šolskih prostorih priredili dobrodelno nabirko, ki jo bodo izročili ravnatelju ustanove g. Mariu Ra-valicu na dan božičnice, ki bo 21.decembra v župnijski cerkvi sv. Lovrenca v Škednju ob 16.30. (nd) »Koliko si zame naredil, dragi Fortuna!« piše Tržačan Saba svojemu flo-rentinskemu prijatelju, odvetniku Aldu Fortuni. O njunih prijateljskih vezeh, se lahko obiskovalci prepričajo v sklopu ogleda razstave: fotografije, pisma, originalni dokumenti in revije oziroma prve izdaje publikacij dopolnjujejo bogato, tridesetletno dopisovanje med Sabo in Fortuno. Z odvetnikom sta se namreč spoznala leta 1912 v Bologni, kjer sta oba dva študirala; Saba je Fortuni pošiljal svoja dela, ta pa jih je rade volje prebiral oziroma popravljal napake vezane na italijansko sintakso. Družila ju je predvsem ljubezen do literature, o kateri sta se redno pogovarjala v bolonjskih kavarnah in gostilnah. Pisma ponujajo kronološki pregled nad določenimi obdobji njunega življenja in nudijo obiskovalcu izredno zanimive podatke. Tako lahko na primer izve marsikaj o njunih prijateljskih in literarnih krogih, o prijateljstvu s Prezzolinijem, Bacchellijem, Papinijem, Morettijem, Bacchellijem, Giottijem, Alvarom in Ber-nardinijem, pa o sodelovanju s časnikarjem dnevnika »Il Resto del Carlino« Al-dom Valorijem. Nekatera pisma vsebujejo marsikatero simpatično anekdoto, kot je na primer tista o študiju v Bologni, ko sta bila oba dva v finančnih težavah; Fortuna si je pomagal s prevajanjem, Saba pa je bil tako rekoč odvisen od tetine pomoči. »Vsakič, ko jo je obiskal, se je ponavljala ista scena... Planil je na kolena, prosil in jokal je. Enkrat pa je s seboj vzel celo nepravo pištolo, da bi hlinil samomor...,« piše Fortuna v svojem Dnevniku. S študijskih let preide nato razstava na poznejše obdobje, ko se je Saba vrnil v Trst in se ukvarjal predvsem z ustvarjanjem vabljivih reklamnih letakov za kino. Njuno dopisovanje se nadaljuje tudi po vojnem obdobju, ko si prijatelja izmenjujeta predvsem mnenja o literaturi in knjigah nasploh. Večji poudarek je posvečen tudi For-tunovemu vojnemu dnevniku; leta 1915 se je bodoči odvetnik bojeval na Krasu in v beležko ironično zapisoval dogodke, osebe in občutke, svojo krajšo avtobio-grafijo pa še začinil s skorajda komičnimi ilustracijami. Razstava bo odprta do 15. decembra, vsak dan od 10. do 13. ure in od 17. do 20. ure; vstop je prost. Vsako sredo ob 18. uri pa so na voljo vodeni ogledi, ki jih prireja prostovoljno združenje Cittaviva. (sas) 12 Petek, 30. novembra 2007 ŠPORT / nabrežina Začenja se niz Večerov ■ • • v • • v knjižnici Z decembrom se bodo v Nabrežini spet zvrstili Večeri v knjižnici. Tudi letos je program bogat, prisotni bodo številni ugledni gostje. Novost letošnje izdaje pa je v tem, da bo niz večerov oblikovan tudi v občinski knjižnici v Ribiškem naselju. V Nabre žini bo da no več pro sto -ra literarnim srečanjem, v Ribiškem naselju pa na tematiko različnih aspektov našega teritorija. Jutri se bo ob 18. uri v prostorih Grudnove rojstne hiše v Nabre žini odvija lo prestiž no srečanje ob predstavitvi publikacije z naslovom Dragi Srečko, ki jo je izdala Goriška Mohorjeva založba. Srečanje prireja Občina Devin-Nabrežina v okviru niza, ki se bo tudi letos odvijal na pobudo Odborništva za kulturo, predvsem pa po zaslu gi knjiž ni -čarke Zulejke Devetak. Večer bodo uvedli glasbeniki Zavoda združenega sveta iz Devina, na njem pa bodo sode -lovali časnikar Marko Tavčar v imenu založbe, urednica knjige Tatjana Rojc, ki bo večer tudi vodila in Franko Žerjal, ki je knjigo oblikoval, in ki bo tokrat nas topil kot in ter pret ne katerih odlomkov iz pisem Srečku Kosovelu. Častni gost večera bo prof. dr. Janez Vrečko z ljubljanske univerze, avtor številnih študij in znanstvenih publikacij, ki so izšla tako doma kot na tujem. sežana - Drevi Klavirski koncert Nastopila bo tudi Sara Zupančič V Vrabčevi dvorani Glasbene šole v Sežani bo drevi ob 19.30 klavirski koncert, na katerem bo nastopil tr žaš ki pi a nist Sil vio Sir sen. Po odlično opravljeni diplomi na tr žaš kem Kon ser vato-riju G. Tartinija v Trstu je Sir sen obis ko val izpopol nje -valne tečaje za klavir, komorno igro in samospeve, v Italiji in Avstriji. Prejel je nagrade na številnih tekmovanjih in ob tem razvijal svojo bogato koncertno dejavnost kot solist in v duu z vio li no, do -ma in v tuji ni. Tre nut no je pro fesor na tr žaš kem kon ser -vatoriju. Kon cert si je Sir sen zamislil kot poklon dvema norveškima skladateljema, Edvardu Griegu in Agathe Backer Gr0ndahl, ob stoletnici njune smrti. Izvajal bo Grie-gove Lirične skladbe in pet Fantazijskih skladb norveške skladateljice Backer. Na is tem kon cer tu bo nas topi la tudi mla da Sara Zu pan čič, ki je začela štu di -rati klavir s profesorico Tama ro Ražem na Glasbeni ma -ti ci v Trstu, le tos pa obis ku -je zadnji letnik trienija na tržaškem konservatoriju v razredu profesorice Marie Rite Vera rdi. Igra la bo Schuber ta in Beethovna. M. J. Včeraj danes Danes, PET EK, 30. novembra 2007 ANDREJ Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 16.23 - Dolžina dneva 8.59. Luna vzide ob 22.55 in zatone ob 12.37. Jutri, SOBOTA, 1. decembra 2007 MARIJAN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 9,7 stopinje C, zračni tlak 1015 mb ustaljen, veter 5 km na uro ju-go-vzhodnik, vlaga 43-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 11,9 stopinje C. [12 Lekarne Od ponedeljka, 26. novembra, do sobote, 1. decembra 2007 Urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39 (040390898), Oši-rek Osoppo 1 (040 410515). Boljunec (040 228124) - samo s pred-hod nim tele fon skim pozivom in nuj -nim recep tom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Oširek Osoppo 1, Ul. Cavana 11. Boljunec (040 228124 - samo s pred-hod nim tele fon skim pozivom in nuj -nim recep tom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Cavana 11 (040 302303). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraz-nična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bol niš nic: 040 399 -1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. mí Kino ALCIONE - 17.00, 19.15, 21.30 »Un'al-tra giovinezza«. AMBASCIATORI - 15.30,17.10,18.50, 20.30, 22.15 »Winx - Il segreto del regno perduto«. ARISTON - 16.00, 20.00 »Il vento fa il suo giro«; 18.00, 22.00 »Elisabeth -The golden age«. CINECITY - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Winx club - Il segreto del regno perduto«; 16.15, 20.15 »The Nightmare before Christmas«; 16.05, 18.05, 20.05, 22.05 »La musica nel cuo-re«;17.50, 20.05, 22.20 »Nella valle di Loterija 29. novembra 2007 Bari 66 47 29 78 89 Cagliari 83 78 14 11 26 Firence 76 60 25 39 72 Genova 67 41 29 11 49 Milan 43 65 23 41 51 Neapel j 17 44 14 78 90 Palermo 42 64 21 39 87 Rim 41 22 45 79 53 Turin 37 81 84 62 90 Benetke 8 84 23 18 57 Nazionale 46 88 74 22 17 Super Enalotto Št. 143 17 41 42 43 66 76 jolly 8 Nagradni sklad 2.811.659,21 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 9.160.529,00 € Brez dobitnika s 5+1 točkami 0,00 € 3 dobitnikov s 5 točkami 187.443,95 € 1.083 dobitnikov s 4 točkami 519,23 € 44.089 dobitnikov s 3 točkami 12,75 € Superstar 46 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 3 dobitnikov s 4 točkami 51.923,00 € 156 dobitnikov s 3 točkami 1.275,00 € 2.187 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 15.119 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 34.841 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € Elah«; 15.50, 17.55, 20.00, 22.05 »The Kingdom«; 17.50, 22.00 »La leggenda di Beowulf«; 15.50, 18.00, 22.05 »1408«; 16.15, 18.10, 20.05, 22.00 »Matrimonio alle Bahamas«; 16.00, 20.10 »Lezioni di cioccolato«. EXCELSIOR - 16.15, 18.30, 21.15 »Nella valle di Elah«. EXCELSIOR AZZURRA - 16.00, 18.15, 21.00 »Ai confini del paradiso«. FELLINI -16.10,22.15 »Across the Universe«; 18.20, 20.15 »I vicere«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 16.40, 18.30, 20.20, 22.10 »Lezi-oni di cioccolato«. GIOTTO MULTISAL A 2 - 16.30,18.20, 20.15, 22.15 »La musica nel cuore«. KOPER - KOLOSEJ -18.30,21.00,23.30 »Beowulf«; 18.00 »Instalacija ljubezni«; 18.20 »3D manija«; 20.00, 22.00, 00.00 »The Invasion«; 19.20, 21.20, 23.20 »Balls of Fury«. NAZIONALE - Dvorana 1:16.30, 18.40, 20.20 »Winx - Il segreto del regno perduto«; 22.15 »La leggenda di beowulf«; Dvorana 2: 18.15, 20.15, 22.15 »Milano Palermo - Il ritorno«; 16.30, 20.15 »Il diario di una tata«; Dvorana 3: 16.30, 20.15, 22.15 »1408«; 18.15, 22.15 »Factory girl«; Dvorana 4: 16.30, 18.20, 20.20 »Fred Claus - Un fratello sotto l'albero«; 18.15 »Come tu mi vuoi«. SUPER - Prepovedano mladim izpod 18. leta. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1:17.00, 19.00, 21.00 »Winx - Il segreto del re-gno perduto«; Dvorana 2: 17.30, 20.10, 22.10 »Matrimonio alle Bahamas«; Dvorana 3: 17.40, 20.10, 22.10 »Lezioni di cioccolato«; Dvorana 4: 17.45, 20.00, 22.10 »La musica nel cu- H Šolske vesti DPDL ANTONA MART INA SLOMŠ KA sporoča, da bodo dnevi odprtih vrat namenjeni staršem in dijakom, ki se odločajo o izbiri višje srednje šole, v soboto, 1. in 15. decembra (od 14. do 17. ure) in v nedeljo, 2. in 16. decembra (od 9.30 do 11.30). DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, povezana v mreži, so sklicala v ponedeljek, 3. decembra, ob 13. uri kandidate iz ravnateljskih lestvic za podelitev suplenc na osnovnih šolah in vrtcih s slovenskim učnim jezikom na sedežih, dodeljenih do nastopa upravičenega do imenovanja. Dodeljevanje je potekalo na didaktičnem ravnateljstvu pri Sv. Ivanu. URAD ZA SLOVENSKE ŠOL E obvešča, da so od četrtka, 29. novembra, na slovenskih šolah vseh vrst in stopenj tržaške pokrajine objavljene dokončne zavodske (ravnateljske) lestvice učnega osebja. M Izleti SPDT organizira v nedeljo, 2. decembra 2007 izlet v »neznano...«. Odhod avtobusa s trga Oberdan bo ob 7.30 in izpred hotela Danev na Opčinah ob 7.45. KRUT vabi v soboto, 15. decembra 2007 na božični sejem v Zagreb, z ogledom mesta v dopoldanskih urah. Informacije in vpisovanje na sedežu krožka, Ul. Cicerone 8, Trst, tel.: 040-360072. ZDRUŽENJE STARŠ EV O.Š. FRANA MILČINSKEGA organizirasilvestrsko družinsko zimovanje »Snežinka« v počitniškem domu Vila v Kranjski Gori od 28. decembra 2007 do 4. januarja 2008. Lahko se nam pridružite tudi za krajše obdobje. Vabljene vse družine od Milj do Trbiža. Dodatne informacije in prijave zbiram do 20. decembra 2007 na št. 040 567751 ali 3202717508 Tanja, ali po mail-u: franmilcinski@libero.it ¿j Čestitke Danes se v zlati Pragi poročita Vera in Luigi Veselo in srečno skupno pot jima želimo vsi domači Živijo ohcet! Naši Veri in njenemu izvoljencu Luigiju želimo, da bi srečno in veselo potovala po skupni poti. Vsi pri potovalni agenciji Aurora V sredo je na koprski univerzi diplomirala naša sestra Majnica Iskreno ji čestitamo in se z njo veselimo taborniki RMV VERA in LUIGI bosta danes v Pragi trden korak naredila, se v ljubezni združila, prstane zlate nataknila, zvestobo obljubila. Da sreča med vama ne zbledi, si vsak od nas le želi. Barbara, Ivan, Ester, Daniel in David. Draga MARTINA, ob uspešno dokončanem univerzitetnem študiju ti iskreno čestitamo Dunja, Fabio, Majna in Daša. Na koprski univerzi je z odliko diplomirala iz predšolske vzgoje MARTINA BOGATEZ. Za študijski uspeh se veselijo in ji čestitajo vsi domači. Ob rojstvu malega GABRIELA čestitamo mami Martini in očku Francu. Društvo Slovencev miljske občine. Prispevki V spomin na nečaka Roberta Canteja darujejo Gigi Cante, Ada Cante in Dora Cante z družinami 75,00 evrov za Hospice - Pineta del Carso. Namesto cvetja na grob Andreja Križman-čiča, Antona Pečarja in Antona Ražma daruje Zdenka Marc 50,00 evrov za cerkev v Bazovici. V spomin na Pepija Miliča daruje bratranec Mario Milič (Briščiki) 50,00 evrov za AŠK Kras. V spomin na pokojnega Tončka Ražma darujejo družine Ražem-Kraljevi 30,00 ev-rov za AŠD Zarja. V spomin na bratranca Antona Ražma darujejo Sandra, Lea, Marija in Vera z družinami 50,00 evrov za MPZ Lipa in 50,00 evrov za OPZ Slomšek. V spomin na Šervota Zobca darujejo Marta, Angel, Vilma in Eda 60,00 evrov za ŠD Breg. Namesto cvetja na grob Šervota Zobca darujeta Drago in Milena z družinama 50,00 evrov za SKD F. Prešeren iz Boljunca. V spomin na prijateljico Lauro Maver darujejo njene soigralke pri Kontovelu 325,00 evrov za ŠD Kontovel. Ob pomembnem začetku iskreno čestitamo MARTINI BOGATEZ vsi sorodniki iz Križa. V daljni Pragi sta se VERA in LUIGI odločila, da se bosta danes poročila. Naj bo vajina ljubezen obsijana s sončnimi žarki, spoštovanjem in posuta z neštetimi zvezdicami razumevanja. Veliko veselja in ljubezni v mavrici življenja Vama želijo: Barbara, Klara, David, Saško, Jan in Katrin. / Glasbena matica - šola M.Kogoj ^111 in Slovenska prosveta vabita na srečanje MflLE MEDMltJ vis A vis Skladatelju ob 80letnici Danes, 30.novembra ob 18.00 v Feterlinovi dvorani, ulica Donizetti 3 Merkujeve skladbe bodo izvajali učenci Glasbene Pogovor s skladateljem bo vodila Rossana Paliaga 0 Prireditve GKD DRUGA MUZIKA prireja pod pokroviteljstvom občine Zgonik »Novoletno glasbo brez meja«. Otvoritveni večer s skupino Kingston bo v soboto, 1. decembra 2007, ob 20.30 v Briščikih pod velikim ogrevanim šotorom. Program in informacije dobite na spletni strani www.glasbabrezmeja.com. S.D.Z.P.I. iz Trsta, Mladinski center Podlaga iz Sežane in Klub študentov Sežana prirejajo v soboto, 1. decembra 2007, v prostorih MC Podlaga v Sežani, ustvarjalni dogodek z naslovom »Improvizacija ne pozna meja«. Prireditev, ki bo potekala ob svetovnem dnevu boja proti aids-u, predvideva sledeči spored: ob 16.30 likovne delavnice za mladino na temo preventive in ozaveščanja; ob 21.30 Improliga (Ljubljana) - Teatro Bandus (Trst) skupna predstava v znamenju gledališke improvizacije in humorja. Vstop je prost, toplo vabljeni! RADIJSKI ODER obvešča, da bo v nedeljo, 2. decembra, na sporedu predstava Gledališkega vrtiljaka »Juhuhu, gledališče je spet tu« - škratljiva igra z jokom in petjem za otroke v izvedbi Gledališča na vrvici Nova Gorica, v dvorani Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brande-sia 27), ob 16. uri (red SONČEK) in ob 17.30 (red ZVEZDA). Po vsaki predstavi bo otroke obiskal sv. Miklavž. SKD LIPA iz Bazovice vabi v nedeljo, 2. decembra ob 17.uri v dvorano Gospodarske zadruge v Bazovici na kulturno prireditev: Srečko Ražem-poklon prosvetnemu delavcu. Program bodo oblikovali člani SDK Lipa, Iztok Pečar ter MpPZ in MoVS Lipa. Po prireditvi bo otvoritev razstave osebnih predmetov, dokumentov in lastnoročnih zapisov Srečka Ražma in njegovega očeta Hrabros-lava. Vabljeni! SKD BARKOVLJE (ul.Bonafata6)vabiv ponedeljek, 3. decembra 2007 ob 19. uri, na nastop učencev glasbene matice Trst-Gorica. SKLAD MITJA ČUK IN GORIŠKA MOHORJEVA DRUŽBA vabita v torek, 4. decembra 2007, ob 17. uri v dvorano Zadružne Kraške banke na Opčinah na predstavitev knjig »Vas na jasi in druge čudne zgodbe«, avtorice Marjanke Rebula, in »Dragi Srečko... Neobjavljena pisma Srečku Kosovelu«, ki jih je zbrala in uredila Tatjana Rojc. SKD TABOR obvešča, da je na razpolago še nekaj mest za prodajno-razstavni Miklavžev sejem, ki bo v Prosvetnem domu na Opčinah od 3. do 5. decembra 2007. Za podrobnejše informacije 040/211923 (Živka, v večernih urah) ali pa lahko pišete na info@skdtabor.it. SKD BARKOVLJE, Ul. Bonafata 6 vabi na predpraznični sejem. Otvoritev bo v soboto, 1. decembra ob 20. uri. Na razpolago bo slikanje na porcelanu in na svili, vezenje, suho cvetje, bižuterija, klobuče-vina in še marsikaj. Razstava bo odprta do 9. decembra, ob delavnikih od 15.30 do 18.30, v soboto in nedeljo od 10. do 13. ure. SKD TABOR v decembru vabi v soboto, 15. decembra 2007, ob 20.30 v sklopu Openskih glasbenih srečanj, v cerkvi sv. Jerneja na Opčinah na Koncert MePZ Ja-cubus Gallus iz Trsta. Dir. Matjaž Šček. SKD VIGRED, COŠ S. GRUDEN IN OTROŠKI VRTEC vabijo v Šempolaj na »Veseli december 2007«. Program: V Štal-ci bo v ponedeljek 3., torek 4. in sredo, 5. decembra od 15.30 do 18. ure Miklavžev sejem ročnih del in knjig; v osnovni šoli v sredo, 5. decembra, ob 18. uri Miklav-ževanje z nastopom OPS Vigred in ODS Jaka Štoka z igrico »Babica Marmelada«; v Štalci bo od ponedeljka, 10. do nedelje, 16. decembra, od 15.30 do 18. ure božični sejem ročnih del in knjig. Vse dni miklavževega in božičnega sejma bodo na ogled fotografije »Zima, zima bela« Marjetice Možina in Mirne Viola. Na »Placu« bo v petek, 14. decembra, ob 18. uri bo-žičnica; v Štalci v sredo, 19. decembra, ob 20.30 koncert »Srečno«. [H Osmice BERTOTONKIČna Tržaškicesti, 25vDo-berdobu ima odprto osmico. Toči belo in črno vino ter ponuja domač prigrizek. MOCORVALTER (Lakotišče 398)je odprl osmico. OSMICO je odprl Zahar v Borštu št. 57. Odprta bo do 5. decembra 2007. OSMICO je odprl Zidarič v Praprotu št. 23. V MEDJIVASI sta odprla osmico Mavrica in Sidonja. Tel. 040-208987. Vabljeni! S Poslovni oglasi DRVA MEŠANA metrska prodam. Tel. 00386-41870716 0 Mali oglasi DN EVN A SOBA v domačem stilu, kredenca, klop na vogal, miza in stolice, vse v hrastovem lesu, v odličnem stanju, prodam po ugodni ceni. Tel. 040-54390, 040-575145 ali 348-2801144. KMEČKI TURIZEM pri Bogdanu in Mar-lenki v Gabrovcu je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah do 25. decembra. Tel. 040 - 2296068. LESTVE vseh vrst za delo in dom, aluminijaste in lesene, prodam po ugodni ceni, nekatere tudi po polovični ceni. Tel. 040-575145 ali 348-2801144. NUJNO IŠČEMO štiriizkušenecvetličar-ke. Poklicati na tel. št.: 340-9676901. ODBOR FEŠTE ANTIKANE prireja tudi letos tradicionalni praznik v Pečini. Priskrbljeno bo za točeno pivo in jedi na žaru. Vabljeni vsi! PO UGODNI CENI prodam avto Fiat 600 Hobby, letnik 2000 s prevoženimi 155.000 km. Telefon: 348-5289453. PRODAJAM KOTALKE št. 29, 31 in 33. Tel. št. 040-225527 ali 040-225519. PRODAJAM repo za kisanje. Tel. 040232209. PRODAM železna vrata (2x78) in rolo za garažo (2x2,62). Pokličite na tel. 040814212. PRODAM hišovDolinizdvoriščeminvr-tom. Tel. št. 040-228390. PRODAM prvi originalen načrt za električno napeljavo od Saleža do Gabrovce iz leta 1913, z vsemi akti, v katerih so pogodbe in razlastitve posameznih lastnikov z imeni in hišnimi pridevki. Tel. 3385313529. PRO DAM peč na drva znamke nordica, model Svezia, kurilna moč 9 kw, ki je bila uporabljena samo tri mesece. Tel. 3287771669. V DOLINSKI OBČINI dajem v najem opremljeno stanovanje s parkirnim prostorom in delom vrta. Pred vhodom je avtobusna postaja. Tel. št. 339-4484840. V NAJEM dajemo trgovino jestvin, dro-gerije in drugega blaga »Mini Market« na Padričah. Info: 040-226161. ZA SVOJE DRAGE, ki so doma bolni ali onemogli, izkušena bolničarka nudi pomoč na dom v dopoldanskih urah. Tel.: 040-3478895. □ Obvestila ŠTUDIJSKI CENTER MELANIE KLEIN prireja v sodelovanju z Deželno zbornico kliničnih pedagogov in dobrodelnim društvom Tutela tridnevno dobrodelno pobudo, v okviru katere bodo nabirali sredstva za bolnišnico Burlo Garofalo. Pobuda bo potekala na trgu Sv. Antona v petek, 30. novembra in v soboto ter nedeljo, 1. in 2. decembra. Dopoldne bodo od 9.30 do 12. ure na vrsti božične ustvarjal- TRST www.teaterssg.it Prisrčno vabljeni na tržaško predstavitev uspešnice ZTT BLAGOR ŽENSKAM Alenke Rebula JANKO PETROVEC bo ob avtorici gostil dr. Manco Košir in mladi umetnici Tanjo Tuta in Jelko Bogateč. v ponedeljek, 3. decembra 20.30 - SSG Trst Vstop prost! info brezplačna tel.St. 800 214302 iTMU*1'. nrrifTM ne delavnice, popoldne pa bodo otrokom pripovedovali pravljice. V ogretem šotoru bo tudi sejem rabljenih igrač in smučarske opreme. Toplo vabljeni! SLOVENSKA GLASBENA ŠOLA IN SPD MAČKOLJE prirejata koncert ženskega okteta Lira iz Idrije z naslovom »V pričakovanju božiča«. Toplo vabljeni v nedeljo, 2. decembra 2007, ob 16.00 v župnijsko cerkev v Mačkoljah. ŽPS TREBČE ob priliki praznovanja vaškega zavetnika sv. Andreja prireja devet-dnevnico: danes, 30. novembra ob 19. uri slovesna praznična sv. maša gospoda dekana Toneta Bedenčiča, poje openski cerkveni pevski zbor sv. Jerneja. Pred vsako sv. mašo bo spovedovanje, po maši pa srečanje. Mladi prirejajo mini Andrejev sejem. Toplo vabljeni! DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV prireja, v sodelovanju s Centrom Veritas in z Inštitutom za socialno in cerkveno zgodovino iz Gorice, danes, 30. novembra 2007 ob 17.30 v dvorani Ba-roncini v Ul. Trento 8, večer, namenjen predstavitvi znanstvene raziskave o Av-gustineju, zavodu za izobraževanje duhovnikov, ki ga je na Dunaju v letih 1816-1918 vzdrževala habsburška cesarska hiša. Raziskavo bodo s posebnim ozirom na tržaške in koprske gojence tega zavoda predstavili Luigi Tavano, Liliana Ferrari in Tomaž Simčič. JUS SLIVNO vabi vse člane na redni občni zbor, ki bo danes, 30.novembra 2007, ob 20.30 pri Trupčevih. Pred sejo bo potekalo zbiranje prijav na letošnjo sečnjo na srenjskih zemljiščih. Vsak član, ki bi rad sodeloval, se mora osebno prijaviti. PI HAL NI OR KE STER RIC MA NJE obvešča, da imajo učenci glasbene šole orkestra interni nastop danes, ob 20. uri v Babji hiši v Ricmanjih. Vabljeni! KD ROVTE - KOLONKOVEC ulica M. Sar-nio 27, vabi v soboto 1. decembra 2007 ob 19.30 na ogled filma o Baltskih državah »Vilius, Riga, Tallinn, krog s sedmimi križi, + presenečenje«. Posnel ga je Sergio Zoch - Čok ob priliki izleta s Primorskim dnevnikom in potovalno agencijo Aurora. Vabljeni! PRAZNI KVČLANJEVANJA SIK 2008: V soboto, 1. decembra, ob 17.30 se bo v Društveni gostilni na Kontovelu pričelo srečanje, ki ga prireja Stranka italijanskih in slovenskih komunistov. O združevanju vseh levičarskih sil bosta spregovorila sen. Luigi Marino in sen. Stojan Spe-tič. Predstavili bodo tudi trojezično izkaznico Sik. Sledila bo družabnost z glasbo in petjem ob kozarcu vina. Vabljeni! REVIJA MLADIKA sporoča, da je samo še ta mesec čas za sodelovanje na 36. nagradnem literarnem natečaju za prozo in poezijo. Natečaj, ki je odprt vsem, ne glede na starost in bivališče, predvideva po tri nagrade za prozo in poezijo ter objavo v prihodnjem letniku revije. Rok zapade nepreklicno 1. decembra 2007. Prispevke je treba poslati, kot je objavljeno v razpisu, v zaprti kuverti na naslov: MLADIKA - za literarni natečaj, Ulica Donizetti 3, 34133 Trst (Italija). SKD F. PREŠEREN IN PUSTNI ODBOR iz Boljunca prirejata v soboto, 1. decembra 2007, ob 15.30 v občinskem gledališču v Boljuncu sestanek za pustni sprevod na Opčinah. Pustno vabljeni! SLOVENCI ZA ZDRUŽENO LEVICO prirejajo v torek, 4. decembra 2007 ob 18.30, v goriškem Kulturnem domu (ul.Brass) razpravo o vlogi Slovencev v nastajajoči združeni levici pred Glavnimi stanovi levice, ki bodo v Rimu konec naslednjega tedna. Uvedel bo Mario Lavrenčič; zaključne misli bodo podali Fabrizio Dor-bolo (Demokratična levica), Igor Kocijančič (SKP), Marko Marinčič (Zeleni) in Stojan Spetič (SIK). Vabljeni vsi, ki jim je pri srcu združevanje levice. ZBIRANJE PODPISOV ZA USTANOVITEV NOVE OBČINE v soboto, 24. in nedeljo, 25. novembra 2007 bo v baru na Padričah od 8. do 19. ure potekalo zbiranje podpisov za referendum, ki v smi- slu 12. odstavka 17. člena deželnega zakona št. 5/2003 dopušča ustanovitev nove občine. Obenem pripravljalni odbor vabi vaščane k podpisu od ponedeljka 26. novembra do sobote, 1. decembra od 19. do 20.ure na sedežu Gozdne zadruge na Padričah. Potreben je veljavni dokument. DRUŠTVO MARIJ KOGOJ vljudno vabi na dobrodelni sejem, ki bo v nedeljo, 2. decembra 2007 v Marijinem domu pri sv. Ivanu, Ul. Brandesia. Urnik: od 11. do 13. ure in od 15. do 18. ure. Na razpolago bodo izdelki, ki so jih pripravili sve-toivanski otroci in župljani. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV prireja v ponedeljek, 3. decembra, predavanje dr. Sandija Sitarja o izumitelju ladijskega vijaka in pogozdovaljcu Krasa Jose-phu Resslu ob 150-letnici njegove smrti. Predavanje s projekcijami bo v Peterlino-vi dvorani v Ul. Donizetti 3 ob 20.30. RAJONSKI SVET za Zahodni Kras se bo sestal v ponedeljek, 3. decembra 2007, ob 20. uri v svojem sedežu (Prosek 159). SKD VESNA IN OŠ ALBERTA SIRKA iz Križa vabita v nedeljo, 2. decembra na prireditev »Albert Sirk: 1887-1947«. Ob 10.30 poklon MoPZ Vesna pred Sirko-vo rojstno hišo in otvoritev priložnostne razstave. Ob 18. uri bodo večerni program v domu Alberta Sirka sooblikovali učenci OŠ Albrta Sirla, MoPZ Vesna in prof. Jasna Merku. ZBIRANJE PODPISOV NA OPČINAH za referendum za novo kraško občino poteka na sledečih lokacijah: Narodna/Dunajska cesta: bar pri tramvaju, trgovina Think Pink, Casa del detersivo, zlatarna Malalan, casalinghi Cobez, bar Vatta, brivec Da Salvatore, trgovina s kolesi A. Si-mič, bar pri Kanarinu in Prosvetni dom; Proseška ulica: trgovina s copatami (ob pekarni Sossi) in fotogr. Loredana; Državna cesta 202: benc. črpalka ESSO; ul. S. Pellegrino: drogheria Prodet; Trg exkino Belvedere: bar Istria. Informacije na spletni strani www.kraskaobcina.com. KD IVAN GRBEC (Škedenjska ul. 124) prireja v torek, 4. decembra 2007 ob 19.30 prijetno srečanje s sv. Miklavžem. Radodarni mož, ki vsega sam ne zmore, naproša vaščane, naj ob priliki darujejo čimveč živeža za reveže za katere skrbijo patri frančiškani na Montuci, da bi bolje preživeli božične praznike. SKD BAR KOV LJE (Ul. Bonafata 6) vabi vse otroke na »Pravljični popoldan« v torek, 4. decembra 2007, ob 15. uri. Otroke čaka majhno presenečenje. SLOVENSKI KLUB vabivtorek,4.decem-bra 2007, s pričetkom ob 20.30, v Gregorčičevi dvorani, ul. S. Francesco 20, na srečanje s Pinom Roveredom. Pisatelja bo predstavila prof. Cristina Benussi, docentka sodobne italijanske književnosti na tržaški univerzi, nekaj odlomkov iz njegovih del pa bo prebral Jure Kopušar. TPPZ PINKO TOMAŽIČ sporoča, da bo v torek, 4. decembra 2007, ob 20.45 na sedežu v Padričah redna pevska vaja. OPZ A. M. SLOMŠEK iz Bazovice bo v sredo, 5. decembra 2007, ob 17. uri v ki-nodvorani v Bazovici priredil Miklavže-vanje. Mali pevci bodo uprizorili Hudo-bina in Potepina. Sodelovali bodo tudi otroci otroškega vrtca Vrabec in OŠ Tru-bar-Kajuh iz Bazovice. Toplo vabljeni! SKD BAR KOV LJE (Ul. Bonafata 6) vabi v sredo, 5. decembra 2007, od 15. ure do 18.30 na »Sladki popoldan«. Na vrsti bo razstava, pokušnja in prodaja domačih sladic. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM S. Kosovel Trst prireja zimovanje na Pohorju od 2. do 6. januarja 2008, v Domu Gorenje (CŠOD), za otroke in mladostnike od 9. do 15. leta starosti. Na razpolago je še nekaj mest. Vpis v uradu Dijaškega doma (info: tel. 040 573141 ; e-mail: info@sddsk.org). ŠKD CEROVLJE-MAVHINJE prireja Miklavževanje v sredo, 5. decembra, ob 17.30 na trgu v Mavhinjah. Angelčki bodo zbirali darila v društvenem sedežu v Mavhinjah v torek, 4. decembra, od 19. do 20. ure. Vljudno vabljeni vsi otroci, ki bi radi srečali Miklavža. SLOVEN SKI FI LATE LISTIČ NI KLUB L. KOŠIR vabi člane in druge filateliste na redno mesečno sejo, ki bo 6. decembra 2007, ob 19. uri v Gregorčičevi dvorani v ul. Sv. Frančiška, št. 20. Sledila bo družabnost. Toplo vabljeni! TABORNIKI RMV sporočajo,dasesestanki odvijajo v naslednjih terminih: Prosek-Kulturni dom na Proseku ob sobotah od 16. do 17. ure MČ in GG (Zinajda Kod-rič, 349-1083843), Opčine-Prosvetni dom ob sobotah GG 16.30 do 17.30 in MČ 18.-19. ure (Katerina Iscra, 3391619428), Dolina-Občinska telovadnica ob sobotah od 15.-16. ure (Malina Tede-schi, 349-4328349), Salež-Knjižnica ob sobotah 16.-17. ure (Maddalena Pernar- Petek, 30. novembra 2007 cich, 340-8940225), Trst-Ul. Carducci 8, ob sobotah od 15.-16.ure (Vesna Pahor, 320-0335479). OBČINSKA KNJIŽNICA IZ NABREŽINE obvešča cenjene bralce, da bo od 1. decembra dalje delovala s sledečim, zimskim urnikom: torek in sreda od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure, četrtek pa od 14. do 17. ure. SKLAD MITJA ČUK vabi na Opčine v dvorano Zadružne kraške banke na predbožični likovni sejem, prodaja darilnih izdelkov in dražba slik v podporo Sklada in VZS Mitja Čuk, od ponedeljka do petka od 10.-12. ure, 15.-17. ure; ob nedeljah od 10.-12. ure, do 9. decembra 2007. KMEČ KA ZVE ZA obvešča člane, da so njeni uradi začeli z izpolnjevanjem prijave letošnje proizvodnje vina. Rok za predstavitev prijav zapade v ponedeljek 10. decembra. Prosimo člane, da čim prej zadostijo tej obveznosti. Uradi zveze v Trstu (tel. 040/362941), Gorici (tel. 0481/82570) in Čedadu (tel. 0432/703119) so na razpolago za morebitna dodatna pojasnila. ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA razpisuje video natečaj Schengen 21/12 spot, ob razširitvi Schengenskega območja na Slovenijo, 21. decembra 2007. Vabimo vse, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s snemanjem video-filmov, mlade in manj mlade iz Trsta ter s tržaškega in slovenskega Krasa, posameznike in skupine, da izdelajo video spot. Vsebina spota naj bo kakorkoli vezana na dogodek, na padec meje in na prosto gibanje, dolžina videa pa mora biti med 30'' in največ 1'30''.Video na formatu DVD s podatki o avtorjih je treba poslati ali dostaviti v tajništvo Zadružne kraške banke, ul. Ricreatorio 2, Opčine s pripisom: za video natečaj Schengen 21/12 spot, do ponedeljka 10.decembra 2007. SKDPRIMOREC prireja božični sejemin vabi vaščane in prijatelje k realizaciji »umetnin«. To so lahko razna ročna dela, piškoti, obeski za božično drevo... dobrodošle so vse originalne ideje! Lepo prosimo, da vaše izdelke dostavite v Ljudski dom v Trebčah 13.decembra 2007 od 16. do 20. ure. Ti bodo naprodaj po simbolični ceni dne 14.decembra 2007. OBČINSKA KNJIŽNICA IZ NABREŽINE vabi vse predšolske otroke v »Bralni laboratorij« v otroški vrtec v Devin, kjer vsak petek od 16.30 dalje lahko prisluhnejo pravljici in si izposodijo knjige. Zadnja letošnja pravljica bo danes, 30. novembra v italijanskem jeziku. Vsi malčki pa so toplo vabljeni, da se v petek, 14. decembra, vedno ob 16.30, udeležijo božičnega praznika. SKD BARKOVLJE (ul.Bonafata6)prire-ja tudi letos silvestrovanje z domačo hrano in družabnimi igrami. Za veselo vzdušje bo poskrbel trio Jožeta Grudna. Informacije nudimo na tel. št. 040-411635 ali 040-415797. Vabljeni! SKD TABOR v decembru vabi od 3. do 5. decembra2007, med 16. in 19. uro na pro-dajno-razstavni miklavžev sejem v Prosvetnem domu na Opčinah z nastopom šolskega zbora osnovne šole »F.Bevk« z Opčin; v petek, 7. decembra 2007, od 20. ure dalje v Prosvetnem domu na Opčinah na obletnico ustanovnega občnega zbora »Bil je 7. december 1967... - Skok v preteklost z misijo na prihodnost« z družabnostjo, glasbo v živo in veliko presenečenj; v nedeljo, 16. decembra 2007, ob 16. uri, v Prosvetnem domu na Opčinah, na predvajanje filma »Trst 1945« ob obletnici us-trelitve P.Tomažiča in tovarišev. AŠDSKBRDINA organizirazimovanjev Forni di Spora od 22. do 29. decembra 2007. Zainteresirani lahko pokličejo na tel. št.: 347-5292058. Vljudno vabljeni. ^ Zapustil nas je naš dragi Carlo Zocchi (Carletto) Žalostno vest sporočajo žena Anita, hčerki Leda in Eliana z družinama. Pogrebni obred bo v ponedeljek, 3. decembra ob 13.40 v mrtvašnici v ulici Co-stalunga; žarni pogreb bo v torek, 11. decembra ob 15.00 na pokopališču na Ka-tinari. Trst, 30. novembra 2007 Pogrebno podjetje Zimolo Zadnji pozdrav dragemu nonotu Janiki, Tadej, Pietro, Lavinia, Peire 14 Petek, 30. novembra 2007 KULTURA / kulinarika koper - Zaključek mednarodnega projekta Interars Sladice držav Dve razstavi Evropske unije V Sladki Evropi jih je opisal Janez Bogataj Sladice držav Evropske unije - ali o zmotnem prepričanju, da se je Evropa začela sladkati šele s sladkorjem. Odkar je Slovenija tudi »uradno« del Evrope, so se »Kranjci« začeli pogosteje ozirati dalj od Dunaja, Budimpešte in Rima. Naši »sodržavljani« so poleg bližnjih sosedov postali tudi Skandinavci pa Irci in Potugalci ter na vzhodu Grki, Romuni in Poljaki. Odkrivamo in spoznavamo jih, obenem pa tudi mi postajamo zanje zanimivejši, kot smo bili kdaj prej - če so za nas sploh vedeli. Za zbliževanje najbrž ni bolj prijetne in poučne poti, kot je vzajemno spoznavanje življenjskih, zlasti prehranjevalnih navad. Slovenci o sebi radi menimo, da smo v tem pogledu malce nadpovprečno razgledani. A če večinoma res vemo, da čokoladna pena (mousse) prihaja iz Francije, tiramisu pa, seveda, iz Italije, bi marsikoga že dodobra zmedlo odkritje, da dunajski kruh ni, tako kot na primer znamenita saherje-va torta, avstrijska, temveč danska spe-cialiteta, in da Finci poznajo tudi jagodni sneg. O temeljitejšem poznavanju drugih tipičnih dobrot članic Evropske unije ni vredno izgubljati besed. V tej novi knjigi založbe Kmečki glas jih je predstavljenih 54 najslajših, vsaka država s po dvema. Izbral jih je, gotovo po temeljitem preudarku in mnogih dilemah, ugledni etnolog dr. Janez Bogataj, izvrstni poznavalec in po-pularizator naše kulinarične dediščine. Slovenijo zastopata priljubljeni, pred- vsem pa res samo naši sladici: prekmurska gibanica in pehtranova potica. Prvo je avtor predstavil kot slastno, iz več plasti nadevov zloženo pogačo, stoletja pomembno praznično in obredno jed v Prekmurju, po drugi vojni pa tudi drugod po Sloveniji. Prvotno so jo sladkali z medom, opisi s konca 18. in iz 19. stoletja pa pričajo, da so jo pripravljali tudi z nadevi iz zelja, repe in naribanih buč. Pehtranova potica je dobila ime po nadevu, enem, kot omenja Bogataj, izmed več kot stodvajsetih znanih na Slovenskem. Je najbolj značilna po-mladno-poletna jed iz skupine potic, ki nasploh veljajo za zelo stare in značilne praznične pogače - med Slovenci v Italiji znane poredvsem kot različne gubane. Informacije v Sladki Evropi so tudi »povratne«: izvirno besedilo namreč - poleg fotografij Cveta Sonca - spremlja prevod v angleščino, tako da smo s -to knjigi dobili svojevrstno povezovalno »orodje«, kakršnega se nihče ne bo branil vzeti v roke, če se bo želel zbližati s sosedi ne le za diplomatsko, temveč tudi za jedilno mizo. S spoznavanjem bogastva različnosti na gastro-nomskem in kulinaričnem področju, zaključuje avtor uvodno besedo, bomo odkrivali tudi različnost kulturnih in življenjskih oblik, kijih vposameznih članicah Evropske unije sooblikujejo sladice. Iztok Ilich na slovenski obali Na ogled slike, fotografije, video art in inštalacije petindvajsetih umetnikov Zaključne razstave v Kopru se je udeležilo veliko ljudi fpa Po oktobrski razstavi v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici se je končna faza mednarodnega projekta vizualnih umetnosti Interars odigrala v Kopru. V četrtek, 22. novembra, se je projekt zaključil z dvema skupinskima razstavama (v Palači Pretorio na Titovem trgu in na sedežu Italijanske skupnosti Santorio Santorio), na katerih je svoja dela predstavilo petindvajset umetnikov, ki je ustvarjalo v petih čezmej- nih večdisciplinskih delavnicah. Na slovenski obali so se s svojimi deli predstavili ustvarjalci, ki so med lanskim novembrom in letošnjim junijem sodelovali v delavnicah na Jazbinah (Gorica), v Piranu, Čedronu (Benečija), Pliskovici in Lonjerju. Svoje slike, fotografije, video art in inštalacije so razstavljali Gabriele Bonato, Kristian Stu-ri, Luisa Tomasetig, Daria Vlahov, Alenka Sottler, Franko Vecchiet, Emi- lija Podjavoršek, Riccardo Baldassari, Daniela Farusin, Egon Hreljanovič, Mauro Stipanov, Fabiola Faidiga, Mirna Viola, Luka Stojnič, Marko Faganel, Bruno Paladin, Samo Onic, Manuela Paladin, Fulvia Zudič, Jasna Merku, Anda Klančič, Cvetka Hojnik, Serena Bellini, Simon Kastelic in Matija Debeljuh. Koprsko razstavo so obogatili glasbeniki Amanda Vidic, Marsell Marinšek, Martina Feri in Marko Čepak. okusi krasa - V raznih gostilnah Ob tipičnih jedeh še malo umetnosti V lokalih so dali na ogled svoje stvaritve domači umetniki - Zelo raznovrstna ustvarjalnost Ob pobudi Okusi Krasa so v posameznih lokalih tudi pripravili likovne razstave. Tako so v nekaterih gostilnah, ki so pristopile k letošnji izvedbi, še na ogledrazstave domačih in krajevnih umetnikov, ki so izbrali neobičajen enogastronomski okvir za prikaz svo jih naj no vej ših del. Gre za pi sa no in he -terogeno ponudbo, ki pa si zasluži pozornost, saj tovrstne razstave predstavljajo unikum, v kolikor niso uokvirjene v tradicionalne tržno promocijske okvire galerij in lahko dosežejo tu di takš ne obis ko val ce, ki si cer ne bi ni kdar pres to pi li ga le rij ske ga pra ga. V Goriškem Rosenbaru (ul. Duca dAosta 96, tel. 0481.522700, zaprto ob nedeljah in ponedeljkih) so izobešene močne, s sunkovitimi barvnimi nanosi izrisane slike in portreti letos umrlega Nica Di Stasia. Pred dnevi so otvorili veliko spominsko razstavo v Morassijevi hiši na goriškem gradu, ki so jo postavili prijatelji slikarja, ki se je rodil v Gorici 1954. Eden od njih, Jurij Paljk, pravi: »Zame je bil eden največjih sodobnih slikarjev, ki sem j ih spoznal. Bil j e svetl a oseba, ki j e živela sredi nas, a vedno na robu, osamljeno in v družbi obenem, predvsem pa izjemno dober človek, ki je govoril s tišino«. Njegov velik prijatelj je bil tudi Piero Lovišček, lastnik Rosenbara, zato je bila razstava postavljena v tem lokalu. Naslov dvojne razstave pri Vetotu na Opčinah (Proseška 35, tel. 040.211629, zaprto ob torkih) je Prešernov ali pa Borov »Šel je popotnik...«, ki povezuje dva rodova. Diplomant arhitekture v Benetkah Štefan Gr-gič prikazuje črno/bele analogne fotografije, starejši Janko Kovačič, aktivni član Fotosku-pine 80 pa barvne z digitalno tehniko. Prvi je pravi popotnik in njegova likovna pripoved se odvija v značilnih obmorskih mestih, dru gi pa je za zrt v bolj in ti men po gled no -tranjega popotnika, tistega, ki se raje zaustavi ob detajlu ali kontemplaciji, kot je povedala na otvoritvi Jasna Merku. V gostilni La Lampara (Križ 144, tel. 040220352, za pr to ob če trt kih) bo na ogled do kon ca ted na in na to v cvet li čar ni A. D. A. Atelie Dom Art razstava izvirnih dekorativnih slik Viviane Kljun. Les, ruj in druge top- le prvine Krasa oplemenitijo slike svojevrstne umet ni ce in last ni ce cvet li čar ne na Op či -nah, na Dunajski cesti 17/a. Če ne utegnete v Kriško Lamparo, vas prijazna in šarmant-na umetnica-podjetnica vabi "»na svoj kraški borjač in da nahranite oči s cvetjem, dušo z umetnostjo, telo z energijo, razum z zna- Na slikah: zgoraj desno slika Viviane Kljun, poleg pa delo Nica Di Stasia, levo skulptura Giovannija Pacorja, desno pa jesenski Kras Miloša Zidariča njem, saj do krajev, kamor se splača iti, ni bližnjic«. Druga dvojna razstava je še v gostilni Sardoč v Prečniku (tel. 040.200871, zaprto ob po ne delj kih in tor kih), kjer je tu di pre se ne -čenje. Domačin Miloš Zidarič razstavlja svoje barvne in črnobele krajine, posvečene Krasu, a tudi mestu in morju. Kot ugotavlja Andrej Furlan, »čeprav so fotografije spontane, so razstavljena dela kompozicijsko izdelana, razmerja površin in barv harmonična, navidezne geometrie diagonal so urejene in čiste«. Čisto drugače pa je z drugim razstavljal-cem, slikarjem in kiparjem Giovannijem Pa-corjem iz Štarancana, ki razstavlja elegantne, orientalsko navdahnjene skulpture iz brona. Po umetnostnem študiju in delovanju v Gorici, Benetkah, Milanu in Sanremu je potoval na Kitajsko in danes deluje spet v domačem okolju. Na sliki je keramična Maja, ki kaže na nje gov svež eklek tič ni slog. Če si želite posamezne razstave ogledate, je verjetno najbolje, da se neposredno obrne te na lo ka le oz. da te le fo ni ra te v gos til ne, kjer so še na raz po la go je dil ni ki Oku sov Kra -sa (po naročilu). Davorin Devetak / KULTURA Torek, 15. novembra 2007 27 stalno gledališče fjk - Vrhunska predstava Daniel Ezralow: igrivi čar sodobnega plesa Koreograf je multimedijsko predstavo WHY... zaupal skupini odličnih mladih plesalcev Domišljija, svežina, veselje: ameriški koreograf Daniel Ezralow je vse to mojstrsko pomešal, ko je ustvaril multimedijsko predstavo s filozofskim naslovom Why be extraordinary when you can be yourself?(zakaj bi bil izjemen, če si lahko to, kar si?).Že predpostavka izdaja, da je Ezralow globoko zasidran v sedanjost, ne samo glede plesne tehnike, temveč tudi, če ne predvsem, zaradi izbire tem. V predstavi, ki je v torek in sredo v tržaški Rossetti priklicala nadvse številno občinstvo (gledalci so prišli od vsepovsod, o čemer so pričali najeti avtobusi), je koreograf nadvse dinamičen ples, ki je zanj značilen, smiselno dopolnil z video projekcijami, igro senc in luči. Vse je bilo do potankosti dodelano, tudi izbrana glasba, ki je bila sila raznolika, od pesmi Alanis Morisset-te do skladb slovitih skupin Beatles in U2, od povsem sodobnih zvokov do sta-rocerkvenih sugestij bolgarskih ženskih glasov. Svoje so opravili tudi prikladni kostumi, ki so jih prispevali znani modni oblikovalci (naj omenimo samo Cal-vina Kleima in Vivienne Westwood). Scenska pripoved Daniela Ezralo-wa pa se je vseskozi premo razvijala, ko je svojega »ne-junaka« prikazoval v raznih vsakodnevnih prizorih. Tako so mladi interpreti odplesali svojo žalost, veselje, upanje, ljubezen, razočaranje... Sicer pa je koreograf s svojo tokratno mednarodno plesno zasedbo razvijal to, čemur bi lah ko rekli »re al peop le dan -ce«: plesalci so, seveda, plesalci, vendar v plesu ne predstavljajo likov, temveč sami sebe. To zamisel so odlično izrazili plesalci: Erin Elliot, Marcus Bellamy, Djassi Da Costa Johnson, Santo Giuli-ano, Tyler Gilstrap, Anthony Heinl, Jeremy Hudson, Roberta Miolla, Ryan Novak in Jessica Villotta. Pripomniti še velja, da je Ezralow v svoj ansambel vključil tri mlade, ki so se najprej izkazali v televizijski oddaji Mediaseta Ami-ci. Predstava je očarala občinstvo in to tako zaradi izvirne zamisli kot odlične izvedbe, saj dandanes predvsem prvo sestavino, se pravi izvirno, z domislicami bogato predstavo, velikokrat pogrešamo. (bip) Mladi plesalci so odlično opravili svojo nalogo gledališče la contrada - Gostovanje Medla Antigona Odčitava Sofoklejeve tragedije režiserja-interpreta Giulia Bosettija je neprepričljiva Abonmajska sezona gledališča La Contrada v dvorani Ora-zia Bobbia v Trstu se ta teden nadaljuje s ponovitvami Sofoklejeve Antigone v postavitvi Giulia Bosettija, ki tudi nastopa v vlogi tebanskega kralja Kreonta. Sofokles v Antigoni obravnava konflikt med spoštovanjem, ki ga je človek dolžan božjim, moralnim zakonom, in dolžnostjo, da spoštuje človeške zakone, ki uravnavajo družbeno življenje.Tebanski kralj Kreon prepove pokop Antigoninega brata Polineika, ki je v spopadu z dvojčkom Eteo-klom za tebanski prestol sklenil zavezništvo s sovražnimi kralji in napovedal vojno lastnemu mestu, medtem ko Eteokla, ki je padel v boju z lastnim bratom, pokopljejo s častmi, ki gredo junaku. Antigona edina prekrši kraljevi ukaz, kar plača z življenjem. Antigoninega mita seje svetovna književnost velikokrat lotila, še največkrat za ponazoritev upravičenosti boja proti oblasti v imenu višjega moralnega zakona. Sofoklejeva tragedija temo postavlja manj enostransko, saj je Kreontov ukaz razumsko upravičen, tako da odrska postavitev omogoča osvetlitev različnih vidikov. Giulio Bosetti se v svoji odčitavi Sofoklejevega besedila ni postavil ne na Kreontovo ne na An-tigonino stran, vendar je obe prepričanji premalo poudaril, tako da predstava na koncu izpade medlo, še zlasti zato, ker se tudi vprašanja sodobne postavitve antične tragedije in še posebej vloge zbora, ni lotil z odločnejšim prijemom, temveč je like le preprosto postavil na oder. Kakorkoli že, dobrosrčni Contradini abonenti so, vsaj na premieri, priznanega igralca pozdravili s toplim aplavzom. (bov) nova gorica - Art sredica: poezija z glasbo in zvočnimi efekti Glasovne vragolije Izvaja jih Vida Mokrin Pauer - Novogoriška pesnica in pisateljica je pripravila večer z naslovom Čutnost - smeh - duhovnost Novogoriška pesnica in pisateljica Vida Mokrin Pauer je pred dnevi v okviru letošnjega ciklusa Art sredica v mali dvorani Kulturnega doma pripravila prijetno presenečenje: večer poezije z glasbo in zvočnimi efekti pod naslovom Čutnost - smeh - duhovnost. Z glasbenima gostoma Petrom Janom in Vladimirjem Hme-ljakom je oblikovala izviren recital izbrane pozitivne poezije in glasovnih vragolij. Avtorica 13 knjig in zgoščenke Veselje za otroke in odrasle je 33 svojih pesmi povezala v simpatično, igrivo doživetje svojih umetniških in življenjskih izkušenj. Te so jo pripeljale do kvantnega pogleda na svet in njen osebni moto je postal: » V vsem je vse in gosenica izginja, da se še v metulja spreminja.« V slogu osvobajanja vseh hierhariziranih sodb, v slogu otroške iskrivosti in spontanosti je z naravnost odličnimi interpretacijami Vida pous tva rila ve čer, ki je v vsa -kem prizoru razkrival njeno osebnostno noto, tisto, ki jo je na začetku recitala poskušal osvetliti tudi fizik in znanstvenik Andrej Detela: »Redkokdaj lahko slišimo človeški glas, ki tako polno predano in domiselno podaja svojo poezijo o ljubezni in užitku v čutnosti, o osvobajajočem smehu v duši in družbi in o kozmični duhovnosti, sprepletenosti s kvantnim sve- tovnim nazorom. Iskrena odprtost, živost, hudomušna iskrivost, toplina, mod rost. Igrivi ples poe zije sve ta, ki si s spremljavo glasbe in zvočnih efektov z vesoljem izmenjuje čudovite drobne in velike energije.« Vida je spretno z mno gimi gla -sovi oznanjala nujno povezanost med čutnostjo, smehom in duhovnostjo, ki so - zanjo - tri rajske stvari. V tem raju imata metulj in ljubezen prav po-seb no mes to, smeh jo naj bolj osvo baja, duhovnost - kvantnost pa »spregovorita« o vesoljski čudovitosti. Med izrazito svetlimi pesmimi se »zgodi« tudi pesem Moja krivda kot kontrast in »trenutek« obračuna z negativnim čustvom strahu in krivde. Njene fascinantne interpretacije dobijo še dodaten šarm ob glasbenih »spletih« kitarista Petra Jana in zvočnih efektih bobnarja in tolkalca Vla-dimirja Hmeljaka. Glasbenika sta (brez dvoma ob že kar garaških pripravah projekta) zelo uspešno osvojila vse vibracije Vidinih pesniških vzgibov. Sicer pa se novogoriška pesnica lahko pohvali tudi z izidom nove pesniške zbirke z naslovom Upoštevaj kvante!. Knjigo, izdano maja letos v Zbirki Apokalipsa, bodo v Novi Gorici predstavili januarja ali februarja 2008. Tatjana Gregorič Clarinsieme: posvet in koncert klarinetov Prvi vikend v decembru bo združil klarinetiste naše dežele na posvetu in koncertu »Clarinsieme-miting klarineta«, ki ga prirejajo glasbeno društvo Serenade ensemble, deželna in pokrajinska sekcija Državne zveze italijanskih godb ANBIMA. Štirje mednarodno uveljavljeni glasbeniki bodo vodili razprave in seminarje o tehniki in literaturi za klarinet. Didaktični del mitinga bo potekal v soboto in v nedeljo v prostorih tržaškega Doma glasbe, odprte vaje pa bodo na sporedu v petek in v soboto v večernih urah v gledališču Verdi v Miljah s sodelovanjem miljske Mestne godbe »Amici della musica«. Zaključni koncert bo v nedeljo v Kulturnem domu v Gorici s pričetkom ob 18. uri, ko bodo vsi udeleženci prejeli diplome, omenjena godba pa bo imela koncert pod vodstvom dirigenta Andree Sfeteza. Solistično bodo nastopili priznani madžarski solist in profesor na Akademiji za glasbo F. Liszt v Budimpešti Joszef Balogh, mojster basovskega klarineta in docent na konservatoriju v Rotterdamu Paolo De Gaspari, članica miljske godbe Giulia Fonzari, solo klarinet deželnega Simfoničnega orkestra, Tržačan Massi-miliano Miani in Borut Vatovec, ki poučuje na Glasbeni šoli v Kopru. Pester program skladb za soliste in pihalni orkester bo obsegal izvirne skladbe in transkripcije iz opusov romantičnih in sodobnih skladateljev ter bo prikazal vse različne zvrsti klarinetov. Celotni dogodek poteka v sodelovanju z Domom glasbe in Glasbeno matico-Trst. Vstop za zaključni koncert je prost, za seminarje pa se zainteresirani lahko prijavijo pred začetkom delavnic. V petek se bo laboratorij z godbo pričel ob 20.30 v gledališču Verdi v Miljah, seminar pa v soboto dopoldne ob 9.30 na glasbeni šoli 55 v ulici Capitelli v Trstu. Bettetova nagrada kvintetu Ariart Nagrado Julija Betetta za leto 2007 za umetniške dosežke in vsestranski prispevek k slovenski glasbeni kulturi prejme pihalni kvintet Ariart v sestavi Matej Zupan (flavta), Maja Kojc (oboa), Jože Kotar (klarinet), Andrej Žust (rog) in Damir Huljev (fagot). Nagrado bodo slovesno podelili 3. decembra ob 19. uri na Društvu slovenskih pisateljev. Goslar Vilim Demšar pa bo prejel Betetto-vo listino za leto 2007 za poglobljene dosežke na področju goslarstva in vsestranski prispevek k razvoju slovenske glasbene kulture. Nagrado podeljuje izvršni odbor Društva glasbenih umetnikov Slovenije na predlog strokovne komisije, ki so jo sestavljali Volodja Balžalorsky, Nana Forte in Franc Križnar. Pihalni kvintet Ariart vse od leta 1996, ko je bil ustanovljen, bogati slovensko in tujo glasbeno sceno in diskografijo, tako s klasičnimi deli za to komorno zasedbo kot s posebno pozornostjo do sodobne, slovenske in celo zabavnoglasbenih del. Umetniki so vodilni pihalci dveh simfoničnih orkestrov - Slovenske filharmonije in Simfonikov RTV Slovenija, poleg tega pa so aktivni tudi na pedagoškem področju. Odlikujejo se kot solisti vsak zase, hkrati pa je njihova komorno glasbena iz-brušenost primerljiva z ansambli na svetovni ravni. Vse to dokazujejo številne domače in tuje strokovne glasbene kritike kot tudi odzivi poslušalstva in publike. Profesor Vilim Demšar izhaja iz družine goslarjev, njegov oče je bil znani goslarski mojster Blaž Demšar. Opravil je pomočniški izpit iz goslarstva in vzporedno študiral še violino in violo ter leta 1964 diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Po šolanju je deloval kot profesor violine in kot violist v različnih poklicnih orkestrih, po letu 1982 pa se je posvetil izključno goslarstvu. (STA) 1 6 Četrtek, 29. novembra 2007 APrimorski r dnevnik O w o Ulica Garibaldi 9 tel. 048 1 533382 fax 0481 532958 gorica@primorski.it Osrednje goriške prireditve ob vstopu Slovenije v schengensko območje, ki bo potekala 20. decembra v športni dvorani v Novi Gorici, se bo udeležil tudi Danilo Türk. Z novogoriške občine so sporočili, daje novoizvoljeni predsednik Republike Slovenije, ki bo svoj petletni predsedniški mandat nastopil 23. decembra, sprejel vabilo novo-goriškega župana Mirka Brulca. S svojo prisotnostjo bo decembrskemu praznovanju, ki bo obeležilo zgodovinski dogodek obeh Goric, podaril še slovesnejšo podobo. Prireditev v športni dvorani, s katero bo novogoriška občina obenem praznovala schengensko širitev ter dan samostojnosti in enotnosti Slovenije, se bo začela ob 21. uri. Glasbeni program bo oblikoval Goriški pihalni orkester, največje pričakovanje pa ustvarja dvojezična zabavno komična predstava na temo meje »La prepustnica«, v kateri igrajo Boris Kobal, Sergej Verč in Maurizio Solda. Slavnostni govornik bo novogoriški župan Brulc, častni gost pa Türk. »Premier Janez Janša in predsednik Janez Drnovšek sta se opravičila, žal pa se nam ne moreta pridružiti. Pričakujemo pa udeležbo nekaterih veleposlanikov,« so sporočili z občine Nova Gorica in podčrtali, da se bo prireditve udeležil tudi goriški župan Romoli. Po prireditvi v športni dvorani bo na skupnem trgu obeh Goric na sporedu prižig lučk s komičnim programom Borisa Kobala ob skodelici kuhanega vina ali čaja ter pokušini prazničnih dobrot. Na programu, ki sta ga skupaj oblikovali obe občini, so tudi koncert božično-novoletnih pesmi ter nastopa skupine Stil Quartet (2. mesto na letošnjem mednarodnem festivalu v Taivanu) in goriškega okteta Vrtnica. Opolnoči bosta župana odšla na mejni prehod pri Rdeči hiši, kjer bosta dokončno dvignila zapornice in pozdravila policijste. Pol ure kasneje bosta prečkala mejni prehod na Škabrijelovi, kjer ju bosta pričakala Boris Kobal in Maurizio Solda v vlogi policistov. Romoli je včeraj potrdil, da bo občina pred 10. decembrom na novo asfaltirala Škabrijelovo ulico in po pločnikih speljala kolesarsko stezo. Vzporedno s prireditvijo v športni dvorani bo v bližini mejnega prehoda Rožna Dolina potekala zabava. Za veselo vzdušje bodo poskrbeli Pero Lov-šin&Španski borci, Mambo Kingsi, Blek Pantersi in skupina The Maff. Koncerte prirejajo ŠD Rožna Dolina, KS Rožna Dolina, občina Nova Gorica in Kulturni dom Gorica. (Ale) »La Prepustnica« režiserja Borisa Kobala bo uprizorjena 20. decembra v novogoriški športni dvorani nova gorica - Evropska komisija nedavno opozorila slovensko vlado Zrak je preveč onesnažen Za onesnaženost krivi zračni tokovi iz Furlanije-Julijske krajine - Brulc:»Težavo morata reševati državi« Nova Gorica je poleg Ljubljane in Maribora eno izmed treh slovenskih mest, kjer je zrak predvsem zaradi prometa prekomerno onesnažen. Evropska komisija je slovensko vlado nedavno opozorila, da država še ni sprejela ustreznih ukrepov, s katerimi bi zagotovila, da koncentracija delcev PM10 - to so delci prahu s povprečnim premerom do 10 mikronov - v zunanjem zraku do leta 2010 ne bo več povzročala čezmernih obremenitev. Ministrstvo bo zato lokalnim skupnostim, kjer je onesnaženje prekomerno izraženo, predlagalo pripravo programa kratkoročnih ukrepov. Na novogoriški občini odgovarjajo, da številne ukrepe že izvajajo ter da je največji ones- naževalec, ki vpliva na kakovost zraka v Novi Gorici, promet in industrija iz bližnje Fur-lanije-Julijske krajine. Uvajanje plačila za dajatev zaradi povzročanja zgoščevanja prometa na vstopih v mestna središča bi bil kot ukrep na zadnjem mestu, pojasnjujejo na ministrstvu, vseeno pa je javnost ravno ta predlog najbolj razburil. Tudi novogoriški župan Mirko Brulc meni, da pobiranje omenjene takse ni rešitev problema prekomernega onesnaževanja zraka. Zato takšnega predloga ne odobrava in obenem poudarja, da se novogoriška občinska uprava zaveda problema onesnaženega ozračja nad Novo Gorico. Glede predloga ministrstva lokalnim skupnostim o pripravi programa kratkoročnih ukrepov za zmanjšanje omenjene težave pa novogoriški župan našteva, kaj vse je bilo na območju mestne občine Nova Gorica že storjenega v ta namen. »Uvedli smo brezplačen mestni avtobus, uredili mrežo kolesarskih stez po mestu, v mestu in okolici pa ni niti enega tovarniškega dimnika, ki bi povzročal onesnaženje. Tudi za solkansko Livarno seje na podlagi meritev goriških strokovnjakov in Univerze v Novi Gorici izkazalo, da ni odgovorna za onesnaženje zraku,« našteva župan in nadaljuje: »Ne moremo pa vplivati na kamionski transport v okolici, denimo za potrebe anhov-skega Salonita in drugih, pa tudi omejiti osebni promet ni tako enostavno.« Brulc še dodaja, da gre za zahtevne ukrepe, ki jih lokalna skupnost ne zmore sama reševati, zato bodo za pomoč poprosili stroko s področja prometa in varovanja okolja. »Dejstvo pa je, da zračni tokovi k nam prinesejo velik del onesnaženega zraka iz Furlani-je-Julijske krajine, le-ta pa se zaradi naravnih ovir zaustavi ravno nad Novo Gorico in okolico. Toda to težavo morata reševati državi, ne pa lokalna skupnost,« je prepričan Brulc. Prihodnji torek se bodo na ministrstvu za okolje sestali predstavniki omenjenih treh mest in pretresali možne rešitve problema onesnaženega zraka. (km) nova gorica - Novoizvoljeni predsednik RS se je odzval na Brulčevo povabilo Danilo Türk se bo udeležil prireditve ob schengenski širitvi Ob zabavnem programu v športni dvorani tudi animacija ob meji - V Rožni Dolini več koncertov tržič - Fincantieri Raffaele Bonanni bumbaca »Podpiramo kotacijo na borzi družbe Fincantieri in ne razumemo, zakaj ji nekateri nasprotujejo.« Tako je včeraj povedal državni tajnik sindikata CISL Raffaelle Bon-nani ob robu posveta, ki ga je deželno tajništvo njegove sindikalne organizacije priredilo v prostorih Marine Lepanto v Tržiču. »Kotaci-ja je dobrodošla, ker prinaša novi kapital podjetju, ki ima velike ambicije,« je pojasnil Bonanni in poudaril, da bi po kotaciji in vstopu novih partnerjev poslovanje družbe Fincantieri postalo bolj učinkovito. Ob tem je državni tajnik sindikata CISL opozoril, da je treba biti pri privatizaciji ladjedelniškega koncerna zelo pozorni, saj so številna privatizirana podjetja zabredla v hude težave. »Vse družbe, ki so jih privatizirali v zadnjih petnajstih letih so propadle, tiste, ki so ostale v državni lasti, pa so se izredno razvile,« je povedal Bonanni in ponovil, da je treba biti pri privatizaciji Fincantierija zelo oprezni. Bonnanni je spregovoril tudi o podpisu nove državne pogodbe za kovinarje, do katerega naj bi prišlo pred koncem decembra. »Upam, da bodo kovinarji praznovali božič z novo pogodbo,« je poudaril in iz Tržiča pozval državno vodstvo zveze industrijcev, naj čim prej privoli k podpisu. Po Bonan-nijevih besedah je Prodijeva vlada že zagotovila pomoč podjetnikom, ki morajo zato čim prej stopiti na pot sodelovanja s sindikati. ronke - V vili Vicentini Miniussi predstavili knjigo zgodovinarja Branka Marušiča, prevedeno v italijanščino Priložnost za spoznanje soseda Simčič: »Knjige o zgodovini slovenske prisotnosti so pomembno in učinkovito sredstvo za krepitev dialoga in globljega spoznavanja med tu živečima narodoma« »Srečanja na katerih se predstavlja dokončni izdelek večletnih zgodovinskih raziskovanj so neprecenljivega pomena, saj pripomorejo k temu, da lahko tudi posameznik, laik, ki mu zgodovina ni vsakdanji kruh, spozna preteklost svojega prostora. Predvsem pa bo večinski narod v straneh te knjige lahko bolje spoznal soseda, s katerim mu je usojeno živeti.« Tako je uvodoma povedala zgodovinarka in univerzitetna profesorica Liliana Ferrari na predstavitvi knjige z naslovom »Il vicino come amico-Realta o utopia? La convivenza lungo il confine italo-sloveno«. Ob njej so na torkovem knjižnem večeru v konferenčni dvorani vile Vicentini Miniussi v Ronkah bili prisotni msgr. Oskar Simčič, predsednik založbe Goriške Mohorjeve družbe, ki je knjigo izdala, in njen avtor, zgodovinar in publicist, Branko Marušič. Pobudniki dobro obiskanega večera sta bili društvi Tržič in Jadro v sodelovanju s Tržiškim kulturnim konzorcijem. O vlogi, ki jo z izdajanjem knjižnih prevodov odigravajo tako slovenske kot italijanske založniške hiše je spregovoril Simčič in poudaril, da so knjige o zgodovini slovenske narodne prisotnosti pomembno in učinkovito sredstvo za krepitev dialoga in globljega spoznavanja med tu živečima narodoma. Najnovejše Marušičevo delo, ki je svojo krstno predstavitev pred kratkim doživelo v Gorici, obsega skoraj tristo strani in prinaša ob uvodni misli Sergia Tava- na še štirinajst Marušičevih prispevkov. Le-ti se vsebinsko nanašajo na različna zgodovinska obdobja, uokvirjena v širše svetovno dogajanje, in na znane osebnosti slovenske in italijanske narodnosti na goriškem. Obravnavani so tako Štefan Kociančič, Graziadio Isaia Asco-li in Henrik Tuma kot tudi Julius Kugy in Umberto Antonio Bonnes. Skupek v italijanščino prevedenih prispevkov, ki so bili sicer v slovenščini že objavljeni v specia- Del udeležencev večera (levo); Simčič, Ferrarijeva in Marušič (desno) bumbaca liziranih zgodovinskih listih, sestavljajo tudi nekateri novi še neobjavljeni zapisi. Knjiga opisuje celotno kulturno in politično delovanje Slovencev na Primorskem v 19. stoletju. Iz knjige izhaja, da so bili odnosi med tu živečima narodoma vse do prvih zdrah, ki jih je obdobje nacionalizma in njegove ideologije vcepilo med ljudi, strpni. V zanimivem predavanju o mejnikih v zgodovi- ¿n i t ul (kV I I mw ni italijansko-slovenskih odnosov od druge polovice 18. stoletja do leta 1918 sta predavatelja soglašala, da zgodovinar in strokovno zgodovinopisje nikakor ne smeta zanemariti dejstva, da na ozemlju Goriške grofije, v samem mestnem središču Gorice kot tudi v njenem zaledju je bila od nekdaj prisotna tudi slovenska entiteta. To znanstveno dokazuje Otonova listina iz leta 1001, v kateri prvič zasledimo ime Gorica. (VaS) / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 25. novembra 2007 17 števerjan - Jutri odprtje muzeja kmečkega orodja in hišnih pripomočkov Z Brincljem ohranjajo briško kmečko kulturo Na ogled bodo fotografije in tristo starih predmetov - Prihodnje leto nared katalog in dokumentarni film Jutri ob 20. uri bodo v kulturnem domu na Bukovju v Števerjanu odprli stalno razstavo starega kmečkega orodja in hišnih pripomočkov, ki so bili ponekod v naših krajih v uporabi še do pred tremi-šti-rimi desetletji. Z nelahko nalogo zbiranja se že veliko let ukvarjajo člani števerjanske-ga kulturnega društva Briški grič, ki jim je uspelo iztrgati pozabi skoraj 300 raznih predmetov. Te predmete so zbrali v prostorih svojega kulturnega doma na Bukovju, s priložnostnim kulturnim programom pa bodo obogatili jutrišnje slavnostno odprtje. Stalni razstavi so nadeli posrečeno ime Muzej kmečke kulture »Brincelj«. S tem imenom namreč v briškem kmečkem izročilu imenujejo večjo košaro za prenašanje stelje ali sena in so ga ženske s pomočjo svitka (posebne okrogle blazinice) nosile na glavi. Bodisi svitek kot brincelj nista več v uporabi, našla pa sta mesto med spominki. Med jutrišnjim kulturnim programom bo sodeloval moški pevski zbor Srečko Kumar iz Kojskega v Brdih. Začetnika in pravcati duši te hvalevredne pobude sta Silvan Pittoli iz Štever-jana in Zdenko Vogrič iz Gorice. Prvi sodi med najbolj prizadevne člane števerjan-skega društva in fotokluba Skupina75, V novem muzeju bodo poleg fotografij na ogled razno kmečko orodje in hišni pripomočki Zdenko Vogrič foto vip Silvan Pittoli bumbaca drugi pa je vsestranski kulturni delavec, dolgoletni član odbora ZSKD ter vesten zapisovalec goriških šeg in navad. Kako je potekalo zbiranje, razvrščanje, popisovanje in nameščanje zbranega gradiva, smo se na kratko pogovorili z obema akterjema te hvalevredne pobude. »Začetki niso bili lahki, ker se kljub naglemu nastopu mehanizacije, ljudje niso hoteli ločiti od orodja, ki so ga v Brdih uporabljali še do šestdesetih let prejšnjega stoletja. No, kasneje so vendarle uvideli, da je nesmiselno hraniti odslužene predmete doma in so nam jih odstopili. Marsikaj pa je žal šlo za vedno izgubljeno,« se spominja Zdenko Vogrič in nadaljuje: »Pri zbi- foto vip ranju so nama pomagali številni domačini, zlasti še člani društva Briški grič. Že pred dvajsetimi in več leti smo si prizadevali, da bi v Števerjanu našli kako zapuščeno kolon-sko hišo, ki bi jo nato preuredili v muzej. Še danes je na območju Števerjana moč najti kar nekaj zapuščenih in propadajočih hiš. Zaradi številnih ovir tehnične narave in pomanjkanja denarja se to žal ni zgodilo, tako da smo zbrane predmete začeli shranjevati v prostorih doma na Bukovju.« Vogič pojasnjuje, da so orodje in predmete predstavili že leta 1992, vendar je takratna pobuda slonela na dokaj trhlih nogah, saj je šlo za prevelik zalogaj za skupinico ljudi, ki je vse to opravila na ljubiteljski ravni. Kasneje so se za zbirko začeli zanimati tudi v Muzeju v Novi Gorici in v etnografskih krogih v Ljubljani. »Iz vsega srca si želim, da bi zbirka naletela na občuteno zanimanje širše javnosti, z obiski šolske mladine in raznih skupin pa zaživela ter se še nadalje razvijala in dopolnjevala,« zaključuje Vogrič. »Upati je, da bo tokrat šlo zares, kajti velika škoda bi bila, da bi zbrano orodje ostalo skrito očem javnosti. Med zbranimi predmeti so tudi taki, ki veljajo že za prave etnološke bisere in je že postalo težko najti ljudi, ki bi znali povedati, za kaj se je ta ali oni kos orodja uporabljal,« pravi Pittoli in k temu dodaja: »Večino teh predmetov so iznajdljivi kmetje izdelovali kar sami doma, ali pa so se obrnili na kakega vaškega obrtnika. Po predolgem mrtvilu, so se stvari premaknile pred dvema letoma. Takrat je ob pomoči Narodne študijske knjižnice iz Trsta v Števerjan prišla mlada študentka etnologije Alja Kotar iz Ljubljane, ki je s strokovnim pristopom razvrstila, popisala in fotografirala vse zbrane predmete. Med tem časom se je porodila tudi pobuda s pomenljivim nazivom Prepletanja-Intrecci, ki sloni na projektu Interreg, v katerem sta vključeni ta- ko italijanska manjšina v Sloveniji, kot naša v Italiji. K pobudi je pristopil tudi Študijski center Nediža iz Čedada.« Razstavi na Bukovju so po Pittolijevih navedbah namenili ves zgornji prostor, v katerem so našle mesto tudi številne fotografije nekdanjega življenja in dela v Števerjanu. V pripravi sta tudi dokumentarni film in kata- log, ki bosta izšla v prihodnjem letu. Zabeležiti velja tudi, da je uradni grb odprtja razstave, ki je natisnjen na vabilih, izdelal mladi Nikolas Juretič. »Ob vsem tem si želim, da bi »brincelj« in slovenska imena drugih predmetov ponovno prišla v zavest ljudi, pa čeprav zgolj v muzejskih prostorih,« zaključuje Pittoli. (vip) Umetniki za Karitas Danes ob 18. uri bo v galeriji Ars nad Katoliško knjigarno na Travniku odprtje prodajne razstave v dobrodelne namene z naslovom Umetniki za Karitas. Sodelujejo Zvest Apollonio, Lucijan Bratuž, Milena Gregorčič, Andrej Kožič, Laszlo Nemes, Marija Prelog, Nande Rupnik, Predrag Szilvassy, Veljko Toman in MIra Uršič. Umetnike in njihova dela bo predstavila Anamarija Stibilj Šanj. Za glasbeno popestritev bo poskrbel kvintet Ventus. Predstava o pomenu vode Danes ob 10.30 bo v deželnem avditoriju v Gorici predstava »H2Oro - Lac-qua un diritto delTumanita«, ki jo goriška pokrajina prireja v sodelovanju s združenjem Itineraria. Predstava je namenjena šolam goriške pokrajine. Juhuhu, gledališče je spet tu Zveza kulturnih društev Nova Gorica prireja v okviru projekta Po poteh ljubiteljske kulture od Vipave do Gorice škra-tljivo igro z jokom in petjem za otroke avtorja Emila Aberška: Juhuhu, gledališče je spet tu v izvedbi KD Gledališče na vrvici Nova Gorica. Predstava bo danes ob 9. uri v osnovni šoli Oton Župančič v Gorici. Ob 11.30 bo še ena uprizoritev, in sicer v župnijskem domu Anton Gregorčič v Štandrežu, kjer si bodo igro ogledali učenci štandreške osnovne šole Fran E^avec. Vstop bo prost. (km) Svetokriški v Doberdobu V župnijski dvorani v Doberdobu bo danes ob 20. uri gledališka predstava Pridigar Janez Svetokriški. Nastopil bo igralec Sergej Ferrari, sodelovala bo ženska vokalna skupina Jezero. V okviru večera, ki ga prireja družina Romana Gergoleta, bodo razstavljeni originali pridig Janeza Svetokriškega. celovec - Novogoričani na obisku V sredo podpisana listina o čezmejnem sodelovanju Nova Gorica navezuje stike s komunalnima podjetjema iz Avstrije Novogoriška mestna občina je v sredo pristopila k sodelovanju z Alpe jadranskim centrom za čezmejno sodelovanje s sedežem v Celovcu, kjer je novogoriški župan Mirko Brulc tudi podpisal listino o sodelovanju. Omenjeni center je organiziran kot društvo, njegov namen pa je pospeševanje čez-mejnega in dobrososedskega sodelovanja v Evropi. Sporazum omogoča sodelovanje predvsem na gospodarskem in kulturnem področju. Ob obisku v Avstriji se je novogoriški župan srečal še s celovškim kolegom Haraldom Scheucherjem in ga povabil na novo-goriško decembrsko praznovanje ob vstopu Slovenije v schengensko območje. »Župan Celovca je moje vabilo sprejel in upam, da se bo meni in županu Romoliju pridružil tako pri ogledu gledališke predstave La Prepustnica kot tudi odstranjevanju zapornic na meji,« je povedal Brulc. Novogoriška delegacija je v Avstriji navezala še stike z dvema celovškima komunalnima podjetjema. Po novem letu nameravajo z njimi začeti konkretne pogovore o sodelovanju, saj imata podjetji dobre izkušnje s pridobivanjem evropskih sredstev, Novogoričane pa zanimajo tudi njihove izkušnje na področju re-ciklaže odpadkov in vodooskrbe. (km) boneti - Franc Pahor včeraj praznoval visok življenjski jubilej Micat devetdesetletnik Bivši partizan se rad pohvali, da se je rodil še v času Avstro-Ogrske in da je kot drugi v Dolu prišel do jeklenega konjička Včeraj so Franca Pahorja (na sliki v sredini) obiskali člani sekcije VZPI-ANPI Dol-Jamlje s svojim predsednikom Jordanom Semoličem na čelu. V znak hvaležnosti za doprinos k zmagi nad nacifašizmom so 90-letnemu minercu poleg priložnostnega darila poklonili venček partizanskih pesmi ob spremljavi harmonike bumbaca Franc Pahor - Micat se rad pohvali, da se je rodil še v času Avstro-Ogrske. Na svet je prišel v Brucku na Litvi, 29. novembra 1917. Tu j e bila družina, doma od Bonetov, v begunstvu in de li la uso do ti so čev Pri mor -cev, ki jih je vojna vihra pregnala iz rojstnih krajev in razsejala domala po vsej srednji Evropi. V družini Ivane Krulc (doma je bi la pri Fer le tih, za sel ku ne da leč stran od Bonetov) in Franca Pahorja, se je rodilo pet otrok. Poleg današnjega slavljenca še brata Pepe in Nute (Ivan) ter sestri Milja in Slavka. S prve svetovne koncem vojne in vrnitvijo iz begunstva pa se težke preiz-kuš nje ni so ne ha le. Tre ba je bi lo od-stra ni ti raz va li ne in ob no vi ti do mo -ve, očistiti njive in doline, začeti dobesedno na novo. Dohodki od kmetije so bili skromni, možnosti zaslužka prav tako. Nekaj časa je Franc delal v kamnolomu (javi), pri Devetakih, potem je prišla na vrsto vojaščina. Služil je v Perugi. Tako kot veliko fan- tov s Krasa se je tik pred izbruhom druge svetovne vojne tudi Franc zaposlil v ladjedelnici, vendar ne za dolgo, saj je bil kmalu spet vpoklican v voj sko. Razpad Italije ga je zatekel v Vidmu, od koder se je takoj vrnil domov in se ta koj pri dru žil par ti za nom. Bi -lo je v dneh po razpadu fašistične Italije, ob splošni vstaji na Primorskem, ko so se prav v zaledju Tržiča formirale partizanske enote, ki so se nekaj dni zatem spopadle z nemško vojsko na takoimenovani Goriški fronti. Bojna pot je Franca peljala v razlne enote v raznih krajih Slovenije. Srečno je dočakal konec vojne in se po de-mobilizaciji ponovno zaposlil v ladjedelnici, kjer je ostal do upokojitve. »Bi li so tež ki ča si, ko si si mo -ral prigarati vsako lirco«. Po šihtu v Tržiču je doma čakalo delo v hlevu, na njivi, košnja. Mleko j e bil o treba no si ti v Tr žič, in to peš ali s ko le som. Življenje se je obrnilo na boljše v šestdesetih letih, ko so prvi avtomo- bili začeli spodrivati kolesa. Franc je kot dru gi v Do lu pri šel do je kle ne ga konjička. Prav rad in s ponosom se tega spominja, čeprav je mimo že skoraj pol stoletja. Kljub številnim težkim življenjskim preizkušnjam, je čil in veder. Še zmeraj sam veliko pos to ri okrog hi še, med tem ko za gos po dinj stvo skrbi hčer ka. Ko sem ga pred kakšnim tednom obiskal, ne boste verjeli, je ravnokar prečrpaval vodo iz kaverne za hišo, da ne bi zamakala bivalnih prostorov. Rad pripoveduje o nekdanjem življenju v Dolu, kjer je bilo kmetijstvo glavna dejavnost. Pšenice, ajde, rži in drugih žit že davno ni več na njivah, ki jih zarašča gozd. Pri Micatovih so zadnji sejali ajdo. Franc je eden vse bolj redkih Doljanov, ki pozna ledin-ska imena v Dolu, od Palkišča do Ja-melj in Do ber do ba. Kaj drugega naj zapišem ob koncu kot iskrene čestitke in najboljše želje ob visokem življenjskem prazniku! (V.K.) 1 8 Petek, 30. novembra 2öö7 GORIŠKI PROSTOR / gorica - Potrdilo matičnega urada goriške občine: »Smo pripravljeni« Z 12. decembrom bodo na voljo dvojezične elektronske izkaznice VŠteverjanu bodo dvojezične papirnate izkaznice začeli deliti jutri, v Sovodnjah in Doberdobu v ponedeljek HADRIJAN CORSI bumbaca Goričanom bodo dvojezične elektronske izkaznice na voljo od 12. decembra dalje. Datum je včeraj potrdil matični urad goriške občine. »Smo pripravljeni,« je povedal funkcionar Giorgio Della Vedova in pojasnil: »Dekret predsednika republike Giorgia Napolitana, ki potrjuje seznam 32 občin, v katerih bodo izvajali zaščitni zakon št. 38/01 za slovensko manjšino, je bil objavljen v Uradnem listu 27. novembra. Po zakonu mora preteči petnajst dni, na to pa bo mo za če li z iz da -janjem. Na razpolago imamo 2.000 Igor Petejan bumbaca plastičnih vzorcev, ki nam ji je posredovala goriška prefektura.« Po večmesečnih napovedih se bodo torej občani goriške občine, katerim je zapadla veljavnost osebnega dokumenta ali so ga izgubili, lahko obr ni li na pris toj no oken ce in vpra ša -li za dvojezično elektronsko izkaznico. Postopek naj bi trajal od deset do dvajset minut, cena izkaznice pa je dvajset evrov. »Gre za dodatno in pomembno storitev, ki jo naša občina nudi svojim občanom,« je povedal goriški župan Ettore Romoli in poudaril: »Občina ETTORE ROMOLI bumbaca prav gotovo namerava nadaljevati z uresničevanjem določil zaščitnega zakona št. 38, to pa bo storila postopno in brez vsiljevanja.« Kot smo na straneh našega dnevnika že napovedali pred dvema tednoma, bodo dvojezične dokumente končno začele izdajati tudi tri slovenske občine v okolici Gorice. Prva na vrsti bo občina Števerjan. »Papirnate sloven-sko-italijanske izkaznice bodo že v soboto (jutri, op.ur) na voljo občanom na pristojnem uradu naše občine. Zaenkrat raz po la ga mo z oko li dves to iz ka - Paolo Vizintin bumbaca znicami,« je povedal župan občine Števerjan Hardijan Corsi. V Sovodnjah in Doberdobu, kjer so občinski uradi ob sobotah zaprti, pa bo treba počakati do ponedeljka. »Sklep o izdaji dvojezičnih osebnih izkaznic smo sprejeli med sejo občinskega odbora 21. decembra. Na razpolago imamo približno petsto vzorcev,« je povedal sovodenjski župan Igor Petejan. »Tudi mi jih imamo v zalogi približno 250, še enkrat toliko pa nam jih bo izročila goriška prefektura,« je povedal doberdobski župan Paolo Vizintin. (Ale) Uradi prefekture zaprti Danes med 9. in 13. uro se bo osebje goriške prefekture udeležilo izpopol-njevalnega tečaja, zato ne bo moglo zagotoviti vseh storitev. Za vse potrebne informacije je na razpolago okence za stike z javnostjo. Ljubezen, sladki tiran! V palači Attems-Petzenstein, kjer poteka razstava »Abitare il '700« bo dre-vi ob 20.30 koncert »Amore, dolce ti-ranno!« (Ljubezen, sladki tiran), v okviru katerega bodo glasbeniki skupine L'Ape musicale zaigrali najlepše arije iz 18. stoletja. Koncert bodo oblikovali mladi pevci, ki jih bo na klavirju spremljala Sabina Arru. Predstavljajo Strolic Furlan Furlansko filološko združenje bo dre-vi ob 18. uri v pokrajinski sejni dvorani v Gorici predstavilo letno revijo Stro-lic Furlan. Publikacija, ki jo bo predstavila Gloria Angeli, bo leta 2008 naslovljena »Le chiesette dell'Isonzo« (cerkvice ob Soči). Revijo je uredil Ovidio Colussi. Osem prehitrih voznikov V sredo je prometna policija na območju Gorice in Tržiča zaostrila običajne kontrole in pregleda 300 vozil. 108 voznikov je opravilo alkotest, nihče pa ni zaužil prekomerne količine alkohola. Policisti so zaradi previsoke hitrosti odvzeli osem vozniških dovoljenj. nova gorica - Šestdeset let Gimnazije Kljub številnim preobrazbam so ohranili kakovostno ponudbo Novogoriška Gimnazija te dni praznuje 60. obletnico. Visok jubilej bodo danes ob 21. uri zabeležili s svečano akademijo v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici.V dolgih letih delovanja je novogoriška Gimnazija doživljala številne preobrazbe, ki so jih narekovale predvsem politične spremembe, a se je kljub vse mu us pe la ohra ni ti kot ka ko vost -na izobraževalna ustanova, ki ponuja visok nivo znanja. To dokazujejo uspehi dijakov na raznih tekmovanjih, bodisi iz tujih jezikov bodisi iz naravoslovnih predmetov ter zavidljivi uspe hi no vo go riš kih gim na zij cev na ma tu ri: minulo šolsko leto je kar 18 dijakov novogo-riške gimnazije doseglo rezultat višji od 30 točk (od skupnih 34), kar jih uvršča med t.i. zlate maturante. Šolske klopi novogoriške Gimnazije so gulili tudi nekateri znani Primorci: politika Borut Pahor in Dušan Šinigoj, ilustrator Kostja Gatnik, igralca Radoš Bolčina in Iztok Mlakar, njen sedanji ravnatelj Bojan Bratina ter znanstvenika in profesorja na ameriškem Harvardu oz. Princetonu Petra Munih in Uroš Seljak, če omenimo le nekatere. Slovenska dekleta in fantje so po razmejitvi Jugoslavije in Italije leta 1947 ostali brez šole na slovenski strani meje, zato je v Šempetru pri Gorici tistega leta začela delovati gimnazija kot prva popolna srednja šola na Goriškem. Šola se je začela postopoma uveljavljati in se je preselila v Novo Gorico; najprej na Grčno, v šestdesetih letih prejšnjega stoletja pa na Delpinovo ulico, kjer deluje še danes. »Z uvedbo usmerjenega izobraževanja v osemdesetih letih je bila gimnazija praktično ukinjena, v Novi Gorici so bili tudi poskusi, da bi gimnazijo popolnoma uničili, vendar so Ravnatelj novogoriške Gimnazije Bojan Bratina foto k.m. starši in dijaki tedaj vztrajali in dosegli, da se je vendarle vpisal en narovoslovno-matematič-ni oddelek,« pojasnjuje ravnatelj novogoriške Gimnazije Bojan Bratina. Temu so sledile še nekatere spremembe, do konca osemdesetih let je gimnazija delovala kot naravoslovni šolski center. Nato pa se je gimnazija ponovno začela uveljavljati, najprej znotraj omenjenega naravoslovnega šolskega centra, kasneje pa v okviru Šolskega centra Nova Gorica, ki je poleg gimnazije združeval še kmetijski, agroži-vilski in zdravstveni sklop. Ta je trajal do letošnjega 1. septembra, ko se je ustanova preimenovala v Gimnazijo Nova Gorica, omenjeni trije sklopi so se pridružili novogoriškemu Tehniškemu šolskemu centru, Gimnazija pa od tedaj poleg programa splošne gimnazije združuje še dramsko-gledališko gimnazijo, kije edina v Sloveniji, likovno gimnazijo, športni in evropski oddelek. Na šoli je letos 850 dijakov, zanimanje za vpis v vse programe novogoriške gimnazije je po besedah ravnatelja velik. Dijaki dosegajo pomembne uspehe na raznih šolskih in državnih tekmovanjih tako iz šolskih predmetov kot tudi na športnem področju. Ravnatelj Bratina uspeh pripisuje dobremu kadru, ki znanje prenaša na dijake in dijakinje, uspešni delovni klimi in seveda dijakom. Novogoriška Gimnazija se je tako uspela uspešno prilagoditi sodobnim trendom in programom. Tudi po dokončnem padcu meje ravnatelj Bratina ne pričakuje večjih sprememb pri vpisu, že sedaj se nekaj dijakov odloča za vpis na goriške srednje šole, posamezni Slovenci iz Gorice pa se tudi že vpisujejo na novogoriško Gimnazijo. Katja Munih sovodnje - Uspela delavnica Glasbene matice Tridnevna predanost jazzu in zabavni glasbi Udeleženci delavnice (levo) in utrinek z nedeljskega zaključnega nastopa bumbaca Glasbena matica je ob koncu prejšnjega tedna priredila v prostorih kulturnega društva Sovod-nje tridnevno delavnico zabavne in jazz glasbe. Intenzivna delavnica je bila namenjena izkušenim in manj izkušenim pevcem in instrumentalistom, ki se ukvarjajo z jazz in zabavno glasbo. Pobudi je sledilo približno dvajset učencev, ki obiskujejo pouk zabavne glasbe pri Glasbeni matici. Tudi tokrat je glasbeni dogodek popestril izkušeni jazz trio iz Ljubljane, ki so ga sestavljali pianist Gorazd Pintar, Klemen Krajc na kontrabasu in bobnar Enos Kugler. Zamisel o delavnici je nastala v okviru oddelka zabavne in jazz glasbe, ki deluje na Glasbeni matici od leta 2004 in za katerega skrbi od vsega začetka prof. Andrejka Možina. Oddelek obiskuje več kot dvajset gojencev, ki se ukvarjajo tako s petjem kot s študijem glasbila, stranskimi predmeti in s skupinsko igro v obliki zbora. Pouk jazz klavirja od letos vodi Gorazd Pintar. Tridnevna glasbena delavnica v prostorih Kulturnega doma v Sovodnjah je nastala iz potrebe, da bi se učenci oddelka zabavne glasbe in drugi ljubitelji jazza vključili v igranje in petje ob spremljavi pravega jazz tria. Prva tovrstna delavnica je potekala ob koncu aprila v Trstu, v Marijinem domu v Rojanu, tokrat pa se je preselila na Goriško. Prof. Gorazd Pintar je tudi v tej izvedbi skrbel za pouk klavirja in benda, Andrejka Možina pa je nudila lekcije iz petja in vodila jazzovski zbor. Letošnjo novost je predstavljal pouk dikcije, ki ga je vodil dramski igralec Danijel Malalan. Zaključni nastop so v nedeljo pozno popoldne v Kulturnem domu v Sovodnjah oblikovali vsi udeleženci glasbene delavnice. Ob spremljavi jazz tria so se v glavnem predstavili solopevci, manjše vokalne komorne skupine in jazz pianisti. Na nedeljskem koncertu so zaživele klasične jazz sklad- be, nekaj je bilo tudi priredb. Na koncu se je še predstavil celoten zbor pod vodstvom prof. Andrejke Možina s skladbo »Freedom« Duka Ellingtona v priredbi Andrejke Možina. Delavnica za jazz in zabavno glasbo se je torej uspešno zaključila. Udeleženci in prireditelji so se ob koncu srečanja še zahvalili predstavnikom Kulturnega društva iz Sovodenj in jazz triu ter izrazili željo po ponovni izvedbi tovrstnih glasbenih dogodkov. Erik Kuret / GORIŠKI PROSTOR Nedelja, 25. novembra 2007 19 rupa - Ob državni cesti št. 55 Nove ciprese Posadili bodo 66 drevesc na predelih, kjer je leta 2006 pustošil požar V kratkem bodo ob državni cesti št. 55, ki teče skozi Rupo, Dol in Ja-mlje, ponovno rastle ciprese. Predvčerajšnjim so namreč uslužbenci podjetja ANAS začeli saditi nova drevesca na predelu med mirenskim mejnim prehodom in Rupo. Skupno bodo posadili 66 cipres, ki so na videz podobne ostalim drevesom ob cesti, v resnici pa gre za vrsto, ki je bolj odporna škodljivcem in boleznim. Ob državni cesti so bile prve ciprese posajene ob koncu prve svetovne vojne, da bi z njimi počastili spo- min na padle vojake, julija 2006 pa jih je zajel silovit požar, ki je opustošil širše območje vzdolž meje, predvsem na italijanski strani. Nekaj časa zatem je gozdna straža požgano drevje podrla, nato pa so hlodi več časa ležali ob robu cestišča. Za posaditev novih drevesc je svojčas goriški prefekt Roberto De Lorenzo sklical tehnično omizje, o njih pa so razpravljali tudi v deželnem svetu v Trstu. Zaradi posaditve cipres je bil predvčerajšnjem in včeraj promet na državni cesti št. 55 oviran. EI3 Lekarne U Kino DEŽURNA LEKARNA V GORICI BALDINI, korzo Verdi 57, tel. 0481531879. DEŽURNA LEKARNA V FARI BACCHETTI, ul. Dante 58, tel. 0481888069. DEŽURNA LEKARNA V DOBERDOBU AL LAGO - PRI JEZERU, Rimska ul. 13, tel. 0481-78300. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU ALLA SALUTE, ul. Cosulich 117, tel. 0481-711315. DEŽURNA LEKARNA VKRMINU STACUL, ul. F. di Manzano 6, tel. 048160140. 3 Gledališče »RISATE A GRADISCA« niz gledaliških predstav v narečju: danes, 30. novembra, ob 20.45 v dvorani Bergamas v Gradišču »Mato de guera«; informacije in predprodaja vstopnic v uradu IAT Pro loco Gradišče, tel. 0481-960624. GLEDALIŠČE VERDI V GORICI sezona 2007-08: 8. decembra glasbena predstava »Peer Gynt«; 13. decembra gledališka predstava »Il laurea-to«, nastopa Giuliana De Sio; informacije v blagajni gledališča, ul. Garibaldi 2/a v Gorici, tel. 0481-33090. OBČINSKO GLEDALIŠČE V TRŽIČU Proza: 7. decembra »R 60 Ballata operaia« (Monica Morini in Bernardino Bonzani). Glasba: 4. decembra, ob 20.45 kvintet Bibiena; informacije v blagajni Občinskega gledališča v Tržiču (korzo del Popolo 20, tel. 0481-790470), v turistični agenciji Appiani v Gorici, v Ticketpointu v Trstu in v ERT-u v Vidmu. V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V KRMI N U bo v ponedeljek, 3. decembra, ob 21. uri gledališka predstava Ing-marja Bergmana »Sinfonija d'autun-no«. Igrali bosta Rossella Falk in Maddalena Crippa; informacije in predprodaja vstopnic v Občinskem gledališču (ul. N. Sauro 17 v Krmi-nu, tel. 0481-630057) v soboto in nedeljo pred predstavo med 17. in 19. GORICA KINEMAX Dvorana 1: 16.45 - 18.30 -20.40 »Winx - II segreto del regno per-duto«. Dvorana 2: 17.40 - 19.50 - 22.00 »Se-ta«. Dvorana 3: 17.45 - 20.00 - 22.00 »Lascia perdere Johnny«. CORSO Rdeča dvorana: 17.45 - 20.00 -22.15 »The Kingdom«. Modra dvorana: 17.45 - 20.00 - 22.15 »La musica nel cuore - August Rush«. Rumena dvorana: 17.45 - 20.00; »Matrimonio alle Bahamas«; 22.15 »1408«. TRŽIČ KINEMAX Dvorana 1: 17.00 - 19.00 -21.00 »Winx - Il segreto del regno per-duto«. Dvorana 2: 18.00 - 20.00 - 22.15 »1408«. Dvorana 3: 17.30 - 20.10 - 22.10 »Matrimonio alle Bahamas«. Dvorana 4: 17.40 - 20.10 - 22.10 »Le-zioni di cioccolato«. Dvorana 5: 17.45 - 20.00 - 22.10 »La musica nel cuore«. NOVA GORICA: 18.00 »Zvezdni prah«; 20.15 »Svet«. fl Razstave DRUŠTVO A RS vabi na odprtje likovne prodajne razstave v dobrodelne namene Umetniki za Karitas danes, 30. novembra, ob 18. uri v Galeriji Ars na Travniku v Gorici. Razstavljena dela Kosiča, Gregorčiča, Bratuša, Apollonia, Nemesa, Preloga, Rupnika, Szil-vassyja, Tomana in Uršiča bo predstavila Anamarija Stibilj Šajn. FOTOGRAF TARCISIO SCAPPIN razstavlja v baru Cicchetteria v ul. Petrarca v Gorici do 9. decembra. NA GORIŠKEM GRADU bo do 21. februarja 2008 na ogled razstava z naslovom »Dediščina Cirila in Metoda. Projekt za Evropo«. V GALERIJI FRNAŽA se do 7. decembra predstavlja likovni ustvarjalec Romeo Stubelj z razstavo Pop flirt 2. Galerija se nahaja v stavbi novogoriš-ke krajevne skupnosti na Erjavčevi 4. V GRADU DOBROVO bo do konca januarja 2008 na ogled razstava 40 akvarelov velikega formata in novejše izvedbe Andreja Kosiča; od torka do petka med 8. in 16. uro, ob sobotah, nedeljah in praznikih med 12. in 16. V HIŠI MORASSI v grajskem naselju v Gorici je na ogled razstava umetnika Nica Di Stasia; do 2. decembra vsak dan, razen ponedeljkov, med 16. in 19. uro. V KULTURNEM DOMU V GORICI bo do 21. decembra na ogled spominska razstava tržaškega slikarja Lojzeta Spacala ob 100-letnici rojstva. Od ponedeljka do petka med 10. do 13. uro ter med 16. in 18. uro in v večernih urah med raznimi kulturnimi prireditvami. V PALAČI ATTEMS-PETZENSTEIN v Gorici bo do 24. februarja na ogled razstava »Abitare il Settecento«. Ob nedeljah bodo vodeni obiski brezplačni. V PALAČI LANTIERI v Gorici bo do 5. decembra od ponedeljka do petka med 17. in 18.30 na ogled razstava kreativnih plakatov, ki jo je pripravil Lorenzo Benedetti; odprtje razstave je namenjeno predvsem študentom; informacije na tel. 0481-533284. ZSKD IN KD PAGLAVEC vabita na sedež KD Paglavec v Podgori v nedeljo, 2. decembra, med 10. in 13. uro na predstavitev šestih likovnih ustvarjalcev s svojimi povsem različnimi zamis-limi in proizvodi. Pobuda sodi v niz drugačnih srečanj in razstavljanj z naslovom Ustvarjalnost 2007. Mitja Rupel bo prikazal vrsto ikon o mitih po-stindustrijske dobe z naslovom REICH 23; Tanja Curto bo predstavila nenavadne in prijetne fotografske barvne občutke; Petra Pavšič bo razstavljala karikature obrazov; Rebeka Bernetič vabi na ogled svoje tokratne pripovedi; domačin Mitja Morgut bo prikazal inštalacije, ki jih oblikuje in gradi; Claudio Colussi bo iz prehrambenih snovi pripravil dve okrasni torti. 4 Koncerti M Izleti □ Obvestila DRUŽ BA se dobi v nedeljo, 2. decembra, ob 13. uri. ZDRU ŽE NJI AMI CI DI CASTEL NU O -VO IN MATER NATURA, ter Pro-loco iz Foljana in Redipulje »Sentieri di pace« vabijo na predstavitev etikete za »Vino delle Trincee« v soboto, 1. decembra, ob 11. uri v kmetijskem pod- DRU NA RAZSTAVI: A.K0SIČ M.GREGORČIČ L. BRATUŠ Z.AP0LL0NI0 L. NEMES M. PREL0G N. RUPNIK P. SZILVASSY V. TOMAN M. URŠIČ STVO ARS vljudno vabi na odprtje likovne prodajne razstave v dobrodelne namene y GALERIJA UMETNIKI ZA KARITAS Razstavljena dela bo predstavila Anamarija Stibilj Šajn Glasbeni poklon Kvintet Ventus iz Vipavske doline Galerija Ars na Travniku, Gorica Danes, 30. novembra 2007, ob 18. uri KD SABOTIN v sodelovanju z župnijo sv. Mavra in Silvestra, ZCPZ Gorica, krajevno skupnostjo Pevma, Štmaver in Oslavje ter ZSKP Gorica vabi vse ljubitelje glasbe na glasbeni projekt z naslovom »Vsi verujemo v enega Boga«. Prvi koncert bo danes, 30. novembra, ob 20. uri v cerkvi v Pevmi. Nastopili bodo Tilen Draksler na or-glah in cerkveni mešani pevski zbor iz Pevme. KONCERT IZ NIZA OBMEJNA GLASBENA SREČANJA 2007 bo v četrtek, 6. decembra, ob 20.30 uri v sejni dvorani županstva v Šlovrencu. Nastopila bosta mezzosopran Barbara Jernej-cic Furst in Trieste Guitar Trio. Vstop prost. V KULTURNEM DOMU V NOVI GORICI bo danes, 30. novembra, in v soboto, 1. decembra, ob 20.15 koncert Oli-verja Dragojeviča s skupino Dupini. Prireditelj koncerta je Kulturni dom Nova Gorica v sodelovanju s Kulturnim domom iz Gorice; informacije in vstopnice (15 evrov) v blagajni Kulturnega doma v Novi Gorici (Bevkov trg 4 - tel. 003865- 3354013). ZA KLJUČ NI VE ČER MED NA ROD NE NAGRADE GIULIANO PECAR, ki ga bo predstavila Tjaša Dornik, z nagrajevanjem in koncertom zmagovalcev bo v soboto, 1. decembra, ob 20.30 v gledališču Verdi v Gorici. Vstop prost. ZDRUŽENJE MUSICA APERTA iz Gorice prireja koncerte v sklopu niza »Gorizia classica 2007/2008«: v soboto, 1. decembra, ob 17.30 v Pokrajinskih muzejih v grajskem naselju v Gorici koncert z naslovom »Clarinetto e pianoforte nella musica del Novecen-to«. Nastopila bosta Debora Ongaro (klarinet) in Ferdinando Mussutto (klavir). Vstop prost. jetju Castelvecchio v Zagraju v ul. Castelnuovo 2. Prisotni bodo zgodovinarji Silvo Stok, Roberto Todero, Emanuela Sdrautig in enogastronom-ski novinar Stefano Cosma. ŠTANDREŠKI ŠTIRIDESETLETNIKI so vabljeni, da se udeležijo praznovanja obletnice v soboto, 15. decembra. Zbirališče na »placu« v Štandrežu ob 18.30, ob 19. uri bo maša, nato bo sledila družabnost v gostilni Turri. Obvezna je predhodna prijava do 7. decembra na tel. 348-5856977 (Marko), 329 -0738424 (Ma rijan) in 333 -1581015 (Dino). ŠZ SOČA vabi vse člane na delovni izredni občni zbor v ponedeljek, 3. decembra, v sejni dvorani Zadružne banke Doberdob in Sovodnje v So-vodnjah, Prvomajska ulica 120/A v prvem sklicanju ob 19. uri in v drugem ob 20. uri. 0 Prireditve MIKLAVŽEVANJE PD Podgora bo v sredo, 5. decembra, ob 18. uri v žup-nijšču v Podgori. Nastopil bo otroški pevski zbor. BLAGOR ŽENSKAM - zadnja knjižna uspešnica Alenke Rebula, bo goriški publiki ob prisotnosti avtorice predstavljena v torek, 11. decembra, ob 17.30, v čitalnici knjižnice v KB centru. Na srečanje vabita knjižnica Da-mir Feigel in Založništvo tržaškega tiska. CENTRO GIOVANI v Tržiču (drevored San Marco 70) vabi danes, 30. novembra, ob 21.15 na ogled gledališke predstave z naslovom »Odissee. Canti e storie di mari e migranti«, ki bo v občinskem gledališču v Tržiču; v soboto, 1. decembra, ob 20.45 bo na sedežu centra gledališka predstava »Modigliani - Come conquistai Parigi«. Na vseh prireditvah je vstop prost. GORICA KINEMA,Kinoateljejeva sezona filmov v izvirniku z italijanskimi podnapisi: 6. decembra »Yasamin ki-yisinda« (režija Fatih Akin). Filme bodo vrteli v goriškem Kinemaxu ob 17.45 in 20.45; vstopnina s člansko izkaznico Kinoateljeja. PRAZNOVANJE ZAVETNIKA SV. ANDREJA v Štandrežu je v teku do 2. decembra: danes, 30. novembra, bo ob 12. uri v župnijskem domu mladinska gledališka predstava, ob 18. uri v župnijski cerkvi spovedovanje, ob 19.30 praznična maša in ob 20.15 blagoslov in odkritje freske v župnijskem parku; v soboto, 1. decembra, bo ob 10. uri v župnijskem parku otroška delavnica na temo adventnih vencev, ob 20.30 v kapeli sv. Jožefa nočno bedenje; v nedeljo, 2. decembra, bo ob 9. uri v žup- nijski cerkvi maša, ki jo bo vodil g. Fausto Furlanut, ob 10. uri praznična maša, ki jo bo vodil koprski pomožni škof msgr. Jurij Bizjak, ob 11. uri bo podelitev Klasa 2007, ob 17. uri slovesna večernica in ob 18. uri dobrodelni koncert Tria Novina. Prireditelji so župnija sv. Andreja Apostola, Krajevna skupnost, Prosvetno društvo Štandrež in Združenje cerkvenih pevskih zborov Gorica. RAZPRAVA SLOVENCI ZA ZDRUŽENO LEVICO bo v torek, 4. decembra, v goriškem Kulturnem domu (ul. Brass) ob 18.30. Sodelovali bodo Mario Lavrenčič, Fabrizio Dorbolo (Demokratična levica), Igor Kocijančič (-SKP), Marko Marinčič (Zeleni) in Sto-jan Spetič (SIK). SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ SLOVIKvabinasrečanjezna-slovom »Razgovor o Evropi: pogovor o razvoju Slovenije od konca druge svetovne vojne do predsedovanja Evropski Uniji« danes, 30. novembra, ob 18. uri v Kulturnem domu v Gorici. Pogovarjala se bosta Milan Kučan in Mitja Volčič. ZDRUŽENJE PANTA RHEI organizira danes, 30. novembra, ob 18. uri v državni knjižnici v ul. Mameli v Gorici pesniško glasbeni večer z naslovom »Lato «G»«. Nastopil bo glasbenik Gi-no Pipia. ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIM DRUŠTEV GO RI CA, Kulturni dom Gorica in Športno združenje Dom pripravljajo že tradicionalno Miklav-ževanje, ki bo v sredo, 5. decembra, ob 17. uri v Kulturnem domu v Gorici. 0 Mali oglasi V PODTURNU V GORICI ODDAM V NA JEM popolnoma novo opremljeno stanovanje s parkirnih prostorom in avtonomnih ogrevanjem. Tel. 3495252201. Pogrebi DANES V GORICI: 8.55, Carla Chiara-mondia vd. Benedetti iz splošne bolnišnice v cerkev Srca Jezusovega in na glavno pokopališče. DA NES V KR MI NU: 14.30, Giovanna Miklus vd. Leopoli (iz goriške splošne bolnišnice ob 13.55) v cerkvi sv. Leopolda in na pokopališču. DA NES V FO LJA NU: 11.00, Giuliano Dreossi (iz tržiške bolnišnice ob 10.30) v cerkvi in na pokopališču. DANES V ZAGRAJU: 14.00, Giovanna Petean por. Motta (iz bolnišnice sv. Justa v Gorici) v cerkvi in na pokopališču. SPDG obvešča udeležence izleta v neznano, 2. decembra, da bo avtobus odpeljal s parkirišča pri Rdeči hiši ob 9. uri. Informacije o morebitnih prostih mestih nudi Vlado tel. 0481-882079 v opoldanskem času. NAROČNINA 2008 o o "O o. M Q cn 3 o o ^ s CM ID O Lf) 00 s >0 O CM m 00 00 C\l o o. 00 o "O ca >o _ca o. ca £= > o C =3 >o ca O >o .c o (O — cd a) +-> m ^ 00 O -Sž o 1R -2 -o .0) o ra SPn n m £= cd ta c =J >o £ -t—j X/) O > '3 >n a> "O (d . -i—' I X/) O oo r^ o i—i o o o o o 00 o CM CM o 00 CM CT> "O o a. oo oo <3- ai oo S ob ta ta j*: >o ai o >o o ca £= C >co >o § « >o -0 ca £ 2 ca ca c ca n ca j*. >o a) E -t—> ■ ■ c J" J" ca £= E o o n c ca ca >n ca 'E c M n >c/> o a. ca c r- CU 45 ■=, > C T3 ^ cn ca c £ > > I O O < ti i: ca ca 00 m ca 00 c ca^ Zj "c T3 o > o CO C JD O "O d) O O S £= ca _Q ca c >n =3 "O ca M 00 CD O <- >o ca ca j*: c ca ca «n ca ca c >n £= > cu £= "O ca M cu £ o E ca 3 M ca i c ZA NAKAZILA: Ko je treba združiti moči. Ko je treba takoj, s konkretnimi dejanji, nuditi pomoč tistemu, ki jo potrebuje, je Primorski dnevnik vedno med prvimi. Kot nosilec solidarnostnih pobud, kot vesten in vztrajen poročevelec. Naročite se na Primorski dnevnik: do konca leta 2007 bodo vsi novi naročniki prejemali časnik na dom povsem brezplačno! Znižana naročnina za leto 2008 znaša 195,00 evrov in jo je treba poravnati najkasneje do 31. januarja 2008. Vsak izvod časopisa vas bo torej stal samo 0,65 evra! Poleg tega pa boste lahko brezplačno objavljali male oglase in čestitke. Brez dvomov. / SVET Petek, 30. novembra 2007 21 libanon - Protisirska večina in prosirska opozicija našli kompromisno rešitev Poveljnik vojske Michel Suleiman skupni kandidat za predsednika Preden ga bo smel izvoliti, pa bo parlament moral spremeniti ustavo BEJRUT - Libanonska prozahodna vladajoča koalicija in prosirska opozicija sta se po večmesečnem prerekanju dogovorili o predsedniškem kandidatu. »Upam, da bo poveljnik oboroženih sil, general Michel Suleiman, naš skupni kandidat, takoj ko bodo urejene pravne zadeve,« je včeraj novinarjem v Bejrutu povedal opozicijski voditelj Michel Aoun. Koalicija premiera Fuada Siniore je pred tem že izrazila podporo generalu Suleimanu. Za Suleimanovo kandidaturo je potrebna sprememba ustave, saj lahko državni uslužbenci šele dve leti po končani službi kandidirajo za predsednika države. Iz krogov predsednika parlamenta Nabiha Berrija se je izvedelo, da se bodo do sedaj že petkrat preložene volitve zaradi potrebnih ustavnih sprememb zopet preložile za nekaj dni. Suleiman je sicer v dobrih odnosih tako z vladajočo koalicijo kot tudi s Sirijo. V preteklih mesecih je poskrbel, da je vojska v času politične krize v državi obdržala nevtralen položaj. Libanonci so brez predsednika že od petka, ko je potekel mandat Emilu Lahoudu. Lahoud je nekaj ur pred koncem mandata varnost v državi poveril vojski, kar pa je vlada označila za neveljavno. V skladu z verskim proporcionalnim sistemom mora biti predsednik države maronitski kristjan, predsednik parlamenta šiit, premier pa sunitski musliman. Za izvolitev predsednika je v parlamentu v prvem krogu volitev potrebna dvotretjinska večina, v primeru drugega kroga pa zadostuje podpora navadne večine. (STA) General Michel Suleiman (drugi z leve) in premier Fuad Siniora (drugi z desne) rusija - Pred nedeljskimi parlamentarnimi volitvami Predsednik Putin pozval Ruse, naj glasujejo za Enotno Rusijo MOSKVA - Ruski predsednik Vladimir Putin je v včeraj objavljenem televizijskem nagovoru Ruse pozval, naj na nedeljskih parlamentarnih volitvah glasujejo za glavno prokremeljsko stranko Enotna Rusija. »Pozivam vas, da se udeležite volitev in glasujete za Enotno Rusijo,« je dejal. »Računam na vašo podporo,« je dodal Putin, ki na volitvah kandidira na čelu liste Enotne Rusije. Ruski predsednik je tudi dejal, da bodo izidi parlamentarnih volitev imeli vpliv na predsedniške volitve, ki bodo 2. marca 2008. Država stopa v obdobje popolne preobrazbe glavnih teles izvršilne in zakonodajne veje oblasti, ob tem pa je pomembno »zagotoviti kontinuiteto izbrane usmeritve« in ustvariti pogoje za uresničitev sprejetih načrtov, je dejal, kot je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Posvaril je tudi pred vrnitvijo na oblast tistih, ki »želijo spremeniti trenutno politiko« in »se vrniti v obdobje ponižanja, odvisnosti in razkroja«. »Ne smemo dovoliti, da se na oblast vrnejo ljudje, ki so želeli vladati državi in zdaj želijo spremeniti in prekrižati razvojne načrte Rusije, spremeniti politike, ki jih podpirajo ljudje, in se vrniti v obdobje ponižanja, odvisnosti in razkroja,« je dejal. Ruske oblasti so medtem včeraj na prostost izpustile opozicijskega voditelja Garija Kasparova, ki so ga v soboto zaradi sodelovanja v prepovedanem protestnem shodu, uperjenemu proti Putinu, obsodile na pet dni zapora. Vladimir Putin nagovarja Ruse kosovo Kfor okrepil sile na severu pokrajine PRIŠTINA - Poveljnik Natovih sil Kfor na Kosovu Xavier Bout of Marnhac je včeraj sporočil, da je na sever Kosova v bazo Nothing Hill prispelo 90 novih ameriških vojakov. Po propadlih pogovorih o statusu Kosova so se namreč na tem območju okrepile napetosti. »Prepričani smo, daje Kfor pripravljen odgovoriti na kakršnokoli grožnjo,« je povedal Bout of Marnhac. Nemčija je pred tem sporočila, da bo na Kosovo poslala dodatnih 500 vojakov. Ameriški vojaki so na Kosovo prispeli dan po tem, ko so propadli pogovori o prihodnjem statusu Kosova okrepili strahove pred nasiljem. Na severu Kosova je sicer nameščenih že približno 2800 vojakov. Trojka, ki jo sestavljajo EU, Rusija in ZDA, bo v ponedeljek obiskala Beograd in Prištino. Teden dni kasneje bo generalnemu sekretarju ZN Ban Ki Moonu izročila poročilo, o katerem bo Varnostni svet razpravljal 19.decembra. Nov posnetek Osame bin Ladna WASHINGTON/DUBAJ - Arabska televizija Al Džazira je včeraj predvajala nov zvočni posnetek vodje mednarodne teroristične mreže Al Kaida Osame bin Ladna. Bin Laden je v posnetku pozval Evropejce, naj odidejo iz Afganistana, in ponovil, da je odgovoren za teroristične napade v ZDA 11. septembra 2001. ZDA so se na omenjeni posnetek že odzvale in izrazile nasprotovanje bin Ladnovim pozivom. Bin Laden je poudaril, da so ZDA "vztrajale pri napadu" na Afganistan, čeprav so vedele, da Afganistanci niso odgovorni za napade 2001. Hkrati je dejal, da jim je "Evropa sledila", omenjeni posnetek pa je označil kot "sporočilo Evropejcem". "Mislim, da naši zavezniki v Natu povsem jasno razumejo, kakšne so nevarnosti v Afganistanu," je dejal tiskovni predstavnik State Departmenta Sean McCormack. Slovaška policija zasegla obogateni uran BRATISLAVA - Slovaška policija je sporočila, da je v sredo popoldne pri aretaciji treh ljudi na meji z Madžarsko zasegla uran, ki je bil dovolj obogaten za izdelavo umazane bombe. »Prve preiskave so pokazale, da bi snov lahko uporabili za izdelavo t. i. umazane bombe,« je na novinarski konferenci povedal namestnik direktorja slovaške policije Michal Kopčik. Aretirana sta bila dva Madžara in en Ukrajinec. Radioaktivna snov je vsebovala skoraj pol kilograma urana v prahu, za katerega preiskovalci domnevajo, da prihaja iz držav nekdanje Sovjetske zveze. »Snov je bilo mogoče uporabiti na več načinov v teroristične namene,« je povedal Kopčik. Snov je vsebovala uran vrste 235, ki se uporablja v jedrskih reaktorjih in jedrskih bojnih glavah, ter vrste 238, je še povedal Kopčik. Aretacija je sledila dolgotrajni policijski akciji. Omenjeni primer poskusa prodaje radioaktivnih snovi na Slovaškem in v sosednji Češki ni prvi. Leta 2004 je češko sodišče nekdanja slovaška vojaška uslužbenca spoznalo za kriva prodaje treh kilogramov urana. Sarkozy manj priljubljen PARIZ - Javnomnenjska podpora francoskemu predsedniku Nicolasu Sar-kozyu je prvič potem, ko je maja letos zmagal na predsedniških volitvah, padla pod 50 odstotkov, so pokazali rezultati javnomnenjske raziskave. Sar-kozyevo politiko podpira le še 49 odstotkov vprašanih, prav tako ji 49 odstotkov vprašanih tudi nasprotuje. Samo v zadnjem mesecu je kritika Sar-kozyeve politike narasla za sedem odstotkov, od septembra pa mu je podpora padla za 15 odstotkov. (STA) pakistan - Kmalu konec izrednih razmer Mušaraf kot civilist prisegel za nov mandat ISLAMABAD - Potem ko je v sredo odložil vojaško uniformo in vrhovno poveljstvo nad vojsko predal generalu Aškafu Kijaniju, je pakistanski predsednik Pervez Mušaraf včeraj kot civilist zaprisegel za nov petletni predsedniški mandat. S tem se v Pakistanu končala osemletna vojaška vladavina, ki se je začela z nekrvavim državnim udarom leta 1999, ki je na oblast ponesel Mušarafa. Slovesnost v predsedniški palači Ajvan-e-Sadr v Islamabadu je v živo prenašala državna televizija. V svoji prvi zaprisegi kot civilni predsednik se je Mušaraf, oblečen v temno tradicionalno tuniko, zavezal, da bo spoštoval ustavo in naredil vse, kar je v njegovi moči, da zavaruje pakistanski narod. »Pakistanskemu narodu sem hvaležen, da mi je izkazal to zaupanje. To je zares zgodovinski in zame tudi zelo čustven dan. To je mejnik v tran-ziciji Pakistana k popolnemu bistvu demokracije,« je v nagovoru zbranim Pervez Mušaraf dostojanstvenikom, ministrom, diplomatom in drugim gostom takoj po zaprisegi dejal Mušaraf. Zatrdil je tudi, da bodo parlamentarne volitve 8. januarja potekale ne glede na vse. V poznejšem nagovoru Paki-stancem je Mušaraf najavil preklic izrednih razmer v državi. "Trdno sem od lo čen, da pre kli čem iz red ne raz -mere 16. decembra," je zatrdil. Kot je sam pojasnil, se je Mušaraf tako odločil zaradi izboljšanih razmer v državi. (STA) filipini - Uprla se je skupina vojakov in politikov Neuspel puč proti predsednici Glorii Macapagal Arroyo MANILA - Skupina uporniških vojakov in opozicijskih politikov je včeraj zasedla enega od hotelov v filipinski prestolnici Manila in zahtevala odstop filipinske predsednice Glorie Macapagal Arroyo. Skupina je zavrnila zahtevo vlade po predaji. Okoli 30 vojakov, ki so jih spremljali oboroženi varnostniki, je vstopilo skozi vhodna vrata hotela, onesposobilo hotelske varnostnike in prebralo izjavo proti predsednici z zahtevo, da ji vojska takoj odreče podporo. »Nimamo se namena pogajati,« je dejal eden od upornikov v zasedenem hotelu, senator Antonio Trillanes. Novinarjem je še zatrdil, da imajo dovolj moči in podpore za upor in da se kot izvoljeni senator počuti dolžnega poskrbeti, da se ne bo zgodilo nič tragičnega. Filipinske varnostne sile so medtem zasedle položaje v okolici hotela, osebje hotela je medtem skušalo goste spraviti na varno v bližnje hotele. Vlada je upornikom postavila rok za predajo do 15. ure po lokalnem oziroma 8. ure po srednjeevropskem času. Do tega roka se skupina ni predala, tako da so se varnostne sile odločile za posredovanje ter pri tem uporabile orožje in solzivec. Varnostne sile so uporniške vojake na ta način prisilile v predajo in jih tudi že aretirale, s čimer se je dogodek po sedmih urah razpletel. Oblasti so nato uvedle policijsko uro, ki bo trajala od polnoči do 5. ure zjutraj po krajevnem času. Arroyeva je medtem že napovedala sodni postopek zo-Vojaki so vdrli v hotel, v katerem so se zbrali uporniki Per uporniške vojake. (STA) Petek, 30. novembra 2007 Št. 34 (49) Pri strani sodelujejo Aleksandra, Andrej, Erik, Ivan, Jana, Martina, Maruška, Mateja, Tereza, Tomaž in Veronika. e-mail: klop@primorski.it V ta' IV » ■ t— W I V I V-J I LM I I I I I M I I I \ I >.^1111 V/ V M KV >» I ■ VI V-» IVI VI I I KV v/ y V/ v I Mali bog je po duši še vedno Ovčar £ros, ki ga glasba vsebuje, premaga formo. Vlado Kreslin Osebna Izkaznica Ime: Iztok Naziv: Izy Leta: 25 Izobrazba: univerzitetna Služba: računalniški programer Najljubša pesem: odvisno od dneva, recimo: Vještica, pesem s katero se začenja (edini) CD od Kraških Ovčarjev Najljubši koncert: turneja po Argentini s Kraškimi ovčarji leta 2005 Najlepši žur po koncertu: v Ar- gnentini Tri pridevniki, ki te opisujejo kot glasbenika: površen, preprost, čustven Modni stil na koncertih: Skoraj vedno nosim belo srajco in usnjen lajbc: v bistvu to, kar nosimo Kraški ovčarji. Vlado Kreslin si tudi želi, da bi bil tako oblečen in sem zato na koncertih večinoma v tem stilu. Tvoji bendi: Kraški ovčarji, Grešni kozli, Black Pantersi, Take Death Project, Mali bogovi in Vlado Kre-slin Si več »ovčar« ali »bog«? Ovčar Kateri del koncerta ti je najbolj všeč? Ko igramo in ko je bobnar na višku. Izberi pesem in povej, komu bi jo posvetil: Vještica, ki bi jo posvetil vsem ženskam, ki živijo okoli mene. Najnovejši izziv: decembra bo izšla plošča »Kar se v prsih skriva - sound track« z glasbo letošnje Prešernove proslave. Glasba, ki sem jo vglasbil, napisal aranžmaje, bo prepletena z odlomki iz igre. V zasedbi zamejskih glasbenikov, sem igral vijolino. Sem obenem producent plošče. Slovenijo uvrščamo med male države. Morda ravno zaradi tega so tudi njegovi produkti (pre)večkrat zapostavljeni tistim, ki jih proizvajajo velike države. Tako je tudi s trgom slovenske glasbe, ki premalokrat preseže meje. Premalokrat se obrnemo na dru go stran in po i šče mo ne kaj na -šega tudi tam. Škoda, da se Vlado Kreslin ne imenuje Francesco De Gregori, ker bi ga najbrž vsi poznali in glasno prepevali njegove pesmi. Vlado Kreslin je fenomen sloven ske glas be ne sce ne: kljub ne ko -mercialnim ritmom etno roka preseže srca vseh generacij - pravi, da eros, ki ga glasba vsebuje, premaga formo. In ravno zato naj bi bila njegova glasba blizu tako rokerskim mladeničem kot starejšim damam in gospodom. Njegova glasbena pot je v Sloveniji kljub neizprosni tržni konkurenci še ved no naj us peš nej ša. Kaj pa ima Vlado Kreslin skupnega z našo zamejsko stvarnostjo? Veliko. Že vrsto let rad sodeluje v našem ob mej nem pro sto ru, obe nem pa so tudi njegove pesmi čedalje bolj prežete s temperamentnim primorskim naglasom in odprtim zamejskim glasbenim šarmom, ki je Kreslinu tako všeč. V svojo zasedbo je pred tremi leti povabil mladega vsestranskega glasbenika Iztoka Cergola, sicer člana Kraških ovčarjev in drugih zamejskih skupin. Povabilo nadgenera-cijskega slovenskega glasbenika je Iztoku predstavljajo še en izziv, povabilo sprejel in postal redni član Kres-linovega benda Mladi Bogovi. Kdaj se je začelo sodelovanje s Kreslinom? V bistvu sem se s Kreslinom prvič srečal junija 2003, ko je treben-sko društvo Primorec organiziralo dobrodelni koncert, na katerem je nastopil Kreslin z zamejskimi glasbeniki. Na koncertu smo sodelovali Ovčarji, nekaj Goričanov in še drugi zamejski glasbeniki. Ob nastopanju sem imel čez tudi organizacijo in sem ga takrat osebno spoznal. Po tistem srečanju smo ostali na vezi: Ovčarji smo nato igrali na njegovem 50. rojstnem dnevu, januarja 2004 pa smo ponovili koncert v Trebčah. Po tistem koncertu je Vlado prišel k meni in me povabil, če bi se jim pridružil. In ti, si bil hitro za to? No, v bistvu sem rekel, da bom sežana - Mladinski dom Podlaga Ustvarjalno ob svetovnem dnevu boja proti AIDS-u Hočeš tudi ti aktivno sodelovati v boju proti AIDS-u? Si obenem še mali likovni ustvarjalec ali ti je ustvarjanje enostavno všeč? Te zanima gledališko ustvarjanje? Še nisi sledil improviziranim gledališkim igram? Še nisi prežet s šengenskim duhom in bi to hotel nadoknaditi čim prej? Bi rad enostavno preživel nekaj zanimivega? Ob svetovnem dnevu AIDS-a, torej 1. decembra pripravljajo sodelavci čezmejnega projekta Mejni dogodki zanimivo pobudo v prostorih mladinskega centra Podlaga v Sežani. Prireditev »Improvizacija ne pozna meja« bo dvodelna: v zgodnjih popoldanskih urah bodo pod vodstvom umetnic Vanje Čok in Dajane Koče- var potekale likovne delavnice. Delavnice bodo namenjene dijakom višjih srednjih šol na obeh straneh meje. Ustvarjanje bo potekalo v duhu boja proti AIDS-u. Večerni program bo v celoti posvečen gledališkemu ustvarjanju. Mladi improvizatorji iz slovenske in italijanske strani meje bodo z improvizacijami predstavili problem AIDS-a, obenem pa se bosta skupini Impro liga iz Ljubljane in Teatro Bandus iz Trsta obdelali aktualnih tem v skupnem evropskem prostoru. Pobuda obenem predstavlja odlično priložnost za medsebojno spoznavanje, druženje in povezovanje čezmejne mladine v luči bližnjega padca šengenske meje. premislil. Je vedno dobro, da se malo pobahaš (smeh!). Kdaj pa si z njim prvič nastopil? 17. februarja 2004 na Ptuju. Zakaj je izbral ravno tebe? Mislim zato, ker igram več inštrumentov. Na koncertih Vlada Kreslina si ti edini, ki ima ob sebi kar nekaj inštrumentov. Tako. V glavnem igram vijolino, harmoniko in saksofon. Priložnostno pa še trobento, klarinet, mandolino in violo. Kdo odloča, kateri inštrument boš igral? Jaz in Tomassini (kitarist Malih bogov in tisti, ki uglasbi večino Kre-slinovih pesmi in piše aražmaje op. a.). Potem pa še vsak, tudi Vlado, predlaga, kaj bi bilo zanj najboljše ... v bistvu pa sva na vezi jaz in Tomassini. Pri Kreslinu igra vijolino tudi Samo Budna. Je med vama kaj konkurence? Ja (smeh!), mogoče v tem, kdo spije več. On je član Beltniške bande, tako da večinoma ne nastopava skupaj. Skupaj igrava le ob velikih priložnostih, na primer decembra v Cankarjevem domu ali poleti v Križankah. Ko nastopava skupaj, pa se zmeniva, kdo bo kaj igral. Letos bova v Cankarjevem priložnostno skupaj igrala pesem Magdalenca. Kreslin je letos konec avgusta izdal novo ploščo: Cesta. Kako bi jo predstavil? Gre za studijsko ploščo, ki gre od ceste do križišča. V bistvu je plošča razdeljena na dva dela: v prvem so Kreslinove nove pesmi, v drugem pa so starejše pesmi ter pesmi , ki jih Kreslin poje z različnimi gosti in skupinami. Privi del ponazarja Kreslinovo glasbeno pot, drugi del pa »glasbena« križišča. Gre pa za tipični Kreslinov etno rok, lahko bi rekel Tomassinijev stil, saj večinoma glasbo piše on ali pa s Kreslinom sodeluje. Je v pesmih tudi kaj tvojega? V bistvu tudi ja, saj včasih se na vajah izrodijo ideje za aranžmaje, ki jih potem skupaj uresničimo. Med pesmimi je tudi Bella ciao - kako to, da jo je Kreslin vključil? To je plod sodelovanja s skupino Žur de žuf. Gre za znano goriško etnoskupino, eno najpomembnejših v naši deželi, ki poje pesmi v fur-lanščini, slovenščini in goriških narečjih. Na plošči poje pesem z voka-listko te skupine Gabriello Gabrielli. Kreslinova pot je torej prežeta tudi z našim primorskim območjem: poleg koncertov Kreslin rad sodeluje s tukajšnjimi glasbeniki. Ob tebi sodeluje na primer tudi Aleksander Ipavec. Prihaja do stika med dvema zemljepisno najbolj oddaljenima slovenskima teritorijema. Kako to, da Kreslin izbira ravno to področje: imamo kaj skupnega? Vlado vedno pravi, da je pri nas lepo. Meni, da nas druži to, da živimo ob meji in da smo kot Prekmur-ci tudi mi odprti, da smo si torej zelo podobni. V Ljubljani na primer so vsi bolj zateženi in zaprti, zato je z nami mogoče lažje sodelovati. December je čas Kreslinovega koncerta v Cankarjevem domu. Je to prav poseben koncert, kaj ne? V bistu ja: to je edini, pred katerim imamo vaje. Gre za koncert, ki ima poseben program. Letos bo ob Bogovih in Belniški bandi nastopila tudi Gabriella Gabreilli, Nesha in Severa Gjurin, bivša Olivia. Rdeča nit koncerta bo CD Cesta. Zakaj bi moral nekdo izbrati ravno ta koncert? Publiko vabim v Cankarjev dom, ker ima tam naša skupina nekaj podobnega kot je zaključni nastop v šoli. Publiki pokažemo to, kar smo se skozi leto naučili in podamo še nakete-re bisere, ki jih ponavadi ne izvajamo. Zato so ti koncerti v Cankarjevem domu tako posebni! Svojo pot si sicer začel pri Kraških ovčarjih, kjer si še vedno aktiven. Med obema bendoma imaš prioriteto? Odvisno od koncerta: če nastopamo v Cankarjevem s Kreslinom, je prioriteta Kreslin, če grem v Argentino, pa Kraški ovčarji. Pri Ovčarjih pojete balkan glasbo, pri Kreslinu etno rok. Kaj imata skupnega ti dve zvrsti? Obe zvrsti imata veliko skupnega, saj sta obe etničnega izvora. Pri Kreslinu na primer imajo nekatere nove pesmi čisto balkanske ritme. Gre pa za glasbo, ki je izven komercialnih vzorcev. Kako to, da je Kreslin še vedno na vrhu? Res je. To ni pop glasba. Kreslin je eden redkih, ki vztraja v tem in mu gre čisto dobro. Ni treba, da sprejema določenih kopromisov, ki jih zahteva komercializacija. Mislim, da njegova moč je v besedilih samih: ljudje poslušajo več besedila kot glasbo. Si pred izbiro: Oksis ima predstavitveni žur - povabi Ovčarje na otvoritev. Istočasno pa imaš koncert Kreslina: kaj izbereš? Mislim, da bi poklicali Black Panterse, ker so bolj »njihovi«. (smeh!) Vsekakor pa tako: dokler se to ne zgodi, bolje da ne mislim. Klopi in Klopke! Pozor pozor! Klop se je prehladil, kihnil, zakašljal in odločil, da ostane za novo leto doma! Mogoče je kdo med vami že nestrpno pričakoval izlet v Prago ... Izleta žal ne bo, ker se je pri organizici-ji nekaj zataknilo. Tisti, ki ste računali na nas - ne bodite jezni! Klop se očitno bolje znajde s peresom v roki kot pa v vlogi turističnega operaterja. Spominjamo vas, da še naprej poteka natečaj Klop in Klopka! Najlepšega in najlepšo lahko še vedno volite preko sms na številko: +393464012972 ali na naš naslov HYPERLINK "mailto:klop@primorski.it" klop@primorski.it. Imenu in priimku naj sledi tudi motivacija. (£%=> Fantovska Boljunec prireja v soboto 1. 12. 2007 APRES SKI PARTY. Za zabavo na Jami bo poskrbel Papš DJ. Vabljeni! / PRIREDITVE Nedelja, 25. novembra 2007 23 GLEDALIŠČE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Slovensko stalno gledališče Saša Pavček: »Al'en al'dva« / režija in igra: Aleš Valič. V sredo, 5., in v četrtek, 6. decembra, ob 20.30. Sylvia Plath: »Zasledovanje« / avtorski projekt Damirja Zlatarja Freya, igra: Sonja Polanc. V petek, 7. decembra, ob 21.00. Gledališče Rossetti Loretta Goggi: »Se stasera sono qui« / nastopa Loretta Goggi, režija: Gianni Brezza. Do jutri, 1. decembra, ob 20.30, v nedeljo, 2. decembra, ob 16.00. Dvorana Bartoli »Affittasi« / pod okriljem Združenja Europa Cultura v sklopu projekta: »Turki v Evropi 2007«. Jutri, 1. decembra, ob 21.00 in v nedeljo, 2. decembra, ob 17.00. La contrada Sofokle: »Antigona« / režija: Giulio Bo-setti, igrajo: Giulio Bosetti, Marina Bonfigli in Sanbdra Franzo. Do jutri, 1. dedcembra, ob 20.30 ter v nedeljo, 2. decembra, ob 16.30. V nedeljo, 2. decembra, ob 11.00 v okviru Otroškega gledališča: »La piccola Olga e l'arcobaleno«. TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 7. decembra, ob 20.45 / Nuo-vi percorsi scenici: »R60 - Ballata ope-raia«. Nastopata: Monica Morini in Bernardino Bonzani; glasba: Davide Bizzarri. VIDEM Gledališče S. Giorgio »Paradiso perduto« / v okviru "teatro contatto 07/08" nastopa CSS Teatro stabile di innovazione del FVG. Urnik: do nedelje, 2. decembra, ob 21.00 - 1. in 6. epizoda. Teatro Nuovo Giovanni da Udine Friedrich Dürrenmatt: »Romolo, il grande« / v produkciji: DoppiaEffe Compagnia di prosa Mariano Rigillo. Od četrtka, 6., do nedelje, 9. decembra, ob 20.45. _SLOVENIJA_ NOVA GORICA Slovensko narodno gledališče Danes, 30. novembra, in jutri, 1. decembra, ob 20.00 / J. B. P. Molière: »Namišljeni bolnik«, gostovanje SSG iz Trsta. V ponedeljek, 3. decembra, ob 9.15 (za šolo) in ob 16.30 / Boris A. Novak: »Stotisočnoga« - gostovanje KD Gledališče na vrvici. V petek, 7. decembra, ob 17.30 in v soboto, 8. decembra, ob 20.00 / Iztok Mlakar: »Duohtar pod mus!« - kopro-dukcija z Gledališčem Koper. LJUBLJANA SNG Drama Ljubljana Veliki oder V petek, 7. decembra, ob 19.30 in v soboto, 8. decembra, ob 20.00 / Heinrich von Kleist: »Katica iz Heilbronna ali Preizkus z ognjem«. Mala drama Jutri, 1. decembra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. V ponedeljek, 3. decembra, ob 20.00 / Aleš Berger: »Zmenki«. V torek, 4. decembra, ob 20.00 / Ya-smina Reza: »Art«. Od srede, 5., do sobote, 8. decembra, ob 20.00 / Julian Barnes: »Prerekanja«. Mestno gledališče ljubljansko Veliki oder Danes, 30. novembra, ob 11.00 in ob 19.30 / Peter Nichols: »En dan sv smrti Jožce Rožce«. Jutri, 1. decembra, ob 19.30 / J. B. P. Molière: »Ljudomrznik«. V nedeljo, 2. decembra, ob 20.00 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. V ponedeljek, 3. decembra, ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V torek, 4. decembra, ob 16.00 in ob 19.30 / Carlo Goldoni: »Beneška dvojčka«. V sredo, 5. decembra, ob 19.30 / Joseph Stein, Jerry Bock, Sheldon Harnick: »Goslač na strehi«. V četrtek, 6. decembra, ob 19.00 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. V petek, 7. decembra, ob 19.30 / Joe Masteroff, Fred Ebb, John Kander: »Kabaret«. Mala scena V ponedeljek, 3. decembra, ob 16.00 / Denise Chalem: »Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje«. V torek, 4. decembra, ob 20.00 / Miro Gavran: »Vse o ženskah«. V sredo, 5. decembra, ob 20.00 / James Prideaux: »Gospodinja«. Cankarjev dom Predstava zvočnega gledališča za otroke: »Kralj prisluškuje« / Dvorana Duše Počkaj - danes, 30. novembra, ob 9.00 in ob 11.00. Primož Ekart: »Poročena s seboj«. Kosovelova dvorana - danes, 30. novembra, ob 10.00. GLASBA FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče G. Verdi Giuseppe Verdi: »Ernani« / danes, 30. novembra, ob 20.30. Edvard Grieg: »Peer Gynt« / premiera v torek, 4. decembra, ob 20.30, ponovitve v sredo, 5. decembra, ob 16.00 in ob 21.00, v četrtek, 6. decembra, ob 20.30, v petek, 7. decembra, ob 16.00 in ob 21.00 ter v nedeljo, 9 . decembra, ob 16.00. Gledališče Rossetti Od torka, 4., do četrtka, 6. decembra, ob 20.30 / Dein Perry in Nigel Triffit: »Tap Dogs«, glasba: Andrew Wilkie. Gledališče Rossetti (sezona 2007-08 Koncertnega društva) V ponedeljek, 3. decembra, ob 20.30 / koncert Julie Fischer - violina in Martina Helmchena - klavir. Peterlinova dvorana (Ul. Donizetti 3) Danes, 30. novembra, ob 18.00 / »Pavle Merku vis a vis - Skladatelju ob 80-letnici«, skladateljeve skladbe bodo izvajali učenci Glasbene matice. ■ Glasbene matineje ob nedeljah ob 11.00. Avditorij muzeja Revoltella V nedeljo, 2. decembra / koncert zmagovalcev 1. državnega tekmovanja »Citta Pieve di Soligo«. BOLJUNEC Gledališče F. Prešerna V ponedeljek, 3. decembra, ob 20.30 v okviru Adriatic Festivala nastopa Fake Orchestra. BRIŠČIKI V soboto, 1. decembra, ob 20.30 / v ogrevanem šotoru, v okviru »Novoletne glasbe brez meja«, koncert s skupino Kingston. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 10. decembra, ob 20.30 / koncert folk grupe Andihra iz Sardinije. TRZIČ Občinsko gledališče V torek, 4. decembra, ob 20.45 / koncert: Quintetto Bibiena. Župnijska dvorana sv. Nikolaja V nedeljo, 9. decembra, ob 17.30 / »Božična kantata« - nastopajo: Mali romjanski muzikanti iz Ronk, OPZ Fran Venturini od Domja in Godbeno društvo Viktor Parma iz Trebč. VIDEM Teatro nuovo Giovanni da Udine Danes, 30. novembra, ob 20.45 / Adolphe Adam: »Giselle«, nastopa Balet moskovskega gledališča Stanislavskij. V sredo, 5. decembra, ob 20.45 / Amsterdam Baroque Orchestra & Choir, dirigent: Ton Koopman. _SLOVENIJA_ KOPER Pub 33 (pod tribunami stadiona) Danes, 30. novembra, ob 23. uri koncert skupine Charge. NOVA GORICA Kulturni dom Danes, 30. novembra, in jutri, 1. decembra, ob 20.15 / Oliver Dragojevič in skupina Dupini. LJUBLJANA Cankarjev dom Danes, 30. novembra, ob 17.30 / Gallusova dvorana / koncert Orkestra slovenske filharmonije. V ponedeljek, 3. decembra, ob 19.30 / Dvorana SF - Jorma Hynninen - bariton, Riikka Hakola - sopran, Ilkka Paananen - klavir. V torek, 4. decembra, ob 19.30 / Gallusova dvorana / »Il Fondamento« -zbor in orkester; dirigent: Paul Dombrecht. V četrtek, 6. decembra, ob 20. uri / Gallusova dvorana / koncert Iva Pogo-relica. V četrtek, 6. decembra, ob 19.30 / Linhartova dvorana / »Mutdance« korejska plesna skupina iz Seula. V petek, 7. decembra, ob 20. uri / Gallusova dvorana / Filharmonični orkester iz Monte Carla; dirigent: Emmanuel Krivine; solist: Nikolaj Luganski. milje - Razstava ob 20-letnici smrti Giuseppeja Negrisina Miljski poklon Negrisinu Od 7. decembra bodo na ogled bronaste oz. lesene skulpture ter slike Miljski kipar Giuseppe Negrisin se je zasidral globoko v srce svojih domačinov. Poleg tega, da je Občina Milje domačo dvorano umetnosti poimenovala po njem, mu večkrat posveča tudi razstave. Tokratna, antološka razstava bo sovpadala z dvajsetletnico njegove smrti. Razstavo, ki se bo delila med občinsko dvorano umetnosti Negrisin (Trg Republike 4) oziroma Muzejem sodobne umetnosti Ugo Carà (ulica Roma 9) in jo je omogočil prispevek deželnega odborništva za kulturo in Pokrajine Trst, bodo slavnostno odprli prihodnji petek, 7. decembra, ob 18. uri. Na ogled bo več Negrisinovih kiparskih del, ki so last umetnikove družine oziroma privatnikov in javnih zbirk. Odprtja se bo udeležil tudi umetnostni kritik Enzo Santese, ki bo orisal lik miljskega ustvarjalca in njegovo delovanje. Miljčan Giuseppe Negrisin se je rodil oktobra 1930. Kot mladenič se je zaposlil pri tržaškem starinarju, kjer se je posvečal restavriranju slik in spoznal svojo umetniško žilico, ki jo je pri učitelju, kiparju Marcellu Mascheriniju dodatno izoblikoval. Prvič je razstavljal že leta 1951, na mednarodni ravni pa se je uveljavil leta 1956, ko je na prestižnem likovnem srečanju Quadriennale v Rimu prejel »nagrado Pariz« za skulpturo. V naslednjih letih je razstavljal v Rimu, Milanu in celo Parizu. Kulturni vrvež ga je v prvih šestdesetih letih zvabil v Milan, kjer se je uspešno uveljavil predvsem kot slikar in je odprl celo svojo umetniško galerijo. Zaradi krize, ki je zajela sodobno umetnost v sedemdesetih letih, pa se je Negrisin vrnil v Milje, kjer je ostal do smrti leta 1987. Njegova dela se zgledujejo predvsem po antični umetnosti, pri kateri je Negrisin cenil tehnično eleganco mojstrov kiparjev. Iz njih izvira nenehno iskanje ravnotežja med maso, ki vleče k tlom, in vertikalno silo. Negrisin se je v svoji karieri preizkušal tako z upodabljanjem figur iz brona in lesa, kot z uporabljanjem sodobnejših materialov (plastike, odpadkov, kartona), svojo ustvarjalnost pa prelil tudi na platno s tridimenzionalnimi učinki. Razstava bo na ogled do 12. januarja od torka do sobote od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob nedeljah pa od 10. do 12. ure. Negrisinov bronasti kipec iz leta 1955 kroma RAZSTAVE FURLANIJA - JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in študijska knjižnica: še danes, 30. novembra, razstavlja fotografije Viljam Lavrenčič. Slovensko stalno gledališče / do 12. decembra je na ogled razstava: »Ženske v CGIL: stoletna zgodovina«. V galeriji Kulturnega združenja »Il Coriandolo« (Ul. Udine, 55) bo na ogled do 7. decembra skupna slikarska razstava pod naslovom »Srečanje z umetniki«. Urnik: od ponedeljka do sobote od 16.00 do 19.30, ob nedeljah od 10.30 do 12.30. Dvorana ex Albo Pretorio / do 6. decembra bo na ogled razstava »Il ferro di Benito Simonetti«. Urnik: vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Palača Gopčevich / do 9. decembra bo na ogled na ogled razstava »I suoni del-la memoria - 75 anni della Societa dei concerti di Trieste«. Urnik: ob delavnikih od 9. do 19. ure. Villa Revoltella / v gredah bo jutri, 1. decembra, odprtje razstave »Che bello nascere«. Urnik: do 15. decembra od 10. do 12. in od 15. do 17. ure. Galerija LipanjePuntin / do 31. decembra bo na ogled raztava »Nature« Franca Panizona in Franca Passalacque. Odprto ob petkih od 18.30 do 22.00. ŠKEDENJ V dvorani SDK Ivan Grbec (Škedenjska ulica 124) bo v petek, 7. decembra, po koncertu odprtje razstave »Mali dragoceni predmeti za božična darila«. Razstava bo odprta v soboto, 8. decembra, od 16. do 19. ure in v nedeljo, 9. decembra, od 10. do 13. in od 16. do 18. ure. NABREŽINA V Kavarni Gruden je do 25. decembra na ogled raztava Venezine Bopgomile Doljak. Urnik: od 8. do 13. ure in od 16. do 24. ure. GORICA V Kulturnem domu je na ogled do 21. decembra razstava Lojzeta Spacala »Poklon umetniku ob 100-letnici rojstva«. Urnik: od ponedeljka do petka od 10. do 13. in od 16. do 18. ure ter med kulturnimi prireditvami. Razstava od Alp do Jadrana po Južni železnici (1857) in Bohinjski progi (1906) je na ogled na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ulici Carducci 2 v Gorici do 6. januarja 2008; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. ter med 15. in 19. uro. Za napovedane skupine in šole je ogled možen tudi izven urnika; informacije na tel. 0481-537197, 0481-537111. Na sedežu Fundacije Goriške hranilnice v Ul. Carducci, bo do 6. januarja na ogled razstava o fotografskem arhivu semeniške knjižnice z naslovom »Sacra Itinera«; ob sredah, četrtkih in petkih med 15. in 19. uro, ob sobotah in praznikih med 10. in 13. uro ter med 15. in 19. uro. CODROIPO V Vili Manin bo jutri, 1. decembra, odprtje razstave Giselberta Hoka. Razstava bo na ogled do 6. januarja z urnikom: od torka do nedelje od 9. do 18. ure. _SLOVENIJA_ KOPER Sedež Banke Koper: do konca februarja 2008 bo razstavljala slike pod naslovom »Sončna pesem« Mira Ličen Krmpotic. AJDOVŠČINA V Pilonovi galeriji bo do 7. decembra na ogled razstava z naslovom Milan Kle-menčič (1875-1957), slikar, fotograf, lutkar. Urnik galerije: tor - pet: 10 - 17, ned: 15 - 18. Več informacij na 003865 3689177 ali pilonova.galerija@siol.net . BRANIK Grad odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih od 14.00 do 19.00 (ob slabem vremenu zaprto), za večje skupine tudi med tednom po predhodnem dogovoru (tel. +386(0)53334310, gsm +386(0)31324101. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. SOLKAN Vila Bartolomei: do konca leta je na ogled razstava z naslovom »Ohraniti preteklost - ustaviti čas za danes in jutri« (predstavitev konservatorskih in restavratorskih delavnic Goriškega muzeja) od ponedeljka do petka od 8.00 do 15.00. Razstavo so pripravili Jana Šubic Prislan, Ana Sirk Fakuč, Davorin Pogačnik in Vanda Bratina. Najavljene skupine si lahko muzejsko zbirko ogledajo tudi izven urnika; informacije na tajništvu Goriškega muzeja (tel. 003865-3359811). NOVA GORICA Muzejske zbirke Goriškega muzeja: grad Kromberk od ponedeljka do petka od 8. do 15. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13. do 17. ure; Sveta Gora ob nedeljah od 10. do 16. ure; grad Do- brovo od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure; Kolodvor vsak dan od 10. do 17. ure; najavljene skupine si lahko zbirke ogledajo tudi izven urnika (tel. 003865-3359811). Mestna galerija: na ogled so inštalacije Jureta Poše z naslovom Tunel v predoru za pešce in kolesarje pod Kostanjevico v Novi Gorici. Instalacija bo na ogled do sanacije predora. Mestna galerija: razstava slikarja Dušana Kirbiša z naslovom »Snov in sanje« bo na ogled še danes, 30. novembra, po urniku: od 9. do 13. ure in od 15. do 19. ure. Poslovni center Hit - Paviljon: še danes, 30. novembra je na ogled razstava z naslovom Naslikati prihodnost v okviru mednarodnega humanitarnega projekta Paint the future. Slikarji iz različnih koncev sveta vključujejo v svoja dela risbe zapuščenih otrok v katerih upodabljajo svoje sanje o prihodnosti. Urnik: od 10. do 19. ure. Galerija Artes (Gradnikove brigade 6) razstava Žarka Vrezca bo na ogled še danes, 30. novembra, od 9. do 12.30 in od 15. do 18. ure. IDRIJA Mestni muzej: odprto vsak dan od 9.00 do 18.00, Turistično informacijski center Idrija odprt od 8.00 do 16.00, ob sobotah od 9.00 do 12.00. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 19151918«. Urnik: vsak dan od 9.00 do 18.00. Dom Andreja Manfreda: še danes, 30. novembra, je na ogled razstava fotografij iz natečaja Občine Kobarid »Tu je moj dom«. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Mednarodni grafični likovni center: do 13. januarja bo na ogled razstava Edvarda Zajca »Umetnik in računalnik od začetkov do sedanjosti«. Urnik: od srede do nedelje od 11. do 18. ure. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10.00 do 18.00. TOLMIN Tolminska muzejska zbirka: od ponedeljka do petka od 9.00 do 15.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 13.00 do 17.00. Tolminski muzej: še danes, 30. novembra, je na ogled razstava ljudskih glasbil in glasbenih izročil v severni Istri, Čičariji, Brkinih in na Bistriškem. 1 6 Četrtek, 29. novembra 2007 APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 sport@primorski.it odbojka - Predhodne kvalifikacije za OI Italija proti Hrvaški dobila že izgubljeno tekmo V končnici 5. seta sta bila za zmago »azzurrov« odločilna tudi Slovenca Černic in Mania' CATANIA - Italijanska odbojkarska reprezentanca je vdrugi tekmi predhodnih kvalifikacij za uvrstitev na olimpijske igre v Peking premagala Hrvaško šele po petih setih in več kot dveh urah trdega boja. S to zmago so se »azzurri« že uvrstili v jutrišnji polfinale, v katerem se bodo pomerili z Grčijo, Hrvate pa čaka danes še tekma proti Črni gori, v primeru zmage pa polfinal-ni nastop proti Nizozemski, ki je včeraj premagala Grčijo s 3:0 (25:19, 28:26, 25:19) Kljub zmagi bo dvoboj proti Hrvatom najverjetneje pustil v psihi »azzurrov« več negativnih usedlin kot pa pozitivnih občutkov. Vedelo se je, da bodo nasprotniki precej trši oreh od Črnogorcev, le malokdo pa je bil tako pesimist, da bi napovedoval tako težko zmago. Pri Hrvatih sta izjemno dobro igrala tolkača Omrčen in Kovačevič, sicer stara znana italijanskih profesionalnih lig, pri »azzurrih« pa so spet prišle na dan že znane hibe. Sprejem je bil negotov, blok je bil slab, igra nepovezana, precej je bilo tudi napak v napadu. »Azzurri« so sicer že vodili z 2:0, njihova premoč pa ni bila tako očitna, da bi si lahko privoščili podcenjevati Hrvate. Nasprotno pa so v tretjem setu popustili, nasprotniki so se opogumili in prepričljivo osvojili naslednja dva seta. V 4. setu je bilo na igrišču hkrati kar devet Slovanov, poleg šestih Hrvatov so za Italijo igrali naša Matej Černic in Loris Mania' ter Bolgar Hristo Zlatanov, kije zamenjal Cisollo, a Bovolenta centra Tencatija, tile menjavi pa za Italijo nista obrodili pričakovanih sadov. Skrajšanji peti niz je bil neverjetno razburljiv. »Azzurrom« se je povrnil pogum, kljub temu pa je v končnici imela Hrvaška v treh rotacijah kar šest zaporednih zaključnih žog, (potem ko je že vodila tudi s 14:12, a Italija je naposled izkoristila svojo tretjo zaključno žogo za zmago, pri kateri je velik delež prispeval tudi Matej Černic, ki je bil v napadu zelo produktiven, aktiven tudi v polju ter protagonist bloka nad najboljšim igralcem Hrvaške Omrče-nom pri izidu 14:13 za nasprotnike v tie-breaku. Mania' je imel, zlasti na začetku, precej težav s sprejemom servisa, spodletelo mu je tudi nekaj obramb, ni pa se nikoli predal malodušju in na koncu z mojstrskim obrambnim posegom tudi izničil Matej Černic je proti Hrvaški igral v velikem slogu tako v napadu, kot v polju in na servisu, izvedel pa je tudi enega od odločilnih blokov petega seta eno od zaključnih žog Hrvatov. Tudi brez tega posega bi zdaj poročali o porazu Italije Italija - Hrvaška 3:2 (26:24, 25:22, 20:25, 20:25, 20:18) ITALIJA: Meoni, Černic 16, Tencati 6, Fei 25, Cisolla 12, Mastrangelo 17, Mania (L), Zlatanov 4, Bovolenta 2, Coscione, Martino, Perazzolo. Trener Anastasi. HRVAŠKA: Coškovič 16, Zelič 9, Omrčen 34, Kovačevič 17, Puljič 4, Krnič 1, Nojič (L); Žukovski, Cosič 1, Sabljak, Ga-lič, Rajič. Trener. Malevič. Kako do OI. Na OI v Pekingu bo v moški konkurenci nastopilo 12 reprezentanc. Kitajska je kot organizator že uvrščena v sklepno fazo, tri ekipe se bodo uvrstile preko svetovnega pokala, ki se v teh dneh odvija na Japonskem (trenutno vodi Rusija pred Brazilijo in Bolgarijo), ena ekipa bo izšla iz vsake od petih celinskih kvalifikacij, ki bodo v začetku prihodnjega leta. Če Italija zmaga na predhodnih kvalifikacijah v Catanii, bo svoje celinske kvalifikacije odigrala od 7. do 13. januarja v Turčiji. Tam se bo na OI direktno uvrstil le zmagovalec, med nasprotniki »azzurrov« pa bi bili najverjetneje tudi vsaj Španija, Nemčija ali Francija ter Poljska ali Finska, morda pa tudi Bolgarija, če ne bo vsaj tretja na svetovnem pokalu. Zadnja tri mesta bodo dodelili na treh ločenih turnirjih, ki bodo med 13. majem in 8. junijem prihodnjega leta v Nemčiji, na Portugalskem in na Japonskem. bruselj Platini in Frattini o varnosti BRUSELJ - Evropski komisar za pravosodje, svobodo in varnost Franco Frattini in predsednik Evropske nogometne zveze (UEFA) Michel Platini sta v Bruslju, kjer poteka dvodnevna konferenca o strategiji proti nasilju v športu, poudarila, da morajo države članice na tem področju »igrati skupinsko«. Države in policije morajo medsebojno bolj sodelovati, izmenjati pa si morajo tudi podatke o huliganih, je poudaril Frattini. Platini pa je povedal, da se vedno več denarja namenja za varnost na tekmah. Frattini je napovedal več usposabljanja policistov in izrazil upanje, da bo EU kmalu imela »evropsko platformo standardov« v povezavi s policisti, ki opravljajo svoje delo na področju športa. Po mnenju komisarja bi bila korak naprej vsekakor neke vrste evropska prepoved za huligane. »Države poznajo svoje huligane, vedo, kdo je nevaren«, zato bi morale druge države njihovo odločitev o prepovedi udeleževanja tekem spoštovati, meni Frattini. Na konferenci je komisar poleg boljšega sodelovanja med državami in športnimi klubi pa tudi med policijo in UEFA omenil tudi reditelje, ki bi lahko tekme varovali namesto policistov. »Močno podpiram razvoj učinkovitih redi-teljskih storitev,« je poudaril, saj so se nekatere rediteljske službe doslej zelo izkazale. Izpostavil je tudi preventivo v obliki prireditev in vzgajanja s strani klubov, ti pa bi morali tudi tesneje sodelovati z lokalnimi oblastmi. nogomet Pokal UEFA: V Grčiji točka za Fiorentino ATENE - V tekmi pokala UEFA je v Fiorentina v Atenah igrala neodločeno 1:1 (0:1) proti domačemu Aeku, z osvojeno točko pa je naredila korak na prej na poti do uvrstitve v naslednjo fazo. Aek je povedel v33. minuti z Juliom Cesarjem, za Fiorentino je v 29. min. drugega polčasa izenačil Osvaldo. Zaradi smrti žene se trener Fiorentine Prandelli ni udeležil gostovanja. SKOKI - Na jutrišnji uvodni posamični tekmi svetovnega pokala nove sezone smučarjev skakalcev v Kuusamu bo nastopila tudi četverica Slovencev. V kvalifikacijah v zim-skemsmučarskem središču Ruka sta odlično nastopila zlasti Jernej Damjan (140,5 metra) in Robert Kranjec (138,53), ki sta bila najboljša med kva-lifikanti. Med petdeseterico sta se uvrstila še Primož Peterka (125) in Primož Pikl (125,5) s 23. oziroma 24. mestom. ALONSO K HONDI? - V lov za španskim dirkačem formule ena Fernandom Alonsom se je spustila tudi Honda. Nemški časnik Sport Bild je poročal, da je bil Alonso nedavno ves dan na obisku pri moštvu, ki ima sedež v britanskem Brackley-ju. Alonso naj bi bil tudi pri Hondi-nem drugem moštvu Super Aguri, z njim pa je bil tudi Brazilec Rubens Barichello. Ta naj bi se po navedbah časnika moral iz Honde preseliti v drugo ekipo, če bodo Japonci Špancu ponudili službo ODHAJA TUDI AUDI- Potem ko je nekdanje kolesarsko moštvo T-Mobile zaradi številnih dopinških afer izgubilo generalnega pokrovitelja podjetja Deutsche Telekom in s tem tudi ime, je sodelovanje z moštvom Boba Stapletona, ki se po novem imenuje Team High Road prekinil tudi proizvajalec avtomobilov Audi. GIRO - Giro 2008 se bo z uvodnimi tremi etapami začel na Siciliji. Start dirke bo s kronometrom v Pa-lermu 10. maja. Prologa v letu 2008 ne bo, po prvi 28,5-kilometra dolgi etapi v okolici Palerma pa bosta sledili še preizkušnji od Cefaluja do Agrigenta (207 km) in 208-kilome-trska etapa od Catanie do Milazza, ki bo ponudila tudi 30 kilometrov vzpona ob vznožju Etne. smučanje Svindal bi lahko izgubil celo sezono DENVER - Norveški alpski smučar Aksel Lund Svindal, lanski zmagovalec svetovnega pokala, je po hudem padcu na prvem treningu smuka v Beaver Creeku, še vedno na oddelku intenzivne nege v bolnišnici v Vailu. Zaradi dvakratnega zloma nosa in globoke ureznine na zadnjici so ga morali operirati, še nekaj časa pa bo moral ostati na opazovanju. Zdravniki se namreč bojijo, da ne bi prišlo do infekcije.Zaenkrat še ni jasno, koliko časa bo moral smučar, ki je pri padcu izgubil tudi nekaj zob, mirovati. V norveški reprezentanci menijo, da gotovo nekaj mesecev, bojijo se celo, da je letošnjo sezono že zaključil Albrecht prvi Pozno zvečer je bila včeraj medtem v Bever Creeku uvodna moška kombinacijska tekme. Prvič je zmagal Švicar Daniel Albrecht pred presenetljivim Čehom Bankom in Američanom Bode Millerjem. Slovenec Andrej Jerman je bil enajsti. nogomet Klubi B lige zadovoljni z Melandrijevo RIM - Nogometni klubi B lige, med njimi tudi Triestina, so veliko važnost namenjali včerajšnjeum srečanju Združenja poklicnih klubov z ministrico za šport Melandrijevo. Sodeč po izjavah so bili na koncu s srečanjem vsi zadovoljni in kaže, da je nevarnost stavk dokončno odpravljena. Kaj so se natančno dogovorili ni znano, Melandri-jeva pa je v bistvu obljubila večjo po zor nost za dru go li ga še klube. »V zvezi z reformo, ki bo stopila v veljavo čez nekaj let, bomo na ministrstvu sprejeli odločitve, po katerih bodo klubi B lige imeli več zagotovil glede financiranja iz postavke televizijskih pravic«, je naglasila Melandrijeva. Hkrati je vzela na znanje skrb klubov za obdobje do le ta 2010 ( ko naj bi ste kla re -forma) in obljubila, da si bo prizadevala, da bi bili tile klubi deležni bolj pravične delitve sredstev tu di pred ome nje nim le -tom. ŠPORTNA LITERATURA Slovenija... brez Branka Lakoviča! Dimitrij KriZman Poleg že tradicionalnega zbornika Branka Lakoviča kar naenkrat še dve knjižici s področja športnega izrazoslovja: če ni naš prostor kar se tiče take in drugačne športne literature svojevrsten fenomen, potem res ne vem, kdo bi to bil. Da ne omenjam ideje o muzeju domačega športa! Še posebej se mi zdi ta pojav vreden poudarka, če primerjam, kako je na tem področju v Sloveniji. Če bi moral izbrati eno besedo, bi dejal nezadostno (obdelano). O zgodovini nogometa sicer obstajajo občasne publikacije Nogometne zveze, a daleč od tega, da bi v eni sami knjigi bila zaobjeta zgodovina najbolj popularne panoge. In košarka? Ne bi se hotel motiti, toda mislim, da je daleč največji prispevek k ohranitvi te zelo bogate dediščine prepuščen sicer izredno sočnim spominov Petra Vilfana. Mimogrede, njegova avtobio-grafija je doživela tak uspeh, da se mi zdi čudno, kako ni še kdo v tej literarni zvrsti videl določene tržne niše! Večkrat toliko opevano smučanje, dolga leta paradno-nacionalistični konj slovenskega športa, ne premore spodobne knjige, s katero bi lahko nekdo nepoučenemu rekel »evo, tukaj pa je vse o našem smučanju, od bloškega do Koširja«. Pred nekaj leti je Akademska športna zveza Olimpija praznovala okroglo obletnico: razstava, nevredna tega imena in niti sledu o priložnostni publikaciji o tem klubu, ki si lasti vzdevek »slovenski klub evropske veljave«. Letos praznujeta 60-letnico delovanja dva izmed pomembnejših športnih kolektivov. Pri rokometnem klubu Celje so pripravili kolikor sem slišal solidno razstavo, 400.000 evrov pa »zapravili« za organizacijo Superpokala, ki zaradi zasoljenih vstopnic dvorane ni napolnil do polovice. Verjetno bi celjski ljubitelji rokometa 50 evrov raje dali za knjigo, ki je ni bilo. Hokejski klub Jesenice je tudi pripravil razstavo, ki bo celo potovala po celi Sloveniji in nato stalno ostala v domači špor- tni palači. A tudi na Gorenjskem bi očitno potrebovali enega Branka La-koviča... Sem pa v zadnjem času recimo zasledil, da je šport tema nič manj kot doktorskih disertacij. Na Filozofski fakulteti je nekdo postal doktor znanosti na temo »Povezanost trenerjevega vedenja in njegove motivacijske strukture z motivacijskimi tendencami športnikov«. No, meni precej zanimivejše se je zdel naslov doktorske naloge na Pravni fakulteti, »Pravne značilnosti sponzorskih pogodb v olimpijskem gibanju«. Podatek je morda zanimiv za domače diplomske in podiplomske študente, ki bi svoj končni trud na univerzi s športno tematiko nemara celo dočakali v knjižni obliki - vsaj če sodimo po posluhu, ki ga ZSŠDI ima do tega področja. Gotovo pa bi take diplomske naloge bile prispevek k ohranitvi naše zgodovine in ne, kot se pogosto dogaja, le same sebi namen. (dimkrizman@yahoo.it) / ŠPORT Petek, 30. novembra 2007 25 tenis - V Portlandu finale Davisovega pokala ZDA želijo prekiniti doslej najdaljšo »sušo« V dvoboju z Rusijo bi lahko pokal prvič po 12 letih spet razstavili v svoji vitrini PORTLAND - Dvorana Memorial Coliseum v ameriškem Portlandu bo konec tedna gostila najboljši moški teniški reprezentanci v Davisovem pokalu. Na zadnji teniški odločitvi leta se bosta za prestižno zmago v finalu tekmovanja, ki je bilo prvič na sporedu že leta 1900, pomerili izbrana vrsta ZDA in branilka naslova Rusija. Rusi so v ZDA odpotovali brez Marata Safina, zato pa bodo nov uspeh skušali doseči z Nikolajem Davidenkom (četrtim na svetovni lestvici), Mihailom Južnim (19.), Igorjem Andrejevom (33.) in Dimitrijem Tursunovom (34.). »Ti fantje pač igrajo bolje kot Marat. To je največ, kar lahko v tem trenutku ponudimo,« je svoj izbor pojasnil kapetan Šamil Tarpiščev, ki meri na tretjo rusko zmago v Davisovem pokalu v zadnjih šestih letih. Lani so Rusi v finalu ugnali Argentino. Kljub vsemu pa je Tarpiščev precej previden pri napovedih, saj meni, da podlaga v objektu, ki sprejeme 12.000 ljudi, njegovim izbrancem ne leži najbolj. »Lani smo v Moskvi imeli rahlo prednost, ko smo igrali proti ZDA na pesku. Zdaj pa imajo malce naskoka Američani, saj jim bolj leži hitra in trda podlaga v Portlandu,« je dodal Tarpiščev. Na drugi strani so Američani trdno odločeni, da po 12 letih prestižni pokal spet postavijo v svoje vitrine. Doslej so sicer slavili že 31-krat, najdaljšo »sušo« doslej pa bodo pod vodstvom kapetana Patricka McEnroeja skušali prekiniti Andy Roddick (6.), James Blake (13.) ter dvojčka Mike in Bob Bryan, ki sta najboljša moška dvojica na svetu. »Imamo priložnost napraviti nekaj velikega in prinesti pokal v ZDA prvič po letu 1995. Toda pred nami je težak položaj, saj smo nasledili najuspešnejšo generacijo ameriških teniških igralcev. Težko bo katera koli država tako dominirala v tem tekmovanju, kot so v preteklosti ZDA. A skušali bomo vnesti takšno vzdušje, kot je bilo v časih Peta Samprasa, Andreja Agas-sija in Jima Courierja,« je dejal Blake. Statistika medsebojnih dvobojev ruskih in ameriških tenisačev kaže močno v prid Roddicku in Blaku, saj je najmočnejše rusko orožje v posamični konkurenci Davidenko doslej izgubil vseh pet dvobojev proti Roddicku in vseh šest proti Blaku. Ob tem in razmerju na stavnicah (ki je v prid gostiteljev finala) so Rusi v tem tekmovanju še dvakrat klonili proti ZDA: leta 1995 so ZDA slavile v finalu pod Sam-prasovim vodstvom, tri leta pozneje pa so ruski igralci ameriško premoč morali priznati že v prvem krogu. Toda lani so se v boju velesil veselili Rusi... Američan Andy Roddick je doslej v vseh petih medsebojnih dvobojih premagal Nikolaja Davidenka, ki je rusko najmočnejše orožje ansa Dosedanji zmagovalci 1902 ZDA; 1903 -1904 - 1905 in 1906 Velika Britanija; 1907 - 1908 - 1909 in 1911 Avstralija; 1912 Velika Britanija; 1913 ZDA; 1914 in 1919 Avstralija; 1920 - 1921 - 1922 - 1923 - 1924 -1925 in 1926 ZDA; 1927 - 1928 - 1929 - 1930 - 1931 in 1932 Francija; 1933 - 1934 - 1935 in 1936 Velika Britanija; 1937 in 1938 ZDA; 1939 Avstralija; 1946 - 1947 - 1948 in 1949 ZDA; 1950 - 1951 - 1952 in 1953 Avstralija; 1954 ZDA; 1955 - 1956 in 1957 Avstralija; 1958 ZDA; 1959 - 1960 - 1961 in 1962 Avstralija; 1963 ZDA; 1964 - 1965 - 1966 in 1967 Avstralija; 1968 - 1969 - 1970 -1971 in 1972 ZDA; 1973 Avstralija; 1974 JAR; 1975 Švedska; 1976 Italija; 1977 Avstralija; 1978 in 1979 ZDA; 1980 Češkoslovaška; 1981 in 1982 ZDA; 1983 Avstralija; 1984 in 1985 Švedska; 1986 Avstralija; 1987 Švedska; 1988 in 1989 Zahodna Nemčija; 1990 ZDA; 1991 Francija; 1992 ZDA; 1993 Nemčija; 1994 Švedska; 1995 ZDA; 1996 Francija; 1997 in 1998 Švedska; 1999 Avstralija; 2000 Španija; 2001 Francija; 2002 Rusija; 2003 Avstralija; 2004 Španija; 2005 Hrvaška; 2006 Rusija. kolesarstvo Znan koledar Alpe Adria Tour 2008 Prireditelji kolesarskih maratonov iz naše dežele, to so društva ASD Chiarcosso, ASD Granfondo di Pordenone, ASD Carnia Bike, ASD Ciclismo But-trio in ASD Granfondo d'Europa Trieste so v dogovoru s slovenskim društvom Marathon Franja Barcaffe iz Ljubljane sestavili koledar 7. mednarodnega krožnega tekmovanja Alpe Adria Tour 2008. Pričakujejo, da se bo prihodnje izvedbe udeležilo čez 2000 kolesarjev iz Italije, Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Četrtega maja bo v Feletto Umberto Dirka za Haiti, 18, maja bo por-denonski maraton, 15. junija bo tradicionalni Maraton Franja, il 13.julija bo v Tolmeču tekmovanje Carnia Classic z vzponom na Zoncolan, 31. avgusta bo v Buttriu 2. maraton Nord Est, 20. septembra pa bo v Trstu dirka na kro no me ter Trst - Pro sek, ki bo obenem prolog Evropskega maratona Benetke - Trst. Vse po drob nos ti bo do kma lu na voljo na spletni strani www.alpeadriatour.com. košarka - V evroligi Poraz Ljubljančanov v Bologni Union Olimpija visoko vodil, tretjo četrtino pa izgubil z izidom 10:31 že v 14. minuti pri 17 točkah, Union Olimpija pa je povedla s 34:27. Delni izid 12:0 za vodstvo z 11 točkami naskoka (38:27) je dopolnil Maurice Bailey. Bilo je to obdobje igre, ko je bilo užitek gledati košarko Uniona Olim-pije, ki pa v podobnem slogu ni nadaljevala. Trener Memi Bečirovic je moral na klop potegniti Hukica, ker pa Marko Milic (2 točki v prvem polčasu) in Goran Dragic (3) nista pokazala običajnega repertoarja, je Vidi Vici lažje zadihal. Do odmora je prišel na vsega dve točki zaostanka (41:43). Videti je bilo, da bo drugi polčas bolj izenačen in negotov, toda kakšna zmota. Union Olimpija je v drugem polčasu pokazala svoj najslabši obraz v tej sezoni. Bila je neprepoznavna v primerjavi s prvim polčasom, izgubljena in nebogljena v vseh pogledih. Ob »rekreativni« obrambi, ki jo je prikazala Union Olimpija, je Virtus zlahka dosegel 31 točk v tretji četrtini in Ljubljančane skupno nadigral z 31:10. Razlika v korist Italijanov po 30 minutah je bila kar 72:53. Slabo predstavo iz tretjega dela je Union Olimpija delno omilila v zadnjem delu, ko je skoraj nadoknadila 23 točk zaostanka. Sproščeno in vztrajno " je nižala zaostanek, ki je štiri minute M f ^^^f pred koncem znašal manj kot deset ¡^J - ■,. | f ■ točk (83:74), v 37. minuti 81:86, dve mi- nuti in 50 sekund pred zaključkom pa vsega tri točke (86:83). Toda Italijani so še pravočasno uredili svoje vrste - di Bella je zadel trojko - in se na koncu zasluženo veselili druge zmage v evro-ligi. Ostali izidi skupine A: Olym-piacos - Zalgiris, Tau Ceramica -CSKA Moskva 76:85, Prokom Trefl -Montepaschi Siena 59:84. Vrstni red: CSKA Moskva 10, Olympiacos, Montepaschi in Tau Ceramica 8, Zalgiris, Union Olimpija in Virtus Bologna 4, Prokom Trefl 2. Virtus VidiVici Bologna - Union Olimpija 101:91 (21:20, 41:43, 72:53) VIRTUS VIDIVICI BOLOGNA: Holland 16 (8:9), Spencer 34 (5:6), Gio-vannoni 19 (8:11), Chiacig 10 (0:1), di Bella 12, Garri 2 (2:4), McGrath 8. UNION OLIMPIJA: Dončic 2, Booker 6, Močnik 2 (2:2), Dragic 13 (1:1), Rizvic 2, Milič 12, Hukic 22, Bailey 9 (2:3), Zupan 19 (1:3), Taylor 4. Prosti meti: Virtus VidiVici 30:41, Union Olimpija 6:9. Met za dve točki: Virtus VidiVici 22:33, Union Olimpija 29:50. Met za tri točke: Virtus VidiVi-ci 9:19 (Spencer 5, McGrath 2, Gio-vannoni, de Bella), Union Olimpija 9:25 (Hukic 6, Zupan 2, Bailey). BOLOGNA - Kriza Uniona Olimpije se poglablja. Ljubljančani so izgubili tretjo tekmo zapored v evro-ligi in skupno z regionalnim tekmovanjem že peto. Zebelj v krsto so si zabili v tretji četrtini, ki so jo izgubili za kar 21 točk, dosegli pa samo deset točk. Prva polovica tekme je bila v rokah Ljubljančanov. Jasmin Hukic je bil Uspešni nastopi Macrijeve v Pekingu Gimnastičarka tržaškega kluba Artistica '81-Il Mercatino Federica Ma-cri uspešno nastopa na predolimpijskem tekmovanju v Peking. V mnogoboju se je Tržačanka z 11. rezultatom uvrstila v sobotni finale 24 najboljših tekmovalk, hkrati pa tudi v finale na parterju, ki je njena paradna disciplina. Poleg Macrijeve se gostovanja na olimpijskem prizorišču udeležuje tud-ni njen trener Diego Pecar in še ena »azzurra«, Lia Parolari, članica kluba Societa Estate 83 Travagliato. Italijanski trener Fracascia v Kanalu Slovenski odbojkarski prvoligaški klub Salonit Anhovo ima novega trenerja. Na čelo Salonita je prišel 41-let-ni Italijan Emanuele Fracascia, ki je s klubskim vodstvom podpisal pogodbo do konca maja 2008. Doslej je italijanski strokovnjak vodil italijanske klube v ligah A1 in A2, nazadnje je bil na čelu moštva Framasil Cucine Pineto. šolski šport - Kros na Goriškem Odlične ekipne in posamične uvrstitve dijakov slovenskih šol Kaja Obidič (v sredini) zmagovalka med mladinkami Na atletskem stadionu v Ul. Baia-monti je bila včeraj pokrajinska faza dijaških iger v krosu. Na njej je merilo moči veliko število dijakov goriških nižjih in višjih srednjih šol, med njimi tudi dijaki slovenkih šol, nižje srednje Trinko (prof. Aleksander Kodrič), licejskega pola Gregorčič -Trubar in tehničnega pola Can-kar-Vega-Zois (prof. Marta Vižintin). Dijaki naših šol so se zelo dobro odrezali. Najodmevnejši rezultat je dosegla 16-let-na Kaja Obidič (licejski pol), ki je zmagala med mladinkami. Novogoričanka, košarkarica, ki se hkrati bavi tudi z atletiko pri društvu Atletica Gorizia, je na razdalji 2,4 kilometra dosegla čas 8:03,5 in bila kar za 45 sekund hitrejša od drugo uvrščene. Pamela Perdec in Loredana Perdec (obe licejski pol) sta bili 10. oziroma 13. Med mladinci (3 km) je zmagal Mohamed Mouaouia (ISIP), sicer državni mladinski prvak na 800 m. Od dijakov naših šol je bil najboljši Denis Su-botič (15. mesto, 11:26,5), Emanuel Ra-detič je bil 25. (13:15,5), Sanel Redžič pa 26. (13:16,9). Vsi pripadajo tehničnemu po lu. Med naraščajniki (2,4 km) je najboljši rezultat dosegel Danijel Mervig, (licejski pol) ki je bil v konkurenci 61 teka- čev soliden 17. (8:40,9), a Gabriel Pahor (tehnični pol) j e bil 24. (8:55,4), Gregor Gergolet (licejski pol) pa 33. (9:18,8). Med naraščajnicami (1,8 km) je licejski pol dosegel odlično 3. ekipno mesto, zahvaljujoč se visokim uvrstitvam Nine Grudina (6., čas 8:51,7), Andrejke Le-ban (7. čas 9:23,7), Lucije Rosano (14., čas 9:45,8) in Giade Giuntoli (25., čas 10:26,4), mesto za njo pa je bila Mateja Zavadlav (10:26,9). Kar se tiče nižjih srednjih šol je od dijakov Trinka zablestel Martin Novak z. 2. mestom (7:09,3) med kadeti (1,8 km). Za zmagovalcem je zaostal šest sekund, tudi on pa se z atletiko ukvarja aktivno. Med boljšimi sta bila še Simone Peressini na 18. mestu (7:53,7) in Tadej Pahor na 29., skupaj z Denisom Robazzo (58.) in Nikolasom Semolicem pa so tvorili ekipo, ki je dosegla 3. mesto. Med kadetinjami se je od šole Trinko najboljše odrezala Tamara Lupin (26., čas 6:25,5). Med dečki (1,2 km) je bil Thomas Tabai odličen 7. (5:25,5), Sanu-el Mucci pa prav tako odličen 9. (5:32,0), če vemo, daje nastopilo 68 dijakov. Med deklicami (1,2 km) je najboljši rezultat dosegla Alessia Peressini (41., čas 6:57,7), tik za njo pa se je uvrstila Veronika Keber. 26 Petek, 30. novembra 2007 ŠPORT / namizni tenis - Pogovor s Katjo Milič »Nisem talentirana igralka, sem pa delavna in borbena« Zaradi številnega dotoka tujk je vrh nedosegljiv - Kitajska premoč posledica mentalitete in števila treningov »Večkrat so se prijatelji posmeho-vali, češ da namizni tenis ni pravi šport,« je priznala Katja Milič, namiznoteniška igralka, sicer profesorica na nižji srednji šoli. »Izpeljali pa so študijo in izsledili, da spada namizni tenis med najtežje športne panoge,« je pojasnila in nadaljevala, da gre pri vsaki odbiti žogici za splet moči, taktike, tehnike, preciznosti, saj lahko milimeter odloča o tem, kam se bo odbila žogica. Zaljubljena (tudi) v namizni tenis, ki ga trenira že 22 let, se kljub številnim ponudbam ni nikoli odločila, da bi zapustila ŠK Kras: »Težko, da bi šla stran. Če naše igralke gredo, kdo bi ostal?« Čeprav je na začetku sezone kazalo, da ne bo nastopila v A2-ligi, se je naposled odločila drugače. Kako to? Bolj po naključju. Na začetku sezone je res kazalo, da ne bom nastopala, ker sem namreč v službi tudi ob sobotah. Tudi ekipa je bila že prej sestavljena, mene pa ni bilo, saj društvu nisem mogla zagotoviti svoje prisotnosti, čeprav sem trenirala vsak dan. Zaradi potrebe sem se naposled društvu ponudila. Istočasno se je v šoli kolegica ponudila, da me lahko kdaj nadomesti ob sobotah, in tako sem prvi del prvenstva uspela odigrati. Kako bo v drugem delu, pa še ne vem. Za tabo je osem let igranja v najvišji namiznoteniški ligi. Kaj se je spremenilo v teh letih? Pred približno petnajstimi leti je bilo tujk manj. V ligi so bile italijanske igralke vse premagljive, sedaj pa je premoč Kitajk očitna. Nekoč je bilo mogoče osvojiti vrh z domačimi igralkami. Sedaj pa ti enostavno pade motivacija, saj so na prvih desetih mestih v Italiji same tujke. Je ta dotok tujk vplival na nivo italijanskega namiznoteniškega sveta? Mislim, da ne. Tudi italijanska reprezentanca, mladinska in članska, je začela vlagati le v tujke. Le redki klubi imajo pomladek, mlajših italijanskih igralk, ki bi bile lahko konkurenčne v Evropi, enostavno ni. Tudi dejstvo, da daje zveza prednost profesionalnim igralkam, kaže, da so interesi drugačni. Prav zaradi tega nisem edina, ki postavlja službo, družino in izobrazbo pred športom. Kaj naj dela igralec po končani karieri, če nima izobrazbe? Se nekateri klubi poslužujejo tujk tudi zato, da bi nastopali v višji ligi? Enostavno gre tako, da pokrovitelj kupi štiri igralke z edinim ciljem, da pro-movira ime po Italiji in Evropi. Prve klube v Italiji ne zanima Italija, temveč Evropa. Premoč Kitajcev v tem športu je Katja Milič je nastopila tudi z mladinsko in člansko reprezentanco, najboljšo sezono je odigrala v sezoni 2002-03, ko je nastopala v A1 -ligi. Leta 2002 je bila na državnem prvenstvu v 2. kategoriji 3. med posameznicami. Leta 2003 pa 5. na absolutni lestvici državnega prvenstva. Na jakostni lestvici je bila najboljša leta 2002 z desetim mestom. kroma očitna. Zakaj so ravno oni tako uspešni? Je to samo zaradi široke baze? Prvič, ker je baza zelo obširna: na Kitajskem je namiznoteniški igralec vsak peti, torej več kot 25 milijonov. To je nacionalni šport. Mentaliteta in količina treningov sta različni. Kitajec, ki je na dobrem, ne odličnem nivoju, na primer trenira 8 ur dnevno, šola je tam popolnoma prilagojena temu. Pri Krasu se je zvrstilo nekaj kitajskih igralk in trenerjev. Kaj so prinesli novega v vaš klub? Iz tehničnega vidika je to velik doprinos. Prejšnji trener Ge Ke je sicer svoje znanje podajal po malem, da se najbrž ne bi razpršilo tako hitro (smeh!). Sedanji trener Feng pa je modernejši in ni tako zadržan. Pri Krasu se je zvrstilo nekaj tujk, ob Kitajkah tudi Slovenke in Hrvatica. Katera je bila najboljša? Wang je bila zelo dobra igralka. Motivirana, nikoli ni hotela izgubiti. Trenirala je posebej z možem, da bi bila vedno konkurenčna. Z nami je bil trening seveda šibkejši, saj je pri namiznem tenisu zelo pomembno, s kom treniraš. Če Kitaj- \ N, V » ka trenira z nami, je to podobno razmerju med mano in petnajstletnico. Razlike so v moči, taktiki in tehniki. V drugih klubih pa je drugače, saj je več tujcev, ki lahko skupaj trenirajo. Tudi Yuan je bila zelo dobra. Mislim, da je prav zaradi treningov v zadnjih dveh letih postala manj konkurenčna. Tvoja športna pot je bila zelo nihajoča. Igrala si v A-ligi, nato v nižjih, potem spet v najvišji. Zakaj je bilo toliko preskokov? Večkrat sem morala izbirati, ali igrati v višji ligi in si izmenjavati mesto z drugo igralko, ali pa igrati in nastopati v nižji ligi. Izbrala sem raje nižjo ligo, čeprav to ni bila vedno moja izbira. Kako pa bi se opisala kot igralka? Nisem talentirana igralka, sem pa delavna in borbena. Veliko se trudim. To na primer upoštevam tudi v šoli: veliko več cenim tistega, ki se trudi, kot pa tistega, ki ne dela nič, ampak je inteligenten. Obenem pa opažam, da od vedno igram bolje dvojice. Ekipni športi so mi namreč bližji. Mislim, da nisem tako dobra v tem športu, ker nisem egoist. Na primer, če bi igrala nogomet, bi bila tista, ki bi pred golom žogo podala drugemu igralcu. To je velik hendikep v individualnem športu. Kljub temu pa še igraš namizni tenis? Všeč mi je. Nadaljevala bom, saj ta šport ljubim. Srce je tisto, ki te veže, ko greš vsak dan na trening, čeprav včasih nimaš volje ali si utrujen. Ne dajem velikega pomena temu, ali si prvi ali drugi. Pomembno je, kaj te šport uči. Meni je dal res veliko, predvsem veliko življenjskih naukov. Vsekakor pa je bil osebni cilj vedno izobrazba. Točno sem vedela, česa si želim. Obžaluješ mogoče kaj v svoji športni karieri? Zal mi je, da Kras ni nikoli osvojil prvega mesta v A1-ligi. Mogoče bi rada še medaljo posamezno. Zlato. Prej si usklajevala študij v Ljubljani in igranje, sedaj pa tudi službo. Kako ti uspeva? Veliko je discipline. Mislim pa, da je poglavitno tudi to: kar delam, mi je všeč. Imam omejen prosti čas. Treniram dnevno od 2 do 2,5 ur. Kondicijo pa nabiram tudi s psom, saj dvakrat do trikrat tedensko hodiva na agility. Tudi likanje, pranje in kuhanje so dobra kondicija. (smeh!) (V.S.) danes SK Devin bo predstavil novo sezono Vremenske napovedi narekujejo, da v letošnji zimi ne bo manjkalo snega in nizke temperature teh dni omogočajo umetno zasneževa-nje, tako, da bodo zelo verjetno s prihodnjim tednom že obratovale žičnice. V deželnih smučarskih centrih jih je kar nekaj novih, ki so zamenjale že dotrajane in je tudi nekaj novih smučarskih prog. Ob začetku vsake sezone je pri SK Devin postala že tradicija, da v tem času predstavi svoje zimske dejavnosti, predvsem pa šolo smu čanja. Po navadi je potekal ta društveni večer v Domu železničarskih delavcev v Nabre žini. Tokrat pa bo predstavitev v petek 30.novembra ob 19.30 v Kamnarski hiši v Nabre-žini. Društveni učitelji bodo novim in tudi tečajnikom iz prejšnjih let orisali potek smučarske šole, ki se bo letos začela takoj bo božičnih in novoletnih praznikih v kraju For-ni di Sopra, kamor se bodo tečaj -niki podali vsak konec tedna, saj prirejajo tečaje ob sobotah in ne-de ljah. Na ve čeru bo na vrs ti vide -o prikaz šole smučanja, učitelji pa bodo na razpolago za dodatne informacije in pojasnila. Ob vsem tem pa bodo spregovorili tudi o društvenem zimo-vanju, ki ga bodo v božičnem času izpeljali na Prelazu Jochgrimm in o predvidenih zamejskih smučarskih tekmah. Namizni tenis: tokrat na vrsti le moške ekipe Ta konec tedna bodo stopili za zeleno mizo le moški predstavniki Krasovih namiznoteniških ekip. Prva moška ekipa, ki nastopa v C1-ligi, se bo jutri na domačih tleh pomerila z videmsko ekipo CUS Udine B. Slednja zaseda 4. mesto na lestvici, čeprav je po besedah krasovca Bojana Simonete najmočnejša v prvenstvu. Če bodo nasprotniki nastopili s popolno postavo, bo jutrišnja zmaga težko dosegljiva. Krasove barve pa bodo tudi tokrat branili Bojan Simoneta, Edi Bole in Michele Rotella. Krasovci iz ekipe C2 -lige bodo ravno tako jutri igrali v Vidmu proti ekipi Rangers Udine. Tudi Dl-ligaše čaka jutri gostovanje, na katerem se bodo pomerili z ekipo S. Giorgio Porcia. Za D2-ligaše pa je ta konec tedna na sporedu drugi turnir; krasovci se bodo pomerili z ekipama S. Giorgio Porcia ter D' Aronco Gemona. (M.E.) košarka - Jutri v moški D-ligi Neizkušeni in prekaljeni Kontovel Sokol (z Andrejem Šušteršičem) proti mlademu Romansu, Breg se mora paziti neugodnih igralcev Don Bosca Slovenska predstavnika v D-ligi igrata že nekaj tekem oba na domačih tleh ali oba v gosteh. Tako bosta po bolj (Breg) ali manj (Kontovel Sokol) uspešni goriški odpravi jutri spet igrala pred domačim občinstvom. Združena ekipa Kontovela in Sokola bo že drugič letos igrala pred nabrežinsko publiko. Kot običajno se bo domača tekma pričela ob 20.00 s sodniškim metom Trža-čana Riose in Polesa iz Cordenonsa. Nasprotnik je tokrat Ferroluce Romans - že tretji zapored z Goriškega. Ekipa iz Romansa je z osmimi točkami točno na sredini začasnega vrstnega reda. Res je, da so doslej igrali predvsem proti nasprotnikom s spodnje polovice lestvice, enakovredno pa so se kosali tudi z močnejšimi ekipami. V Romansu je med poletjem prišlo do prave revolucije, saj je izkušena ekipa "plačancev" ki je lani neuspešno naskakovala napredovanje v C2 ligo dobesedno razpadla. Z novim trenerjem so se zato odločili za mlado ekipo, ki so jo sestavili s prihodi na posodo treh igralcev Ardite (Corace, De Stasio in center Pieri - doselj najboljši igralec ekipe), playma-kerja Stanisse iz Tržiča in predvsem mladi- mi domačimi igralci. Tako je ekipa s Fogli-anom gotovo med najmlajšimi v ligi, saj ima najstarejši igralec 25 let, večina pa manj kot 20! Neizkušenost je zato gotovo največja hiba Romansa, ki pa jo - doslej kar uspešno -nadomešča s skupinsko in intenzivno igro. Krstni nastop s člani Kontovela Sokola bo opravil Andrej Šušteršič, medtem ko bosta odsotna Adamič in Švab zaradi poškodb gležnja. Z nekoliko boljšo igro kot v prejšnjih tekmah bi lahko igralci združene ekipe končno dosegli prvo prvenstveno zmago in se tako spet nekoliko približali 12. mestu, s katerim bi si ob koncu sezone zagotovili obstanek. Breg bo ob 20.30 gostil Drago Basket, ki je doslej zbral le dve zmagi v prvih treh tekmah. Za tem je doživel kar pet zaporednih porazov, minuli konec tedna pa počival. V svojih vrstah ima več izkušenih igralcev, ki jih Pregarčevi fantje gotovo dobro poznajo, saj so proti njim igrali celo vrsto neuradnih srečanj v zadnjih sezonah. Nosilci igre so gotovo veteran Trimboli, Maiola in Carbonara, ki lahko občasno spravijo v škripce tudi na papirju močnejše nasprot- A. Šušteršič za Kontovel Sokol nike. Kljub medli predstavi v prejšnjem krogu v goriški telovadnici UGG bi morali biti mlajši in bolj nadarjeni Brežani nesporni favoriti za šesto zaporedno zmago. Trener Pregarac predvidoma ne bi smel imeti težav s postavo - morda prej s preštevilnost-jo kot pa s pomanjkanjem igralcev. (Mitja Oblak) UNDER 19 MOŠKI DEŽELNO PRVENSTVO Bor Nova Ljubljanska banka - Barcola-na 66:76 (18:22, 28:40, 44:58) BOR: Capogrosso 8, Pertot 9, Pan-crazi 3, Brian Filipac 9, Erik Filipac 2, Gombač 6, DAmbrosio 10, Devčič 19, Petaros, Zucca, Vigini, trener Fabio San-cin. TRI TOČKE: Pertot 3, Gombač 2, Capogrosso, Brian Filipac in Pancrazi 1. Borovi mladinci so bili enakovredni Barcolani in so izgubili v bistvu le zaradi slabe igre v drugi četrtini. Tekmo so začeli zelo ambiciozno in pove-dli z 8:0. Odtlej so jih gostje omejevali z neugodno consko obrambo, ki so jo predvajali skozi vseh 40 minut. Do konca polčasa so si Barkovljani tako priborili zanesljivejšo prednost, tudi ker Borova obramba ni bila dovolj pozorna. Drugi del tekme je bil povsem izenačen. Nekajkrat so se Sancinovi fantje s hitrimi nasprotnimi napadi sicer približali nasprotnikom (Cante 28 točk), ki pa so nato vsakič spet povečali vodstvo in tako zasluženo zmagali. Disciplinski ukrepi V zvezi z nedeljskimi tekmami v amaterskih ligah je športni sodnik s prepovedjo igranja za dva kroga kaznoval Davida Buttignona (Juventi-na), za en krog njegovega soigralca Francesca Sanninia ter še Alexa Si-moneja (Sovodnje), Claudia Bertoc-chija, Bryana Picciolo in Mitjo Mer-laka (vsi Primorje). 71 Obvestila OOZUS obvešča učitelje 1. 2. in 3. stopnje, ki jih ne zanima seminar ISIA, da se vpišejo v uradu ZSŠDI na pred-sezonski seminar, ki bo v nedeljo 16. decembra 2007 na smučiščih FJK. Kotizacija seminarja bo izračunana glede na število prijavljenih. Vpise sprejemamo do petka 7. decembra 2007. Člani in učitelji OOZUS-a lahko plačajo kotizacijo in dvignejo nalepko IVSI v uradu ZSŠDI. / RADIO IN TV SPORED Četrtek, 29. novembra 2007 27 18.40 20.25 20.30 20.50 23.00 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 Čezmejna TV: Primorska kronika 7. video natečaj 2007: Domen, Sanja, Vid, Tanja: Prgišče peska Deželni TV dnevnik Lynx (pon.) Čezmejna TV - Dnevnik Slovenija 1 ^ Rai Uno 6.05 6.10 6.30 6.45 10.35 10.40 11.00 11.25 12.00 13.30 14.00 14.10 15.50 16.15 16.50 17.00 18.50 20.00 20.30 21.10 23.25 23.30 1.00 Aktualno: Anima Good News (vodi Gabriele La Porta) Nan.: Nova družina Addams (i. Glenn Taranto in Ellie Harvie) Dnevnik; Prometne informacije Jutranja razvedrilna oddaja Unomattina (vodita Eleonora Daniele in Luca Giurato), vmes (7.00, 7,30, 8.00, 9.00, 9.30) dnevnik, Tg parlament, Tg1 Flash Gremo v kino 10 minut za oddaje pristopanja Nasveti za dobre nakupe: Occhio alla spesa Vreme in dnevnik Variete o kuharski spretnosti: La prova del cuoco Dnevnik Gospodarstvo Variete: Festa italiana - Zgodbe (vodi Caterina Balivo) Variete: Festa italiana Aktualna odd.: Življenje v živo (vodi Michele Cucuzza) Tg parlament Dnevnik in vreme Kviz: L' eredita' Dnevnik Kviz: Affari tuoi Glasb. oddaja: Canzonissima Fenomeni (vodi Carlo Conti) Dnevnik Aktualno: TV7 Nočni dnevnik, vreme ^ Rai Due 6.00 Focus 6.20 Dok.: Karaibi 6.55 Skoraj ob 7-ih 7.00 Juntranji variete: Random 9.15 TGR - Gore 9.45 Svet v barvah 10.00 Dnevnik Tg2punto.it 11.00 Variete: Piazza Grande 13.00 Dnevnik Tg2 13.30 Tg2 Navade/Potovanja 14.00 Aktualno: Italija na 2. (vodi Roberta Lanfranchi) 15.50 Aktualna odd.: Ricomincio da qui (vodi Alda D' Eusanio) 17.20 Nan.: Roswell - Skok v preteklost (i. Majandra Delfino) 18.05 Tg2 Flash, šport 18.30 Tg2 Dnevnik/Meteo 2 18.50 Hum. nan.: Piloti (i. Enrico Berto- lino, Max Tortora) 19.10 Reality: Otok slavnih story 20.00 Nan.: 7 vite - Najlepši dan (i. Luca Seta, Giuseppe Gandini) 20.30 Dnevnik 21.05 TV film: Nebbie e delitti 2 (It., '07, i. Luca Barbareschi, N. Stefanenko) 23.00 Dnevnik 23.15 Aktualno: Soočanja 0.00 Tg parlament 0.10 Nagrada Tenco 2007 2.00 Tg2 Dosje Rai Tre 6.00 Rai News 24 8.05 Mi smo zgodovina 9.05 Verba volant 9.15 10.05 Cominciamo bene 12.00 Tg3 šport, Meteo 12.25 Tgr Čisti računi 12.45 Aktualno: Zgodbe 13.10 Nan.: Saranno famosi 14.00 Deželne vesti, dnevnik 14.50 Tgr Znanstveni dnevnik, 15.00 Tgr Neapolis 15.15 Variete: Trebisonda 15.20 Nan.: The Saddle Club 16.15 Mladinski dnevnik Gt Ragazzi, 16.35 Melevisione 17.00 Aktualno: Druga Geo 17.50 Dok.: Geo & Geo 18.15 Tg3 Meteo 19.00 Dnevnik, deželne vesti 20.00 Rai Tg Šport 20.10 Variete: Blob 20.30 Nad.: Un posto al sole (i. Francesco Vitiello, Greta Scarano) 23.10 Dnevnik, deželne vesti 23.25 Tg3 Primo Piano 23.45 Variete: Glob 0.35 Tg3 Night News - Meteo 0.55 Aktualna odd.: Economix 1.25 ApriRai (I Rete 4 6.00 Pregled tiska 6.25 Nan.: Quincy, 7.40 Hunter (i. Fred Dryer), 8.40 Nash Bridges 9.40 Nan.: Saint Tropez, 10.40 Ljubezenska vročica 11.30 Dnevnik, vreme 11.40 Aktualno: Forum 13.30 Dnevnik Tg 4, vreme 14.00 Aktualno: Forum 15.00 Nad.: Steze 15.55 Film: Tempo di vivere (dram., ZDA, '58, r. D. Sirk, i. John Gavin, Liselotte Pulver) 17.50 Tg com, promet 18.55 Dnevnik, vreme 19.35 Aktualno: Zanimivosti Tg4 20.00 Nad.: Vihar ljubezni (i. Dirk Galu-ba, Mona Seefried, H. Richter-Rohl) 20.20 Nan.: Walker Texas Ranger 21.10 Nad.: Vihar ljubezni (i. Henriette Richter-Rohl, Gregory B. Waldis) 23.25 Film: Malcolm X (biog., ZDA, '92, r. Spike Lee, i. D. Washington) Canale 5 13.00 13.40 14.45 16.15 16.55 17.05 18.50 20.00 20.30 21.10 23.45 Na prvi strani Promet, vreme, borza in denar Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna tema v odd. Panorama dneva Vaše mnenje Variete: Maurizio Costanzo Show Tg borza flash Nan.: Detektiv v bolnici Nad.: Vivere (i. Gabriele Greco, Gaetano D' Amico) Dnevnik TG 5, vreme Nad.: Beautiful (i. Ashley Jones, Jack Wagner), 14.10 Centovetrine Aktualno: Moški in ženske Reality show: Prijatelji Tg5 minut TV film: E-mail ljubezni (kom., Nem., '03, i. Claudia Schmutzler) Kviz: Chi vuol essere milionario (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5, vreme Variete: Striscia la notizia Variete: Zelig (vodita Claudio Bisio in Vanessa Incontrada) Aktualno: Matrix O Italia 1 6.10 6.35 9.05 11.10 12.15 12.25 13.00 13.40 15.00 16.50 17.45 18.30 19.10 19.45 20.10 20.30 21.10 22.05 23.05 Nan.: I-Taliani Variete za najmlajše Film: Un piedipiatti e mezzo (kom., ZDA, '93, r. Henry Winkler, i. Burt Reynolds) Nan.: A-Team Vaše mnenje Odprti studio, vreme Šport studio Risanke Nan.: Veronica Mars, 15.55 Malcolm - Dekle za dva Ris. film: Daffy Duck Pokemon Odprti studio, vreme Nan.: Camera Cafe Risanke: Dragon Ball GT Variete: Candid camera Kviz: Prendere o lasciare Nan.: CSI: Miami (i. David Caruso, Adam Rodriguez, E. Procter) Nan.: CSI: NY (i. Gary Sinise, Claire Forlani) Resničnostna TV: Rtv 23.40 Variete: Urban Legends 1.25 Šport/Odprti studio 1.45 The box game 3.10 Talent 1 - Player ^ Tele 4 7.00 9.20, 13.45, 16.40, 20.30, 23.00 Dnevnik 8.10 Pregled tiska 8.50 Pisma Don Mazziju 10.30 Svetnik dneva, horoskop, vreme, pregovor 10.35 Nad.: Marina 11.05 Dok. o naravi 11.35 Nan.: Don Matteo 4 12.05 Oddaja o zdravju TV Salus 13.30 Aktualno v živo 16.10 Nan.: Lassie 17.00 Risanke 19.00 Povejte županu 19.55 Športna oddaja 20.05 Košarka Snaidero Udine 20.55 Informativna oddaja 21.25 Film: Giu' le mani carogna (vestern, '71, i. Gordon Mitchell) 23.55 Nad.: Garibaldi, eroe dei due mon-di, 1.30 Meteo LA 6.00 7.00 9.20 10.30 14.00 16.30 18.00 19.00 20.30 21.30 La 7 12.30, 20.00, 1.10 Tg La7 Aktualno: Omnibus Aktualno: 2 minuti za knjigo Nan.: Angelski dotik (i. Della Reese), 11.30 Raziskave duhovnika Dowlinga, 13.00 Komisar Scali Film: Operazione Crossbow (krim., VB, '65, i. Sofia Loren) Dok.: Atlantida Nan.: Stargate SG-1 Nan.: JAG - Bumerang (i. C. Bell, David James Elliott) Aktualno: Osem in pol Aktualno: Barbarske invazije (vodi Daria Bignardi) (t Slovenija 1 6.10 Kultura, 6.15 Odmevi 7.00 8.00 Poročila 7.10 8.10 Dobro jutro 9.00 Poročila 9.05 Ris. nan.: Fliper in Lopaka 9.35 Lutkovna nan.: V znamenju dvojčkov: Trije pujski 9.50 Kratki dok. film: Lepa boksarka (Izrael) 10.05 Enajsta šola 10.40 Štafeta mladosti 11.25 Osmi dan 11.55 Kviz: Milijonar z Jonasom 13.00 Poročila, vreme, šport 13.15 Duhovni utrip 13.40 Nad.: Kingdom 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila, promet 15.10 Hidak - Mostovi 15.45 Ris.: Babar 16.05 Iz popotne torbe: Nakit 16.25 Dok. nan.: Slovenski vodni krog -Dravinja 17.00 Novice, slovenska kronika, vreme, šport 17.30 Največje Nobelove uspešnice 17.40 Dok.: National Geographic 18.40 Risanke 18.55 Vreme in dnevnik 19.35 Vreme, šport 19.55 Nan.: Začnimo znova (Vojko An- zeljc) 20.30 Na zdravje! 22.30 Odmevi, kultura, šport, vreme 23.05 Pogovorna oddaja: Polnočni klub -Smeh je pol zdravja (t Slovenija 2 6.30 Zabavni infokanal TV prodaja Podoba podobe Evropski magazin Črno beli časi Film: Emil ureja svet (Šved.-Nem.) Dok.: Zmenek s smrtjo Šport špas SP v biatlonu: ženski sprint 7,5 km (prenos) TV prodaja Diagonale Magazin v alpskem smučanju SP v smučarskih skokih: ekipno (prenos iz Kuusama) Dok. nan.: Vesoljska tekma Hum. nan.: Statisti - Extras (VB-ZDA, '05/066, i. Ricky Gervais, Ashley Jensen) Film: Spomini na umor (krim., J. Koreja, '03, r. Joon-ho Bong 8.20 8.50 9.15 9.45 10.00 11.35 13.10 13.40 15.15 15.45 16.20 16.55 20.30 21.20 21.50 0.05 Film: Ovni in mamuti (dram., Slo, '85, r. Robar Dorin, i. Slavko Štimac, Božidar Bunjevacv) 1.35 Nad.: Glava družine (4. del) Koper 14.00 14.20 14.30 15.00 15.30 17.00 17.30 18.00 18.20 18.35 18.40 19.00 19.30 20.00 20.30 21.00 21.50 22.05 22.35 23.20 23.40 23.55 10.30 11.00 17.00 17.55 18.00 18.40 18.45 19.15 19.45 19.50 20.00 20.30 21.00 21.30 22.30 23.30 Čezmejna TV Euronews Vesolje je... Četrtkova športna oddaja Košarka: Virtus Bologna - Union Olimpija (Evroliga) Mladinska odd.: Fanzine Dok. oddaja Program v slovenskem jeziku: Študentska Do Mi Re Vreme Primorska kronika Dnevnik - Šport Vsedanes aktualnost Mladinska odd.: Ciak junior Potopisi Srečanja v skupnostih Italijanov (pripr. Monika Bertok) Vsedanes - TV dnevnik Globus Arhivski posnetki Košarka NLB Magazin Vsedanes - TV dnevnik Čezmejna TV - TV dnevnik v slovenskem jeziku i Tv Primorka Dnevnik, vreme Videostrani Gornje Posočje Napoved dnevnika Miš maš Avto za vas Kultura: Živa 2007 Rally magazin 21 Kulturni utrinek Avto za vas Dnevnik, vreme Moj hobi Razgledovanja Oddaja o lovstvu: Zelena bratovščina Vedeževanje Dnevnik, vreme RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes koledar, pravljica in napoved-nik; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 8.10 Kulturne diagonale: Pisani svet; 9.00 Radioaktivni val z Borisom Devetakom in Markom Sancinom; 10.00 Poročila; 10.20 Odprta knjiga - Jasna Jurečič: Prerokuj m i še enkrat (16. nad.); 11.00 Studio D; Napovednik; 13.20 Zborovski utrip; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček: Kdo je lopov (piše Evelina Umek); 14.40 Minute za boljši jezik (pripr. Slava Starc); 15.00 Mladi val; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Jazz odtenki; 18.00 Kulturni dogodki; 19.20 Na-povednik, sledi Slovenska lahka glasba; 19.35 Zaključek RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) Poročila; 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30; 7.00 Jutranjik; 6.00-9.00 Jutro na RK; 8.00 Pregled tiska, vreme; 9.00-12.30 Dopoldan in pol (vodi Ljuba Sušanj); 9.10 Prireditve; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 14.00 Mnenjska odd.: Rekel in ostal živ; 16.15 Glasba po željah; 15.30 DIO; 17.30 Primorski dnevnik; 17.00 Prireditve, planinski vodnik, kinosporedi; 18.00 Radio "Bla Bla"; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Moj radio je lahko tudi balon; 0.00 Nočni pr. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; vreme, promet; 8.05 Horoskop; 8.25 Pregovor; 8.33 Pesem tedna; 8.40 Govorimo o... ; 9.00 Stekleni grad; 9.33 Pred našim mikrofonom; 10.00 Replay; 11.00 Odprti prostor; 12.10 Predstavitev dnevnika; 12.15 Sigla single; Vreme, promet; 13.00 Svetnik dneva, vse najboljše; 13.40 Casadei; 14.10 Kje, kako,kdaj; 14.35 Euro notes; 15.05 Pesem tedna; 15.10 5x5; 15.30 DIO; 16.00 Ob 16-ih; 18.00 The magic bus; 19.00 Giulianine note; 20.00 Z dušo in telesom; 21.00 Odprti prostor; 22.00 Pred našim mikrofonom; 22.30 Kje, kako, kdaj; 23.00 Folk studio; 0.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 9.10 A že veste...?; 9.30 Radio Ga-Ga; 11.15 Radi imamo Radio; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes; 15.30 DIO; 16.30 Tema dneva; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 20.00 Kulturna panorama; 21.30 Slovencem po svetu; 22.40 O morju in pomorščakih; 22.00 Zrcalo dneva; 22.45 Naš kraj; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Za prijeten konec dneva. SLOVENIJA 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Kulturne prireditve; 9.00 Minute za rekreacijo; 9.35 Popevki; 9.45 Izvidnica; 12.00 Izjava tedna; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Glasovanje za popevki tedna; 15.30 DIO; 16.15 Popevki; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 17.45 Šport; 18.45 Črna kronika; 19.30 Nocoj ne zamudite; 20.00 Stop pops 20 in novosti; 21.00 Nova elektronika; 22.30 Drugi val SLOVENIJA 3 7.00. 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 6.05 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Concertino narodov; 12.05 Spominčice; 13.05 Zdravilnost zelenega čaja; 13.30 Zbori za mlade; 14.05 Izobraževalni pr.; 15.00 Šanson; 15.30 DIO, šport; 16.15 Medigra; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Evroradijski festivali; 19.30 Koncert Orkestra Slovenske filharmonije za oranžni abonma; 22.05 Igra; 23.00 Jazz ars; 0.05 Slovenski koncert RADIO KOROŠKA 18.10-19.00 Utrip kulture; Radio Agora: 10.00-14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.0010.00/14.00-18.00 (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.it Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.it Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 0,80 € (191,71 SIT) Letna naročnina za Slovenijo 154,40€ (35.000 SIT) plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7342147, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi, osmrtnice, sožalja, cestitke in zahvale po formatu. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 28 Sreda, 28. novembra 2007 V REME, ZAN IMIV O S TI jasno zmerno oblačno oblačno ^ rahel dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona vremenska slika C 970 980 VIDEM O -3/13 O PORDENON -2/12 CELOVEC O -5/6 TRBIŽ O -6/7 O -5/5 KRANJSKA G. O TRŽIČ -6/6 O GRADEC -4/6 O -5/5 S. GRADEC CELJE -5/7 O MARIBOR O-4/7 PTUJ O M. SOBOTA O-4/6 ČEDAD O -2/12 GORICA O O N. GORICA i/in O KRANJ O LJUBLJANA -2/4 POSTOJNA O-1/7 KOČEVJE N. MESTO -3/6 O ____ ZAGREB -2/5 O ) UMAG OPATIJA PAZIN O _ o ČRNOMELJ ^NAPOVED ZA DANES ^Povečini bo pretežno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Pretežno jasno bo, po nižinah se bo predvsem zjutraj in dopoldne pojavljala megla ali nizka oblačnost. Nizka oblačnost se bo začela pojavljati tudi ob morju. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do -6, ob morju malo nad 0, najvišje dnevne od 3 do 8, na Primorskem do 11 stopinj C. 1020 Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. ^Danes se bo ciklonsko območje iznad južnega Jadrana pomaknilo proti Balkanu. Jutri bo v nižjih plasteh začel pritekati od jugozahoda vlažen zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 7.23 in zatone ob 16.23 Dolžina dneva 8.59. A Nad zahodnim in osrednjim Sredozemljem prevladuje območje visokega zračnega pritiska, iznad srednjega Jadrana pa se nad Balkan umika plitvo ciklonsko območje. Ob šibkih vetrovih se bo v višinah nad našimi , kraji zadrževal razmeroma suh zrak. BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo ugoden in v krajih s sončnim vremenom vzpodbuden. V krajih z dolgotrajnejšo meglo ali nizko oblačnostjo bodo pri najbolj občutljivih možne manjše težave. MORJE Morje mirno, temperatura morja 12 stopinj C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.55 najvišje 30 cm, ob 10.40 najnižje 0 cm, ob 12.43 najvišje 1 cm, ob 20.40 najnižje -47 cm. Jutri: ob 4.49 najvišje 34 cm, ob 12.09 najnižje -12 cm, ob 16.19 najvišje -5 cm, ob 22.02 najnižje -22 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m ............ 9 2000 m............1 1000 m ........... 9 2500 m ...........-2 1500 m............4 2864 m...........-4 UV INDEKS Ob jasnem vremenu bo UV indeks po nižinah sredi dneva 4,5 in v gorah 5,5. Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER ODPRTO NON-STOP 8.30 - 19.00 OD PONEDELJKA DO SOBOTE tedesco ponudba velja) od 29. novembra do 8. decembra 2007 DOLINA 538 - TRST (v bližini športnega igrišča) TEL. - FAX 0039-040-8325039 PANETT0NE P "GALUENO" 800 g OGRSKA SALAMA "KRAS" na kg oziroma do razprodaje zalog! o GRADEC -1/9 c OKOLJE - Gre za ogroženo vrsto metulja Kranjski ovnič postal insekt leta 2008 v Nemčiji BERLIN - Metulj kranjski ovnič, ki spada med ogrožene vrste, je postal insekt leta 2008 v Nemčiji. Organizatorji izbora so svojo odločitev v sredo v Berlinu utemeljili z dejstvom, da se življenjski prostor teh metuljev, ki jih je sicer moč najti po vsej državi, vse bolj krči. Travniki, kjer živijo gosenice metulja, so zaradi gradenj namreč vse bolj redki.Ovnič svoje sovraž- nike nase opozarja z značilno rdeče-črno barvo, saj so metulji in gosenice strupeni. Ta vrsta metulja z latinskim imenom zygaena carnio-lica nosi ime po nekdanji slovenski pokrajini Kranjski, kjer so ga prvič natančneje opisali. To je leta 1763 v delu Entomologia carniolica storil italijanski naravoslovec Giovanni Antonio Scopoli, ki je 15 let živel v Idriji. (STA) POREČ