oglašajte v
najboljšem
slovenskem
ČASOPISU V OHIJU ★
Izvršujemo vsakovrstno tiskovine
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER
OF OHIO ★
Commercial Printing of All Kinds
XXXIII.—LETO XXXIII.
^ovi GROBOVI
CLEVELAND. OHIO, MONDAY (PONDELJEK), MARCH 13, 1950
ŠTEVILKA (NUMBER) 50
NOVOSELC
zjutraj, malo po polno-ni	dolgi bolezni pozna-
^oitia^^ .^°voselc, star 62 let.
Brgji^	Brezeva pri
Amerit ', °(^koder je prišel v ^tv«°T 1911. Bil je član Adamič, št. 28 toda	sv. Cirila in Me-
"LiiiKr " KSKJ, in kluba
Wjana.".
Tukaj 7
go }ji .. P"sča žalujočo sopro-
Pranb	Kvartič, sina
t ki i
toim nC' gostilno v Can-Vary'ip M	Mrs. Mary
mrg j' -^"^glia Savarino in delpiji^:^^^^^® Latorre v Phila-daršig .	Mrs. Anna Zni-
Pa brat'^ ^^ke, v starem kraju Pogreb^	Anton in John.
9. ^ Vrši v sredo zjutraj ob
,ary A pogrebnega zavoda v cerij '	478 E. 152 St.,
Rd,	Pavla na Chardon
.ob 9.30
Calvary.
je	Clinic bolnišnici
tek	operacijah v pe-
seftiig.^ Gary Stibil, šestme-Stibi) ,v družine Joe in Mary
11 v C
Paliggg	in nato na poko
Bradley Rd. Rojen,
»blj^J^GVelandu in je	ljudske-repu-
Oblak
'^kliško
oddelka društva Slovenci, št. 48 ime matere je bilo
^^lujočih staršev zapu-Mrs % Charles in staro ma-^•"Ši (Jan y Oblak. Pogreb se popoldne iz Schuster ^etUso^^l®- ^voda, W. 54 St. in pod vodstvom po-foli^ ^ Zavoda Louis L. Fer-
^^°vo
klub,

a "Ljubljana" je ob Q snide v torek zve-^ pogrebnem zavo-
Svetek
IJIU
da,
nu Pr:
478 E. 152 že zadnjo čast umrle-
Vče-
ank Novoselc.
gradnik
MOsif,,^^RASADO
„^' ^0- marca. — v, ""avda" je objavila h	urednika te-
glasila angleške am-^oskvi Roberta Da-...Noče obsodil "vojno huj-'' svoia ^^I'Gkovalne aktivno-i>'^^Slish	ambasade.
^ ostalim v pismu i g angleški premijer minister Bevin Pro(j k°ii8ervativcev Chur-V	Zedinjenim
Wk ^^^il n v ^ Anglijo m se ^ "i P^^tenim Angležem v tla ^^^"^isnost Anglije in ^«vetu.
(1,% j-^di glavni urednik ambasade Ar-obsodil ak-asade in izjavil, da Sovjetski zvezi.
SOVJETSKA ZVEZA VERUJE V MIROUUBNI SOOBSTOJ DVEH SISTEMOV, PRAVI MOLOTOV
MOSKVA, 10. marca—Podpredsednik sovjetske vlade Vjačeslav Molotov je danes izjavil, da Sovjetska zveza čvrsto veruje v možnost miroljubnega soobstoja dveh sistemov—kapitalizma in komunizma.
Molotov je govoril na volil-^
Kongresnik pravi, da ima predsednik zelo dobro plačo
je
nem shodu pred množico moskovskih delavcev. V svojem govoru je opozoril, da čeprav je Rusija življenski zainteresirana v trajni mir, nevarnost vojne bo obstojala tako dolgo, dokler bo obstojal kapitalizem. Rekel je da morajo zagovorniki miru sprejeti odgovarjajoče mere, da preprečijo vojno, ki da je pod kapitalističnim sistemom neizogibna.
Sovjetski podpremijer je v glavnem govoril o sovjetski zunanji politiki, ki se je dolgo let nahajala pod njegovim vodstvom. Med ostalim je omenil, da so kapitalisti včeraj grozili z atomsko bombo in da danes grozijo z neobstoječo hidrogen-sko bombo.
Molotov je v svojem govoru omenil tudi obravnavi proti bivšemu madžarskemu zunanjemu ministru Laszlo Rajku in bivšemu bolgarskemu podpremijeru Trajči Kostovu. Opozoril je, da sta te obravnavi dokazali obstoj nevarnosti infiltracije za-


<?" k
11. marca. —
C • je rt ^Sralec Charlie izjavil, da ga sovražniki spra-go,, položaj s šir-bi sdd P), ^^^^vljan. Igra-"i nikoli za-•sko državljanstvo
blike vzhodne Evrope.
Kar se tiče jugoslovanskega maršala Tita pa je sovjetski podpremijer rekel, da ne more več biti zakrinkan s socialistično krinko in zavajati ljudstvo.
Molotov je posebno poudaril, da Sovjetska zveza veruje v miroljubno tekmovanje dveh sistemov, kapitalizma in komunizma, in da je posebno zainteresirana v dolgotrajni mir, ker hoče izvesti svoje ogromno delo izgradnje.
Tudi Malenkov poudarja sovjetske mirovne napore
O možnosti miroljubnega soobstoja dveh sistemov je govoril tudi drugi ministrski podpredsednik in član sovjetskega Politbiroja Georgi Malenkov,. Zapadni opazovalci posebno poudarjajo važnost Malenkovih izjav, ker ga smatrajo za najvplivnejšega sovjetskega voditelja po Stalinu.
Malenkov je rekel, da je Sovjetska zveza vedno pripravljena na pogajanja, katerih cilj bi bil učvrstitev miru na svetu. V svojem volilnem govoru je med ostalim dejal:
"Sovjetska vlada, zvesta stvari slošnega miru, ne bo nikoli opustila nadaljne napore v cilju zagotovitve miru in je pripravljena na aktivno sodelovanje pri vseh poštenih načrtih, mer in aktivnosti za preprečitev nove vojne in ohranitev miru na celem svetu."
Zapadni opazovalci menijo, da je s svojim govorom Malenkov indirektno apeliral za obnovo pogajanj med vzhodom in zapadom. Veruje se, da bo Sovjetska zveza kmalu sprožila nove napore za obnovo pogajanj. Vsi sovjetski voditelji v svojih govorih močno poudarjajo vprašanje ohranitve miru. Podobne govore sta imela tudi maršal Vorošilov in član Politbiroja Beria.
WASHINGTON, 12. marca — Kongresnik Woodruff je danes izjavil, da je predsednik Truman eden od najboljše plačanih ljudi na svetu, če že ne mož, ki zasluži največ denarja.
V izjavi, ki jo je danes objavil, je Woodruff za Trumanove dohodke rekel:
"Privatni državljan, če bi hotel biti kos življenjskemu standardu predsednika, bi potreboval dohodke med 3,000,000 do $3,500,000 na leto."
Woodruff je poudaril, da ima predsednik letno plačo v znesku $110,000. Od te vsote mora plačati $40,000 na račun dohodninskih davkov, toda poleg omenjene plače dobi nadaljnih $50,000, na katere iie plačuje nobenih davkov.
Po mnenju kongresnika pa med predsednikove "dohodke" spadajo sledeči:
Točno 42 raznih prevoznih sredstev, počitniških prostorov, sredstev za razvedrilo. Med ostalim ima na razpolago letala, 35 avtov Bele hiše, eno jahto, privatni Pullman vlak, počitniške domove v Key Westu, Fla., in Marylandu.
Za gornje je treba plačati okrog 665 oseb, kar letno stane $1,491,540.
Bela hiša dobi iz posebnega sklada okrog $40,000 za stroške potovanj, med katere pa niso vključeni stroški za potovanje z letalom, ker jih plača zračna sila.
Jahta "Williamsburg" potrebuje samo za plače posadke $190,000 na leto.
Privatno predsednikovo letalo "Independence" stane $1,133,-000, za vzdrževanje letala pa gre $120,000 na leto.
Po proračunu kongresnika, stane privatni predsednikov vlak med $250,000 in $350,000.
Predsednikovo jahto spremlja posebni rušilec mornarice, kar stane nadaljnih $876,000 na leto.
Detektivi in predsednikova osebna straža v Beli hiši prejemajo $459,200 na leto.
Osobje Bele hiše skupno 220 oseb, prejemajo letne plače v vkupnem znesku $998,254.
Na osnovi tega proračuna kongresnik Woodruff meni, da je predsednik lahko zadovoljen s svojimi dohodki.
Naročajte, širite 'Enakopravnost!"
in čitajte
NAJHUJŠA LETALSKA NESREČA V ZGODOVINI; 80 UBITIH V WALEŠU
CARDIFF, Wales, 12. marca.—Danes se je v bližini tukajšnjega letališča pripetila najhuj&a nesreča v zgodovini letalstva, ko je angleško letalo tipa Avro Tudor treščilo na zemljo. V kup no je bilo ubitih 80 oseb. Le tri osebe so čudežno rešile svoja življenja.
V	letalu se je nahajalo 78 navijalcev za futbalsko moštvo Welsha, ki je v Du-blinu premagalo Irce, Na letališču Cardiffa pa se je zbrala množica ljudi, sorodnikov in prijateljev navijalcev, ki so hoteli slavnostno sprejeti vračajoče se športnike. V grozi so gledali, ko se je veliko potniško letalo bliskovito pognalo proti zemlji in se razletelo na kose. Trupla ubitih, kovčeki in deli letala s o ležali na polju le 150 vatlov od letališča.
V	nesreči so bili ubiti tudi pilot letala, katerega je kralj Jurij lani odlikoval za izredno službo pri oskrbovanju Berlina. Samo letalo je pred tem letelo 1,400 ur, ne da bi imeli najmanjše nesreče ali pa kvara.
Očividci pravijo, da je letalo letelo izredno nizko. Domneva se, da je pilot skušal preprečiti, da ne bi zadel kakšno hišo in se je dvignil. Vsi štirje motorji pa so se nenadoma ustavili, letalo se je nagnilo i n navpično padlo na zemljo.
Jugoslovan je ustrelil Italijana v samoobrambi
BEOGRAD, 9. marca. — Jugoslovanska časnikarska agencija "Tanjug" je danes sporočila, da je jugoslovanski komandant obrežne patrole pred tremi dnevi ustrelil nekega italijanskega ribiča v samoobrambi. Agencija je zanikala italijansko poročilo o incidentu, da je baje-Jugoslovan ustrelil lastnika ribiške ladje, ker se mu je sled-niji uprl, ko mu je ukazal, naj mu s svojo ladjo sledi v Poreč.
Kar se tiče italijanskega poročila agencije "Ansa" je "Tanjug" izjavila, da je bilo objavljeno s ciljem, da se napade in obrekuje Jugoslavijo in obenem skuša opravičiti kršitve ribolov-skih regulacij od jugoslovanski obali.
Medtem pa je bilo naznanjeno, da je italijansko zunanje ministrstvo vprašalo jugoslovansko vlado za pojasnilo glede tega incidenta, za katerega Italijani pravijo, da je "povzročil upravičeno ogorčenje."
Slike v knjižnici
Jutri zvečer ob 7:30 uri se bo kazalo slike v prostorih javne knjižnice Norwood podružnice na 6405 Superior Ave. Vstopnina je prosta in otroci bodo imeli vstop v spremstvu staršev.
Zopet doma
V soboto zjutraj je bila prepeljana iz Lakeside bolnišnice na svoj dom Mrs. Marylyn Gla-van s novorojenim detetom. Družina živi na 872 E. 139 St. Za prevoz je skrbela ambulan-ca Mary A. Svetek.
NA 700 LET ZAPORA OBSOJENI VLOMILEC
LOS ANGELES, 10. marca— Policija je danes ulovila dva pobegla jetnika, enega ki je bil obsojen na vkupno 700 let zapora. Jetnika sta skupaj s trojico drugih izvrtala podtalni tunel in zbežala 26. decembra.
Jetnik, neki Mershon, se ba-ha, da je njegovih 700 let najvišja zaporna kazen v zgodovini dežele.
Seja direklorija
V torek zvečer ob osmih se vrši seja direktorija Slov. nar. doma na St. Clair Ave. Vabi se vse direktorje, da se udeleže v polnem številu.
Belgijci glasovali za vrnitev kralja
BRUSELJ, 13. marca — Belgijski kralj Leopold III., ki živi v begunstvu, je danes dobil pičlo večino glasov na plebiscitu, pri katerem so belgijski državljani povedali, če želijo upostavitev kraljevine, ali pa republiko.
Leopold je dobil 57 odstotkov oddanih glasov, toda 151,000 glasov je bilo proglašenih za neveljavne. Če bi se štelo tudi te glasove, bi pomenilo, da je kralj dobil le 56 odstotkov glasov.
Odstotek glasov je važen, ker se je sam kralj Leopold izjavil, da se ne bo vrnil v Belgijo, če ne bo dobil vsaj 56 odstotkov glasov.
Rezultati plebiscita, kot jih je naznanilo notranje ministerstvo, so:
Za kralja je bilo oddanih 2,933,382 glasov, proti njemu 2,151,888, medtem ko je bilo 151,477 glasov razveljavljenih.
Plebiscit je bil samo posvetovalne narave, ker bo končno besedo pri tem vprašanju imel par-loment.
O rezultatih plebiscita je Leopold bil obveščen v Švici, kjer ima svoje posestvo.
Za kralja so največ agitirali katoliški voditelji. Celo rimskokatoliški kardinal Ernest van Roey je pred samim plebiscitom indirektno podelil Leopoldu blagoslov cerkve, z očitnim namenom, da bi vplival na katoličane, ki so v Belgiji v večini.
V parlamentu bodo glavno besedo imeli liberalci, ki sedaj sodelujejo s katoliško socialno stranko v vladi. Toda liberalci so opozorili, da bodo glasovali proti vrnitvi kralja, če ne bo dobil večine tako v flamsko kot v francosko govorečih provincah.
Leopold je živel v begunstvu zaradi svoje kapitulacije pred nacisti v teku druge svetovne vojne. Medtem ko so večinoma vsi kralji in vladarji rajši zbežale v begunstvo, se je Leopold predal Nemcem in leta 1940 ustvaril zelo nevaren položaj za zaveznike, ker je nacističnim silam odprl na stežaj vrata Belgije.
OBRAVNAVA PROTI ITALIJANSKI POSLANKI
RIM, 9- marca. — Italijanski parlament je danes odvzel imuniteto komunistični poslanki Lauri Diaz, da bi se jo lahko postavilo na zatožno klop, ker je žalila papeža Pija XII. Poslanka je v svojih volilnih govorih ostro kritizirala aktivnosti sv. Očeta v teku druge svetovne vojne in njegovo zadržanje v zvezi z vojno v Palestino.
Iz bolnišnici
Poznani Mr. Anton Vehar iz 820 E. 222 St. se nahaja v University bolnišnici. Obiski začasno niso dovoljeni. Želimo mu skorajšnje popolno okrevanje!
Ulični napadalec ulovljen
Policija je včeraj zjutraj ranila in ujela nekega 32 let starega moškega, za katerega se veruje, da je zadnji mesec izvršil dva kriminalna napada. Napadalca so ulovili, ko je skušal napasti neko ženo na Gorman Ave.
Zadnji mesec je neka 8 let stara deklica bila napadena pri Miles Park šoli, nekaj dni pozneje pa neka 56 let stara vdova na vogalu E. 93rd Street in Miles Ave. Veruje se, da je oba napada izvršil ulovljeni kriminalec.
Državni tajnik obvestil Rusijo, da mora njen obsojeni diplomat odpotovati, če ne želi v zapor
WASHINGTON, 11. marca—Državni tajnik Dean Achesori je snoči kar naravnost obvestil Sovjetsko zvezo, da mora njen zaradi vohunstva obsojeni diplomat Valentin Gubičev zapustiti Zedinjene države, če se želi izogniti zaporni kazni.
Na konferenci s sovjetskim j	--—---
ambasadorjem Panjuškinom je GlaVlll tainik ZN
Acheson ponovno zavrgel sovjet-	•'
sko stališče, da je Gubičev vžival diplomatsko imuniteto (nedotakljivost) in da je bil obsojen na 15 let zapora, ne da bi se mu dekazalo krivde.
Istočasno je Acheson zavrgel tudi mnenja nekaterih ameriških kongresnikov, da bi se Gu-bičeva moralo držati kot talca za ameriškega državljana Roberta Vogelerja, ki je bil na Madžarskem obsojen na 16 let zapora zaradi vohunstva.
Republikanski senator Kenneth S. Wherry pa je medtem napadel Achesona, češ da hoče rešiti Gubi čeva pred zaporno kazno, da bi se prikupil Rusom. Rekel je, da je bila skovana .zarota med Achesonom, justičnim tajnikom McGrathom in feder^il-nim sodnikom Ryanom, ki je predvčerajšnjim obsodil sovjetskega diplomata pri organizaciji Združenih narodov.
Gubičev je bil obsojen skupaj z bivšo vladno uradnico Miss Coplon, toda sodnik Ryan mu je očividno na namig Državnega oddelka ponudil svobodo, pod pogojem, da v teku dveh tednov zapusti Zedinjene države.
Veruje se, da bo Gubičev res kmalu odpotoval iz Zedinjenih držav. Toda glavni tajnik organizacije Združenih narodov Try-gve Lie je včeraj v New Yorku izjavil, da sovjetski uradnik še vedno prejema plačo organizacije, ki znaša $6,000 na leto.
Ruski komentar
MOSKVA, 11. marca—Sovjetski časopisi so včeraj priobčili prvi komentar v zvezi z obsodbo Gubičeva. V komentarjih poudarjajo, da se je sovjetskemu diplomatu ponudilo priliko, da zapusti Zedinjene države, kar da je najboljši dokaz, da je bil obsojen po nedolžnem.
ANGLEŠKI ZDRAVNIKI GROZIJO S STAVKO
LONDON, 11. marca. — Zdravniki v predmestju Harrow so danes zagrozili, da ne bodo vršili nobene zdravniške službe, z izjemo najbolj nujnih, če jim do julija ne bodo v okviru vladnega zdravstvenega programa zvišali plačo.
Soglasno v načrtom dobijo angleški zdravniki 18 šilingov ($2.50) za vsakega pacijenta.
napaden, ker brani kitajske komuniste
WASHINGTON, 10. marca — Republikanski senator Know-land je danes v senatu ostro napadel glavnega tajnika organizacije Združenih narodov Try-gve Lia, ki da se obnaša kot zagovornik kitajskih komunistov s svojimi nasveti, da se v organizaciji odvzame sedeže kitajskim nacionalistom in jih izroči komunistom.
Knowland je izjavil, da je Lie očividno opustil svoje nepristransko stališče. Zahteval je, naj ameriški delegatje ne samo glasujejo proti predlogu, da se nacionalistične delegate zamenja s komunističnimi, pač pa prevzamejo aktivno vodstvo, da se prepreči še "enemu satelitu Sovjetske zveze, da bi se vrinil v organizacijo Združenih narodov."
Lie je pcautl ij.±cd napadov, ker je v februarju mesecu delil članom Varnostnega sveta okrožnico, s katero je priporočil, da se prizna kitajsko komunistično vlado, ker da nova vlada v Peipingu že kontrolira celinsko Kitajsko in zastopa z malo izjemo 460,000,000 Kitajcev.
Glavni tajnik Združenih narodov je svoje stališče pojasnil časnikarjem v New Yorku. Rekel je, da njegov načrt za zamenjavo delegatov ne predstavlja kapitulacije pred sovjetskimi zahtevami, ampak kapitulacijo pred mednarodnim zakonom in zdravim razumom. Po njegovem mnenju je komunistična Kitajska upravičena na zastopstvo v organizaciji Združenih narodov, medtem ko bi se kitajske nacionaliste moralo izobčiti.
Iz bolnišnice
Mrs. Anna Grozdanich je bila v petek prepeljana iz St. Alexis bolnišnice na svoj dom na 14930 Sylvia Ave., kjer jo prijateljice lahko obiščejo. Za prevoz je skrbela ambulanca Mary A. Svetek.
Seja in predavanje
V sredo zvečer ob 7:30 uri se vrši seja krožka št. 2 Progresivnih Slovenk v Slov. nar. domu na St. Clair Ave. Takoj po seji bo predaval o glasbi poznani umetnik in pevovodja Anton Šubelj. Članice so prijazno vabljeni na sejo, k predavanju pa imajo vstop tudi nečlanice in moški. Vstopnina k predavanju je prosta.
Doma
Iz bolnišnice se je vrnil na svoj dom Mr. Frank Maček iz Chardon, O., kjer ga prijatelji sedaj lahko obiščejo. Zahvaljuje se vsem za obiske, cvetlice in voščilne karte, ki jih je prejel.
Vile rojenice
Po dvanajstih letih zakonskega življenja so se zglasile prvič vile rojenice pri Mr. in Mr. William Zupane, 20650 Goller Ave., in jima pustile zalo hčerko Patricia Ann, ki je tehtala devet funtov in tri unče. Mati, katere dekliško ime je bilo Theresa Bals, in dete se nahajata v Huron Rd. bolnišnici. Tako je postala Mrs. Theresa Bals iz 15401 Lucknow Ave. stara mama prvi vnukinji (ima tudi tri vnuke). Srečni ope je sin družine Mr. in Mrs. Louis Levstik, E. 172 St. Čestitamo!
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
13. marca 1950
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312
Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays
SUBSCRIPTION RATES—(CENE NAROČNINI)
By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town:
(Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta):
For One Year—(Za eno leto) _______________________________________________________________$8.50
For Six Months—(Za šest mesecev) ________________________________________ 5.00
For Three Months—(Za tri mesece) ____________________________________________ 3,00
For Canada, Europe and Other Foreign Countries:
For One Year—(Za eno leto) _____________________________________________________$10.00
For Six Months—(Za šest mesecev)__________________________ 6.00
For Three Months—(Za tri mesece) _________________________________ 3.50
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
V VRTINCIH MRZLE VOJNE
2e pet let se svet nahaja v tako zvani mrzli vojni, ki divja med vzhodom in zapadom. Še vedno ni nobenih izgledov, da bo mrzla vojna kmalu končala. Lahko pa se konča samo na dva načina—s totalno dejansko vojno, ki bi uničila človeštvo, neglede kdo bi ostal zmagovalec, ali pa z miroljubno poravnavo obstoječih razlik in upostavitvijo normalnih razmer na svetu, ki bi omogočile miroljubno tekmovanje za blaginjo človeštva.
Navadne množice ljudstva, neglede kje se nahajajo in pod kakšnimi sistemi živijo, ne želijo vojne. Toda obstojajo mogočne in vplivne skupine zaslepljenih fanatikov in skupine, ki so za svoje osebne materialne interese pripravljene pahniti človeštvo v novo, najbolj strašno katastrofo.
Mrzla vojna je le preludij vojne. Vojna nevarnost bi lahko bila odklonjena le potom zavračanja mrzle vojne. Dejansko se večkrat svet nahaja na robu prepada, ko mrzla vojna, tir j ana do skrajnosti, povzroči stanje naj resnejše napetosti in ko izgleda, da nobenega izhoda ni več. Takšnih stanj, povzročenih vsled mrzle vojne, je že bilo in jih bo. K sreči je vedno v zadnjem trenotku nevarnost vojne bila odvrnjena, čeprav začasno. Ampak vedno upati na takšna srečna naključja, je nevarno, ker samo ena zgrešena poteza, eden edini neprevidni korak na robu prepada, lahko povzroči katastrofo, iz katere ni izhoda.
Mrzla vojna je prizadela vsa ljudstva sveta fizično in duhovno, materialno in moralno. Za voljo mrzle vojne se žrtvuje interese ljudstev sveta, njihovo blaginjo in prosperiteto, on^ejuje ^ njihove svobodščine in civilne pravice, v mnogih deželah sveta se jih tir j a pod totalitar-ske sisteme, katere sisteme se odobrava, hvali in spodbuja samo zato, ker so proti-komunistični.
Tudi ameriško ljudstvo se nahaja v vrtincih mrzle vojne. Celo v še večjem obsegu, ker so Zedinjene države postale voditeljica^ zapadnega bloka. Ne more se zanikati porazni vpliv te mrzle vojne na vse faze našega življenja. Pred petimi leti se je začela ta mrzla vojna. V teku petih let se je postopoma podredilo mrzli vojni blaginjo ljudstva. Namesto, da bi se z normalnim procesom izpopolnjevalo demokracijo, se omejuje pravice in svobodščine ljudstva. Časopisje, radio, poklicni politiki, voditelji raznih strank in skupin ustvarjajo ozračje histerije, prilivajo olje tej vedno navzoči in v brezkončnost tirjani histeriji. Lov na čarovnice ni samo prazna fraza. Ljudje, katerih lojalnost Ameriki in demokraciji, je bila nad vsakim dvomom potrjena z njihovimi akcijami, padajo kot žrtve lova na čarovnice. To so obenem žrtve mrzle vojne, ker se ne morejo pomiriti z novo definicijo lojalnosti in patriotizma, ki je danes postavljen na tehnico mrzle vojne in po kateri je nelojalen in nepatriotičen vsak, ki v tej mrzli vojni ne prispeva svoj delež.
Dežela se nahaja v objemu strahu. Čeprav še vedno priznavamo pravico do svobode govora in izražanja mnenj, je čedalje več ljudi, ki se bojijo odločno povedati, kaj mislijo in ki tajijo svoja prepričanja, pa naj bodo še tako demokratična in v soglasju z našo ustavo, ker se bojijo, da bodo moralno in materialno uničeni. To se je, žal, mnogim tudi zgodilo. Koliko jih je, ki so bili tirjani pred kongresne odbore za ne-ameriške aktivnosti, pred razne lojalnostne odbore, jih omadeževalo, zaznamovalo in izobčilo iz polnega udejstvovanja pri pospešitvi resnične demokracije, ki nobene zveze nima z mrzlo vojno. Koliko jih je, ki so bili moralno in materialno uničeni, ne da bi se jim dokazalo, da so krivi dejanj, za katere se jih je obtožilo. Kot vsaka vojna, tudi mrzla vojna ne trpi nobenih ovir, nobenih nasprotovanj. Stremi za tem, da bi mobilizirala javno mnenje. Zahteva popolno in neomajeno lojalnost vseh državljanov, ne principom demokracije in ustavi, pač pa smernicam zunanje politike, ki se danes nahaja v znaku mrzle vojne.
Eden od osnovnih pogojev za razvoj in ohranitev ter izpopolnitev demokracije je, da se svobodo izražanja mnenj ne bi smelo omejevati in jo zatirati z direktnim ali pa indirektnim strahovanjem. Svobodna diskusija vseh vprašanj, ki prizadevajo ameriško ljudstvo in ameriško demokracijo, bi morala biti ohranjena, postaviti bi se jo j moralo nad interese ene ali druge skupine, ne bi se jo. smelo uničiti samo zato, ker mrzla vojna zahteva regimen-' tacijo misli in ne priznava nobenih idej in nobenih gibanj, ki niso njej v prid.
Svet se nahaja ua robu prepada. Vojna nevarnost je'
JUGOSLOVANSKI TOBAK NA SVETOVNEM TRGU
Jugoslovanski tobak je po svoji kakovosti znan po vsem svetu. Stara Jugoslavija ni znala izkoristiti velikih možnosti za izvoz tobaka v druge države in je pridelovanje tobaka leto za letom omejevala. V Hercegovini sijajno uspeva tobak. Tudi svetovna potrošnja tobaka je že pred vojno vsako leto naraščala. Hercegovski kmetje pa so morali saditi koruzo, ki jo je uničevala suša, ker so zaman prosjačili, da bi smeli saditi več tobaka. Nič ni pomagalo, mono-polska uprava je vsako leto omejevala število tobačnih rastlin, ki so jih pridelovalci smeli saditi, financarji in žandarji pa so strogo pazili, da ne bi kdo zasadil več rastlin, kakor mu je bilo dovoljeno.
V novi Jugoslaviji se je položaj pridelovalcev tobaka docela spremenil. Povsod, kjer so dani pogoji, sadijo kmetje tobak, država pa sklepa z njimi pogodbe, da bi zasadili čim več tobaka. Naš petletni plan določa, da moramo v zadnjem letu petletke povečati proizvodnjo tobaka na tri in polkratni predvojni obseg, to je na 4750 vagonov nasproti 1360 vagonom leta 1939. Velik del te naloge smo že izpolnili. Tudi proizvodnja tobačnih izdelkov je silno narasla in je že presegla količino, planirano za zadnje leto petletke. Preskrba prebivalstva s tobačnimi izdelki je omejena samo z zmogljivostjo naših tobačnih tovarn, ki danes izkoriščajo vso svojo kapaciteto.
Ob znatno povečani proizvodnji tobaka se je zadnja leta silno dvignil naš izvoz tobaka, ki je že leta 1948 dosegel 4 in četrtkratni predvojni obseg, lani pa se je nadalje dvignil. Jugoslovanski tobak trosijo danes v Franciji, Nizozemski, v ameriških Združenih državah, v Zahodni Nemčiji, Avstriji, Veliki Britaniji in Belgiji, njegovo odlično kakovost pa poznajo tudi kadilci v Švedski, Finski, Egiptu, Švici in Tunisu. Zadnja leta je naša država postala na' svetovnem trgu resen tekmec tudi državam, ki izvažajo največ tobaka.
Različnost podnebja in zemlje omogoča naši državi pridelovanje raznih vrst tobaka. Tako imamo 4 glavna pridelovalna področja, makedonsko, hercegovsko, drinsko-moravsko in vojvodinsko. V vsakem teh področij pridelujejo tobak različnega tipa. Makedonski tobak ima odlično aromo, lepo barvo in nežno tkivo ter prav nič ne zaostaja za slovitim grškim in bolgarskim tobakom. Hercegovski tobak je edinstven na svetu po posebni aromatični, po zlatoi'umeni barvi in elastičnosti tkiva. Mešanica makedonskega in hercegovskega tobaka spada v vrsto najboljših tobačnih mešanic na svetu. Zato kupujejo ta tobak zaradi mešanja in aromatizacije tudi države, kjer je domača proizvodnja tobaka zelo razvita, kakor n. pr. Združene države, ki so hkrati največji izvoznik tobačnih izdelkov. V večjih količinah izvažamo tudi tobak iz Vojvodine in iz drinsko moravskega področja, se prav tako uporablja za mešanje z drugimi vrstami tobaka, kadar je treba dobiti močnejšo mešanico. Iz tega tobaka izdelujejo predvsem cigarete, deloma pa tudi cigare, tobak za pipo in žvečenje, kupujejo ga
predvsem v Franciji, Belgiji, Nizozemski in Finski.
Velik napredek smo po osvoboditvi dosegli v fermantaciji tobaka. Sodobne naprave v naših novih tobačnih skladiščih omogočajo brezhibno fermenta-cijo in zagotavljajo odlično kva-hteto posameznih vrst tobaka. Zaradi čim boljšega vnovčenja našega pridelka imamo v inozemstvu stalne predstavnike za izvoz tobaka. Naše najboljše vrste tobaka, razstavljamo na vseh velikih velesejmih, v Sidneyu in Aleksandri ji pa imamo stalne razstave našega tobaka. Predvsem izvažamo tobak v listih, zadnja, leta pa smo začeli izvažati tudi cigarete "Istra" "Drina", "Jadran", "Morava", "Makedonija" in "Triglav".
Da se omogoči čim boljše izkoriščanje našega tobaka za izvoz, smo zgradili v Skoplju tovarno nikotina, prvo tovarno te
vrste na Balkanu, Hkrati raziskujemo možnosti za gojitev industrijske rastline "mohorke" kot surovine za pridobivanje nikotina. Za kakovostni dvig naše proizvodnje tobaka skrbi tobačni institut v Prilepu, enako podpira kakovostno proizvodnjo tobaka tudi biro za pospeševanje proizvodnje pri generalni direkciji zvezne tobačne industrije.
Letos bomo razstavili tobak na 20 mednarodnih velesejmih. Odprli bomo tudi stalne razstave tobaka v Bruslju, Bernu in Curihu, verjetno pa tudi v Londonu, Parizu in Stockholmu. Iz dali bomo več reklamnih brošur v tujih jezikih. Posebno pozornost pa bomo posvetili izvozu tobaka v tiste države, ki naše ga tobaka doslej niso kupovale. V tem pogledu se že pogajamo z državami Južne Amerike in Avstralijo, zlasti pa gre naše prizadevanje za tem, plasirati naš tobak tudi v francoskih kolonijah.
"Slovenski Poročevalec"
cej žena. Med njimi je 13 udar-nic. Korošec Cilka pa je strojna delavka, in lesni manipulant obenem. Da se žene — matere res lahko posvete svojemu delu, so zgradili svetlo in prostorno stavbo, kjer imajo otroci žena — mater delavk vso potrebno nego v delavnem času.
Najboljši dokaz, da je sindikat stvarna organizacija delavcev, je skrb organizacije in uprave delavcev. Sindikat je izplačal za oddih delavcem 38,000 dinarjev, uprava pa jim je dala v materialu za , 270,000 dinar-
jev. To je nov dokaz, da j® uspeh sama tam, kjer je tesno sodelovanje z upravo in sindikatom, le ob medsebojni po®"' či, ob medsebojni skrbi, delavci izpolnjujejo in presegajo Ampak ne samo letni plan. KU' rea Franc, Roje Jože in v četku decembra 1949 izpoln & svoje obveznosti za ves petletni
plan. "S takimi ljudmi bo ^
Vijštva
varna upognjenega p o n i "Duplica" izpolnila naloge, '
jih ji nalaga socialistična ^
gradnja domovine.
POSLANO (SAKSU—CH^^
• •
Morska voda izvor novih kemičnih spoji"
Kakor vidimo, nam daje je poleg svojega življensk®^
"DUPUCA"—MOČAN STEBER LESNE INDUSTRIJE JUGOSLAVIJE
Po Kamniškimi Alpami je vr- čistilne naprave, obratovanje
sta žag. Iz ene take žage je že pred vojno nastala tovarna upognjenega pohištva "Duplica". Marsikdo, ki gre mimo, ne ve, kako pestro zgodovino ima ta tovarna, ki danes izdela že preko 1000 stolov na dan poleg ostalih proizvodov.
Prvo, kar pade v oči je pestra zunanjost tovarne, ki takoj pove, da se iz nekdanjega malega podjetja gradi velika in moderna tovarna. Direktor Ko-drič, ki je bil že pred vojno zaposlen v "Duplici", je takole pripovedoval o zgodovini tovarne:
"Naša tovarna ima revolucionarno tradicijo že izza pred vojne Jugoslavije. 1934 smo tri tedne štrajkali. Zaradi stalnega zbijanja plač skoraj nismo mogli več živeti, žena lastnika Remca pa je vedno ponavljala:
zakaj se bunite, saj vam delavcem ni treba jesti mesa, za vas je dobra repa, zelje in fižol. Na vse mogoče načine so poizkušali naš štrajk zlomiti. Tako daleč je šlo, da je 15-letni lastnikov sin celo z revolverjem streljal v delavce. Ta revolucionarna zavest se je pokazala tudi takoj po okupaciji 1. 1941. Nobenemu delavcu ni šlo v račun da bi delali za Nemce. Dvanajst nas je takoj zgrabilo za orožje in odšlo v partizane. Iz bližnjih hribov smo gledali tovarno, videli smo kako so delavce dan za dnem zapirali. Odločili smo se!
14. septembra 1941 zvečer je bilo v tovarni vse tiho, le nemški vojaki so se sprehajali med stavbami. Ob pol 23. uri pa je švignil proti nebu visok plamen. Zažgali smo tovarno! Zgorelo je skoraj vse. Skrit v krošnji bližnjega drevesa sem tisto uro premišljal, kako bomo po osvoboditvi zgradili na istem mestu našo tovarno in si želel,
da bi dočakali tisti dan".
Tovariš Kodrič ga je dočakal! Tako danes res dobesedno pomaga graditi in izpolnjevati tovarno. Takoj po osvoboditvi so pomagali graditi vsi okoliški prebivalci. Na pomoč pa so prihiteli tudi vojaki JA in celo frontne brigade iz Ljubljane.
Danes pa delavci sami s prostovoljnim delom modernizirajo
predvsem notranjost o b r a t a .; plrtTzanlki Invalid'"dom^ Ventilacija v vseh prostorih je gotova, povsod s o nameščene
vedno navzoča in v teh za Ameriko in svet nevarnih časih je potrebno več kot kdaj koli poprej ohraniti trezno miselnost in nadvse polno zaupanje v silo demokracije delujoči v prid ljudstvu, ne pa proti ljudstvu. To velja za svet, za vsa ljudstva in velja tudi za Ameriko in za ameriško ljudstvo. Ko bo enkrat svetu vrnjen resnični mir, se ne bo! P^^ktičnem pouku vajencev vc-
posameznih velikih sil cenilo po številu vojaških baz in: pomaga inštruktor ščurk v.,. .	.. v	v	Mirko, ki se je lansko leto zc
po učinkovitosti njihovega vseumcujocega orožja, pac pa;	Argentine, kjer je kot
po moči njihovih sistemov in idej posvečenih pospešitvi; mizar delal 12 let.
zage je modernizirano, delavci sami so izdelali vagonček za parilnico in tračni nihalni bru silni stroj. V načrtu pa imajo še graditev bazena za hlodovino in železniškega tira. Poveča li bodo stolarno in skladišče za finalne oddelke.
Vsi obrati delajo s polno paro. Izdelki tovarne upognjenega pohištva "Duplica" so svetovno znani, saj jih celo izvažajo v Ameriko in Sudan.
Tudi v Jugoslaviji sami je potrebno veliko opreme, kajti neprestano se grade novi stanovanjski bloki, zadružni domovi, okrevališča, kinodvorane in gledališča, dečje jasli itd. Delovni kolektiv se tega zaveda ter se trudi, da s smotrno organizacijo dela ob pomoči sindikata in Komunistične partije, dosega vsak dan boljše uspehe v produkciji. Velikega pomena za pravočasno izpolnitev plana, pa je bila uvedba brigad in Sirota novičevega načina dela za večjo stvarilnost. 9. oktobra 1949 so vsi delavci prvič poizkusili ta novi način dela. Uspeh je bil zavidanja vreden. Dnevni plan so presegli za 24^;. Ta rezultat jih je podžgal. Tako dan^s dela v "Duplici" 63 stalnih brigad po Sirotanovičevem načinu. Naj boljša je mladinska brigada, ki jo vodi 18 letni Jereb Miha. Ta brigada najmlajših delavcev je vzpodbuda kolektivu. Z uspehi je tesno sledi brigada, ki jo sestavljajo kvalificirani delavci, ki so letos prvi končali nižjo mizarsko strokovno šolo v tovarni. Brigadir Ulčar pravi, da je res veselje delati z mladimi, dobrimi strokovnjaki, ki jim ne manjka zavesti in poleta. Zato so na dan tekmovanja dosegli plan kar 820^ dnevne norme.
Odhkovanec in šestkratni udarnik Kuret Franc, ki je že izpolnil petletni plan, odgovori na prošnjo, naj kaj pove o sebi le na kratko, ne da bi prenehal z delom:
"Iz Primorske sem doma. V "Duplici" delam 19 let. Vem, da d^lam zase pa se je zato vredno potruditi: Sicer pa nas je v tovarni že 122 udarnikov".
Nižja strokovna šola ima svojo vajniško delavnico. Bosanec Mičo Maric, gojenec te šo-
iz
Drvara, je primer dobrega in vestnega učenca. Skromen je, ali z veliko živahnostjo pripoveduje, kako si vajenci sami postavljajo svoj internat tik poleg tovarne in kako si je uredilo življenje 100 gojencev, od katerih j e 53 štipendistov. P r i
blaginje in sreče človeštva.
V tovai'ui je zapoalenih pre-
Vsakdo ve, da je morska voda slana. Znano je tudi prido-'bivanje morske soli. Jadransko Knorje ima 2,9% kuhinjske soli (NaCl) in okoli 0,9% ostalih soli. Kuhinjsko sol pridobivajo tako, da spuščajo morsko vodo
V	plitke bazene, kjer pod vli-vom solnčnih žarkov kristalizirajo soli. V prvem bazenu doseže zaradi / solnčne toplote gostoto 25 stopinj Be (Beaume— stopinja gostote). V tem bazenu se izločijo predvsem soli železa. Nato spelje jo vodo v naslednje tri bazene. V drugem se 'Zgosti na 27 stopinj Be. V tem se izloči najčistejša kuhinjska soj, a preostalo morsko vodo speljajo v tretji bazen, kjer se zgosti do 29 stopinj Be. Tudi v tem bazenu se izloča kuhinjska sol. Toda, ker je v tej soli več primesi magnezijevega klorida, ki daje soli temnejšo barvo in grenkejši okus, se ta sol prodaja kot tehnična. Preostala voda gre v četrti bazen, kjer doseže gostoto 32,5 Be. Tudi v tem bazenu se izloči kuhinjska sol, ki je že močno pomešana z magnezijevim kloridom. To uporabljajo za soljenje rib in za živino.
V Arhangelsku (ZSSR) dobivajo kuhinjsko sol prav tako iz morja, toda z zmrzovanjem. Ko morska voda zmrzne, se od-dvoji led, ki ga sestavlja čista voda, a pod njim ostane voda, ki po prekuhavanju izloča sol.
Poleg kuhinjske soli pridobivajo iz morske vode tudi magnezijev oksid, to je magnezit (MgO), ki ga uporabljajo kot izolacijski material v proizvodnji šamotne opeke in za oblaganje Siemens-Martinovih peči. Industrializacija vsake države zahteva velike količine take opeke, a nahajališča magnezita v Evropi so samo v Avstriji, Grčiji in Jugoslaviji.
Računajo, da je v morski vodi magnezija-kovine okoli 0.14 odst. in to v magnezijevem kloridu, magnezijevem sulfatu in magnezijevem bromidu. Največ magnezijevih soli imajo zaprta morja, n. pr. Mrtvo in Kaspijsko morje. Iz 500 kubičnih metrov morske vode dobijo približno 1 tono magnezita. Toda umetni magnezit iz morske vode ne more konkurirati naravnemu.
Iz morske vode pridobivajo poleg magnezita še čisti magnezij, ki se kot lahka kovina veže z aluminijem in ga uporabljajo za proizvodnjo lahkih zlitin za letalske in avtomobilske dele.
V	vojni industriji ga uporabljajo za proizvodnjo zažigalnih bomb in za signalne naboje.
Znano je tudi, da ima morska voda minimalne količine zlata, bakra in drugih kovin. Doslej še ni uspelo oddvojiti zlato od morske vode. V zadnjem času je dokazano, da so zlato in druge* kovine absorbirane v planktonih.
bogastva še velike' možnosti koriščanja kemijskih spoji" elementov, ki jih vsebuje.
Izdelovanje časopisnega ja iz odpadkov sladkornega trsa	, ,
Posrečil se je poskus za lavo časopisnega papirja iz
padkov sladkornega trsa

ameriški časopis je ze
izšel
takem papirju. Proizvajalci dijo, da bo s kemikalije®^
goče zboljšati kakovost^ noV«
papirja, ki nekoliko teže W barvo kot navaden časopisni P pir.
RAZNE ZANIMIVOSTI
Tihotapstvo kave med Avstrijo in Nemčijo
Vsaj pet železniških s 15 tisoč kilogramov kave zadnjih mesecih' pretihotap Avstrije na Bavarsko. Av ^ ska kriminalna policija ^ slej aretirala tri osebe, ki pečale s tihotapstvom vo so kradli v skladiščih riške vojske v Avstriji.
Nemiri na Borneu
gj
Po poročilih je bilo oseb, ranjenih pa preko s -nemirih v središču pet""® ® industrije v Balik otoku Borneu. Agencija j) change Telegraph"
je prišlo pri tem do .jj. med lokalno policijo in gji kanskimi četami. Med »F ^
je bilo zažganih več vasi m
130 prebivališč je bilo r ^ nih.
Avtobusna nesreča v Kohunbiji	;
sil'
Na poti iz Cartagen®
leh v bližini Bolivara' j® , avtobus poln potnikov. ce je 30 ljudi zgorelo, reŠi" , jih je samo 13.
stif"-!
Najmočnejša mehaniC^' kalnica na svetu
Agencija France	^
roča, da je prispela Le Havre najmočnejši
nična stiskalnica na jo izdelali v Združenih .^p\' ameriških. Glavni del t® jii'
0'
,et»
juf'
nice, ki tehta 165 ton, tri instalirali v neken^ . jj, gičnem, podjetju v bi prepeljali to velik^^^^jj., f kalnico, so morali napf"^^^ sebno vozilo z 48 kolesi' _ kalnica, ki v celoti t® ^ #' ton, ima kapaciteto ^ . go r !ta,
svetu, J*
Največja kapaciteta doslej dosegli na s
šala 2600 ton.
Naročajte, širite "Enakopravnost!"

VO//V TH£ OPPOflTUNITV

/NVeSTfN us. 5AV/N6S
13. marca 1950
ENAKOPRAVNOST
STRANS
milijard ljudi bo lahko živelo na svetu
Nedavno je govoril na sestanicu ameriškega društva za kemijo profesor Evgen Rochow, ki je bil za svoje znanstveno delo na Wdrocju kemije tudi nagrajen. Poslušalcem je naslikal bodoči svet, 'se zdi na prvi pogled fantastičen, vendar je pri današnjem raz-ojli znanosti uresničljiv.
a svetu, o katerem je pri-bo lahko živelo , ®ilijard ljudi. (Mimogrede ' ^'^Gnjeno, da se je število na zemeljski obli od 1. 1939 °.v kljub vojnih izgubam isao za 200 milijonov). Pet-milijardam ljudi bo ob-
hodi
omogočen samo zato, ker za svoje življenje
leizčrtin« •	•*
seda -	surovin namesto
ki bodo kmalu izrab-del	bodo iz zemlje, pre-
sce^'^T	v opeko in plo-
\ . ed jedil bosta izginila j&jca, ker bodo živali
®eso
Uq proizvajale za prehra-teh človeštva. Namesto
^ 2ivil se bodo pojavila dru
šladkT°^°	premoga,
12 ^ dreves in beljakovine
Uči
do profesor pravi, da bo-IjUjai naravni viri surovin yP^opasceni, če jih bodo doggj izkoriščali še naprej v obsegu. Po njego-Že	so v ZDA porabili
radiP^trolejskih zalog. Za-posvečujejo napore za Vanjg^^	načinov pridobi-
jo na	zlasti s sinte-
^oda	plina in premoga.
bo morda bodo prepovedali
ske B, ? premoga v industrij-g '»vrhe.
Utiog	se bo izmenjalo
to' igj ^odov, se bodo temelji-človeške navade,
pravi prof. Rochov. L. 1947 sta bila potrebna v ZDA za prehrano 1 osebe 2 hektara orne zemlje. Če bi se hranilo človeštvo na ta način, ki kmalu zmanjkalo plodnih tal, čeprav bi obdelali vso zemljo razen puščav, moč-virj in pogorij. Še več, gozdnatih predelov ne bodo smeli iz-premeniti v polja, ker bi močno izsekavanje pospešilo odplav-Ijanje zemlje. Bolje je pustiti drevesa in jih uporabljali za hrano. Človek sicer ne more prebaviti celuloze neposredno, lahko pa jo izpremenijo v prebavljivi sladkor, ki zadošča za vse potrebe po ogljikovih vodanih.
Meso in jajca bosta kot nosilca beljakovin zagotovo izginila iz človeške prehrane.
Tele namreč predela samo 12 pdst. použite krme v meso, pravi prof. Rohow. To razmerje se še poslabša, če je krma slaba. Nekaj časa si bodo ljudje pomagali z rastlinskimi beljakovinami in z ribami, končno pa bo verjetno prevladala proizvodnja umetnih beljakovin.
Mogoče se bo izkazalo kot zelo umestno pridobivanje aminokislin s pomočjo kvasnic ali drugih mikroorganizmov iz ni-trogena, ki je v zraku. Nemci so že pred vojno ugotovili način, kako je mogoče pridobivati užitne maščobe iz premoga.
Končno je naglasil prof. Rochow, da bo poglavitni problem
v tem, kako zagotoviti redno oskrbo z ogljikovim dvokisom, ki ga potrebujejo rastline za svojo rast. Oceani stalno vsrkavajo ogljikov dvoltis in ga bo treba izločevati iz njih. Če se bo posrečilo rešiti to nalogo in ostale, potem bo na zemlji lahko živelo 15 milijard ljudi.
V blag spomin
ob drugi obletnici smrti našega dragega soproga in očeta
Anton
Colarič
kateri [e umrl dne 13. marca 1948
tesa^° jc spoznanje to, ga snfrt % zavedamo, kar V7a>2 ^ruta, brez srca, več nazaj ne da.
Dve leti že počivaš v zemlji in se ne čuje več Tvoj glas, a v naših srcih vlada žalost, ker si prezgodaj odšel od nas.
Na Tvoj grob bomo položili rudečih vrtnic šopek lep, naj bo dokaz ljubezni naše, da nam spomin je na Te svet.
ŽALUJOČI OSTALI: ZOFIA, soproga BEN, sin SOPHIE, hči
Ohio, dne 13. marca 1950.
Društveni koledar
MARCA
17.	marca petek — Sons & Daughters of Erie — Ples v Slov. nar. domu
18.	marca, sobota—Progresivne Slovenke št. 2 — Plesna veselica v SND.
25. marca, sobota — Slovenska narodna čitalnica — Plesna veselica v SND.
APRILA
2. aprila, nedelja. — Paslonski klub — Pasionska predstava v SND
8. aprila^ sobota — Decimer klub — Plesna zabava v Slov. nar. domu
&. aprila, nedelja — Društvo Spartans štev, 576 SNPJ — Ples v SND
14.	aprila, petek — Immaculate Conception Church Holy Name Society — Pies v SND
15.	aprila, sobota—Društvo Danica št. 11 SDZ—Ples v SND
16.	aprila, nedelja — Pev. zbor Zarja — Spomladanski koncert v SND
21.	aprila, petek. — Golden Gophers Club — Ples v SND
22.	aprila^ sobota — Društvo Vodnikov Venec štev. 147 SNPJ — Ples v SND
22.	aprila, sobota—Spomladanska veselica društva Brook-lynski Slovenci št. 48 SDZ v Domu zapadnih Slovencev, na 6818 Denison Ave.
23.	aprila, nedelja — 30-letni-ca zbora "Jadran". Popoldne opereta "Grof cigan", zvečer ples v SDD, W^erloo Rd.
23. aprila, nedelja — Glasbena Matica poda opereto "Gosp-dična Nituš" v SND
23. aprila, nedelja — Otvoritev novega Ameriško-slovenske-ga doma na Recher Ave. ob 1. uri popoldne.
28.	aprila, petek — Independent Veterans Club— Ples v SND
29.	aprila, sobota — Društvo Lipa št. 129 SNPJ — Ples v Slov. nar. domu
30.	aprila, nedelja — Pevski zbor "Abraševič" — Koncert v SND
30. aprila, nedelja—Koncert in ples zbora "Slovan" v SDD na Recher Ave.
MAJA
5.	maja^ petek—Veterans Blas-kovič Post No. 5275 — Ples v SND. ,
6.	majia, sobota — Društvo Sv Anne št. 4 SDZ — Ples v Slov. nar. domu
7.	maja, nedelja—Koncert pev. zbora Triglav v Sachsenheim dvorani, 7001 Denison Ave.
7. maja, nedelja—Koncert zbora "Triglav" v Sachsenheim dvorani na 7001 Denison Ave. Po koncertu plesna zabava v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
13.	maja, sobota — Clev. Athletic League of SNPJ — Ples v Slov. nar. domu.
14.	maja, nedelja — Materinski dan — veselica ženskega odsega Kluba zapadnih slovenskih društev, 6818 Denison Ave.
14. maja, nedelja — 25-letnico društva Euclid št. 29 SDZ v Slov. društvenem domu n a Recher Ave.
19.	maja, petek—American Veterans WW No. 2 — Ples v Slov. nar. domu *
20.	maja, sobota — Društvo Sv. Katarina št. 29 ZSZ — Ples v Slov. nar. domu
21.	maja, nedelja — Otvoritev
. pikniške sezone na SNPJ farmi
26.	maja, petek — Društvo Washington, št. 38 SDZ—Ples v Slov. nar. domu
27.	maja, sobota — Društvo Srca Marije — Plesna veselica v Slov. nar. domu
28.	maja, nedelja—Piknik društva "Soča" št. 26 SDZ v Domu zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
JUNIJA
3.	junija, sobota. — Glasbena Matica — Plesna veselica v Slov. nar. domu
4.	junija, nedelja — Piknik društva "Združeni bratje" št. 26 SNPJ na farmi SNPJ
10.	junija, sobota—Društvo Jutranja Zvezda št. 137 ABZ — Ples v SND
11.	junija, nedelja, — Piknik društva "Strugglers" št. 614 SNPJ na farmi SNPJ
17.	junija, sobota—Sportsman's Club of "Slovenec" št. 1 SDZ — Plesna veselica v SND
18.	junija, nedelja — Piknik dr. "Naprej" št. 5 SNPJ na farmi SNPJ
24.	junija, sobota — Piknik krožka št. 1 Prog. Slov. na farmi SNPJ
25.	junija, nedelja — Piknik društva "V Boj" št. 53 SNPJ na farmi SNPJ
JULIJA
1. julija, sobota — Piknik društva "Loyalites" št. 590 SNPJ na farmi SNPJ
4. julija, torek — Piknik pevskega zbora "Slovan" na SNPJ farmi.
9. julija, nedelja—Piknik društva "Concordians" št. 185 SNPJ na farmi SNPJ
15.	julija, sobota—Piknik farmskega odbora SNPJ
16.	julija, nedelja — Piknik društva "Utopians" št. 604 SNPJ na farmi SNPJ
23. julija, nedelja—Piknik dru-
štva "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ na farmi SNPJ 30. julija, nedelja — Piknik društva "Mir" št. 142 SNPJ na farmi SNPJ 30. julija, nedrja — Proslava štiridesetletnice društva Mir št. 142 SNPJ na farmi SNPJ
AVGUSTA 6. avgusta, nedelja — Piknik društva "Comrades" št. 566 SNPJ na farmi SNPJ 13. avgusta, nedelja — Piknik krožka št. 1 Prog. Slov. na farmi SNPJ 20. avgusta, nedelja — Piknik pev. zbora Triglav na prostorih Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 20. avgusta, nedelja — Piknik
AVTO NAPRODAJ
1947 Super Sedanette—Buick izdelka, z vsemi pripomočki. Samo en lastnik. Za podrobnosti pokličite lastnika na
SOHIO GAS STATIOHT 18610 Lake Shore Blvd., KE 1-9711
WIDGOY'SPHerOSTUWO
485 East 152nd St., IV 1-6939
Se priporočamo za idelavo poročnih, družinskih in vseh drugih slik po zmernih cenah.
ODPRTO OB NEDELJAH
društva "Loyalites" št. 590 SNPJ na farmi SNPJ 27. avgusta, nedelja — Piknik Mlad pev. zbora SDD na farmi SNPJ
SEPTEMBRA
3. septembra, nedelja —.Piknik Farmskega odbora SNPJ.
DOBRO OHRANJEN
International Vz tonski truck, ki drži dve toni, pripravljen za vsakršnega obrtnika, se proda po zmerni ceni. Zgleda kot nov.
Za podrobnosti se zglasite na
1001 E. 74 ST.
NOVE HIŠE ZA ENO DRUŽINO V EUCLIDU
19871 NAUMANN AVE. 20700 NAUMANN AVE.
21520 MILLER AVE. 320 EAST 328ih STREET Vsaka ima 4 Vi sobe; gprkola na plin> "lile" kopalnica.
Lahki finančni pogoji. Oglejle si, jih ali pokličite nas. da vam jih razkažemo. Pokličite ob večerih
Wickliffe 997 EUCLID MASON CO. Jack Sirekal i
ENAKOPRAVNOSTI OGLAŠAJTE V
rr
N. J. Popovic, Inc.
IMA ZASTOPSTVO
Chrysler - Plymouth avtov
PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI
RABLJENE AVTE
V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurfenik mehanikih.
8116 LORAIN AVE.
ME 1-7200
NICK POPOVIC, predsednik
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim
nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 SCHADE AVE.
Pokličite:
ENdicott 1-0718

OBLAK MOVER
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
iOHK OBLAKA
1146 East 61st St.	HE 1-2730
^nton
INGOLIČ:
Mlada leta
POVEST
je čutil, kako je ^ je sv..^°^jubila in odšla. Po-
0;

trdno zaspal.
Se
po sobi.
s„>,.
, "Oica z dvema okno-
v
i	I;, .
V fes f," .J je tako majhna, da ostane kar
k ' k h*' Saj
S
Ijo
P"®*-®
^ '^0 ® omarico, omaro, Peo stola ter onole že-
doseže drugo ste-roko. In samo dva
vrat! Kako da je .....
''Je
j® sedaj Marta?
Tine je pogledal na uro. Pol desetih.
Tedaj, se je domislil.
Nedelja je in Marta je šla k maši.
Zavil se je v odejo.
O, kako dobro de, spati na Martini postelji! Četudi je že pred uro ali mogoče že pred dvema urama odšla, vendar jo še vedno čuti ob sebi, odeja, blazina, vsa postelja dehti po njej.
Kot zakleti princ in princesa kraljujeta že ves teden v tej mali sobiti! Nihče ne ve za nju! On se ne gane iz koče, ona pa odide zjutraj v šolo, ob eni ali dveh se
vrne, mu kaj skuha in potem sanjarita ves popoldan in vso noč. Sama sta v koči, tisti dve ženski sta nekam odšli. Ah, nikoli bi ne hotel zapustiti te začrnele, nizke sobice!
Danes je nedelja. Danes bo tudi Marta obedovala doma. Saj jc pametna, da si kuha ob nedeljah in čez teden tudi ob večerih. "Moja mala gospodinjica," ji pravi. Prve dni jo je bilo sram in strah, bala se je, da bi ga kdo ne videl pri njej. Pa on ve, da bi bila žalostna, ako bi bil odšel. Saj je videti tako zelo srečna.
No sedaj je v cerkvi in misli nanj. Tine leži in skriva glavo v njene mehke blazine ter gleda ledene rože, njegove misli pa so tople. Marto gotovo zebe. Ne bo še vstal, čez pol ure pride Marta vsa premrazena in ozebla, pa ji bo grel roke in obraz.	^
Spet se je ozrl po sobici. Saj je že vse pregledal, a lepo mu je bilo, ko je šel počasi z očmi od predmeta do prednjeta, se ustavil zdaj tu, zdaj tam in se česa domislil.
Tistele zavese je gotovo šivala tedne in tedne. Sedela je dolgo v noč za mizo in šivala. Bog ve, kaj si je mislila pri delu. Včeraj mu je povedala, da si jih je napravila do Vseh svetih. Oh, da, tedaj so bile njen misli žalostne! Da, oba sta bila neumna! Ona se je bala nečesa, kar je vendar najlepše v življenju, on pa je ni razumel in je padal iz skrajnosti v skrajnost, namesto da bi prišel k njej, ji povedal, kako lepo je življenje, in jo objel.
Na omari leži nekaj knjig in šivanja. Tisto si mora še danes ogledati. No, reda nima najlepšega! Jo j, kakšen nered je našel v omari! Vse je ležalo križem razmetano. Čipke, volna za šivanje, prejice, kosi platna in blaga, stara obleka in tu pa tam nekaj listov Sardenkovih "Dekliških pesmi!" Tudi v miznici je imela vse, kar spada in ne spada vanjo. Napravil ji je pridigo, Marta je zardela, celo solze so ji prišle v oči in je obljubila, da se bo poboljšala. To je njena napaka že od nekdaj. 2e
pred dnevi sta vse uredila; na omaro pa res ni pogledal.
Kar zamikalo ga je, da bi vstal, prebrskal tam zgoraj in uredil, kakor treba. Toda mrzlo je bilo zunaj in ni se mu dalo vstati.
Nad posteljo je visela večja oljnata slika. Ribnik, okoli njega pa cvetoče češnje, ki se zrcalijo v vodi. Črn okvir.
To je slikal tisto jesen, ko sta se spoznala; tedaj, ko si je plaho želel, da bi ga lepo pogledala in bi se vsaj enkrat smel dotakniti s svojimi ustnicami njenega čela.
Na drugem koncu sobe, ob oknu, pa je visela manjša slika. Šopek rdečih nageljnov.
' To je vse, Ijar je bil naslikal po maturi. Ko je bil še v realki, je slikal mnogo, in dobro, saj mu je profesor, mlad in že priznan umetnik, prigovarjal, da bi šel na slikarsko akademijo. Tudi Dora mu je prigovarjala.
Dora!
Kje je seda?j Ali je v Zagrebu na akademiji, kakor je skle-
nila? Ali pa se je vrnila v Pariz?
Tisti poletni dnevi, ki sta se izprehajala, ko sta fantazirala, filozofirala in se smejala po pariških ulicah in parkih! Mnogo je vedela, vedno je pripovedovala kaj. Marta je molčeča, samo gleda ga in posluša, da, mu včasih zmanjkji besed. Nič mu ne pove sama, najrajši molči in ga posluša. Dora pa je vedela več ko on.
Kje je sedaj- Kaj misli, kaj dela?
Tine se je obračal na postelji, ni mogel ležati v miru. V hipu je preletel' v spominu vse lepe dne-i ntedne, ki jih je preživel v Do-rini bližini. Ah, kako čudoviti so bili! Kaj takega ne bo nikoli več doživel! Ko se je pa jasno spomnil zadnjih tednov, tistega popoldneva in sledeče noči z blondinko, se je zaril v blazine in na glas zaječal:
"Ne, ne . . ."
Vse tisto je minilo, vse tiste strašne, skoraj blazne noči in brezupni dnevi!
Ne, ne! Dore ni več, ne sme je biti več!
Samo z Marto je srečen. Saj mu še nikoli ni bilo tako lepo ko ta teden. Marta je sicer še otrok, boječa in naivna, a tudi nji se bo nekoč odprla duša, in tedaj bo kipelo iz nje še lepše, še bujnej-še!
Tedaj je hušnia milmo okna belo čepica. Čez čas so se odprla vežna vrata, potem sobna, in Marta je vstopila.
Hladno in sveže je dahnilo v sobo:
"Ti lenuh, ti! Zdaj je pa že čas!"
Kaznuj me za lenobo, Marta!"
Marta se je nasmejala, pristopila, zagrebla svoje rmzle roke v njegove lase, se sklonila in ga poljubila.
Ob enih je iK)grnila mizo za oba.	I
(Dalje prihodnjič)
V "Enakopravnosti" dobite wdno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma!
STRAN 4
ENAKOPRAVNOST
33. marca
1950


m FERDO GODINA:
Uncle Sam Says
BELE TULPIKE
ROMAN (Roman je bil spisan leta 1941)
(Nadaljevanje)	,
Zvonovi so utihnili, s a m o i tramovi so še škrtali v zvoniku. | Iz avtomobila je skočil admini-i strator Grafič. Bil je rdeč v| obi'az. Odprl je vrata in poka-i zal se je pred množico visoki j gost. Zlati križ se mu je svetil na prsih. Smehljal se je in lahna utrujenost od dolgega potovanja se mu je poznala na obrazu.
Ljudje so se odkrili in enoglasen, močan "hvaljen bodi Jezus Kristus" se je slišal od tam, kjer je stal avto.
Škof je smeje odzdravljal. Administrator Grafič je ostro zamahnil po zraku. Množica se je preklala na dvoje in nastal je prazen prostor tja do cerkvenih vrat, kjer so stali gospodje, ki so se v zadregi prestapljali.
Škof je stopal proti cerkvenim vratom. Za njim je šel Grafič, resen kot vedno. Pred cerkvenimi vrati je škof podajal roko duhovnikom. Tudi salezi-Jance sem videl med gospodi. Škof ni pokazal nobene razlike med njimi, nobenega vznemirjenja. S toplimi besedami se je obrnil k ljudstvu. Njegova beseda se je odbijala od starih kostanjev, s katerih je padalo široko, rumeno listje.
Oči vseh so bili uprte v škofa. Mnogi je pozabil na samega sebe in ga poslušal z odprtimi usti.
Videl sem visokega človeka, ki je gledal preko vseh ljudi. Neobrit je bil, nič las ni imel na glavi.. Čelo je gubal in ni trenil z očmi.
Škof je končal. Dal je ljud-
stvu apostolski blagoslov. Ljudje so vstajali. Visoki pastir se je nato nagnil h Grafiču in ga nekaj vprašal. Nekateri ljudje so šli v cerkev, drugi so se razkropili po domovih.
Škof in Grafič sta počasi krenila za cerkvijo proti farovžu. Ker sem prej prepozno prišel, da bi škofa z duhovščino vred pozdravil, sem stal zadaj ob strani in čakal trenutka, ko bom lahko povedal Grafiču naročilo dekana Jerebiča.
Grafič me je zagledal, prav ko sta hotela s škofom stopiti na farovško dvorišče. Ustavil se je in škofu nekaj rekel. Govoril je o meni, kajti škof se je obrnil. Spreletelo me je po vsem telesu. Zagrabilo me je za vrat, da nisem mogel niti požirati. Pi'ijel sem klobuk in sem se priklonil.
Grafič mi je mahnil z roko prav tako odločno kot prej, ko je naredil med množico škofu pot. S težkimi koraki sem šel k škofu. Pred njim že nisem stal, odkar sem bil posvečen. Dal mi je roko. Prijel sem jo in mu ljubil ribičev prstan.
"Gospod je lendavski kaplan?" mi je rekel smeje.
"Da, prevzvišeni," sem dejal
"Kje pa imate gospoda dekana?" me je vprašal čisto doma če, da mi je odleglo. Gospod Grafič je stal poleg mene mirno in se smehljal moji nerodnosti.
"Konj ni bilo doma, pa ni mogel o pravem času dospeti, prevzvišeni."
Škof me je gledal, ko sem govoril; Čutil sem, da se to ne bi

I
M
Yank Infantry Crosses Blue Danube



RFB-MA.710
Riflemen of the "Big Red One," famed 1st Infantry Division, stage on assault crossing of the "Beautiful Blue Danube" River for observers from the U. S. Joint Chiefs of Staff, Western European Union countries, and other foreign notions.
Red Cross Campaign Poster for 1950
This simple but forceful picture, symbolic of Red CroM »ervloe, is tbd work of Stevan Dohanos, noted magaiine artist.
There IS a way to put a stopper on money evaporation and that is the purchase of U. S. Savings Bonds by the safe, sure and automatic way of saving. Join the millions of wise Americans who have done something about their financial future. They just got tired of banking out of their hip pocket and then waiting for the breaks—which didn't come. The simplest way is to join in the coming U. S. Savings Bonds Independence Campaign, May 15-July 4, and "Save For Your Independence." Enroll now for the Payroll Savings Plan where you work, or if self-employed, the Bond-A-Month Plan at your bank. And in 1960 you'll collect $4 for every $3 invested in 1950. U.S. Trtosur^ Department
smelo zgoditi. Dekan bi moral priti.
Namesto, da bi škof rekel kaj o dekanu, se je obrnil h Grafiču in mu dejal:
"Zadržite gospoda kaplarfe do jutri pri sebi."
"Kakor želite, prevzvišeni," je odgovoril Grafič.
Mene je to zadelo. Ne bi rad ostal v Turnišču. Dogovorili smo se z Brunnerjevimi in Krampa-čovimi, da se bomo jutri skupaj pripeljali na kongres. Moram v Lendavo že zaradi tega!
"Prevzvišeni, jutri imam rano mašo v Lendavi," sem dejal takoj za Grafičem.
"Bomo že uredili," je rekel škof in me gledal. "Gospod kaplan, vi ste bolni?" Ugajalo bi mi sicer, da se je prevzvišeni brigal za moje zdravje ko bi to vedela moja mati!,, a sedaj mi je bilo popolnoma vseeno. Rad bi povedal škofu samo, da moram imeti rano mašo samo jaz, nihče drug.
Pa nisem smel več reči besede. Škof je stopil na dvorišče. Za njim je šel Grafič, nato jaz.
"Paziti morate," mi je govoril. "Zdi se mi, da imate neko notranjo bolezen. Že dolgo bolehate?"
"Tri leta," sem rekel.
"Tri leta," se je začudil. Ustavil se je in me zopet gledal. Skrbelo ga je.
Ljudje, ki so imeli opraviti na farovžu, so tekali po dvorišču. Vse to sem videl, ko me je škof opazoval.
"Imate dosti dela v Lendavi?'
Nisem mogel odgovoriti, kajti dekanova kočija je priropotala na dvorišče. Upehane konje je ustavil hlapec sredi dvorišča. Dekan je skočil s kočije. Bil je v zadregi.
Škofu se je naredila lahna guba na čelu. Za hip se je zresnil.
"Gospoda dekana ni bilo —" je govoril škof.
Vedel sem, kaj to pomeni. Dekan pa ni niti slutil, da škof njegovo skrivnost že pozna. Njega pa ni tu, da bi svojo nalogo končal.
"Konji so bili na delu, prevzvišeni," je dejal dekan.
"A, tako," se je nasmejal škof Dekan je postal rdeč. "Jutri pa pridete, gospod dekan, kaj ne?"
"Da, prevzvišeni je rekel v zadregi dekan Jerebič.
Škof si je zaželel počitka. Grafič ga je peljal v sobo, midva z dekanom pa sva ostala na dvorišču.
Hlapec je pokrival konje in odpenjal mokre, oslinjene uzde.
Z dekanom si nisva bila nikdar blizu, čutil eem do njega strah, neko odtujenost. Zdaj sva pa stala tu sredi dvorišča kot kup nesreče. Jaz bi rad šel nazaj v Lendavo, dekan bi pa rad ostal tu.
Čemu vse to! Trpim muke zaradi dekana Jerebiča in ple-banuša Cotlina.
Ne bi bilo bolje, da vsega tega ne bi bilo?
Iz farovža je prihitel Grafič.
"Torej, gospod kaplan," je rekel meni, kot da dekana ne bi videl. "Ostanite pri meni čez noč, škof tako želi." Zadnje besede je govoril zaradi dekana, to sem vedel.
Grafič je odhitel nazaj v fa-rovž. Dekan se je obrnil k hlapcu, ki je jemal iz vreče seno in ga stresal pred konje.
"Nazaj daj seno!"
Hlapec je pogledal dekana. "Vsaj četrt ure morajo jesti," je dejal.
"Domov," mu je rekel hladno dekan in sedel na kočijo. Hlapec je zapenjal mokre uzde in si brisal roke ob konjske repe. Dekan si je podpiral glavo in gledal pred sebe.
Hlapec je napel vajeti in obrnil konje. Kočija je zaropotala in na dvorišču so ostali samo ljudje, ki so hiteli za svojim delom.
Še pred soncem sem se zbudil. Spal sem v jedilnici, kajti vse druge sobe so' bile zasedene po odličnejših gostih. Odprl sem okno. Bela megla je bUa raztegnjena po polju in vasi. Bel-
I tinski zvonik je rinil iz megle in med visokimi jagnedi ga je bilo komaj videti. Tudi zvonik črensovske cerkve je že žarel v jutranji zarji. Za njim so se daleč na obzorju risali vrhovi Slovenskih goric.
Stal sem pri odprtem oknu in dihal sveži jesenski zrak. To mi je dobrodelo.
Mislil sem na Rahelo. Zdaj je že vstala. Kmalu me bo čakala, da pridem, da potem skupaj sedemo v avto in se odpeljemo med polji in gozdovi proti Turnišču. Bila je gotovo že pokonci v svojem malem kraljestvu in se pogovarjala z vsemi stvarmi, ki so bile pokorne svoji mladi gospodarici.
Rahelina vaza z rožami pa sameva v moji sobi. Še veverici se čudno zdi, da me ni bilo vso noč domov.
Težilo me je vedno bolj; na nobeno trajno srečo z Rahelo nisem smel upati. Bilo je vse to kot pena, ki jo lahko vsak trenutek vrtinec potegne na dno globoke in mrzle vode. Tega sem se bal. Pa na to nisem smel misliti. Zame je Rahela vse. Brez nje si življenja nisem mogel predstavljati.
Megla po polju se je trgala. Velike gore so se prevračale in hitele proti jugu. Table rumene koruze so stale mokre.
Čimbolj je sonce rinilo izza Lendavskih gora, kjer je pravkar vstala, s soncem tudi moja Rahela, tembolj se je tu trgala megla in se dvigala v hladni zrak.
Zvoniki in vrhovi jagnedov so se skrili. Polje je vstajalo. Po vseh kolnikih so čebljale trume ljudi.
Ženske so šle v belih in črnih rutah, z rumenimi robci preko ramen, dekleta pa v belih oblekah, v belih nogavicah in črnih čevljih. Vse te gruče so se pri cerkvi zlile v množico, ki je valovila že od ranega jutra okrog cerkve.
Udar zvona se je razsul na množico, nato na vas in se zgubljal na polja.
Na vozičku je peljala mala deklica slepega starca, ki je imel glavo obrnjeno v nebo, roke razstrostrte in je enakomerno prosil;
"Slepemu siromaku dajte mi-lodar! Zdrava Marija milosti polna, Bog vam plačaj jezero-
krat. — Slepemu siromaku d®]-te milodar, oče naš . . •
Voziček se je izgubil množico. Ljudje, ki so šli mi®"' so se ozirali gor v farovska okna. Vedeli so, da tu biva ško ■ Spoštovanje sem bral na '"U slehernega, ki je obrnil proti farovškim oknom.
Starci, upognjeni, zdelani, s šli mimo mojega okna in li črne preperele klobuke.
ske so imele ovite rožne
vence
okoli žilastih rok. Govorile s med seboj in mnoge so spos Ijivo utihnile, ko so šle ©i® oken.
Vse je prevzelo čudno ves ^ Ije; škof je v Turnišču, ji prihajajo od daleč in od zu z banderi in pojejo pesmi, stojnice so postav okrog cerkve, pokrite so z menim platnom, prodajalci na različnejšega blaga glasno svojo robo, kricijo^^^ žvižgajo; čim bolj raste tem bolj je živo okrog stare nove cerkve.
Kaj dela Rahela? Posprav^^ je svojo sobo; zdaj že oknu in pričakuje mene. A ne ni!
(Dalje prihodnjič)
Prijazno postrežbo, poštene cene
in dobro blago dobite pri siedečili:
ELYRIA, OHIO
ZA SIMPATETIČNO POSTREŽBO V SLUČAJU SMRTI V DRUŽINI. SE OBRNITE NA
SUDRO-CURTIS FUNERAL HOME Broad in Cedar Street - Elyria, O.
Tel.: Elyria 2522
Nudimo ambulančno poslugo podnevi in ponoči
EUCLID, OHIO
SOLON DRUG STORES
ZDRAVNIŠKE PREDPISE IZVRŠIMO TOČNO IN ZANESLJIVO 21860 LAKE SHORE BLVD. REdwood 1-5504 21051 EUCLID AVENUE KEnmore 1-1135
BEDFORD, OHIO
B^edfoIID^D^UG^ČOT
Pri nas dobite lekarniške potrebščine za pošiljke v staro
domovino po najnižjih cenah. Streptomycin $1.50 gr. Vial. Penicillin 55c-500,000 Vial. 631 BROADWAY. BEDFORD, O.
MAPLE HEIGHTS, OHIO
MAPLE HEIGHTS DRY CLEANING
15779 BROADWAY — Tel.: Montrose 427
OBLEKE SČISTIMO IN ZLIKAMO V NAŠI LASTNI ČISTILNICI Ničesar se ne vskrči in delo je prvovrstno.
Tudi imamo popravljalnico čevljev.
MAPLE HEIGHTS MUSIC CENTER
SALES—SERVICE 15779 BROADWAY—Tel.; Montrose 3078
Prodajamo na lahke obroke vsakovrstne godbene inštrumente, note, potrebščine za inštrumente, učne knjige za godbenike, radijske in televizijske aparate.
MILLER'S HI-ŠPEED SERVICE
15980 BROADWAY—Tel.: Montrose 62
Točna in zanesljiva posluga—pridemo iskati in dostavimo, kar imate za prevažati. Cene zmerne—vse je zavarovano, kar sprejmemo za prevoz.
CLEVELAND, OHIO
BETTY'S BEAUTY SALON
606 EAST 185 STREET. KE 1-2548
Celia M. Jacklitz in Justina G. Klemencic, lastnici
Fay G. Aleks, poslovodkinja Ženam in dekletom priporočamo to naše slovensko podjetje v naklonjenost. Vam napravimo najlepšo frizuro in po najmodernejšem stilu. Lase strižemo, kodramo in barvamo. Vsa dela v lepotičju. -
CLEVELAND, OHIO
TOEDTMAN & FOLLIS
6411 SUPERIOR AVE. — Tel.: HE 1-1035
ZDRAVNIŠKE PREDPISE IZPOLNJUJEMO NATANČNO PO NAVODILIH.
WALTER F. MEYER
ZLATAR 12509 ST. CLAIR AVE. — GLenville 1-4700
Fina zlatnina in ure ter razna darila.
OSTER'S ROD & REEL REPAIR
SEDAJ POD SLOVENSKIM VODSTVOM 1241 EAST 59th ST. — Tel.: HE 1-8043
Prodajamo vsakovrstne potrebščine in opremo za
ribo-
lov; popravljamo in imamo razne komade za popravil^
An-Ton Window Shade Shoppe
5911 ENGEL AVE., pri 5909 BROADWAY 2. nadst. — Tel.: MI 1-8411	A. Vopenka, last»>
IZDELUJEMO VSAKOVRSTNE ZASTORE ZA OKNA ZA TRGOVINE IN DOMOVE.
'fHE>TFrTrWiEErT^^
3241 ST. CLAIR AVENUE	.
Je sedaj pod novim vodstvom. Za dober obed kadarK obiščite našo restavracijo, kjer je posebnost prvovrstni nemška in madžarska kuha.—Odprto 24 ur na
THE UNITED PROVISION CO-
OF CLEVELAND. INC.
1310 EAST 12ih STREET, MA 1-6125
Vsakovrstna mesenina vedno sveža in po zmernih ceO
THE BETTER MEAT PRODUCTS CO-
3728 FULTON RD.. SHadyside 1-3343
Mesarjem priporočamo našo tvrdko za nabavo mesenine, sveže in prekajene ter za sendvič®
H. H. HACKMAN LEATHER CO-
114 ST. CLAIR AVE., NE., MA 1-2921
Naše podjetje je bilo ustanovljeno leta 18^8-
Usnje, čevljarske potrebščine, itd.	k*
The Allied Pla+ing Corporation
18006 WATERLOO RD., KE 1-4374
Production Plating — Cadmium — Chromiui^ Copper — Nickel — Silver — Polishing ^
BROADWAY BUICK CO.
PRODAJALCI FINIH BUICK AVTOV 8401 BROADWAY — MI 1-8100
Vabimo vas, da si pridete ogledat najnovejše
odel®'

PRINESITE VAŠ PRIHODNJI ZDRAVNlš^^^ RECEPT V LEKARNO
CASS DRUG
797 EAST 185 STREET. IV 1-2877
Tu se vam nudi najboljšo lekarniško postrežbo-