239. številka.
Ljubljana, sredo 20. oktobra.
Vni. leto, 1875c
SLOVENSKI NAROD,
Izhaja veak dan, isvzemđi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja pa poitl prejemku, za avstro-ogerske deželo aa oelo leto 16 gold., za pol let* 8 go!<L za četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za eelo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., aa en meseo I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za deti t lota. — Za taja dežele toliko veo, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih Šolah in za dijake velja znižana eena in sicer: Za LJubljano aa detrt leta 2 gold. 50 kr., pa posti preieman za četrt lete 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne
petit-vrate 6 r-., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi na) se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredniltvo je v LJubljani v Franc Kolmanovej hiši It. 25—30 poleg gledišča v „zvezdi". Opia vniitvo, na katero naj se bltgovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reci, je v „Niroobu tiskarni" v Kolmanovej hiši.
Rusija, vstanek in zveza treh cesarjev.
Iz Petrograda 15. okt. [Izv. dop.]
Hercegovinska vstaja je porodila celo vrBto časnikarskih člankov. NejvažnejŠi mej njimi je gotovo polemika mej našim francoskim „Journal de St. Pctersbourg" in angleškimi nTimesu, h kateremu listu se je pridružil „Ruakij Mir". Ona razliva nekateri svet na diplomatično akcijo. — „ J. de St. P." namreč razlaga misel, da je upokojenje Hercegovine in Bosne pri denašnjem stanji Evrope le mogoč pri uomoči raznmnib vuo-tranjih reform in da Rusija za zdaj drugače ne more delati, ne glede na goreče simpatije svoje k slavjanskim sobratom v Turčiji. — Na take vzglede odgovarja „Times", da je vse čista iluzija, kar se tiče upanja, da se bode Turčija kedaj v stanu preroditi različne reforme zato, ker so nemogoče. „Ruskij Mir" pa vpraša „J. de St. IV ali je njegovo mnenje tudi mnenje Ruske vlade, na kar „J. de St. P." odgovarja ponavljaje svoje prejšnje trditve, da je ono gotovo bliže mnenju vlade, kot želja „Ruskega Mirau, da bi Rusija z oboroženo roko naredila konec  vsem homatijam na Balkanu.
„Golo8u pa, stoje v strani, dokazuje, da misli in želje „J. de St. P." de nijso želje Ruskega naroda, da se globoka simpatija ruskih k enokrvnim narodom Balkana nijso in ne bodo izmenile, da se pa zavoljo uzrokov, katerih nij krivo rusko o bš čest vo, ne morejo premeniti, kakor na pr. v Angliji v vse narodu o dviženje, katero bi imelo vpliv na vnanjo politiko. Dalje dokazuje „Golos",  da se je položaj Evrope v
zadnjih Istih tako premenil, da je Rusija, kakor prej Anglija odgovorna za hod vseh del v Turčiji, sedaj sicer Se v zvezi z Avstrijo in Nemčijo, pa da more vsa ta odgovornost s Časom pasti edino na Rusijo. Iz tega se vidi, da je Anglija izgubila prvo mesto v Carigradu in na njeno mesto stopila Rusija. Dalje „Golos" kakor tudi večina naših listov Hiluo dvomi, da bi reforme v Turčiji imele kak vspeh, konstatirajo pa tudi, da nobena iz zainteresovanih vlad nema želje, dovesti delo do krvave razveze.
„Golos" dalje pravi: „Lehko se pa zgodi, čo se miroljubivo in soglasno delovanje diplomatov v Carigradu ne posreči, da bodo za svoje in tuje postopke delali odgovorno Rusijo in ne zvezo treh cesarjev. Takrat bomo pa mi okusili še bolj nesrečne iluzije kakor so „p an si a vis tič n eu. Nas je historija evropske diplomacije tako naučila, da ne moremo verovati v tvrdo h t najbolj krepkih zvez in najbolj srčnega soglasja. Kadar se premene politični interesi, ki so bili osnova zveze in mi moremo videti najprej premeno v sedanjem soglašenji Evrope. Trojna casarska zveza nikakor nij tako potrebna Evropi, da bi nje raztrganje ne bilo naravnost interes Evrope, še celo bolj, kvkor vsako blago početje Rusije in njenih zaveznikov v Carigradu na korist turških Slavja nov. Da bo Anglija vselej, kakor zdaj za blagor Slavja no v, je jako dvomljivo. Francija ima doma dosti dela in gotovo ne bode šla z Nemško na brambo političnega poč etja, katero je začela v soglasji z njo.
In ali so res vsi politični interesi za vse v trojni zvezi tako ravni in eni, da bi bilo nemogoče misliti na raztrganje te zveze.
Prusija je razglasila odkrito, da nema na Balkanu nobenih interesov, tedaj ostaja še Avstrija. Francoski listi pravično trdijo, da naš „J. de St. P.u veliko bolj optimistično sodi kot glava Avstrijske vlade. Grof An* drassy nij mogel zagotoviti vspeh početij v Carigrada, še slabši zrak, ki ne dovoli nadejati se na tvrdost ljubezni Avstrije do mirne zaveze na Balkanu in na polno j edin o-dušje vse Evrope, mi vidimo v večnih sovražnih napadih največega kričač** mej dunajskimi listi (Neue Freie Presse), kateri se je pokazal za samega jarege privrženca visoke porte in ki poddržuje po svoje politiko sedanje avstrijske vlade. Mi se ve da ne mislimo, da bi se politični položaj na ustoke mogel nerediti nevarnim po volji nNeue Freie Presse", ali on se lehko naredi nevarnim neodvisno do Želj tega organa vseh nesrečnih iluzija ne le visoke porte, ampak tudi dunajske borzne špekulacije."
Kje so cerkveni vitežki redi?
Prihodnja „Zgodnja Danica" prinese baje sledeči članek :
V Bosni divja zdaj vojna mej krščanstvom in iiiUHcimauHtvom, ne pa samo vojna mej vlado in vstaši, torej verska vojna. Turki, to je izpovedniki musulman-ske vere, če so prav Slovani, so divji in strašno fanatiziraui na nekristijane. Turške oblasti, kakor se „Obzoru" iz Bosne piše, pripovedujejo svojim muhamedanskim podložnim, da je svobodno vsacemu Musel-manu kristijane posekati!
Tako je govoril na primer Bpahija Atif Sardanagić v Brodu, tako Alajbegović is Eobaša in drugi.
Margareta.
(Obraz, spisal Iv. T.)
Na našem vrtu je cvetela uže vrtnica in ščinkovec je imel, kot vsako leto, gnezdo na veji pred vežo.
Ali njen duh me nij radostil še nikedar toko, in petje njegovo me je kratkočasilo malokedaj bolj, kot letos.
Kaj mi je bila mar vrtnica na vrtu, ko sem letal še okrog domačih oglov otrok, in Ščinkovec na veji — kdo se je menil njegovega žvrgolenja ? A sedaj, ko je preteklo nekaj let, odkar sem bival v širokem stolnem meBta, odkar sem videl samo zidine in zidine, tlake, in samo tu pa tam zeleno cvetko na oknu, zavelo, kakor, da bi tudi nji Škodovale mestne soparice, sedaj se mi zdi to vse drugače.
Ako je zavenela poprej naša vrtnica,
ter si osula s svojim perjem smrtno gomilo, čakam sedaj — dan za dnevom, da zapazim na njej slabotenje, ko pričnejo jej gi niti moči, in tedaj jo vzamem naravi in na mojem oknu naj se napije novih močij, da ostane še dalje v cvetnem krasu.
In zdi se mi, da pride kmalu trenotek, ko steblo ne da več moči lepi cvetki, in se milovaje nagne suha glavica. Vsaj če tako peče solnce, kakor denes, da diha se komaj v senci. Se ščinkovec je utihnil na veji pri svojem polnem gnezdu, in kamor mi nese oko. nij videti človeka, dasiravno jc nedelja po polu dne.
Pod mano v vasi je tiho vse, in tudi otroci so zapustili svoje glasne igre. Tako je ostalo do mraka. Tudi jaz sem ostal v senci hruškovega drevesa, ter se spominjal na marsikaj iz poprejšnjih let, in hvala OBodi, da so bili ti spomini sladki in da nijso ranili duše.
Prišel je mrak in zvon iz stolpa se je
oglasil, da se je razlegalo po dolini. In hladna sapica je zapihala, ter zamajala vrtnico na mojej strani in nesla njen duh v daljo.
Ali tudi ščinkovec je zapel na veji, vesel večerne rose, katera mu je ohladila pekoči kljun.
Na nebu pa so se pričele zvezde bli-ščeti in Inna je prikazala prijazen obraz iz-mej drobnih oblačkov. Bil je večer, v katerih je človek vesel svojega življenja in 8 katerih ga najprej zapusti spomin, da dviga koščena smrt vsak trenotek nad nami svojo koso.
In padala je rosa in vstal sem, ter hotel stopiti v hišo.
Ali pri deblu pred mano se je skrivala tenka deklica, ter skrivala obrazek na poln sramežljivo s svojo dlanjo.
„Oj ti si, Marjetica!"
Skoraj mi je obšlo kesanje dušo, da sem pozabil tako čisto na spremljevalko v
BJBBJHH
Ali ne le hrvatski in srbski glasovi poročajo, da Turki vodijo verski boj, tndi poročevalci angleških časnikov poročajo, da so od samih turških paš in vojevodov slišali, da je verski fanatizem mej Turki tak, da poveljniki ne morejo ali nečejo sa vse odgovornosti nositi, kar se kolje kristijanov.
Torej religijozni boj x mečem soper ne-vernike 1
Vprašamo pak: Kje so torej vitezi Jo-hanitovskega in Nemškega reda, kateri imajo od sv. cerkve nalog in dolžnost, ki 80 obljubo storili, vojevati proti neverni-kom. Posebno Johaniteri, od papeža Pa-Bchalisa II. posebno potrjeni, ki so uže v 12. stoletji dolžnost sprejeli, bojevati se z orožjem proti nekrstu, ki so kasneje na oto-cili Rhodus in Malta tako navdušeno kri prelivali proti Turkom za križ častni, — kje bo zdaj, ko se zopet bije boj za križ proti istemu Turku. Zakaj ne vrše svoje dolžnosti, svoje svete obljube ? Oni imajo še dan denes v Rimu, Benetkah, Neapolji, v Pragi in drugod palače in drugo ogromno premoženje. Zakaj ne podpirajo vsaj kristijanov proti nekrščenim muselmanom?
Isto tako nemški viteški red, ki je nekdaj tako ljuto trebil poruske in oblitovske Slovane, ker nijso bili kristijanje, še obstoja in ima premoženja ogromno. I on ima dolžnost boriti se z Muselmanom.
Torej kje sta? Uže, da ne bode kak liberaluh ali novo-erec, kak svobodah, oli-kuh, farma8on, omikavt, konkordatobombež, rekel, da so se ti redi preživeli, morajo vsi cerkveni listi opomniti rede Johanitovcev in nemške viteze na: hic Rhodus, tam je nekrst, tam nalog vaš in čas pravi. Na delo, ali pa za vselej spat.
Umori avstrijskih državljanov.
Rimljan je ponosen šel po vsem svetu in kadar je rekel: „civis romanas sum" (jaz sem rimski državljan), imel je ves tedanji svet respekt pred njim, ker rimska država je svoje državljane varovala. In de-našnji Anglež? Tam v Afriki jednega angleškega popotnika ubijejo, a Anglija boj začne, če ne dobi vsega zadostenja, in baš zdaj je zarad jednacega blizu boja s Kita jem. Rusi so neizmerne azijske planjave z mečem ukrotili,  ker je bil kak ruski trgo-
svojih otročjih letih, s katero sem skoraj vedno užival sladkosti in britkosti prve dobe Življenja. Dasiravno je bilo dobre četrt ure do hiše našega soseda in Marjetičinega doma, bil sem vendar vsak dan uže za rano tamo. Potem pa sva pričela z Margareto svoje igre, letala, ter delala nemir krog hiše. Ali sedaj sem bil pozabil uže na-njo.
..Zakaj te toliko časa nij bilo?'1
Povzdignila je obličje in zapazil sem, kako da se je razcvetela lepota na njem od časa ko sem jo videl v zadnjič.
Nekako boječe je obrnila k meni veliko oko in dejala tiho:
„Jaz sem se bala !"
„Bala, pa vsaj ne mene, Marjetica?"
„1 tudi," rekla je odkritosrčno, „vsaj Bi postal tako velik, i kakor pravijo, tudi prav zelo — nejeveren."
Strmeč sem bo zagovarjal.
„To nij resnično!"
„Res pa je uže, vsaj sem sama videla,
vee tam nmorjea, ter tako krvavo maščevali Življenje svojega rojaka in sodržavljana. A v Avstriji pri nas? — Še pred nedavnim baš časom je pel nemški pesnik: »Avstrijec ima domovino, in jo ljubi, in ve, zakaj jo ljubi." Ali, — če pojde tako naprej, ne vemo,  kako bode s tem petjem.
Ii Dubrovnika se 14. t. m. poroča, da so turški vojaki ubili 601etnega ne-oboroženega starca Račiča iz Župe, ko je nekaj slame na turško mejo nesel. — Pri Imosku pak so tarške čete kar napale avstrijsko vas Aržano in prebivalci so morali sami paške v roke vzeti, da so se ubranili.
Vprašamo, ali bi katera država kaj ta-cega na svoje j meji nekažnjeno pustila? Ali more Avstrija take insalte od na pol mrtve Turčije trpeti?
Jugoslovansko bojišče.
„Obzor" piše: „Načelo narodnosti je oslobodilo in zjedinilo Italijo in Nemško. Historija z veličini svojim korakom in z veliko svojo logiko okolo hodi in obiskuje vse evropske narode. Pa da bi ono načelo ugasnilo, pa da bi ona logika nehala samo ondi, kjer so slovanski narodi? Nekaj časa smo se mogli tega bati. Sedaj nij nobenega razloga več temu straha. Solnce velicih dogodkov začelo je metati svoje svetilo na neizmerne prostore slovanske. Ne reče se s tem, da se bodo osode vršile gladko in brez zaprek in muke. Trebalo bode še mnogo napora, borbe, modrosti, a zmirom vrlega značaja in rodo-ljubja. Samopridnost in nepravičnost narodov sta tako velika, kakor narodi sami. Ali o konČnej zmagi nij več sumnje."
Iz B el gr ada se 16. t. m. brzojavija češkim „Narodnim Listom" : Srbska vojska, ki turško armado na meji pri Aleksincu opazuje, ostane tam. — Kapetan Alimpić se je vrnil od Drine in pripoveduje, da ima vstaški vodja v jažnej Bosni 5000 mož in dosta penezov, da more prezimovati.
Konzuli velevlastij so ostali v Mostam in izvedavajo najtajnije stvari, da jih svojim vladam poročajo potem ko se jim nij posrečilo vstašev pomiriti. Okolo Mostara se je v turških hlevih pokazala živinska kuga!
da nijsi pokleknil v cerkvi in da nijsi molil."
Prijel sem deklico za roko in ji položil svojo na črne lase,  ter ji dejal:
„Margareta! ne misli, da pridejo v nebesa vsi, ki poklekujejo krog oltarjev, si trkajo na prsi, brijejo obraze, ter zlivajo blagoslovljeno vodo po tlaku — ali v srci so hudobni, hujši, kot najzlobnejši nejever c i!"
Margareta mi je zrla v oko, ali mojih besed nij umela.
„Ti ne veš, rekel sem zamolklo, — ali pustiva le to! Ali si se Bpomnila kedaj v teh letih na me, ko me tu nij bilo?"
„Gotovo! Vsak večer menili smo se pri vas, kedaj da prideš i tndi sama sem želela, da pride kmalu tisti čas." 1 kako ste živeli?"
Sedaj prične pripovedovati, kako da je pri njih doma še vse pri starem, kako za hišo še zmirom teče studenec, kako,  da še
Is I moška na dalmatinskej meji nam piše ljubljanski Slovenec Dragotin Širno n č i Č , ki je mej zadnjimi tudi šel mej vstaše, ne strašeč se nastopajoče ljute zime, pred katero so ga odhajajočega prijatelji svarili, — da je šel 9. okt. ob polanoči s mnogimi dražim i prostovoljci črez mejo na Turško. Bilo nas je v Imosku skritih kakor mravelj. Vsak dan 80 prišli novi „bratje". Naš vodja je Gjoko Filipovič, rojen Herce-govec, poprej ačitelj v Mostara. Tudi dva popa sta v našem krdelu. Mislim, da prej, ko boste to pismo v roke dobili, boste slišali o boji blizu Imoska, katerega se bom tndi jaz udeležil. Ako bog da, bom še poročal o propada Turkov. Če pa ne slišite več o meni, pa mislite, da sem zadnji račun spisal. Navdušenje veliko, oboroženi smo dobro." (Res se glasi naš sobotni telegram iz Spljeta in „Obzorov" iz Imoska, od 15. okt. da so vstaši pod Gjokom Filipo-vičem premagali Turke. Torej je tudi tu Slovenec Simončič soboril se, dva dnij potem ko je svoje pismo na nas oddal na meji. Ur.)
Glasilo magjarske vlade, „Pester Lloyd," je žalosten, da vstanek nij zadušen. In poleg tega, pravi, bode dobil sedaj še najboljšega zaveznika, hudo zimo in mraz, ki bosta rodila bolezni v turškej vojski. Hercegovina in Bosna je opustošena, od daleč mora Turčija živež za vojsko dovažati, in še to je težavno, ter so vstaši taki, da preže na provijantne kolone, ter jemljo turškej vojski pred usti Živež proč ! — Taka tožba magjarskega ciganina v skrbi za svojega azijatskega brata.
Iz L i vn a v Bosni se piše „Nar. Listu" : Tarči proganjajo na nepopisni način krščane tam, kjer še nijso orožja vzdignili. Krivi in nedolžni končujejo življenje. Turški vojaki jemljo tužnemu kmetu poslednji založaj kruha. Po Travanj s kem, Ja ječ k o m, Li venskem in Davanjskem okraji so cele vasi opustošene in zapuščene, ker so prebivalci v gozde pobegnili.
Nad Beranom pri Buč u v Hercegovini je bil 14. t. m. hud boj. Preko 2000 Turkov udari o polu due ua vstaše. Boj je trajal do večera Turkov je poginilo 86 vstaši imajo 4 mrtve in 12 ranjenih.
vedno cvete vrtnice pred njo in kako, da je v nji vse veselo in zdravo, kakor nekedaj.
Mej tem pa je nastala noč in temno razgrinjala je svoje krilo črez okolico.
„Kako je uže temno!"
In za roko sem jo peljal v hišo. V veži se je kurilo na ognjišči in večerja vrela je pri njem.
„Lej te, ti Marjetica?" rekla je mati, ter si dala opraviti krog ognja.
„Vidite ju le !" jesičiU se je dekla, ter majala glavo, zato povpraševala me je vedno, ko sve šle denes zjutraj od maše, kaj da dela, kakošen da je, ali meščansk, ali prav zelo gosposk?
Margareta se mi je iztrgala, ter urno skočila, črez bližnja vrata v hišo.
A tu je bilo praznično vse. V kotu je gorela lučica pred veliko podobo matere božje in mali brat sukal se je krog oje in pel mašo, in prav mala sestrica mu je stregla pri tem, ter pobožno sklepala roke. Oče pa
Tudi ▼ daljne j Kaliforniji v St. Fran-cisco naseljeni Slovani so sestavili odbor in pobirajo podpore za Hercegovince. Poslali so 1628 iknd in zavezali se nekateri, dati 207 škud vsak mesec, dokler vstanek traje. _
Politični razgled.
MotraanJ« elešele.
V LJubljani 19. oktobra, Državni «bor  se je denes odprl. Finančni minister de Pretiš je predložil proračun za 1876. leto  in ga bode de nstno obrazložil.
Hrvatski sabor se je v nedeljo 17. okt. odprl. Najprej ima na vrsti posvetovanj proračun za prihodnje loto. Jako ago-den je, kajti ostaje 12.000 gl. kij uhu tema, da se za notranje potrebuje celih 140.000 gld. več nego navadno. — Narodna opozicija bode, upamo, tudi skrbela, da Hrvatje ne pozabijo v svojem strahu pred Magjari, da so Jugoslovani.
Vfi»uje dLržsav«*.
Iz Bukarešta javlja oficijalni telegram, da je pogodba sklenena, po katerej je mogoče od 1. novembra naprej osobatn voziti se od Dunaja do Carigrada po železnici Lvov-Bukarešt-Ruščuk.
tttrskJ znanostni časniki sedaj mnogo pišejo o Nemcih, ali — proti Nemcem. „Ruski Vestnik" dokazuje, da kar se omike tiče je Prnsija globoko pod drugo Nemčijo, posebno pa pod Dansko, kjer zna vsakdo Čitati. V Berolinu raste korupcija in z ljudmi se kar trži. — Nemškej oholosti te popisave ne bodo povsečne.
Iz Španije se poroča, da vsled ne-vspehov Alfonzove monarhične vlade zopet raste republikansko gibanje. Iz otoka Kuba dohajajo tudi neugodne vesti. Republikanci domači uporniki zmagujejo španjsko vojsko in kubanski guverner zahteva 18.000 mož pomoči. Kje vzeti jih?
Nemški cesar Vilhelm je v Milano prišel 18. okt., bil od italijanskega kralja Viktor Emanuela in od kraljevičev slovesno sprejet in od množice navdušeno pozdravljen. Peljal se je v pripravljeno kraljevo palačo. Kralj Alfonz je obolel na „bronchitis," vendar ne nevarno.
Domače stvari.
— (Hitrost ljubljanske sodnije.) Uže več tednov je, kar je bil „Slovenski Narod" trikrat za poredom konfisciran zarad člankov o jugoslovanskem vstanku. Mi smo vložili ugovor.   A nij ni duha ni sluha
je popustil knjigo, iz katere je bral, ter si zadovoljno gladil skoraj osivelo lase.
„Ta mora v šolo!" dejal je, ko sem ▼stopil.
Ali otroka sta ugledala Margareto, popustila svojo igro, ter ji hitela nasproti.
„Marjeta, rekel je bratec sramožljivo, ali imate pri vas še kaj tistih pozimskih jabolk, ki ostanejo do binkoštih?"
Dobra deklica obdarovala je prosečega, da se je skril zadovoljno za peč in si nasitil svojo slast in potem kmalu zadremal.
Margareta pa je OBtala, pri nas večerjala in potem se odpravila.
„Ali ne greš z mano nekaj časa, rekla je priprosto, tema je in tudi luna se je skrila!"
Rad sem ji spolnil Željo, katera je pričevala, kako da je še nedolžna sosedova Marjetica.
Dekla pa je kremžila zasmeha nstnice. „Kaj mi pač hoče, dejala je,  ko sve
o razpisu javne razprave in razsodbe! — Vzemimo slučaj, da bi drugo sodišče konfiskacije ne potrdilo, kaj je pomagano nam in našim naročnikom, ki c. kr. štempeljski davek v naročnini plačujejo, ako bi mi dva meseca kasno, torej zastarelo konfisciran list nazaj dobili. Svojo počasnost tirajte tam kjer stranka škod« nema a ne ta. Mi nij smo krivi, če g. MUbleisen in Ščetina našega deželnega jezika ne znata in potrebujeta morda mnogo dnij, predno iz besednjaka vesta, kaj sta prav za prav konfiscirala.
— (Koncert Krežma.) Gotovo nij-smo v svojem nedeljskem listu zastonj opo-zorovali občinstvo na mladega hrvatskega umetnika, ki je v ponedeljek zvečer koncerti ral v redutnej dvorani; kajti vsak, kdor ga je čul in videl, se bode z veseljem spominjal dveh kratkih uric, ki so tako hitro pretekle mej Čarobnimi glasovi, katere je svirala umetniška roka trinajstletnega Franja Krežma. Velikanska tehnika in nepričakovana čistost, katera karakterizira njegovo igro, je iznenadila celo občinstvo, in borno priznanje mn je donelo od vseh stranij. Iz-mej posameznih točk nam je dopalo posebno nE dur-Concert" Vieuxtemps-a", katerega najtežje točke mlademu virtuoza nijso prizadejale nikakoršne težave. Sem ter tja se vč, da je čutiti, da je koncertant še premlad, da bi mogel umeti popolnem velikanske umotvore, koje je predaval. Z leti pa, s katerimi mora priti do pravega čutja in svojega umenja, gotovo mu je tudi ime prvaka mej glasbenimi virtuozi. Kar pa mladega umetnika še bolj intresantnega stori, to je njegova idealna osoba, in marsikatero lepo oko je bilo z žarečim pogledom vanj uprto. „Skoda, da je še tako mlad" ! Hvale vredna je bila tudi igra gospodičine Ane Krežma. Prav žalilo nas je, da nijsmo videli koncertnih prostorov tako polnih, kakor smo bili pričakovali pa upamo, da občinstvo popravi to pri de-našnjem večernem dragem koncertu, kateri prinaša mnogo lepega mej drugimi tudi red-kokrat Čuti Spohr-ov Concert Amoll in Vieux-temps-ovo Fantaisie Slave.
— (Škof gosp. Jurij Dobrila), je je utemeljil 9. t. m. osem štipendij, pet po 100 gld. 80 kr. in tri po 112 gld. av. velj. na leto za uSečo se mladež iz porečke in pnljske škofije. Te štipendije se bodo delile po njegovej smrti. Slava možu !
šla po temni in skalnati poti, je-li, da to nij nič tacega, ako greš z mano, vsaj še nijsi tak gospod, da bi te ne smela prositi, jeli ti?" —
„Gotovo ne!"
Uboga Margareta! Življenja pač še nij poznala in ne okusila njegovega grenkega jedra.
„Margareta, rekel sem tiho, ali v vašem vrtu uže cvete vrtnica, na našem je uže v c vetji!"
„Oj pač in tudi rožmarin na mojem oknu uže!"
„Rožmarin, Marjetica, tega mi pač daš---!u
„RoŽmarina — ali povedati ne smeš aikomu!"
„Zakaj li ne?"
„Kaj bi pač dejali ljudje!"
„Kaj neki, Marjeta?"
(Konec prih.)
— (V a b i 1 o) k 5. osnovalnej svečanosti delavskega izobraževalnega draštva, katera bode v nedeljo 24. oktobra v prostorih čitalnične restavracije, sč sodelovanjem čitalničnih pevcev in slav. godbe 46. peš-polka Herzog Sachsen-Meiningen. Program : 1. Vereinigung8marsch, od Parlova. 2. Slovanski pozdravni govor. 3. Pobratinja. Zbor. 4. Ouvetora iz opere „Girofle Girofla". 5. Ilirija oživljena. Zbor. 6. Divertissemento is opere „Cigeunerin", od Balfea. 7. Zapuščena. Kvartet. 8. Nemški slavnostni govor. 9. Humoristična fantazija pesni „Fischerlied", od Anrade. 10. U uboj. Zior. Končno ples. Kasa se odpre ob 6. uri. — Zečetek ob 7. uri. Vstopnina: Prej kupljene vstopnice 40 kr., pri kasi 50 kr., dame so vstopnine proste. Slavnostni odbor.
— (Višje sodnije predsednik) znani g. Waser je včeraj in predvčerajšnjem tu v Ljubljani bil inspicirati tukajšnjo sodnijo. Včeraj se mu je sodsko oso-bje predstavilo.
— (Iz Rake) se nam piše: Učitelji Krškega okraja imajo na Raki 21. vinotoka t. 1. shod, pri katerem se bode mej drugim posvetovalo, kako bi se šolske hranilnice ustanovile.
— (Preskušnje na kmetijske] šoli.) „Dne 27. t. m. zjutraj, od osme ure napred, vršila se bode preskušnja na de-želnej vinogradnej in sadjerejskej šoli na Slapu. Vodstvo Šole vabi vse za kmetijski napredek vnete kmetovalce k obilnemu ude-ležtvu."
— (Letošnja primorska trgatev) ponesla se je dosta dobro v Istri in tržaškej okolici. Računi se, da je tržaška okolica pridelala letos 100.000 veder vina. Koper 50.000, Izola 20.000, Tiran 90.000, ostalo istrsko žalo 80.000, Buje in Pizan 100.000; dalje brez kvarnerskih otokov in tako zvane Liburnije onkraj Učke, vsega skupaj pol milijona veder, in ta vina, katera se ne pijejo v Istrjji, katera so od starine na glasa vinaricev.
— (Leseni podplati.) Iz Jurjev-klo-štra na slovenskem Stajerji se nam piše, da je tam fabrika, v katerej se melje les in iz njega trdi papir vsakovrstne barve izdeluje. Iz takšnega papendekelja izdelovali bodo ondi, kakor mi je pravil ondošnji stavbeui mojster g. Oiks, podplate, torej lesene podplate. Po njegovem izreku Še dosedaj nij nobene fabrike v Evropi, ki bi izdelovala lesene podplate. Ti podplati ne bodo od sedanjih usnjatih nič slabši. Celjskim usnar-jem nek ta iznajdba nij kaj povolji. — Omenjena fabrika izrezuje tudi šibice za n/.i-galne klinčke.
— (V D o l j e m) sicer nij veliko vinogia-dov, a ti kolikor jih je, obrodili bo prav dobro. Bil sem navzoč, ko se je mošt od preše ponujal po 3 gl. vedro.
— (Iz Št. Ju rja) na jnž. železnici se nam piše: Pri nas se prijatelji lova prav dobro zabavajo. Mrzlo i deževno vreme privabilo je v tukajšnje kraje mnogo jerebic, ki kar v celih tropah posedajo vinograde in ajdša. Posebno lovce zanima lov na tako zvane mahove nšncfe", ki so nekoliko manjši od navadnih hostnih kljunačev. Najraj sede v močvirju, ter nezlete prej, dokler peB ali lovec sam do njega ne pride.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni
RevalBsciere ili Barry
28 let nže je ni} bolezni, ki bi jo ne bila oidra-
Vila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i Otrocih brez inediciu in stroškov; zdravi vse bolezni želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze lrnaduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlate lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, BhujŠanje, bledičico in prehlajenje; posebno bo priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, btc/. vsake medicine, mej njimi spri Sevala profesorja Dr. Wurzerja, g. F. V.Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Caatle-■tuart, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih oflob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 80.4)00 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. W u r z e r j a,
Bonn, 10. jul. 1852. RovaleBcičre Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v ■calni ce\i, zaprtji, pri bolehnem bodenji v obistib In mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo no samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Hud. Wurier, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev.
W i n c h t« s t c r, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Bevaleseiere je ozdravila večletne i  nevarnostne  prikazni,  trebušnih  bolezni, zaprtju, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vaB toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 96. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina,
Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam glede Cevalesciere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo.
Dr. Angel ste in, tajni sanit. Bvetovalec.
M o n t o n a, Istra. Učinki Bevalesclere du Barry bo izvrstni. Fer d. Clausberger, c. kr. o kr. zdravnik. Spričevalo št. 76.921. Obergimpern, (Badensko), 22. aprila 1872. Moj pat i unt, ki je uže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar po uži ti nij mogel, je \ sled rabo Vaše Kevalescicre du Barry po polnama zdrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
St. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v .Berliner Klinische VVochenschri f ttt od 8. aprila 1872 to le: .Nikdar ne sabim, daje ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Bevalenta Ara-biča" | Kevalescicre). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nijBo bila v stanu odpraviti; toda Bevaleseiere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih.
St. 79.810. Gospo vdovo Kleuimovo, DUsseldorf, na dolgoletnem bolehanji glave in davljenji.
Št. 64.210. Markizo de Brehan, bolehajo sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, shujšanji in hipohondriji.
Št, 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujsanji.
Bt 75.877. Flor. Kollerja, c. kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tišeanji v prsih.
Št 75.970. Gospoda Gabriela Tešnerja, slušatelja višje javne trgovinske akademijo dunajske, na »koro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic.
Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d,
Bevalesclere je 4 krat tečneja, nego meso, ter «e pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na • ■m, glede hrane.
V niehastih pušieah po pol funta 1 gold. 60 kr., rnnt 2 gold. L0 kr., 2 fanta 4 gold. 50 kr., 5 fon ov 10 gold., 12 funtov 20 gobi., 24 funtov 36 gold.,
- Ksvaleseiore-Biscntten v pušicab a 2 gold. 50 la n * gold. 50 kr. — BevaleMJiero-ChooolattHi v piani
i v p oščicah sa 12 tas 1 gold, f=>0 kr., 24 ta« 2 gold tO kr., iS tas 1 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta*
U gold., ta 288 ta« 20 gold., -■ sa 576 tas 36 gold.
- Prodaje: BarrvdaBarrv & Comp. na I)o-
WalI3sehKa»ae št S, v Ljubljani Ed Kahr, J. Svoboda, lekar pri „ zlatem orlu", v  tiraaei  bratjo Oberanzmevr,  v 9na
s.-uliD Dieohtl & Frank, v Celo vel P. Birn-jaoher, v Luuči Ludvig Mflllor, v .?!.*» ibor-j
<L Mor i 2, v teranu J. B. 8 t oc k han 8 on , v Eaajrebn v lekarnici usmiljenih sester, v Cev-novicah pri N. Šnirhu, v Oseka pri JuL Davidu, lekarju, v Gradca pri bratih Oberranz-tneyr, v Teineftvaru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahnerju, lekarju, v Varai« <i in u pri lekarju dr. A. H al ter ju, kakor v vsot nestih pri dobrih loaarjih in aprsenjskih trgovcih čudi razpošilja duuajska hiaa mi vso kr»je po poisivl i.oui ali povzetjih. (24"J
Za zamašeiije o 11 i 11 zob
nij nobeno sredstvo proBpešneje in boljše, nego zobna plomba od c. k. dvornega zobnega zdravnika dr. J. G. Poppa naDunaji, v mestu, Bognerstrasse št. 2, katero Bi more vsaka osoba sama prav lehko in brezbolostno deti v otli zob, ki bo potem trdo sprime z ostalimi škrbinjami in zobnim mesom, zob prod daljšim drobljenjem varuje in lajša bolečino.
Anatherin — voda za usta
od dr. J. G. Poppa, c. k. dvornega zobnega zdravnika na Dunaji, v mestu, Bognergasse št. 2, je najizvrstnejše sredstvo pri revmatičnemu zobobolu, pri vnetjih, oteklinah in pri gnojenji zobnega mesa, zobni kamen olušči, tor zabrani njegovo razširjenje, okrepi zobno meso pri zobeh, ki se maje, očisti zobe in zobno meso vsih škodljivih tvarin, ustam pak podeli prijetno čvrstost, ter odstrani z njih neprijetno sapo uže po kratkoj rabi.
Anatherin — zobna pasta
od dr. J. (i. Poppa, c. k. dvornega zobnega zdravnika na Dunaji.
Ta priprava ohrani čvrstost in Čistoto dihanja, vrhu tega podeli zobem belo-loskečo barvo, ohrani, da se ne pohabijo in okrepi zobno meso.
Ur. J". G. JPoppov
rastlinski zobni prah.
Zobe očisti tako, ako se rabi vsaki den, da ne odpravi samo običajno sitni zobni kamen, nego tudi zobna glazura dobiva vedno večjo belinjo in nježnost. (354—28)
V zalogi je v IJ ubijani; pri Petri -Čiču in Pirkorju, Jos. Karingerju, Ant. Krisperju, Eduard Mahni, F. M. Se h mit tu, E. Biršicu, v lekarni; dalje v vseh lekarnah, parfumerijakih in galanterijskih zalogah na Kranjskom.
Dunajska borza 19. oktobra.
(Izvirno telegrafično porodilo.)
Enotni drž. dolg v bankovcih  .   69 gld 95 kr..
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   73 „ 95 ,
1860 tri. poaojilo.....111 . 60
Akcije v.arodne bmke 927 . — „
Kreditne akcije    .   .    . 204 . 40 „
London........112 „ 75 ,
Napol.........9 , 02 .
C. k. cekini.......5 , 35 „
Srebro .   .   . 104 . 10 .
Loterij ne srečke.
Na Dunaji 16. okt.: 55. 62. 70. 18. 14. V Gradca 16. okt.:   6.   4. 43. 21. 7.
I Lekarna Piccoli.
Anaterinova ustna voda in zobni
praAek. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobubol in ustne bolezni, zoper gujilobo in inajanjo zob, zoper difteritis ali vnetico grla in .skorbut prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in je sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zob. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu bode gotovo prednost, vzlic vsim enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 škatlja 40 kr.
Esprit de Cologne triple surfins
«le Pariš, 1 flacon 20 kr.
Esprit dto. dto. de Reseda Bacon i gld. Esprit dto. dto. de Ylang -Ylang
flacon 1 gold.
Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do
Bedaj znani žolodečni likčr. Pospešuje cirkulacijo in prebavljenje, ter različne organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr.
Franz-ove esence za življenje. Gotovo
in skušeno sredBtvo proti večini boleznij. Velika poraba je najboljše spričevalo. Vsaka gospodinja bode tako zdravilo pri hiši imela. Cena steklenice z navodom, kako se rabi 10 kr.
GlVCerin-CrŠme. je posebno izborno sredstvo zoper razpokane ustnice in kožo na rokah. 1 flacon 30 kr.
Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad.
Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daje prednost pred vsemi umivalninii vodami, lepotičjem in lepotičnini sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold. (132—127)
3>^BE~ NaroČila se izvršujejo vračajo-
čoj se pošto proti poštnemu povzetju.
Tujci.
17. oktobra:
Kvropa: Ver ban iz Celja.
Pri nilonu : Amon iz Trsta. — Božič iz Boke. — Šubert iž Hrastnika, — Meier iz Gradca. — Steiner iz Dunaja. — Livel iz Hrastnika. — Pischinaeht Iz Dunaja.
Pri .TIit*ići: P esburger iz Dunaja. — Besozi iz Italije. — Polak iz Dunaja. — pl. Wasor iz Gradca. — Lukežič iz Bleda. — Bosenberg iz Gradca. — bolar iz Dunaja.
Pri  Zamorci :   Pongeršak z gospo iz Samobora.
Iz veštaj!
Bolnica HT'eldikLOf tik Orača, uz koje se nalazi Panzion.it za bolesti od mozga i živaca razne vrsti.— Godišnja uplatnica iznosi 1500 gld. a. v. — Krasan položaj kako u pogledu zdravstvenog tako u pog.edu svake ugodnosti — leži 1100' nad povir. mora. Od Graca leži po aahata udaljeno. Bolesti se lečo po najnovijem načinu, zavod poseduje takodjer najnovije zgode (apparate) lekarske.
Izveštaje podeljuje Upraviteljstvo (Direction). ^315—5)
Za saisono!
Vedno velika in bogata zaloga volnatega blaga za obleko, Rips, Lustre, Diagonal- in blago za plaido, stanovitne barvo Kosmanosur-herkal, moderna barhenta za oblačila, vrvičasti in piket-barhent
lvnikcr bokor in tartif nope,
27
b.
Žametasti in svilnati traki, široke preprogo (tepihe), *lt 'u s/* šir. laneno, prej no in ItenjatO platno, %, 4/4 in 8/4 sifon, lanene-damast-brisavko, servijeto, atlas-gradl, sedno, mrežno in mušelinaste pregrinjala, oksford za Brajco in drugo manufakturno blago.
Laneno in moderno blago,
K*»r*iiitii*ia z&l clol»i'o ila Muuo^itiio iDlil^O.
V8e doma izdelano, m
y    i Fabrikna zaloga in glavna zaloga blaga
1\ inKlOV * prve združene gorhke tkalske konzorcijeTabrikautov,. A,UkJ1Vf *        Dima/, tiMartahilferstrasse 72,
I*OMilfatve vrše se brzo proti podi nem «i povzetja.
Izgledi /iisioni in frankirani. (301-
-9)
Jzdatelj in urednik Josip Jnrčifi.
Lastnina in ti**h; -iSarodo« tiskarne".