Poštnina plačana pri pošti 1290 Grosuplje Informativno glasilo občine Dobrepolje • letnik 30, št. 7 – 8 • julij, avgust 2024 Poletje se počasi končuje. Marsikdo je nekaj časa preživel na podobni lokaciji ter v stiku z morjem in soncem polnil baterije za nadaljnje delo (slika zgoraj). Uspešni učenci OŠ Dobrepolje na področnem tekmovanju v atletskem troboju. Izjemni uspehi, v več kot 20 letih tega tekmovanja največji uspeh naših učencev. Čestitamo! (slika levo) Aktualne informacije in razpise najdete na spletni strani Občine Dobrepolje www.dobrepolje.si LOKACIJE AVTOMATSKIH EKSTERNIH DEFIBRILATORJEV (AED) PGD LOKACIJA DEFIBRILATORJA AED-ja NASLOV PGD VIDEM – DOBREPOLJE – JAKLIČEV DOM (SPREDNJA STENA STAVBE) VIDEM 34 – ELEKTRO DOBREPOLJE (VHOD V STAVBO) VIDEM 42 – GASILSKI DOM PGD VIDEM (VOZILO GVM-1) VIDEM 37b – ELMA TT TOVARNA TRANSFORMATORJEV (SPREDNJA STRAN STAVBE) PREDSTRUGE 29 – ZAVOD SV. TEREZIJE (V STAVBI) VIDEM 33a – ŠPORTNA DVORANA VIDEM 80 PGD ZDENSKA VAS – GASILSKI DOM PGD ZDENSKA VAS (SPREDNJA STRAN STAVBE) ZDENSKA VAS 59 – VAŠKI DOM CESTA (SPREDNJA STRAN STAVBE) CESTA 38a PGD HOČEVJE – GASILSKI DOM PGD HOČEVJE (SPREDNJA STRAN STAVBE) HOČEVJE 19 PGD STRUGE – STARI GASILSKI DOM (SPREDNJA STRAN STAVBE) PRI CERKVI 1 – NA PRIVATNI HIŠI PODTABOR 5 – GASILSKI DOM PGD KOMPOLJE (SPREDNJA STRAN STAVBE) KOMPOLJE 60 PGD KOMPOLJE V nujnih primerih, ko je potrebna uporaba AED-ja, pokličite številko 112. PGD ZAGORICA – GASILSKI DOM PGD ZAGORICA (SPREDNJA STRAN STAVBE) ZAGORICA 36a PGD PONIKVE – GASILSKI DOM PGD PONIKVE (SPREDNJA STRAN STAVBE) PONIKVE 45 – PRIZMA PONIKVE, POSEBNI SOCIALNOVARSTVENI ZAVOD RS (V STAVBI) PONIKVE 76 V kolikor so AED-ji nameščeni še kje drugje, vas naprošamo, da lokacije sporočite v uredništvo. Naš kraj ■ julij, avgust 2024 3 ••• Urednikov uvodnik ••• Kako olimpijsko bomo vozili po naših cestah? Spoštovani in cenjeni bralci in bralke Našega kraja. S počasnim, umirjenim tempom in izjemno vztrajnostjo zaključujemo vroče poletje, ki ga je med drugim zaznamovalo nekaj dogodkov, ki so bili odmevni tako doma kot v svetu. Uroš Gačnik, urednik Naj ob tem omenim olimpijske igre, ki so potekale v Franciji – Parizu. Kar nekaj občanov se je odpravilo tja in doživelo resnično navijaško energijo večdesettisočglave množice. Resnično smo lahko ponosni na našo reprezentanco, saj smo videli ogromno odličnih predstav tako posameznikov kot ekip. Verjamem, da smo vsi ponosni na dosežke naših športnikov, ki so odlično predstavljali našo državo. Veselili smo se z njimi, držali pesti in navijali za čim boljšo uvrstitev. Ponovno smo dokazali, da kljub svoji majhnosti premoremo ogromno število izjemno uspešnih ljudi, ki so poskrbeli za uspeh in nas posledično razveselili. Tudi v Dobrepolju se trudimo, da bi zdrav način življenja sovpadal s športno dejavnostjo. Vedno več prebivalcev se dnevno rekreira, saj je gibanje nuja. Obstaja namreč kar nekaj zaposlitev, ki so večinoma v sedečem položaju in človeku ne omogočajo, da bi se ustrezno gibal. Še vedno je tek najbolj naraven (ter hkrati najcenejši) način preživljanja prostega časa, zato že v tem glasilu objavljamo vabilo na Dobrepoljski tek, ki je vsako leto bolj obiskan. Tudi člani Društva gobarjev Štorovke vsako leto poskrbijo, da lahko v živo prepoznamo določene vrste gob. Vsi, ki pa radi poprimete za kuhalnico in skuhate golaž, pa tudi vabljeni, da preizkusite svoje veščine. Septembra bomo lahko preko organizacije TD Dobrepolje preverili, kateri pridelovalec ima najtežji krompir, na sedaj že tradicionalnem Dobrepoljskem krompirjevanju. Torej velja, da prihranite in prinesete krompir na ocenjevanje. V prispevkih si boste lahko prebrali nekaj obvestil, kot tudi o tem, kaj se je dogajalo med poletjem pri športnikih, gasilcih, študentih, v Karitas, Domu svete Terezije in Zavodu Prizma, pri upokojencih … Skratka, skoraj nihče ni popolnoma počival in dejavnosti so bile skrbno načrtovane in izvedene. Še malo in se bo začelo novo šolsko leto. Otroci so bili čez poletje bolj razposajeni in so na območjih svojih vasi ter dvorišč razposajeno in razigrano preživljali prosti čas. Veliko ljudi se bo vrnilo z dopusta in ceste bodo ponovno polno Na š k r a j Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Uroš Gačnik. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 041 885 111. Lektoriranje: Mojca Pipan. Člani izdajateljskega sveta: Zdenka Novak Nose (predsednica), Ana Pugelj, Mojca Babič, Dušica Hočevar. Glasilo Naš kraj je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu Republike Slovenije za kulturo pod zaporedno številko 741. Oblikovanje, prelom in tisk: PARTNER GRAF zelena tiskarna, d.o.o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1300 izvodov. Naslednja številka izide v četrtek, 26. septembra 2024. Rok za oddajo prispevkov je 14. september 2024. obremenjene. Ceste, ki so na več mestih vidno utrujene in dotrajane, s svojo poškodovanostjo ne vplivajo ugodno na varnost. Dodatek za voznikovo »nervozo« so vsekakor zapore, ker se npr. ureja cestišče ali dela kanalizacijska infrastruktura ter popravlja cestišče. Na naše ceste se bo s prvim šolskim dnem ponovno vrnilo veliko mladih. Nekateri izmed njih bodo prvič sami stopali po pločniku. Tudi sam želim prispevati in tudi na tak način opozoriti vse voznike, naj upoštevajo cestnoprometne predpise, še posebej veliko pozornost pa namenimo najranljivejšim v prometu – kar otroci in pešci vsekakor so. Policisti in pomočniki AMZŠ Grosuplje bodo s svojo vsakole- Kazalo UREDNIKOV UVODNIK......................3 IZ OBČINE.........................................4 OBVESTILA......................................12 IZ VRTCA IN ŠOLE...........................20 KULTURA ........................................23 IZ DRUŠTEV.....................................27 PISMA BRALCEV.............................44 ŠPORT.............................................45 ZAHVALE.........................................53 4 tno preventivno akcijo poskrbeli, da bo hitrost predvsem v bližini šol še dodatno nadzorovana. Pred časom sem bil pozvan, da naj napišemo nekaj besed o prometu v bližini šole in vrtca. Kar nekaj občanov namreč moti prometni režim, ki se ne upošteva. Že pred časom se je prometna signalizacija spremenila, vendar je še nismo vsi popolnoma ponotranjili. Zato se pred- ••• Iz občine ••• vsem v jutranjih urah dogaja, da se vozi v prepovedano smer. S tem se verjetno ovira promet in povzročajo zastoji in s tem nepotrebna nejevolja. Nihče si ne želi, da pride do kakšne nesreče, kar se že tako hitro primeri. Razumem, da smo bili vsi tako navajeni in da včasih res ni časa, da bi se zapeljali nekoliko okoli, pa vendar … Vsi skupaj se potrudimo, da upoštevamo prometni režim, prijazno Naš kraj ■ julij, avgust 2024 opomnimo drug drugega in se bomo ob tem zagotovo počutili prav olimpijsko, saj bomo zmagali s tem načinom tudi sami. Naj kultura vožnje in zavest, da skrbimo drug za drugega, preplavita naše misli, saj bomo le tako tudi v prihodnje sobivali v prijetnem okolju, ki je odvisno predvsem od nas samih. ■ Poročilo o delovanju občine Prispevek so pripravili sodelavci občinske uprave in podžupan dr. Jernej Stare. Kanalizacija Kompolje Projekt kanalizacije Kompolje poteka v skladu z dogovorjenim terminskim načrtom. Izdelana sta bila projekt pokablitve elektrike ter elaborat (zbirnik) rešitev odvodnjavanja s ceste, prometa, elektrike, telekomunikacij in javne razsvetljave. Predlagane rešitve s predvidenimi stroški so bile predstavljene krajanom ter naknadno še vaškemu odboru Kompolje. Sprejet je bil tudi dogovor o nadaljnjem poteku projekta. Izvedbo spremljajočih del, ki niso vsa preprosta, bomo sproti usklajevali s člani vaškega odbora. Kanalizacija in povezane pridobitve bodo pomembno izboljšale kakovost bivanja v Kompoljah. Občinska celostna prometna strategija Dobrepolje – OCPS Dobrepolje Občina Dobrepolje je začela pripravo občinske celostne prometne strategije (OCPS). Delni rezultati anket so bili predstavljeni tudi na razstavi, ki je bila junija in julija v Jakličevem domu. Še vedno ste vsi občani vabljeni, da svoje predloge pošljete po e-pošti na občino. Več na temo OCPS Dobrepolje si lahko preberete tudi na spletni strani Občine Dobrepolje. Vodovod Rašica‒Rob Nadaljujemo projekt rekonstrukcije dela vodovoda Rašica–Rob, ki je zelo pomemben za nemoteno oskrbo naše občine s pitno vodo. Po zaključku rekonstrukcije predvidoma naslednje leto ne bo več neželenih defektov, ki bi vplivali na dobavo pitne vode. Športni park pri šoli Izdelana je bila idejna zasnova športnega parka, ki bo za poslopjem športne dvorane ter na prostoru med dvorano in vrtcem. Park bo imel igrišča za nogomet, košarko in odbojko (tudi na mivki), atletsko stezo, stezo za skok v daljino ter sedišča za gledalce. Idejno zasnovo bomo kmalu predstavili javnosti in jo uskladili z morebitnimi pripombami in predlogi, v naslednji fazi pa bo sledila pridobitev gradbenega dovoljenja. Za financiranje dela stroškov izgradnje parka bomo skušali pridobiti nepovratna sredstva, za katera pristojno ministrstvo redno izdaja razpise. Športni park bo pomembno okrepil športno infrastrukturo na Vidmu, saj obstoječe igrišče ni več v dobrem stanju niti ne daje dobre podpore za športne dejavnosti šolskih in vrtčevskih otrok na prostem. Čiščenje požiralnika pri ČN Bruhanja vas V poletnih mesecih se je zaključilo praznjenje zadrževalnega bazena pri čistilni napravi v Bruhanji vasi. Gošča, s katero je bil onesnažen bazen, je bila v sodelovanju s podjetjem Organa ter javnim komunalnim podjetjem odstranjena in prepeljana v čistilno napravo v Domžalah. Predvidoma konec avgusta se bo začelo čiščenje ponikalnice. Upamo, da se bo s tem povrnila sposobnost ponikalnice za požiranje očiščene odpadne vode, saj je to nujni pogoj za uvedbo čistilne naprave v delovanje. Po zaključku čiščenja bo opravljen ponikovalni preizkus, ki bo pokazal učinkovitost čiščenja, od tega pa bodo odvisni nadaljnji koraki – bodisi začetek poskusnega obratovanja čistilne naprave bodisi nadaljnja gradbena sanacija ponikalnice. Cestna, prometna in druga infrastruktura V okviru rednega vzdrževanja občinskih cest smo opravili terenski ogled in naredili popis del za sanacijo kritičnih odsekov. Izvedba sanacije bo sledila v kratkem. Pripravljati smo začeli projektno nalogo za izgradnjo pločnika med avtobusno postajo na Vidmu in odcepom za vas Cesta. Pločnik bo v večjem delu nameščen na mostovžu, napeljanem nad vrtačo, ki leži tik ob cesti. Pločnik bo zagotovil varno pešpot med Cesto in Vidmom – med drugim to pot pogosto uporabljajo vrtčevski in šolski otroci za sprehod do Stare luže. Urejamo pokablitev daljnovoda v Predstrugah in pripravljamo projekt pokablitve z novo transformatorsko postajo. Pri tem je potrebna uskladitev s poplavnimi tveganji za območje pokablitve in lokacije postaje. V teku sta razpis za vzdrževanje gozdnih cest ter razpis za šolske prevoze, oboje za obdobje štirih let. ■ 5 ••• Iz občine ••• Naš kraj ■ julij, avgust 2024 30 let Občine Dobrepolje MOČ DOBRIH LJUDI LOKALNO SKUPNOST GRADI Intervju s prvim županom Občine Dobrepolje g. Antonom Jakopičem Vsak začetek je težak, vendar nam je rojstvo občine, priznamo ali ne, prineslo moč po samostojnem odločanju, ki je bilo pred tem v večji občini zaradi nepoznavanja nekoliko oteženo. O samih začetkih, spominih na začetek nam bo več povedal prvi župan Občine Dobrepolje g. Anton Jakopič. Veseli me, da je prispevek bogat ter nekoliko daljši, pa vendar vsebuje lepe spomine na same začetke, zato vabljeni k branju. Uroš Gačnik G. Anton Jakopič, lepo pozdravljeni. V zgodovino ste se zapisali kot prvi župan, in kot tak ste na veliko področjih orali ledino. Se spomnite, kakšni so bili začetki? Kako ste pravzaprav začeli? To je seveda tema za celo knjigo ali vsaj za nekaj daljših člankov. Morda bom še kdaj popisal te stvari. Vedeti pa je treba, da se zadeve oddaljujejo, saj je že 18 let, kar nisem več župan. Prvo, kar lahko rečem, je to, da smo začeli dobesedno iz nič. Občina ob nastanku ni imela niti svojega svinčnika. Aktovko za prve papirje sem prenesel s seboj iz Stolarne, kjer sem bil takrat zaposlen. V sedanji občinski stavbi sta bili izdelani samo dve prazni sobi. Ogrevanja ni bilo. Ko smo si trije župani, grosupeljski, ivanški in dobrepoljski, ogledali prostore, kjer bomo začeli delati, smo videli takšno stanje. Grosuplje je imelo že vse utečeno, Ivančna Gorica je dobila prostore bivše policije, kjer je bilo veliko prostora in že telefoni na mizi, pri nas pa nič. Grosupeljski župan je izjavil: »Tukaj bi me bilo pa res strah začeti.« Jaz sem odgovoril: »Mene pa ni.« In smo zagrabili in izpeljali. Sem namreč tak človek, da če si nekaj vtepem v glavo, zlepa ne popustim. Ne vem, če si znate predstavljati. Nič in začeti iz nič. Zagotovo ste imeli tehten razlog za kandidaturo, verjamem, da ste vse dobro premislili. Kaj vas je prepričalo, da ste se podali na to pot? Odločitev za kandidaturo je bila vse prej kot preprosta. O tem sploh nisem razmišljal. Zadeva zahteva malo daljšo obrazložitev, ker sem prepričan, da veči- na sedanjih prebivalcev občine sploh ne ve, kako smo prišli do občine. Vse od leta 1989 sem bil član Slovenske ljudske stranke. V okviru te stranke sem agitiral na prvih demokratičnih volitvah za zmago Demosa. Ker verjetno mnogi mlajši bralci ne vedo, kaj je bil Demos, je prav, da povemo, da je bila to koalicija pomladnih strank, Slovenske ljudske stranke (SLS), Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) in Slovenske demokratične zveze (SDZ), SDS-a v današnji obliki takrat še ni bilo. Demosu so se priključili tudi Zeleni Slovenije. Ta koalicija si je, poleg osamosvojitve Slovenije in spremembe političnega sistema, zadala tudi nalogo spremembe lokalne samouprave. Ta sprememba se je sicer nekaj let odrivala. Leta 1994 pa je bil končno sprejet Zakon o novi lokalni samoupravi. Po krajevnih skupnostih so bili sklicani občni zbori, kjer so se zbirali predlogi za nove občine. Takratni predsednik krajevne skupnosti Videm Ivan Vidmar je sklical zbor občanov in mene zaprosil, da bi ta zbor vodil. Na to sem pristal, ker sem bil osebno naklonjen temu, da dobimo svojo občino nazaj. Na tem občnem zboru smo izoblikovali predlog, naj se nova občina ustanovi v okviru katastrskih občin Videm, Cesta, Zdenska vas, Zagorica, Podgora in Kompolje. Stružanci takrat niso kazali znakov, da bi se želeli vključiti v Občino Dobrepolje, kjer so nekoč že bili. Prav tako v naši občini niso želeli biti prebivalci Male Ilove Gore, čeprav spadajo v katastrsko občino Zdenska vas in v župnijo Dobrepolje in imajo pošto Videm - Dobrepolje. Takšen predlog je šel naprej, vendar ga pripravljavci na državni ravni niso upoštevali v celoti. Pripravili so predlog občine, v katero so vključili naš predlog in celotne Struge s Polomom vred, ki je takrat spadal pod KS Struge, in izpustili Malo Ilovo Goro. Ime pa so ji dali Občina Videm - Dobrepolje. Takšen predlog je šel na posvetovalni referendum, ki pa na moje veliko presenečenje ni uspel. Za novo občino je glasovalo samo 36 % volivcev naše občine. V Slovenski ljudski stranki v Dobrepolju nismo stali križem rok, takoj ko smo videli, da je možno dobiti svojo občino, smo ustanovili samostojno podružnico Dobrepolje (prej smo delovali pod Grosupljem) in mene so izvolili za predsednika, tako sem dobil večjo možnost za kakšen vpliv. Referendum ni bil obvezen, zato je državni zbor vseeno potrdil ustanovitev nove občine, tudi na moje lobiranje pri poslancih SLS, ki sem jih osebno poznal. 6 Prav tako sem preko poslanca pokojnega Alojza Metelka iz Trebnjega vložil amandma, naj se občina imenuje samo Občina Dobrepolje, da ne bomo imeli predolgega imena. V Sloveniji pa obstaja tudi že občina z imenom Videm. Zakaj ves ta dolgi uvod? Zato, da se malo začuti dih tistega časa. Zakaj tudi omenjam Malo Ilovo Goro? Na vsak način sem hotel, da pride v našo občino, da bi lahko Slavca Jamnika prepričali o kandidaturi za župana občine. Žal je to padlo v vodo in začel se je lov za kandidati. Najavila se nam je kandidatura Sandi Zalar, ki je bila sicer dobra slikarka in sva pozneje dobro sodelovala pri extemporah, njen osrednji volilni program je bil takojšnja ukinitev lastne občine. To me je podžgalo, da sem začel mrzlično iskati potencialne kandidate za župana. Vem, da sem nagovarjal pokojnega Antona Novaka iz Podgore, ki je bil v tistih časih zelo aktiven, in verjetno še koga. Na vsak način pa sem hotel pripraviti h kandidaturi Jožeta Prijatelja iz Kompolj, ki se mi je zdel v vseh ozirih najboljši kandidat. Kasneje je tudi kandidiral, vendar ga v tistem obdobju nismo mogli prepričati. Videti je bilo, da ne bo kandidata. Jaz nisem hotel, žena doma je nasprotovala, imel sem še vse nepreskrbljene otroke, službo in kmetijo itd. V okviru bivše občine je prišlo do sestanka predstavnikov SLS, SKD in SDS. Dogovorili smo se, da damo pomladniki kandidate po naslednjem razporedu: SLS v Grosupljem, SDS v Ivančni gorici, SKD v Dobrepolju. Oddahnil sem se. Toda SKD ni našel kandidata in takratni predsednik Brane Brodnik je prišel k meni z idejo, da naj bom skupni kandidat SLS in SKD. Po daljšem premisleku in po dogovoru z ženo sem na kandidaturo pristal. No, potem je bilo še cel kup zapletov na ravni usklajevanja med tremi občinami. Na koncu je kandidatura obveljala. In moram reči, od tu dalje me je tudi žena vedno podpirala in nosila tudi največjo težo in breme, da smo ohranili tudi kmetijo pri življenju. Rad bi povedal tudi to, da brez mojega članstva v Slovenski ljudski stranki ne bi bilo moje kandidature. Niti tako uspešnega dela. Vse svoje odločitve sem redno preverjal na občinskem odboru SLS. Sestajali smo se tudi po desetkrat v enem letu, skoraj pred vsako sejo občinskega sveta, oblikovali predloge in dali svetnikom iz naše stranke neke usmeritve. Po tem sem šele začel usklajevanja z drugi- ••• Iz občine ••• mi strankami in svetniki. Lahko trdim, da je bila SLS v vsem času mojega županovanja gonilo razvoja občine. Od kdaj do kdaj ste županovali? Uradno od 1. januarja 1995, sicer pa od volitev v začetku decembra 1994 pa do novembra 2006, ko sem izgubil volitve. Imel sem sicer v načrtu, da izpeljem še en mandat, potem pa grem v pokoj, pa se ni izšlo. Česa ste se lotili najprej? Katere so bile vaše prve poteze? Najprej sem nekje dobil dve stari pisalni mizi. Iz Grosuplja sem privlekel neko trajno žarečo peč, da smo zakurili. Začeli smo decembra 1994. Takrat so bile zime še mrzle. Ekspresno hitro je Naš kraj ■ julij, avgust 2024 bilo treba dobiti telefon. V Grosupljem na občini sem dobil rabljen pisalni stroj. Mrzlično sem začel iskati sodelavce. Prva je bila Marija Kramžar. Oblekla sva modre halje in počistila prostore in namestila ti dve mizi. Za tema dvema pisalnima mizama se je odvijalo vse. Tudi seje občinskega sveta in komisij, skratka vse. Potem je bilo treba narediti čisto vse. Sklic prve seje občinskega sveta, oblikovanje komisij, statut, pravilniki, oblikovati občinsko upravo. Vse smo naredili sami. Za nekatere akte so nam na državni ravni pripravili neke matrice, za nekatere nič. Osebno sem tako rekoč napisal vse, statut, pravilnik o delovanju občinske uprave, poslovnik sej občinskega sveta itd. Te moje predloge so potem komisije dopolnjevale do take stopnje, da je bilo mogoče dobiti soglasje večine v občinskem svetu. Za nobeno stvar nismo najeli nobenega pravnika. Delal sem tako rekoč noč in dan. Spominjam se, da nam je država dala nalogo, da moramo nujno imeti odlok o delovanju občinske uprave. Nič nisem pomišljal, kdo ga bo napisal. V nedeljo zjutraj sem šel k maši, potem pa na občino. Deset uradnih listov pred sebe in od člena do člena. Ob desetih zvečer je bil osnutek pripravljen, čez dva dni ga je statutarna komisija že obravnavala in na prvi naslednji seji občinskega sveta je bil že sprejet. Dobro, da je bila zima. Bil sem namreč do maja 1995 še računovodja v Stolarni, doma pa še kmetija. S 1. majem 1995 sem se zaposlil profesionalno na občini, ker sem ugotovil, da sicer ne bom mogel narediti vsega, kar bi hotel. Tudi sicer mislim, da mora župan biti Naš kraj ■ julij, avgust 2024 profesionalec. Ob tem naj povem še eno zanimivost. Plača župana je bila v skladu z zakonom določena s fiksnim zneskom, ki je bil določen glede na število prebivalcev in s stimulacijo, ki jo je odobril občinski svet v višini od 0 do 50 %. Meni občinski svet dolgo ni dodal nobenega dodatka, mislim, da šele po enih dveh letih 10 %, medtem ko so se moji kolegi hvalili, da so jim dali tudi 50 odstotni dodatek. Enkrat me je Ivan Grandovec, ki je bil tudi občinski svetnik, vprašal, kolikšna je moja plača, pa sem mu jo pokazal. Pa je rekel: »Vsaka naša vzgojiteljica, ki ima vsaj polovico delovne dobe, ima več kot ti.« Tako je bilo vse tri mandate. Leta 2006 pa je država povečala plače županom in določila fiksni znesek, ker so bile zaradi teh različnih stimulacij razlike prevelike. Tako sem zadnje tri plače, ki so mi pripadale, ko nisem bil več župan, dobil večje, kot takrat, ko sem delal. Nisem se sicer s tem obremenjeval, ker se nikoli na nobenem delovnem mestu nisem boril za plačo. Dober delodajalec pozna dobrega delavca in ga tudi plača. Mene so sicer vedno zanimale samo tiste stvari, kjer smo lahko naredili kaj novega, saj smo bili v velikem zaostanku z ozirom na druge kraje, vendar je bilo nujno zadostiti vsej birokraciji in oblikovanju občine in njenih simbolov, kot grb, zastava itd. Zelo sem se tudi trudil, da bi občino izvlekli iz zapostavljenosti, ki se je je držala vse od druge svetovne vojne naprej. Marsikdo tudi v Sloveniji je šele po uvedbi občine izvedel za Občino Dobrepolje, tudi zaradi tega, ker sem bil na vseh sestankih zelo glasen in nisem šparal jezika. Kako je bilo s finančnim stanjem v občinskem proračunu? Smo iz predhodno skupne občine dobili kakšna sredstva? Občinske finance se oblikujejo v skladu z Zakonom o financiranju občin. To je bilo tudi takrat. Zakon dodeli osnovno financiranje. S tem denarjem se zagotovi delo občinske uprave, šole, vrtcev, knjižnice, gasilcev, civilne zaščite itd. Torej tisto, kar mora delovati. Če pa hočeš kaj več narediti, moraš dobiti, beri izvrtati, dodaten denar, kjer veš in znaš in kjer ga moreš. Ali je to lobiranje ali razpisi ali pač kar koli in kjer je možno. Z malo denarja narediti veliko, je umetnost, ki je ne obvladuje ravno vsak. Občina je imela takrat ogromne potrebe, zato smo ••• Iz občine ••• se obnašali zelo racionalno. Imeli smo majhno in učinkovito občinsko upravo. Sejnine za seje občinskega sveta in komisij so bile samo simbolične. Takoj po začetku delovanja smo šli v samo­prispevek za izgradnjo cest. Referendum je uspel z minimalno večino, in tako smo imeli redni lastni vir za prvih pet let delovanja občine. Da bi hitreje prišli do asfalta do vseh vasi, sem predlagal še samoprispevek v višini 1000 mark na hišo, če v tisto vas pride asfalt. Skoraj vsi so dali ta prispevek. Ob tem se zelo dobro spominjam Jožeta Puglja iz Strug, ki je bil občinski svetnik. Prišel je k meni in mi zastavil vprašanje: »A si rekel, da bo tista vas, ki bo prva zbrala po 1000 mark od vsake hiše, prva dobila asfalt?« »Da, tako bo!« sem mu odgovoril. »Tržič bo prvi,« je rekel. Čez en teden mi je prinesel denar od vseh hiš. Tudi od tiste, katere lastnik je živel v Zagrebu. Želja po boljšem je bila takrat še zelo močna. Kamnolom je bil takrat zlata jama, saj nam je letno dajal od 8.000 pa do 14.000 m3 materiala za nasipe cest zastonj za odškodnino za okolje. Pogodbo smo imeli podpisano za 10.000 m3. Kamnolom bi bil zlata jama tudi sedaj, pa zaradi naše lastne neumnosti dela, kar hoče, in bo še delal, dokler mu bo država dajala koncesijo, samo občina nima nič od tega, žal. Izkoristili smo tudi obdobje, ko je bila naša občina tretirana kot nerazvita, in za vsako cesto, ki smo jo asfaltirali, pobrali, kar nam je država iz tega naslova hotela dati. Razpisi so imeli včasih tako kratek rok, nalašč, samo da bi ga ja zamudili. Za vsako cesto je bilo potrebno gradbeno dovoljenje ali priglasitev del ali kar koli. To nam je iz- 7 dajala upravna enota. Pa so rekli, da ne morejo narediti tako hitro. Znorel sem in šel k načelnici in sem rekel, jutri opoldne potrebujem papirje, pa me nič ne briga. Delavka se je razburjala, da zaradi mene ne bo delala popoldne, ampak drugi dan sem papirje imel in vloga je šla naprej, pa je bilo spet nekaj denarja za eno cesto. To se je takrat še dalo, danes pa je predvsem važno, da imaš papirje pripravljene že leto prej, da vskočiš in se pravočasno javiš na razpis. No, kakorkoli, prvih pet let smo asfaltirali 40 km cest. Žal se sedaj ne obnavljajo tako, kot bi se morale, in mislim, ne vem, nimam podatka, da se v vsem preostalem obdobju ni asfaltiralo 10 km cest. Včasih so nas učili, da se mora cesta obnavljati vsakih 15 let. Javljali smo se tudi na vsak drug možen razpis, za Jakličev dom, za vrtec, za šolo, za vodovod, itd. Že takrat bi morali dobiti sredstva za čistilno napravo, na razpis smo se javili. pa so nas na državi nekaj izigrali, morali bi tožiti državo zaradi nepravilnosti, pa sem si mislil, kje boš tožil državo. Dve občini v Sloveniji sta pa tožili in čez dve leti dobili denar. Tudi to se je dogajalo. Čistilna naprava pa še po 18-letih, ko nisem več župan, ne deluje. Delitvene bilance smo morali opraviti z dvema občinama. To se ni zgodilo kar takoj in čez noč, ampak je bilo potrebno dolgotrajno pogajanje. Dobili smo nekaj denarja iz vsake občine, pač v skladu s številom prebivalcev. Spet so bili potrebni vztrajnost, pogajalska sposobnost in poznavanje zakonov. Ko govorimo o financiranju, je prav, da povem še to. V dvanajstih letih mojega županovanja smo naredilo ogromno 8 projektov brez kakršnega koli zadolževanja. Ob predaji sem nasledniku pustil še 1.200.000 EUR na računu, ker smo varčevali za vrtec. Ob današnji valuti bi bilo to najbrž več kot 2.000.000 EUR. Iz kje ste črpali ideje, kaj postoriti, in kako ste si naredili prednostni seznam opravil? Ideje je pravzaprav kazala nuja. Vse je bilo tako rekoč nujno. Nujno smo morali urediti prostore za delovanje občine, nujno smo potrebovali dodatne učilnice v šoli, nujno smo potrebovali vrtec, nujna je bila mrliška vežica, nujno je bilo prekriti šolo v Strugah, ker je zamakala streha, firma, ki jo je naredila, je šla pa v stečaj, nujno smo potrebovali knjižnico in glasbeno šolo itd. Seveda smo tekoče sprejemali tudi predloge vaških skupnosti in občanov. Vsega se nikoli ne da narediti, prednost daš tisti zadevi, kjer je možno potegniti čim več. Vsekakor se mi je zdelo, da najbolj nujno potrebujemo asfalt do vsake hiše. Tudi cesta do Grosuplja je bila še makadamska. Najzahtevnejši projekt je bil Jakličev dom. Z Jakličevim domom smo reševali cel kup zadev hkrati in samo tako smo ga lahko financirali. Poleg lastnih sredstev smo pridobili sredstva še za glasbeno šolo, za kulturo, za knjižnico in še nekaj za razvoj podeželja. Izpeljali smo. Ta Jakličev dom mi je povzročil veliko skrbi. Brez moje velike vztrajnosti ga ne bi bilo. Znani ste bili po svoji trmi in vztrajnosti za dosego skupnih ciljev. Rekli so namreč, da nobena vrata za Toneta na ministrstvih niso ostala zaprta. Če so jih zaprli, je pa župan prišel skozi okno, da je le dosegel svoje. Kako bi komentirali to? Za to si ne pripisujem posebnih zaslug. To je v moji naravi. Če si nekaj vtepem v glavo, dam vse od sebe, da to tudi izpeljem ali naravnost ali pa po stranskih poteh. Ne prenesem izgovorov, ne morem, ne znam, se ne da. Se ne da pravzaprav sploh ne maram slišati. Vse se da, če hočeš. Res nisem izpustil nobene možnosti, če se je dalo kje kaj dobiti za občino. To sem čutil kot svojo dolžnost. Pred kratkim sem prebral misel nekega uspešnega direktorja, ki je rekel: »Delati je treba, ne le toliko, kot sam misliš, da si sposoben, ampak toliko, kolikor je potrebno, da prideš do cilja, pa četudi je to veliko več, kot mis- ••• Iz občine ••• liš, da si sposoben.« Mislim, da sem se kar držal tega pravila. Če me spomin ne vara, je bilo v začetku v občinski upravi zaposlenih večina domačinov. Je bila to po vašem mnenju prednost ali slabost? Kar takoj moram reči, da sem imel zelo srečno roko pri izbiri svojih sodelavcev. Vsi so bili domačini, vsi so želeli delati in vsi so vedeli, da mora biti delo narejeno. Bili smo tim, ki je res lahko nekaj naredil. Nihče se ni branil dela. Vsem sem lahko zaupal. Da so v občinski upravi domačini, je velika prednost, še posebej če imajo tudi željo narediti čim več za svoj kraj, ne samo imeti službo. Prva je prišla na občino, kot sem že omenil, Marija Kramžar, bila je tajnica, skrbela je za pošto, za arhiv, za gasilce in civilno zaščito, napisala je vse zapisnike občinskega sveta. Sej občinskega sveta pa je bilo mnogo več kot zdaj. Ker smo veliko delali, je moralo biti tudi veliko sej občinskega sveta. Vsak mandat več kot 40. Torej v času mojih mandatov najmanj 130 zapisnikov. Marija je naredila še vse tisto, česar ni naredil nihče drug, in kar je bilo najpomembnejše, vedela je za vse, kaj, kje je in kaj se je naredilo. Prva računovodkinja je bila Andreja Babič, ki je naredila prve bilance in proračune, potem je skrbela za vrtce in socialo in še marsikaj drugega. Ko je odšla na porodniško, je prišla Ana Prijatelj, ki je vodila računovodstvo, pripravljala proračune in zaključne račune, in v odsotnosti Andreje tudi vse stike s šolo in vrtcem, poleg tega napisala še vse položnice za grobove itd. Ob petih otrocih ji ni bilo težko priti še zvečer nazaj in kaj nujnega narediti. Prostorske zadeve so nam nekaj časa urejali še na grosupeljski občini, potem smo organizirali svoj oddelek za prostor, ki ga je vodila na začetku Mojca Lovšin iz Velikih Lašč, potem vse do danes Nevenka Grm Gregorič. Moja desna roka pa je bil Anton Rus. Tajnik občine, kot smo takrat rekli, sedaj je to direktor občinske uprave. Seveda ni bil on direktor s titulo in foteljem, ampak zelo vesten in dosleden operativec. Brez njega bi namreč zelo težko izpeljali toliko gradbenih del in različnih razpisov. On je pripravljal razpise, izbiral izvajalce, nadziral dela, pripravljal proračune, skratka bdel nad vsemi gradbenimi in komunalnimi deli itd. Če je bilo nujno, je bil v službi že ob petih zjutraj. Osebno mislim, da občina Naš kraj ■ julij, avgust 2024 brez dobrega gradbenika ne more delovati. Zame je bilo zelo pomembno, da je znal na prst oceniti, koliko bi nekaj stalo, in se pri tem ni zmotil za pet odstotkov. Takoj sem vedel, pri čem sem. Skupaj sva potem zglihala in pocenila še kakšen projekt. Tudi sam osebno se nisem šparal in sem delal skupaj z drugimi, kar je bilo v moji moči, tudi operativno. Vsa pošta je morala obvezno priti na mojo mizo, da sem bil seznanjen z vsem, potem sem jo oddal posameznim delavcem ali pa sam napisal kakšen dopis ali vlogo. Napisal sem na stotine dopisov na raznorazne naslove. V vsako številko Našega kraja sem napisal svoj prispevek, poročilo ali obrazložitev kakšnega akta. Napisal sem vse zemljiško-knjižne pogodbe za vse nakupe, prodaje in služnosti, kar je potrebovala občina, najbrž več kot 1000. Mnogo pogodb za prepise raznih zemljišč sem napisal tudi občanom. Občina ni potrebovala nobenega pravnika. Celotna uprava je delovala kot tim, drug drugemu smo pomagali in vedeli smo, da mora biti vse narejeno. Nikomur v upravi nisem diktiral dopustov, omejeval izhodov, samo vsi so vedeli, da mora biti delo narejeno, če ne med delovnim časom, pa po njem. Uradne ure za stranke so bile sicer napisane, toda nikogar nisem dovolil odsloviti. Telefon ne sme nikoli zvoniti v prazno, ker nikoli ne veš, ali ti hoče nekdo kaj važnega sporočiti. Vedno sem zagovarjal stališče, da je občina zaradi občanov in ne občani zaradi občine. Želite kakšno stvar, dogodek še posebej izpostaviti? Morda bi pod tem vprašanjem malo osvetlil moje sodelovanje z občinskim svetom. Občinski svet je najvišji organ odločanja v občini. Svetniki v naši občini se volijo po proporcionalnem sistemu. Vsaka stranka ali skupina volivcev dobi toliko svetnikov, kolikor odstotkov volivcev jo je volilo. Občinski svet vodi župan, ki pa nima pravice glasovanja. V prvem mandatu pa je imel občinski svet še predsednika, ki je vodil občinski svet. Potem je država to funkcijo ukinila. Občinski svet torej odloča. Predloge pa pripravlja župan z občinsko upravo. V praksi pa je tako. Župan mora vedeti, kaj hoče, in v občinskem svetu dobiti večinsko podporo. Če podpore ni, zadeva ne gre naprej. Sam sem zelo veliko dal na občinski svet. To daje županu tudi večjo Naš kraj ■ julij, avgust 2024 legitimnost. Čeprav so mi nekateri očitali, da sem avtoritaren, dejstva govorijo nasprotno. Seja občinskega sveta je bila v mojih mandatih skoraj vsak mesec. Ker smo veliko delali, smo morali imeti veliko sej in veliko odločitev. Za primerjavo, v letošnjem letu je imel občinski svet samo dve seji. Svetniki pa so zelo različni, nekateri so a priori vedno proti, eni se spuščajo v malenkosti, bi rekel v muho, slona pa spregledajo. Na primer: Na marsikateri seji smo lahko porabili tudi več ur zato, da smo se pregovarjali, ali v zapisniku res piše tisto, kar je nekdo rekel, ali stoji vejica prav ali narobe in ali je prav citiran neki Uradni list itd. Namesto da bi se takoj posvetili vsebini. Moram reči, da nisem prebral niti enega zapisnika v celoti, razen sklepov. Sklep pa je zelo važen in mora biti natančno definiran, vse drugo v zapisniku je olepšava. Večina svetnikov pa seveda sodeluje z željo, da bi kaj pripomogli k napredku, vendar imajo lahko različne poglede. Osebno sem zelo veliko komuniciral z vsemi svetniki tudi izven seje, jih celo obiskoval na domu in jim razlagal situacijo, včasih sem dobil pozitiven odmev, na seji pa drugačno glasovanje, vendar mi je nekako vedno uspelo dobiti za predloge potrebno večino. Bi pa rad poudaril, da je in bo odločilna vloga na županu. Župan mora vedeti, kaj hoče in kam bo peljal občino. Včasih bi se v občini radi šli politiko kot v državi. To je popolnoma nepotrebno. V občini je važno, kaj se naredi za dobrobit obča- ••• Iz občine ••• nov in kaj lahko vsi naredimo v korist skupnosti. Na katero stvar, ki ste jo naredili v času županovanja, ste še posebej ponosni? Zelo nerad se kitim z uspehi, nikoli nisem nosil s seboj fotoaparata, kar so delali nekateri župani. Držal sem se Gregorčičevega reka: »Ne, kar mora, kar zmore, mož storiti je dolžan.« Če smo pa že pri tem, pa sem gotovo zadovoljen, težko bi rekel ponosen, s tem da mi je uspelo iz nič vzpostaviti delovanje občine v zelo kratkem času. Izvesti zelo veliko investicij, predvsem pripeljati asfalt skoraj do vsake hiše v občini. Najzahtevnejši projekt pa je bil gotovo Jakličev dom, kjer so se zapleti kar vrstili in je že kazalo, da bo ostal kot podrtija, pa nam ga je zaradi moje trme uspelo dokončati. No, vesel sem tudi, da je končno zaživela obrtna cona. Sam osebno sem določil to lokacijo in sva jo skupaj s Tilko, geodetinjo, zakoličila. Katero področje bi bilo po vašem mnenju treba danes prednostno urediti? Nisem več čisto na tekočem. Lahko pa takole na oko dam nekaj predlogov. Vsekakor prometno odpreti občino, da bo normalno potekal promet in pridejo lahko v občino tudi tovornjaki. Zaprti smo v Ponikvah in v Zdenski vasi. Tudi cesto proti Kočevju je treba asfaltirati. O tem smo se pogovarjali že takrat, pa so 9 bila nasprotovanja v Strugah in v Kompoljah. Že v času svojih mandatov sem sforsiral na državi idejni načrt obvoznice Ponikev. Za križišče v Zdenski vasi sem lobiral in pritiskal na državo ves čas svojega županovanja in končno mi je uspelo. Že davnega leta 2007 je bilo 700.000 EUR v državnem proračunu za odkup objektov ob križišču in ureditev križišča, pa je zaradi nasprotovanja nekaterih občanov v Zdenski vasi in premajhnega angažmaja občine vsa zadeva zaspala za celih 18 let. Če si zaprt, si zaprt, in nihče ne ve za tebe, ne more biti napredka. Najbrž so zdaj tudi zelo aktualne kolesarske poti, za katere se menda da koristiti evropska sredstva. Nujna bo pospešena obnova asfaltnih cest in poti, sicer bo vse naenkrat luknjasto. Nekateri asfalti so še izpred nastanka nove občine in jih še nihče ni obnovil. In ker sem po duši kmet in sem bil motor in pobudnik prve komasacije v občini leta 1984, mislim, da je nujna komasacija cele občine, sicer bo kmetijstvo v celoti propadlo. Kmetijstvo s konjem in motiko ne more biti konkurenčno evropskim kmetom. Traktor pa na deset arov veliki in tri metre široki njivi tudi nima kaj početi. V občini je menda samo še devet proizvajalcev mleka in nekaj več takšnih, ki imajo še živino. Omogočimo vsaj tem, da bodo lahko delali. Vendar smo se ponašali, da smo kmetijska občina in imamo ime Dobrepolje in v grbu klas. Verjetno je bilo med županovanjem med ljudmi včasih tudi nekaj hude krvi, saj ste morali zaradi narave dela včasih tudi komu reči ne. Ste dobili občutek, da ste bili kot župan priljubljeni? Težko bi rekel, da sem bil zelo priljubljen, čeprav sem se zelo trudil, da bi bil do vseh prijazen in spoštljiv, tudi do tistih, ki so mi očitno nasprotovali ali pa me blatili. Morda je bila moja priljubljenost v začetku še kar velika. Potem se zaradi narave dela marsikomu zameriš. Več delaš, več sovražnikov si nakoplješ. Na primer, delali smo cesto in ugotovili, da ima človek, ki meji na cesto, ograjo ali škarpo, postavljeno na cesto, lahko tudi meter ali več v cesto, kar se je dogajalo. Lepo mu poveš, da se bo pač moral s ceste umakniti, ali milom ali silom, in imaš takoj sovražnika, ne glede na to, da je do takrat hodil po blatu, za naprej pa po asfaltu. Ali pa rečeš, da bo pač treba nekaj prispevati, pa je spet ogenj v strehi. Samo 10 za denar se mu gre itd. Potem spet nočeš ali ne moreš obljubiti nekega denarja za nekaj, kar se ti ne zdi nujno potrebno ali pa koristno za vse. Ali pa kamnolom. Nisem bil za to, da se zapre, in še danes nisem. Od tega je imela občina veliko korist. Pa sem bil spet sovražnik številka ena za nekatere. Ali pa politično izsiljevanje. Kot pred mojimi zadnjimi volitvami, ko nisem bil izvoljen. Pride človek, bi rekel funkcionar, in reče, podpiral te bom, če boš mene dal za profesionalnega podžupana, sicer bomo podpirali drugega. In moj odgovor: »Ti ne boš nikoli moj podžupan, ne neprofesionalni, še manj pa profesionalni.« Podžupana namreč imenuje župan po svoji presoji. In je bila spet zamera. Od svojih osnovnih stališč in norm pa ne odstopim nikoli. Na nobeno izsiljevanje ali podkupovanje nisem nikoli pristal, ne politično ne finančno, ne glede na to, ali bi bil zaradi tega priljubljen ali pa ne. Potem se začne, kot pravimo po dobrepoljsko, osiranje. Občutek sem imel, da so me podpirali predvsem starejši ljudje, gospodarji in gospodinje, ki so še vedeli, da mora biti na takem položaju človek, ki zna kaj odločiti. Tudi volilni rezultati so bili vedno malo nad 50 % in ne kaj famoznega. Mislim, da si je marsikdo, ki me je sicer volil, mislil: »Tečen je, ampak nekaj pa le naredi, pa ga bom volil.« Funkcija župana ti da neko osebno rast in razvoj, da se naučiš delati z ljudmi. Si njihov predstavnik in glasnik. Kako vi po vseh teh letih vidite vlogo župana? ••• Iz občine ••• Z ozirom na svojo izkušnjo mislim, da je župan ključna osebnost za razvoj in delovanje občine. Župan mora biti motor, mora se znati posvetovati, mora znati odločiti, mora najti sodelavce, s katerimi bo lahko uspešen, mora znati lobirati, mora znati najti podporo in predvsem mora imeti vizijo in voljo, kaj bo naredil. In hočeš ali nočeš mora biti zelo odločen, sicer se nič ne premakne. Bi ponovno kandidirali za to funkcijo, če bi se še enkrat rodili, ali bi storili kaj drugače? Na to je sicer težko odgovoriti sedaj, ko sem praktično izpolnil vse svoje življenjske dolžnosti in izzive in so takšni izzivi preteklost. Človek je sposoben največ narediti nekje med 35. in 55. letom. Ne razumem pa naših ljudi, da smo na zadnjih volitvah premogli samo enega kandidata, kot da si ne upajo prevzeti dolžnosti in odgovornosti. Če bi bil mlad in zdrav, v svoji polni moči, bi si verjetno upal kandidirati. Če pogledam nazaj in se spomnim raznih nagajanj in političnih preigravanj, pa bi bil verjetno še malo manj toleranten do nagajivcev. Lahko zaupate bralcem, kaj počnete sedaj, ko je vse to za vami? Sedaj sem upokojenec in po svojih močeh pomagam našim mladim na naši kmetiji. Predvsem s tem, da se trudim prodati čim več izdelkov naše kmetije in postorim še kaj okoli doma. Vse svoje imetje sem namreč že pred leti v celoti izročil svojemu mlajšemu sinu Janezu, ki skupaj s svojo ženo Katarino uspešno Naš kraj ■ julij, avgust 2024 vodi našo kmetijo. Zelo vesel sem, da sem razbremenjen prav vsakega lastništva, in vsem starim gospodarjem v občini, ki še vedno tiščijo svoje premoženje, toplo priporočam, da ga čim prej izročijo v mlade roke. Krasno je, ko se razbremeniš vse lastnine. Mladim pa daš s tem veselje do dela in proste roke pri odločitvah. Vesel sem svojih 16 vnukov, od tega so štirje v domači hiši. Še vedno sem ključar podružnične cerkve sv. Martina, skrbim za urejeno cerkev in njeno okolico. Še vedno sem član moškega pevskega zbora. Leta me že tu pa tam spomnijo, da nisem več mlad, in včasih je potrebna tudi že kakšna zdravniška pomoč. Za konec vas prosim, da malo pobrskate po spominu in bralcem zaupate kako prijetno anekdoto, ki se vam je usidrala v spomin ali se obudila sedaj ob najinem pogovoru in razmišljanju. Ne vem, malo je že daleč. Morda je to malo za šalo. Zelo veliko sem bil službeno odsoten, na raznih sestankih in usklajevanjih, pa sem ostal brez malice. Ker imam zelo rad banane, sem vstopil v najbližjo trgovino ali v prodajalno sadja in si kupil nekaj banan in jih pojedel za malico. Svoje sodelavce sem zelo cenil, pa sem se spomnil, da bi morda prinesel s poti vsakemu eno banano. Razdelil sem vsakemu po eno na mizo. Smejali so se in so komentirali, da sedaj pa opice na občini jedo banane. To sem pozneje še večkrat ponovil. Ste si na začetku predstavljali, da bomo praznovali 30 let, in kaj želite ob tem prihajajočem prazniku občini in krajanom? Vsekakor sem si mislil, da ne delamo občine samo za nekaj let, ampak za prihodnost. Vsem občanom želim, da bi se prijetno počutili v svoji občini in da bi jo tudi vzeli za svojo ožjo domovino, za katero mora tudi vsak dati nekaj svojega prispevka. Zdi se mi, da je prvotni burni zagon nekoliko uplahnil in potrebnega bo novega vetra v jadra, sicer bomo samo capljali za drugimi. Pridružujem se željam in se vam zahvaljujem za pogovor. ■ Naš kraj ■ julij, avgust 2024 11 ••• Iz občine ••• Imate težave pri prostorskem načrtovanju? Vprašajte arhitekta V Občini Dobrepolje imamo veliko ljudi, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč. Eden izmed takih je tudi Rok Blatnik, ki s svojo dejavnostjo želi pomagati občankam in občanom. V nadaljevanju boste spoznali dejavnost, s katero se Rok ukvarja, in morda pridobili koristno informacijo. Uroš Gačnik Rok, pozdravljeni. Verjamem, da vas, kljub temu da smo razmeroma majhna občina, veliko ljudi ne pozna. Tudi sam se lahko prištejem mednje. Se želite uvodoma predstaviti? Povedati, kaj poleg službe še počnete, kakšni so vaši načini za sproščanje, če imate družino? Pozdravljeni. Drži, čeprav že celo življenje živim v Kompoljah, sem bil od srednje šole naprej precej odsoten. Ko sem začel študij arhitekture, sem namreč istočasno začel delati v biroju. Vsak dan osem ur v biroju in pet ur na fakulteti, kar je pomenilo, da sem prišel domov zgolj prespat. Prostega časa ni bilo veliko, prav tako ne energije. Zdaj se zadeve malo umirjajo, tako da se lahko precej ukvarjam s športom, pogosto pa se s partnerko zapeljeva na kakšen enodnevni izlet po Sloveniji. Povedali ste, da v preteklosti nekako niste bili veliko povezani s krajem, je pa v vas vedno tlela želja, da pomagate tudi okolju, iz katerega izhajate. Zakaj vam do sedaj ni uspelo uresničiti tega? Želja je obstajala, vendar žal ni bilo časa. Po končani fakulteti sem želel postaviti na noge podjetje, kar pa je ponovno pomenilo celodnevne delavnike in delo večinoma izven domačega kraja. Vendar je takšna pot omogočila, da se danes lahko usmerjam tudi v dobrodelne dejavnosti, posebno na svojem strokovnem področju (projektiranje). V zadnjem letu smo si tako poleg projektiranja vzeli čas tudi za začetek delovanja v tej smeri in odprli društvo »EBV – enostavno boljši vsakdan«, v okviru katerega smo tudi že organizirali neprofitne dejavnosti. Dejali ste, da ste odprli podjetje Biro EDH, d. o. o. (Enostavno do hiše). Zanima me, kje je sedež podjetja. Je pri vas zaposlen še kdo? Morda kakšen zaposleni prihaja iz Dobrepolja? Znamko »Enostavno do hiše« sva skupaj s solastnico začela leta 2016 v Ljubljani. Od takrat smo se precej razširili, tako da nas je zdaj skupno 17 arhitektov. Večinoma redno zaposleni, nekaj je tudi študentov. Zaposleni prihajajo od vsepovsod (Škofja Loka, Celje, Cerknica ...), najbližje Dobrepolju je sodelavka iz Žužemberka. Kaj je glavni razlog, da je sedež podjetja v Ljubljani? Razlogi so zgolj praktični. Tako zaposleni kot tudi stranke prihajajo iz tako rekoč cele Slovenije, in ker imamo ogromno sestankov, smo morali poskrbeti, da je lokacija enako blizu vsem. Danes je težko dobiti dobrega delavca, podjetja se trudijo na različne načine, da privabijo ustrezen kader. Kot direktor ste si zamislili več načinov, ki so korak k boljšemu razmerju med zaposlitvijo in preživljanjem prostega časa. Kako skrbite za svoje zaposlene? Drži, precej se trudimo, da bi bili za- posleni zadovoljni – predvsem zato, ker sem v mladosti od vseh slišal samo to, kako so šefi tečni, kako je težko iti v službo ipd. S solastnico sva si že na začetku rekla, da midva pa ne bova taka, in se res trudiva na tem področju: od tega, da zaposlujemo neposredno za nedoločen čas (v arhitekturi večina zaposluje samo na s. p.), do tega, da dosledno skrbimo, da ni nobenih nadur, da ni mobinga v pisarni, da če gre katera od sodelavk na porodniško, ji damo jasno vedeti, da jo bo delovno mesto počakalo in ji ni treba skrbeti, do tega, da imamo enkrat mesečno »kavo s šefom«, kjer lahko zaposleni povedo, kaj jih moti, kaj bi želeli … Res se trudimo, da vsaj nekomu ne bo težava iti v službo v ponedeljek zjutraj. Znan pregovor pravi, da ne moreš spremeniti vseh ljudi na svetu, lahko pa spremeniš ves svet za enega človeka. S čim želite pomagati sokrajanom? S tistim, kar znamo najbolje – z nasveti glede projektiranja in urbanizma. Želite predstaviti svojo pobudo, ki ste jo poimenovali »Vprašaj arhitekta«? 12 Pobuda »Vprašaj arhitekta« je zastavljena kot brezplačna svetovalnica glede projektiranja in urbanizma za vse občane Dobrepolja. Če navedem nekaj primerov: Nekdo bi rad postavil nadstrešek za avto ali pa zimski vrt zraven hiše in ne ve, ali potrebuje kakšno dovoljenje, in če da, kje in kako se tega lotiti. Nekdo bi mogoče rad gradil hišo, vendar je parcela označena kot poplavna in ne ve, ali lahko gradi na njej oziroma kaj to potegne za sabo. Nekdo ima mogoče nezazidljivo parcelo in ga zanima, kako/če se lahko spremeni v zazidljivo. Namen pobude »Vprašaj arhitekta« je pravzaprav precej preprost – če ima kdo kakšno vprašanje oziroma ne ve, kje sploh začeti, lahko stopi v stik z nami. Mi bomo potem pogledali vsak konkreten primer in povedali, kaj in kako se lahko naredi in česa se ne sme. Tako da vabim vse, ki imajo kakšno vprašanje, da napišejo sporočilo na: rok. blatnik@ebv.si, potem pa se bomo verjetno slišali po telefonu oziroma dobili na sestanku na Vidmu. Poudariti želim, da bo ta storitev popolnoma brezplačna. Bo res tako? Storitev obsega svetovanje, nasvete in usmeritve. Če bi kdo želel uradno vode- ••• Obvestila ••• nje postopka za pridobitev gradbenih, uporabnih dovoljenj ipd., je to nekaj drugega. Smisel projekta »Vprašaj arhitekta« je, da tistim ljudem, ki imajo pomisleke glede možnosti gradnje, razumevanja upravnih postopkov ipd., to brezplačno omogočimo. Do sedaj ste reševali svet korak za korakom, kar je med drugim tudi vaše Naš kraj ■ julij, avgust 2024 vodilo. Za konec me še zanima nekaj glede vašega zadnjega projekta, ki se mi zdi izredno zanimiv in družbeno potreben. Lahko še nekaj besed o tem? Naslednji projekt je že prestal začetno fazo. Gre za »Poletni šolski kemp«, ki je organiziran v sklopu društva »EBV – enostavno boljši vsakdan«. Letos smo »Poletni šolski kemp« testno izvedli v Občini Žužemberk na eni od osnovnih šol. Namen tega projekta je, da se omogoči varstvo za otroke v poletnih mesecih, in sicer za največ 50 evrov na otroka na teden. Letos je »Poletni šolski kemp« potekal dva tedna, od 6.30 do 16.00. Obsegal pa je tako prosto zabavo in igranje otrok kot organizirane igre in mini delavnice z inštruktorji (npr. risanje, karate). Odzivi staršev in otrok so bili izredno pozitivni, tako da nameravamo naslednje poletje »kemp« razširiti na več občin. Najlepša hvala za prijeten pogovor, ki je hitro minil, in vsekakor hvala za pripravljenost, da krajanom brezplačno ponudite svetovanje. Veseli me, da imamo v občini mlade ljudi, ki so pripravljeni priskočiti na pomoč v skladu s svojim znanjem in zmožnostmi. Vse dobro želim. ■ Javni poziv za dodelitev računalniške opreme v izposojo v letu 2024 (drugi javni poziv) Uroš Gačnik (povzeto po pozivu) Meseca maja je že potekal razpis, pri katerem pa je ostalo še nekaj računalniške opreme. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije je 2. julija 2024 na svoji spletni strani objavil drugi javni poziv za dodelitev računalniške opreme v izposojo v letu 2024, 15. julija 2024 pa je javni poziv še dopolnil, in sicer z razširitvijo ciljne skupine ter možnostjo prijave na poziv tudi za rejnike. Vlogo za dodelitev računalniške opreme v izposojo v letu 2024 lahko oddate od 8. julija 2024 do razdelitve razpoložljive računalniške opreme. Na drugi javni poziv se lahko prijavijo vlagatelji, ki na dan objave javnega poziva izpolnjujejo oba pogoja: • so upravičenci do otroškega dodatka, uvrščeni v PRVI ali DRUGI dohodkovni razred; • imajo vsaj enega otroka, ki je vključen v osnovnošolsko izobraževanje. Upravičenci do dodelitve računalniške opreme so tudi rejniki, ki so uvrščeni v dohodkovne razrede, za katere je objavljen javni poziv, in imajo v rejništvu vsaj enega osnovnošolskega otroka, pri čemer se, ne glede na število otrok v rejniški družini, lahko na rejniško družino v izposojo dodeli največ en kos računalniške opreme. Poziv je pomemben korak k digitalni vključenosti najbolj ranljivih skupin prebivalstva Slovenije. Če izpolnjujete pogoje razpisa, ne zamudite te priložnosti za izboljšanje digitalne opremljenosti in digitalne vključenosti ter oddajte vlogo. Za več informacij preberite besedilo razpisa, ki se nahaja v priponki ali obiš- čite spletno stran Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije. Za prijavo na poziv je treba na vlogi izpolniti vsa obvezna polja, jo podpisati ter poslati po pošti ali vložiti osebno na naslov: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, Dunajska cesta 20, 1000 Ljubljana. Na kuverti naj bo pripis: Vloga za drugi javni poziv MIRO. Vlagateljem svetujemo oddajo vloge s priporočeno pošto. Celotno vsebino poziva si lahko ogledate na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada Republike Slovenije: https://www.srips-rs.si/vsi-razpisi/ razpis/javni-poziv-za-dodelitev-racunalniske-opreme-v-izposojo-v-letu-2024-2-javni-poziv. ■ Naš kraj ■ julij, avgust 2024 13 ••• Obvestila ••• Javni razpis za zbiranje predlogov za priznanja Občine Dobrepolje Na podlagi 9. in 10. člena Odloka o priznanjih Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 50/19, 55/19 in 69/20) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Občinskega sveta Občine Dobrepolje (v nadaljnjem besedilu: Komisija) objavlja javni razpis za zbiranje predlogov za priznanja Občine Dobrepolje v letu 2024. Če je kandidat fizična oseba, mora predlog vsebovati soglasje kandidata h kandidaturi ter soglasje kandidata za uporabo osebnih podatkov. Soglasje za umrlega kandidata podajo najbližji sorodniki. Obrazec za soglasje je na voljo na spletni strani občine. (5) Rok in način zbiranja predlogov: (1) Priznanja, ki so predmet tega razpisa: • Priznanje častni občan; • Priznanja zlata, srebrna in bronasta plaketa Občine Dobrepolje. (2) Kriteriji za priznanja: Priznanje častni občan je najvišje priznanje in se podeljuje posameznikom, ki so izjemno zaslužni za ugled, prepoznavnost, razvoj in napredek Občine Dobrepolje ter za njeno povezovanje v Republiki Sloveniji in širše. Praviloma se podeljuje sedanjim in nekdanjim prebivalcem Občine Dobrepolje za življenjsko delo oz. za izredne dosežke na raznih področjih družbenega življenja in dela. Zlata, srebrna ali bronasta plaketa se podeli posameznikom, skupinam posameznikov, podjetjem, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom, ki so s svojim delom prispevali h kakovostnejšemu življenju občanov ter imajo pomen za razvoj in ugled Občine Dobrepolje na različnih področjih. Plaketa se lahko podeli tudi za življenjsko delo ali za izjemne dosežke pri delu. Predlogi na osnovi tega razpisa se zbirajo od dneva objave do vključno 30. 9. 2024. Predlogi morajo biti posredovani v pisni obliki v zaprti ovojnici s pripisom »Predlog za občinska priznanja« na naslov: Občina Dobrepolje, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Videm 35, 1312 Videm - Dobrepolje. (6) Odločitev o podelitvi priznanj: O podelitvi priznanj odloči Občinski svet Občine Dobrepolje na predlog Komisije. Komisija lahko v okviru postopka oblikovanja predlogov spremeni vrsto predlaganega priznanja ob soglasju predlagatelja. Komisija ima tudi pravico, da za posamezno priznanje Občinskemu svetu ne predlaga nikogar, četudi so bili predlogi podani. Seja Komisije, na kateri se obravnavajo predlogi, je zaprta za javnost in mora biti sklicana najkasneje deset dni po izteku roka za oddajo predlogov. Odločitev Občinskega sveta o podelitvi priznanj je dokončna. (7) Informacije o razpisu in pripravi vloge: Priznanja se lahko fizičnim osebam podelijo tudi posmrtno, če je smrt kandidata nastopila v letu oziroma v predhodnem letu oddaje predloga za priznanje (2024 ali 2023) in če s tem soglašajo najbližji sorodniki kandidata. (3) Upravičeni predlagatelji: Predloge kandidatov za dobitnike priznanja Občine Dobrepolje lahko podajo posamezniki, podjetja, zavodi, društva, politične stranke, župan in vaški odbori. Za informacije o razpisu in pripravi vloge se lahko zainteresirani obrnejo na tajništvo Občine Dobrepolje (tel. 01 786 7010) v času uradnih ur ali na e-naslov obcina@dobrepolje.si. (8) Objava razpisa: Ta razpis se objavi v občinskem glasilu Naš kraj in na spletni strani Občine Dobrepolje (https://www.dobrepolje.si/Razpisi). Videm, 19. 8. 2024 (4) Obvezna vsebina predloga: Predlog mora vsebovati ime (imena) oz. naziv kandidata ter vrsto predlaganega priznanja (častni občan ali plaketa), pri čemer v primeru plakete ni treba navesti, ali gre za zlato, srebrno ali bronasto plaketo). Predlog mora biti pisno utemeljen in mora vsebovati kronološko urejene podatke o kandidatu in njegovih dosežkih, ki predlog utemeljujejo v skladu s kriteriji za priznanja. Jernej Stare, predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja 14 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ julij, avgust 2024 Objavljamo prvi in drugi javni poziv LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe Lokalna akcijska skupina (LAS) Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe je objavila prvi in drugi javni poziv za pridobitev nepovratnih sredstev iz programa LEADER/CLLD. Tina Zajc Zver, RC Kočevje Ribnica, d. o. o. Na poziva lahko prijavite projektne predloge, ki so skladni z ukrepi iz Strategije lokalnega razvoja LAS in ki: • izboljšujejo ponudbo na področju zdravega in aktivnega življenjskega sloga; • krepijo znanja, spretnosti in podjetnost; • dvigujejo kakovost življenja; • varujejo in ohranjajo naravo ter okolje; • krepijo lokalno samooskrbo; • ohranjajo in predstavljajo kulturno dediščino; • povečujejo in izboljšujejo kakovost ponudbe na področju trajnostnega turizma. Razpisanih je 640.000 evrov iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in 640.000 evrov iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). Na javni poziv se lahko prijavijo fizične ali pravne osebe (podjetja, društva, javni zavodi …). Rok za prijavo na prvi javni poziv je 18. oktober 2024, rok za prijavo na drugi javni poziv pa 19. november 2024. Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm - Dobrepolje, objavlja Javni razpis za sofinanciranje aktivnosti trajnostnega gospodarjenja z divjadjo v Občini Dobrepolje za leto 2024. Rok za oddajo prijav je 30. september 2024. Javni razpis in razpisna dokumentacija sta dostopna na spletni strani občine: http://www.dobrepolje.si/Razpisi, Aktualni razpisi in objave. Vsako tretjo sredo v mesecu (18. september, 17. oktober) smo vam za svetovanje pri prijavi na javne pozive na voljo v sejni sobi Občine Dobrepolje od 12. do 15. ure ali po dogovoru. Več informacij o javnih pozivih na: www.las-ppd.si ali po telefonu: 01 620 84 70. ■ Naš kraj ■ julij, avgust 2024 15 ••• Obvestila ••• Kako začeti uporabljati manj plastike in plastičnih izdelkov ter prispevati k boljšemu okolju Plastika je žal postala nepogrešljiv del našega vsakdanjega življenja. Uporabljamo jo v embalaži, gospodinjskih izdelkih, oblačilih in še marsikje. Ker pa plastika negativno vpliva na naše okolje in zdravje, vam podajamo nekaj nasvetov, kako lahko zmanjšamo uporabo plastike in s tem prispevamo k čistejšemu in bolj zdravemu planetu. te ribe in morske sadeže, mikroplastika vstopi tudi v naš organizem, kar lahko povzroči zdravstvene težave, kot so hormonske motnje in težave s prebavili. Javno komunalno podjetje Grosuplje Vemo, da se plastika v naravi razgrajuje izjemno počasi in njena razgradnja povzroča onesnaževanje, saj se razbije na majhne delce, imenovane nano- in mikroplastika. Te delce najdemo povsod – v vodi, tleh in celo v zraku, ki ga dihamo. Mikroplastika ima uničujoč vpliv tudi na morski ekosistem. Morski organizmi, kot so ribe in školjke, zaužijejo mikroplastiko, kar vpliva na njihovo zdravje in prehranjevalne navade. Ko ljudje zaužijemo Šest nasvetov, kako postati bolj trajnosten: 1. Uporaba vrečk za večkratno uporabo – namesto plastičnih vrečk uporabite vrečke iz blaga, ki jih lahko vedno znova uporabljate. 2. Uporaba steklenic za večkratno uporabo ‒ namesto plastičnih steklenic za enkratno uporabo kupite steklenico iz planetu prijaznih materialov. 3. Kupujte hrano na rinfuzo in uporabljate pri tem svojo posodo – pri tem ne le, da zmanjšujete uporabo plastične embalaže, prav tako kupite natančno količino, ki jo potrebujete. 4. Ne uporabljajte plastičnih slamic ‒ uporabite raje slamice iz bambusa, nerjavečega jekla ali stekla. 5. Uporaba naravnih čistil ‒ namesto čistil, ki so pakirana v plastiki, uporabite naravna čistila, kot sta kis in soda bikarbona. 6. Pazite, da pravilno ločujete odpadke, in reciklirajte vse, kar je mogoče. ■ Tečaj Bownove terapije – certifikacijski program Naša občanka Ana Krajnc, dipl. fizioterapevtka, v začetku septembra prireja tečaj Bownove terapije skupaj z Jihan Adem, ki je ustanoviteljica Bowen Collegea v Združenem Kraljestvu in predavateljica. Vse, ki vas tovrstna tematika zanima, povabljeni, da Ano povprašate za več informacij. Uroš Gačnik 1. delavnica: 5. 9.–8. 9.2024 Lokacija: Videm 34, 1312 Videm - Dobrepolje (tečaj bo prevajan v slovenščino z gradivom v slovenščini) Program bo vključeval: • 4 delavnice (4-krat 4 dni): najmanj 136 ur uporabnih izkušenj v razredu. • Naslednji termini treh delavnic se določijo tudi glede na želje prijavljenih. • Najmanj 60 ur praktičnih študij primerov. • Enoletno članstvo z mesečnim dostopom do spletne platforme vprašanj in odgovorov z Jihan Adem in Ano Krajnc, kjer lahko razpravljate o študijah primerov. • On-line dostop do celotnega Bownovega protokola in gradivo, dostopno prek spleta. Vaše usposabljanje pa podpirajo: videoposnetki Bownovega protokola. Za prijave ali vprašanja pošljite e-sporočilo na: ana.krajnc@fizioterapija-krajnc.si. ■ 16 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ julij, avgust 2024 OOZ GROSUPLJE ‒ podpora lokalnim obrtnikom in podjetnikom Patricija Brezovar, mag. inž. str., poslovna sekretarka OOZ Grosuplje Ali ste vedeli, da … smo del združenja Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in se kot zbornica zavzemamo za razvoj malega gospodarstva v regiji, strokovno podporo in zastopanje interesov svojih članov na vseh ravneh? … je naš cilj pomoč malim in srednjim podjetjem? … da ponujamo skupinska izobraževanja? Vabimo vas, da preverite naš katalog izobraževanj z naslovom Jesen 2024 in se prijavite. Vzemite si uro časa zase in investirajte v svoje znanje. Zakaj? Znanje je tisto, ki vas bogati in dela konkurenčne, morda dobite kakšno novo idejo ali pa spoznate novega poslovnega partnerja. Za jesen smo pripravili vsebine, kot so: • Excel – začetni. • Excel – napredni. • Področje trženja – spletno trženje, Facebook, Instagram oglaševanje, Facebook trgovina. • Kako delati s težavnimi strankami. • Kako motivirati zaposlene. • Z Ano Rozman bomo raziskali področja skrbi zase. • Ste gradbeno ali proizvodno podjetje? Veste vse, kar morate vedeti? • Znate spisati 8D-poročilo? • Številne druge vsebine … Preverite našo spletno stran za celoten program ali skenirajte QR-kodo. Sofinanciramo tudi individualna izobraževanja. Razpis bo objavljen septembra. COWORKING PISARNA: NOVE PRILOŽNOSTI ZA PODJETNIKE IN OBRTNIKE Spremljajte nas za več informacij v zvezi s projektom Dom obrtnikov coworking pisarna. Ta prostor bo ponujal do osem delovnih mest, opremljenih z najsodobnejšo tehnologijo, vključno s hitrim internetom, možnostjo brezplačnega kopiranja in tiskanja ter dostopom do avtomatov za napitke in prigrizke. Zagotovljena bosta parkirno mesto ter samostojen vhod. Digi info točka Grosuplje deluje nemoteno v poletnem času. Vabljeni v ponedeljek, sredo in petek od 8.00 do 12.00, v torek in četrtek od 12.00 do 15.00. DELOVANJE OOZ GROSUPLJE: Vse svoje člane in stranke obveščamo, da se na nas lahko obrnete po elektronski pošti: ooz.grosuplje@ozs.si in po telefonu 01 786 51 30, v času uradnih ur pa se lahko zglasite v naši pisarni. ■ OBMOČNO ZDRUŽENJE GROSUPLJE vabi na KRVODAJALSKO AKCIJO V TOREK, 1. OKTOBRA 2024, OD 7. DO 13. URE V DRUŽBENEM DOMU GROSUPLJE; V SREDO, 2. OKTOBRA 2024, OD 7. DO 13. URE V SREDNJI ŠOLI JOSIPA JURČIČA V IVANČNI GORICI; V ČETRTEK, 3. OKTOBRA 2024, OD 8. DO 12. URE V ŽUPNIJSKEM DOMU V ŠENTVIDU PRI STIČNI; V PETEK, 4. OKTOBRA. 2024, OD 8. DO 12. URE V OSNOVNI ŠOLI VIDEM - DOBREPOLJE. S seboj prinesite osebni dokument s fotografijo. NAROČITE SE NA: 051 389 270, 051 671 147 ali 030 716 796. 17 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ julij, avgust 2024 Delovni čas pomembnih služb, ustanov AMBULANTA VIDEM - DOBREPOLJE Ordinacijski čas ambulante: Ponedeljek: 12.00 do 20.30. Torek: 7.00 do 14.30. Četrtek: 12.00 do 20.30. Petek: 7.00 do 14.30. Sreda: referenčna ambulanta od 7.00 do 14.30 (po predhodnem dogovoru). Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 20. Elektronska pošta: narocanje@zd-videm.si (za naročanje na pregled), ambulanta@zd-videm.si (za druga vprašanja). ZDRAVNIŠKA OSKRBA KONEC TEDNA IN PONOČI – dežurna služba Ob delavnikih ponoči (od 19.30 do 6.30), od sobote od 14.00 do ponedeljka do 6.30 in ob praznikih deluje skupna dežurna služba za območje občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, organizirana na lokaciji ZD Ivančna Gorica. Za vsa NUJNA stanja kličite na telefonsko številko 112 ali dežurnega zdravnika na: 031 656 000. ZOBNA ORDINACIJA VIDEM (dr. Miha Markelj) Ponedeljek: 12.30 do 19.00. Torek: 13.00 do 19.30. Sreda: 7.00 do 13.30. Četrtek: 7.00 do 13.30. Petek: 7.00 do 13.30. Naročanje je možno na telefonskih številkah: 01 780 78 66 in 031 478 290 ali po elektronski pošti: zobna.videm@gmail.com ali mmiha2@siol.net. ŠOLSKA ZOBNA ORDINACIJA Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 10. LEKARNA LJUBLJANA, VIDEM Ponedeljek in četrtek: 12.00 do 19.00. Torek, sreda in petek: 7.30 do 14.30. V času od 24.6. do 26.7. bo lekarna ob sredah zaprta. www.lekarnaljubljana.si, kontaktna telefonska številka: 01 230 61 00, e-naslov: lekarna.dobrepolje@lekarna-lj.si. FIZIOTERAPIJA KRAJNC Od ponedeljka do petka: 6.00 do 11.00. www.fizioterapija-krajnc.si, kontaktna telefonska številka: 040 332 712, e-naslov: info@fizioterpija-krajnc.si. OBČINA DOBREPOLJE – URADNE URE Ponedeljek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 14.30. Sreda: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 17.00. Petek: 8.00 do 11.00 in 12.00 do 13.00. Kontaktna telefonska številka: 01 786 70 10. POŠTA VIDEM Ponedeljek in sreda: 14.00 do 18.00. Torek, četrtek in petek: 9.00 do 14.00. Sobota: 9.00 do 12.00. Kontaktna telefonska številka: 01 788 77 68. KMETIJSKA ZADRUGA VIDEM Od ponedeljka do petka: 7.00 do 17.00 (ob prestavitvi ure zimski čas – odprto do 16.00). Sobota: 8.00 do 12.00. Kontaktna telefonska številka: 01 780 72 04. POLICIJSKA PISARNA DOBREPOLJE – Jakličev dom (vhod iz smeri igrišča) Uradne ure: Ponedeljek: 15.00 do 17.00. Torek: 10.00 do 12.00. www.policija.si, tel številka: 01 781 83 80, e-naslov: pp_grosuplje.pulj@policija.si KONCESIONAR – UREJANJE POKOPALIŠČ, 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA Pogrebne storitve Novak KLICNI CENTER PROSTOFER (080 10 10) Od ponedeljka do petka: 8.00 do 18.00. Kontaktni telefonski številki: 07 388 81 00 in 031 876 276, e-naslov: marija.novak@siol.net. KNJIŽNICA GROSUPLJE – VIDEM Delovni čas: Ponedeljek: 12.30 do 19.00. Torek: 8.00 do 15.00. Sreda: 12.30 do 19.00. Četrtek: 11.00 do 15.00. Petek: 12.30 do 19.00. www.gro-sik.si/Enote/Enota-Dobrepolje, kontaktna telefonska številka: 01 786 71 40. SKUPNA OBČINSKA UPRAVA ENOTNOST OBČIN Sedež: Ljubljanska cesta 26, 1330 Kočevje ŽUPNIJSKA KNJIŽNICA Petek: 18.00 do 20.00. Vodja SOU EO Kočevje, Kostel, Osilnica, Dobrova - Polhov Gradec in Dobrepolje: Janko Kalinić Telefon: 01 89 38 222 / 220 E-naslov: sou@kocevje.si Ženski pevski zbor Biser v septembru sprejema nove pevke – vabljena na avdicijo! Jesen je priložnost za nov začetek. Če rada poješ ali če že nekaj časa premišljuješ, da bi potrebovala nekaj, kar bi bilo samo tvoje, kjer bi se lahko ustvarjalno izrazila, preživela urico v prijetni družbi, potem imaš sedaj priložnost, da končno narediš nekaj zase! V septembru v svoje vrste sprejemamo nove pevke. Če imaš posluh, zagotovljeno tudi avdicija ni noben bavbav. Vaje imamo vsako sredo ob 19.00 v Mestni knjižnici Grosuplje. 18 ••• Obvestila ••• Naš kraj ■ julij, avgust 2024 Varnost otrok v prometu ter uporaba električnih skirojev Storimo vse, kar je predpisano? So predpisi sami sebi namen? Kako se kot udeleženec v prometu obnašam do soudeležencev? Sem dosleden pri uporabi zaščitnih sredstev? Vse to in še več so vprašanja, ki si jih moramo zastaviti dandanes, predvsem takrat, ko v promet vključujemo najmlajše. Uroš Gačnik, foto: Matjaž Prhaj »Varnost otroka ni nekaj, o čemer bi se sploh pregovarjali … Dežurna tega vikenda je bila kaplja čez rob … Tale prispevek se je nabiral pa že nekaj časa … Letos že deklica, moja pacientka, s težko poškodbo glave, uspavana in umetno predihavana skoraj tri tedne … Posledica padca z električnim skirojem … Ni nosila čelade … Dnevi in dnevi skrbi in strahu, kako bo. Zadnji vikend prometna nesreča, v kateri je bila težko poškodovana deklica, ker se ni hotela pripeti … Na vsakem koraku najstniki brez čelad in v natikačih na električnih skirojih. Raje ne pomislim, koliko so jih otroci v preteklih dneh dobili za spričevala … Kaj nam ni jasno? Nedavno sem enega takih zagledala v čakalnici. Kar iz ust mi je zletela pripomba, da naj skiro takole brez čelade tokrat kar v rokah domov odnese … Njegovi mami sem se sicer takoj opravičila, ker se vmešavam, ona pa: 'Ja, hvala, da mu še vi rečete … Ne posluša.' Tu nastopi to, kar sem zgoraj napisala. Če otrok ne uporablja zaščitne opreme ali se sicer tvegano vozi, se ne pregovarjamo ali prosimo, ampak skiro preprosto brez besed vzamemo … Če se otrok ne želi pripeti v avtomobilu z varnostnim pasom, preprosto ustavimo … To resnično niso teme za prošnje, prepričevanje in pregovarjanje. Gre za življenje in zdravje otroka. Gre za to, ali bomo z njim ali z njo plesali na maturantskem plesu ali bomo trpeli ob pogledu na posledice poškodb. Se opravičujem za v bistvu grobe besede, ampak preprosto ne morem drugače. Doživela sem tudi hude poškodbe svojega otroka in žal vem, o čem govorim. Nesreče se zgodijo, tudi če smo previdni, ni pa treba, da jih naravnost izzivamo. Storimo vse, kar lahko, da jih preprečimo. Še enkrat, v tem primeru se ne pregovarjamo ali prosimo, ampak ukrepamo.« Zgornji zapis je zapisala ogorčena zdravstvena delavka na družabnem omrežju in s tem poudarila množičnost in nevarnost, s katero se poklicno dnevno srečuje. Tudi v Dobrepolju je podobno, saj smo pred kratkim hiteli na pomoč, ker sta se s skirojem huje pone- srečili dve mladi osebi. Verjemite, ni lepo in prijetno gledati mlade, ki krvavijo in kričijo od bolečin. Do 10. avgusta se je v Sloveniji zgodilo 503 nesreč v povezavi z električnim skirojem. V letošnjih prometnih nesrečah z udeležbo e-skirojev je bilo več oseb hudo poškodovanih. Glede na izjave dr. Tominca – travmatologa iz UKC pa je kar 70 odstotkov tovrstnih prometnih nesreč doletelo mlajše od 17 let. Resnost poškodb voznikov e-skirojev narašča. Dokaz za to je dejstvo, da ob naraščanju hitrosti, ki je v povprečju enkrat višja kot pri skirojih na nožni pogon, poškodbe skokovito naraščajo. Vsaka podvojitev hitrosti pomeni namreč štirikrat večjo energijo, ki jo mora absorbirati telo ob morebitnem padcu ali trku. Zavedam se, da je »mladost norost, čez vodo skače, kjer je most«, pa vendar moramo ustrezno opozarjati in ukrepati v primeru nespoštovanja določil varnosti. Zakon o uporabi teh »novih« vozil je jasen. Predpisuje njihovo uporabo z namenom, da se v večji meri izognemo takim poškodbam, ki si jih ne želimo. Storimo vse, da do tovrstnih poškodb ne bo prihajalo, če pa se nezgoda že zgodi, naj bo ta milejša z uporabo zaščitnih sredstev. ■ Varna pot v šolo V ponedeljek, 2. septembra 2024, se začenja novo šolsko leto. Zagotavljanje varnosti otrok je v prvih septembrskih dneh ena najpomembnejših nalog policije. Damjan Lenček, pomočnik načelnika policijske postaje Na cestah bomo veliko pogosteje kot med počitnicami srečevali otroke, med njimi se jih bo mnogo podalo v šolo prvič. Skrb za tiste, ki prvič stopajo na šolske poti in ne poznajo nevarnosti, s katerimi se lahko srečajo na šolski poti in v vsakdanjem prometu, je izredno pomembna. Ob tem pa seveda ne smemo pozabiti na učence, ki se po dolgih počitnicah vračajo v šole in so še razigrani. Otroci so kot prometni udeleženci nepredvidljivi, prometne predpise pogosto spregledajo ali pa si jih razlagajo po svoje (predvsem prometne znake, ki obveščajo o varni hoji). Poleg tega ne zmorejo pravilno oceniti hitrosti in oddaljenosti bližajočega se vozila. Zato moramo za njihovo varnost skrbeti predvsem drugi udeleženci v cestnem prometu. Otroci in mladoletniki spadajo v t. i. skupino šibkejših prometnih udeležencev, saj se zelo redko pojavljajo kot povzročitelji prometnih nesreč. Vozniki moramo nanje še posebej paziti! Naš kraj ■ julij, avgust 2024 • Pešcem odstopite prednost, da bodo lahko varno prečkali cesto. • Parkirati morate pravilno, saj z nepravilno ustavitvijo ali parkiranjem lahko ne samo ovirate, temveč otroke in druge pešce tudi ogrožate. • Izogibajte se uporabi mobilnega telefona med vožnjo, ki nevarno preusmerja pozornost s ceste in dogajanja v prometu. Zagotavljanje varnosti otrok je v prvih septembrskih dneh ena najpomembnejših nalog policije. V skladu z usmeritvami na področju zagotavljanja varnosti cestnega prometa bomo policisti ob začetku šolskega leta izvedli ustaljene dejavnosti. S stalno navzočnostjo ob šolah in šolskih poteh bomo prispevali k umirjanju prometa. Za večjo varnost otrok vam policisti svetujemo: Starši! • Te in prihodnje dni čim več časa namenite prometno – varnostni vzgoji otrok! • Preverite, kaj vaši otroci znajo in zmorejo, ne le na šolski poti, ampak tudi na sprehodu, na kolesu ali v avtomobilu. • Pri tem ne pozabite, da z lastnim ravnanjem dajete zgled svojim otrokom! • Pri prevozu otroke dosledno zavarujte z varnostnimi pasovi oziroma jih prevažajte zavarovane v ustreznih sedežih. • Poskrbite, da bodo otroci v avto vstopali in iz avta izstopali na tisti strani, ki je obrnjena stran od drugih vozil in prometa. Nevarno je tudi vsako prerivanje otrok ob avtu! Mlajšega otroka starši iz vozila vzemite sami. • Tudi sami se vedno pripnite! Vozniki! • Kot udeleženci v prometu bodite na otroke in njihovo nepredvidljivost še posebej pozorni! • Temu prilagodite tudi način svoje vožnje. 19 ••• Obvestila ••• Policijsko preventivno in represivno delo je usmerjeno predvsem v problematiko otrok in mladoletnikov kot potnikov ter v nadzor nad upoštevanjem prometnih predpisov voznikov na območjih, kjer se otroci najpogosteje zadržujejo, oziroma v okolici šol. ■ • Še posebej bodite pozorni v bližini vrtcev in šol ter krajev, kjer se morda otroci igrajo (npr. na ulicah, na parkiriščih ...). Vabilo k sodelovanju na nagradnem natečaju za najmlajše petelin.koper@gmail.com s pripisom avtorja ter morebitnega društva (kar pa ni pogoj). Prispele risbice bo ocenila komisija natečaja. »NARIŠI UTRINEK IZ GASILSKEGA ŽIVLJENJA« Vsi se zavedamo, kako pomembno je prenašanje tradicije ter vseh vrednot, ki jih pregovorno gojijo gasilci ter druge skupine v sistemu zaščite in reševanja. Prav delu z otroki posvečate pedagogi, vzgojitelji, posamezne organizacije … veliko svojega prostega časa in jih tako želite navdušiti za svoje poslanstvo. Podjetje Rdeči petelin – Pavletič Sašo, s. p., želi spodbuditi otroke, da se še dejavneje vključijo v življenje gasilskih društev. Otroke, stare med 6 in 15 let, želijo povabiti k sodelovanju na nagradnem natečaju »Nariši utrinek iz gasilskega življenja«. Kot pove že ime natečaja, vabijo otroke k risanju risb z motivi iz gasilskega življenja – intervencije, gasilskih vaj, taborjenj, usposabljanj, gasilskih veselic …, skratka utrinkov iz gasilskega življenja. Risbe naj bodo popolnoma pobarvane. Otroci lahko uporabljajo različne tehnike: barvice, voščenke, tempera barvice … Risbe je mogoče oddati na natečaj do 10. septembra 2024 na e-naslov Sprejmite povabilo! Avtorji najboljših risb po izboru komisije natečaja bodo nagrajeni. Nagradni sklad obsega 33 nagrad: 3-krat nahrbtnik, 10-krat majice s kratkimi rokavi, 10-krat barvice, 10-krat flomastre. Najboljše slike bodo krasile gasilske koledarje v prihodnjih letih. ■ 20 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ julij, avgust 2024 Miškine poletne dogodivščine Poletje je čas za oddih, nabiranje novih moči in ustvarjanje nepozabnih trenutkov. To je obdobje, ko lahko upočasnimo tempo, se sprostimo in posvetimo dejavnostim, ki nas napolnijo z energijo. Tudi v vrtcu so bili poletni dnevi napolnjeni s smehom, raziskovanjem in neomejeno domišljijo. Potekale so raznolike dejavnosti, ki smo jih večinoma organizirali na prostem. Mateja Lohkar in Mojca Gruden V začetku julija smo preživeli celodnevno bivanje v rekreacijskem centru Gmajna. Tam je potekal Futsal tabor. Z njimi smo izvedli razgibalne vaje, jih opazovali pri treningu, se igrali in opazovali naravo. Za presenečenje so nas obiskali gasilci PGD Videm - Dobrepolje, nam prikazali gasilsko opremo, pomerili smo se v zbijanju tarče, na koncu pa smo se peljali na krajšo pot z gasilskim vozilom. V Gmajni smo imeli tudi kosilo. Velikokrat smo odšli do Stare luže. Tam smo opazovali laboda, nahranili ribice, preizkusili smo se tudi v muharjenju. Muharjenje je za otroke čudovita izkušnja, ki jih povezuje z naravo in jim hkrati omogoča, da se naučijo novih spretnosti. S pravim pristopom in veliko potrpežljivosti je to postala priljubljena dejavnost, ki jo bomo vsekakor ponovili. Otroke smo učili pomembnosti spoštovanja narave, vključno s skrbnim ravnanjem z ribami in njihovim življenjskim okoljem. Ribe smo na koncu nežno vrnili v vodo. Ker je avgusta čas za pobiranje krompirja, smo otrokom omogočili tudi to izkušnjo, ki je za njih lahko zanimiva in poučna aktivnost, ki združuje zabavo na prostem z učenjem o kmetijstvu in naravi ter spodbuja spoštovanje do hrane. Otroci so hitro pobrali krompir, pri tem so ga tudi sortirali. Sortiranje krompirja po velikosti je zabavna in poučna aktivnost, ki pomaga otrokom razvijati motorične in opazovalne spretnosti, pri tem se uči- jo razumeti osnovne koncepte merjenja, primerjanja in klasifikacije. Po opravljenem delu smo se preizkusili v nogometu na travi. Naš kraj ■ julij, avgust 2024 Letošnje poletje je bilo zelo vroče. Poskrbeli smo za svoj ekovrt, ga redno zalivali in opazovali. Otroci, ki zalivajo in skrbijo za rastline, se učijo odgovornosti, empatije do narave in razumevanja, kako rastline rastejo. Pri zalivanju malin so nam priskočili na pomoč gasilci PGD Zdenska vas. Temeljito so jih zalili in s tem smo spodbudili rast malin, ki jih 21 ••• Iz vrtca in šole ••• otroci vsakodnevno obirajo in pojejo v malinjaku. Velikokrat smo odšli v gozd, ki nam je nudil senco in nižje temperature. V gozdu smo imeli tudi piknik. Nabrali smo različne liste, cvetove in druge naravne materiale za kasnejše ustvarjanje. Ker poleti brez vode ne gre, smo se odpravili na kopalno dopoldne v Vodno mesto Atlantis. Otroci so tam zelo uživali v posebej urejenih bazenih za otroke, ki so plitvi in opremljeni z igračami in drugimi zabavnimi elementi. Za prevoz je poskrbel Matej Strah. Podjetju Grandovec se zahvaljujemo za donacijo prevoza. Otroci so v poletnih dogodivščinah v vrtcu uživali, se igrali, se učili, zabavali in se lepo imeli. ■ Šolska proslava ob dnevu državnosti in prihajajočih počitnicah S proslavo, ki je potekala tik pred začetkom šolskih počitnic, smo se spomnili razglasitve samostojnosti naše domovine Slovenije in hkrati pozdravili začetek poletnih počitnic. V imenu učiteljic PŠ zapisala Špela Petrušen, foto: dr. Jernej Stare Po uradnem začetku, ravnateljevem govoru ter podelitvi zlatih in srebrnih priznanj učencem smo nadaljevali v bolj sproščenem vzdušju. Učenci vseh razredov, tako centralne kot tudi podružničnih šol, so se predstavili z različnimi točkami. Izkazali so se v igri, petju, plesu in igranju na glasbila. Pokazali so, da so odlični soustvarjalci in talentirani na različnih področjih. Veseli nas, da se je o tem lahko prepričal tudi gospod podžupan dr. Jernej Stare, ki se je prijazno odzval našemu vabilu. ■ 22 ••• Iz vrtca in šole ••• Naš kraj ■ julij, avgust 2024 Zadnji dnevi v prvem razredu Ko je bila učna snov po večini že podelana in ko so se pojavili prvi poletni sončni žarki, smo se odločili, da svoj skupni čas preživimo v največji možni meri zunaj, in sicer na malo bolj sproščen in zabaven način. Ines P. Šilc Eden naših lepših zadnjih dogodkov je zagotovo izlet na Rašico. Avtobus nas je z Vidma odpeljal na Turjak, od tam pa smo se peš odpravili najprej do turjaškega gradu, nato pa na Trubarjevo domačijo. Tam smo si privoščili sladoled, ki nam je po dolgi in vroči poti zelo prijal. Ko smo se posladkali in ohladili noge v potočku Rašica, smo iz papirja naredili ladjice in jih spustili po potočku. Ugotavljali smo, kje je tok najmočnejši, kam potok teče in kako moramo spustiti ladjico v vodo, da jo bo tok čim lepše odnesel. Polni lepih vtisov smo se utrujeni vrnili domov. Veliko smo tudi vadili našo dramaturško igro z naslovom Grad gradiček. V spomladanskem času smo z njo že nastopali vrtčevskim otrokom, tokrat pa smo z njo nastopili tudi v Zavodu sv. Terezije in na zaključni šolski prireditvi v Jakličevem domu. Glede na to, da smo večkrat nastopili pred širšo množico ljudi in vsakič brez treme, lahko rečemo, da smo nase in na svoje delo zelo ponosni. Za en dan sta naša šolska terasa in del vrtčevskega igrišča postala plaža. Po terasi smo si razgrnili brisače, na vrtčevskem igrišču pa smo se igrali vodne igre v obliki štafetnih iger. Za zaključek iger pa so se učenci igrali še z vodnimi balončki in vodnimi pištolami. Hkrati so učiteljice tudi pekle palačinke, tako da je bilo veselje res na višku. Palačink je bilo za vse dovolj, smeha, iger in dobre volje pa tudi ni manjkalo. Naši skupni dnevi v prvem razredu so se sicer resda zaključili, a upamo, da lepi spomini ostajajo. Dragi naši prvošolci: želimo vam srečno, pogumno in samozavestno pot v drugi razred! ■ Dobrodelna akcija »Pokloni zvezek« v PŠ Struge Jane Goodall: »Otroci mi dajejo upanje. Njihova radovednost, njihov optimizem in njihova vera v prihodnost me navdihujejo, da vztrajam.« Karmen Kljun in Mojca Pugelj Tudi letos smo v PŠ Struge pristopili k akciji »Pokloni zvezek«, ki jo vsako leto organizira Slovenska karitas. Z omenjeno akcijo smo želeli zbrati čim več zvezkov za socialno ogrožene otroke in otroke spodbuditi k solidarnosti s sovrstniki. V letošnji akciji smo zbrali 50 zvezkov. Otroci se v takšnih akcijah učijo pomembnih vrednot, kot so solidarnost, sočutje in empatija. Naučijo se, da so dejanja prijaznosti in pomoči pomembna in da lahko vsak posameznik prispeva k izboljšanju skupnosti. Tudi majhna dejanja prijaznosti lahko ustvarijo velike spremembe. Hvala tudi vam, dragi starši, da z zgle- dom pomagate krepiti noto dobrodelnosti. ■ Naš kraj ■ julij, avgust 2024 23 ••• Kultura ••• Tone Kralj v Gorici v poletju 2024 V zvezi z umetnikom Tonetom Kraljem je leto 2023 označevala predvsem razstava z naslovom Kruha in iger: slikarstvo Toneta Kralja 1941–1945, ki je bila postavljena v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije v Ljubljani v času od junija do decembra 2023. Drago Samec Ob razstavi so izdali tudi spremni katalog, ki pa so ga v letu 2024 ponatisnili, saj je nato razstava bila postavljena še v italijanski Gorici v tamkajšnjem kulturnem domu od maja do 2. avgusta 2024. Ob gostovanju so v muzeju pripravili še povzetek o razstavi z naslovom Kruha in iger: slikarstvo Toneta Kralja 1941–1945 v obsegu 15 strani in v italijanskem prevodu z naslovom Panem et circenses ter angleškem povzetku Bread and circuses. V goriškem kulturnem domu je bil prikazan le izbor del z ljubljanske razstave, saj tudi razstavni prostor ne omogoča popolnega prenosa razstave. Takoj na začetku razstave nas je pozdravila mojstrovina Toneta Kralja, njegova oljna slika, ki prikazuje panoramo mesta Gorica iz leta 1935. V razstavo pa je obiskovalca uvedel še časovni trak življenja in dela umetnika Toneta Kralja. Istočasno (od 21. maja) pa je v goriškem trgovskem domu, v Knjižnici Damirja Feigla, na Korzu Verdi 52, o Kraljevi umetnosti govorila še razstava z naslovom Sakralne slike, ki je zajemala njegova manj znana dela, zbrana pa predvsem iz zasebnih zbirk. Na odprtju so govorili direktorica knjižnice (in tudi osrednje Narodne in študijske knjižnice v Trstu) Luisa Gergolet, umetnostna zgodovinarka Klavdija Figelj, kustos Pokrajinskih muzejev v Gorici Saša (Alessandro) Quinzi in direktor Fundacije oglejske bazilike Andrea Bellavite, vsi poznavalci Kraljeve umetnosti, ki so besedila prispevali v spremljajoči katalog z naslovom: Kralj, Tone: Sakralne slike = Dipinti sacri. [Gorica: KB Delniška družba, 2024]. 22 strani. Na ovitku kataloga je Kraljeva razstavljena lavirana risba Pri kapelici, objavljena pa je bila ob njegovi opremi Koledarja Goriške matice za leto 1930. Klavdija Figelj v besedilu kataloga opredeli razstavljene akvarele, za katere ugotavlja, da se je z njimi Kralj prip- Litografija Spomin na novo mašo (1945, ob novi maši Jožka Štanteta) (Brez naslova) Spremni katalogi iz Gorice Marija z Jezusom (olje na platnu) ravljal na poslikavo cerkve sv. Lucije na Mostu na Soči, bili so last škofa Frančiška B. Sedeja; Saša Quinzi pa razglablja o umetnikovih povezavah s primorskimi duhovniki. Ob besedilih v slovenščini je samo besedilo Andrea Bellavite z naslovom: Tone Kralj, un pittore cattolico »protestante« ostalo neprevedeno, razmišlja pa o Kralju slikarju kot katoliškem protestantu in pravi, da v delih »Tone Kralj ni optimist, ampak upanju predan človek«. Razstava je nastala na pobudo predsednika sklada »Dorče Sardoč« Borisa Perica, ki je posodil delo iz svoje osebne zbirke, druge slike pa so posodili goriški umetnik Andrej Kosič, Marko Vrtovec, duhovnika Giovanni Sponton iz Zdravščin (ital. Poggio Terza Armata) in Karel Bolčina iz Štandreža ter KB Delniška družba, katere predsednik je Boris Peric. Ob obisku je direktorica knjižnice Luisa Gergolet poudarila, da je »Tone Kralj njihov umetnik«, zato je samoumevno, da se mu tako posvečajo. Ta razstava je bila odprta samo do 31. julija 2024. V središču Gorice se pripravljajo na prevzem častnega naslova evropska prestolnica kulture 2025 (skupaj z Novo Gorico), zato je omenjeni teolog in novinar Andrea Bellavite že izdal vodnik po obeh mestih, za tedaj pa pripravljajo še prilagojeno razstavo o Tonetu Kralju. ■ 24 ••• Kultura ••• Naš kraj ■ julij, avgust 2024 Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje ● tel.: 01/786 71 40 Obratovalni čas: Ponedeljek, sreda, petek: od 12.30 do 19.00. Torek: od 9.00 do 15.00. Četrtek: od 10.00 do 15.00. Počitniške delavnice v knjižnici Dobrepolje Konec poletnega meseca julija so v krajevni knjižnici potekale počitniške delavnice za predšolske otroke, otroke prve in druge triade. Delavnice so bile tematsko obarvane in so vključevale tako spoznavanje novih vsebin kot igro ter zabavo. Roke in prstke smo si med drugimi razmigali z igro Leti, leti ... Babica Danica, ki je na delavnice pripeljala svoje vnuke, je otrokom prebrala zgodbo Juri Muri v Afriki. Jasmina Mersel Šušteršič Družili smo se s prijateljicami knjigami, ki so nas popeljale v nova znanja, spoznanja in doživetja. Na delavnici Poleti s knjigo smo spoznali zanimive stvari in bitja, ki znajo leteti. Med njimi so nas navdušili leteči dinozavri, zmaji, leteča riba in leteča veverica. Ogledali smo si posnetek najhitrejše živali v zraku na svetu, letečega sokola selca. Na delavnicah smo Otroci so se med drugim poskusili v metanju frizbija, ki so si ga naredili sami. Otroci vedno radi ustvarjajo. Naredili so zanimive uporabne izdelke. Nova znanja, pridobljena iz knjig, smo nadgradili z zanimivimi avdiovizualnimi vsebinami. Naš kraj ■ julij, avgust 2024 ••• Kultura ••• razvijali tudi ročne spretnosti ter ustvarjali zanimive ekološke izdelke. Otroci so izdelali papirnatega zmaja ter frizbije, ki so jih uporabili za igro. V sklopu delavnice Potujemo v Afriko smo se seznanili z zanimivostmi in posebnostmi te celine. Spoznali smo puščavo Saharo, Egipt, piramide, faraone, afriške živali in druge posebnosti življenja v tej deželi. Veliko zanimivosti so nam približale knjige, obravnavane vsebine pa smo nadgradili z ogledom kratkih avdiovizualnih posnetkov. Ugotovili smo, da 25 se številni prebivalci spoprijemajo s pomanjkanjem hrane ter množičnimi odpadki, ki jih razvite dežele odvažajo v manj razvite države na afriški celini. Z odgovornim ravnanjem z odpadki ter odgovornim odnosom do hrane poskrbimo za lepo in kakovostno okolje ter življenje ne samo pri nas, temveč tudi v Afriki. Predvsem pa lahko večkrat izrazimo hvaležnost za dobrine, ki jih imamo na voljo, ter čisto okolje. Nekaj utrinkov z delavnic si lahko ogledate na priloženih fotografijah. Že berem sam Tudi letos je knjižnica v sodelovanju z OŠ Dobrepolje izpeljala projekt Jaz berem, katerega namen je poudariti pomen branja in bralne kulture. Za učence 2. razredov smo ob koncu šolskega leta pripravili poseben slavnostni dogodek, kajti dosegli so pomembno življenjsko prelomnico in postali samostojni bralci. S trudom in marljivostjo so osvojili skrivnostni svet pisanih in tiskanih črk in s tem odprli vrata v svet modrosti in znanja. Pri tem pa so jim bili v veliko spodbudo predani učitelji in starši. Učenje branja je zahteven proces, a nagrada je neprecenljiva. S tem ko so postali samostojni bralci, bodo lahko sami odkrivali nova znanja, katerega temeljne nosilke so predvsem knjige, se družili z vitezi, čarovniki, dinozavri in doživljali pustolovščine z mnogoterimi knjižnimi junaki, raziskovali ter odpotovali v najrazličnejše svetove … Slavnostni dogodek je obogatila mojstrica kamišibaja – pripovedovanja zgodb ob slikah – Maruša Pušnik. Knjižničarka Maruša je otroke popeljala v pravljični svet z zgodbami, ugankami, otroci pa so bili navdušeni tudi nad pripovedovanjem odlomka Jurčičeve zgodbe o Krjavlju v domačem narečju. Navdušujoče in edinstvene pa so tudi likovne podobe, prikazane v obliki namiznega gledališča, ki jih Maruša Pušnik tudi sama nariše in oblikuje. Novih bralcev se veseli ne samo knjižnica, temveč tudi občina. Zahvaljujemo se našemu županu g. Janezu Pavlinu, da so vsi učenci poleg priznanja prejeli tudi majico z napisom Jaz berem, ki jih bo na njihov pomemben življenjski dosežek spomi- Mojstrica kamišibaja Maruša Pušnik je otroke popeljala v svet zgodb v obliki namiznega gledališča, pripovedovanja ob slikah. Njeno slikovno gradivo je edinstveno, saj vse podobe sama nariše in oblikuje. njala tudi v prihodnje. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo tudi vsem učiteljicam za sodelovanje in koordinacijo ter izjemno namenjanje pozornosti knjigam in branju. Novim samostojnim bralcem pa želimo še veliko zanimivih bralnih doživetij. Vsakodnevno branje vodi v kakovostno, razumljivo in hitro branje, zatorej tudi starši bodimo vzgled in podpirajmo ter spodbujajmo otroke, da posežejo po knjigi čim večkrat. ■ Učenci 2. razredov so osvojili tiskani in pisani svet črk ter postali samostojni bralci. Za svoj dosežek so prejeli priznanja in majice, s katerimi je otroke nagradila občina. Da otroci radi berejo. pričuje tudi napis na majici En, dva, tri, brat se mi mudi!. 26 ••• Kultura ••• Naš kraj ■ julij, avgust 2024 Srečanje s poezijo Pesem si 24 V Trubarjevi spominski sobi nas replike Primoževih knjig iz daljnih časov spominjajo na začetke knjižne slovenščine. In tja se tradicionalno vračamo s svežo letno bero pesmi z najživahnejšega portala za poezijo pri nas (Trubarjeva domačija, 22. junij 2024). dov na poezijo in ustvarjanje ter veščino poglobljenega branja že dlje časa vabili v uredništvo in se nam je v tem pesniškem letu pridružil, je poudaril bralsko zadovoljstvo ob prebiranju objav na Pesem si. Glasbeni nastopi so se v nadaljevanju prepletali z branjem pesmi, predstavili so se: Mateja Mestnik Vrhovc (Grosuplje), Jure Drljepan (Domžale), Marko Skok Mezopotamsky (Mereče, Ljubljana), Ljubica Ribić in Milan Novak (Varaždin), Faeq AlKhatib (Ljubljana), Dominik Lenarčič (Kranj), Jasmina Strnad (Dobre- Pesnice in pesniki na Trubarjevi domačiji Mag. Ana Porenta, foto: Gregor Grešak, Marjana Kožar Pesem si 24 šteje 350 strani, na katerih je objavljena poezija več kot 90 avtoric in avtorjev iz vse Slovenije in tudi širše regije (Hrvaška, BiH, Srbija ...). V zbornik so vključene tudi pesmi Jasmine Strnad. Knjigo smo uredili Luka Benedičič, Lidija Brezavšček, Ana Porenta, Senada Smajić, Helena Zemljič in Milan Žniderič. Za prelom zbornika je poskrbel Dan Grešak, za oblikovanje pa Gaja Grešak. Izid 18. letnega zbornika so s svojo brezčasno glasbo pospremili Frodo & The Suzukies, ki so pred 17 leti, ko je portal Pesem si začel delovati, posneli glasbeno-pesniški plošček. Davorin Bole ter Marjan in Miha Seljak so nas zapredli v meditativno razpoloženje, ki se je ves večer prepletalo s poezijo – držali smo se Trubarjevega povabila: »Nu, pujte, pujte vsi ljudje ...« Na začetku prireditve sta nas nagovorila prisotna urednika. Lidija Brezavšček (Radovljica) je že 15 let s svojim znanjem in občutkom za poezijo v formi gonilna sila razvoja ustvarjanja na našem portalu. Zaradi nje je Pesem si eden od redkih prostorov, ki je naklonjen in goji prav vse zvrsti poezije in jo tudi mentorsko podpira. Poudarila je pomen sodelovanja in učenja, ki pripomore k izboljšanju pisanja. Milan Žniderič (Jošt nad Horjulom), ki smo ga zaradi njegovih tehtnih pogle- Tri Jasminine pesmi iz zbornika Pesem si 24 (str. 200–201): Jasmina Strnad Ob kaminu Čaša kuhančka se ob zoglenelih polenih obeša na veke. V pomečkano jutro Neprespana noč. Vonj po proji postavi dan na noge. Ob jezeru Sivolasa belina. Podrsavanje dneva. Tišina oblizuje glazirane veje. Bleščava meglica posrka odblesk. Naš kraj ■ julij, avgust 2024 polje), Alenka Mihorič (Dob), Damjana Kaučič (Jesenice), Gregor Markič (Lesce), Nejc Kečkeš, Marija Praprotnik, Bernarda Mrak Kosel (Ljubljana), Sašo Greiner (Maribor), Maruša Novosel (Ribnica), Nika Korošec (Borovnica) in Nada Pečavar (Novo mesto). Voditeljica Ana Porenta sem se ob koncu prireditve zahvalila JSKD RS in Občini Velike Lašče za podporo pri iz- 27 ••• Iz društev ••• daji zbornika, uredništvu za urejanje knjige in mentorsko delo na portalu, glasbeni skupini Frodo & The Suzukies za glasbeno popotovanje v sozvočju s poezijo, predvsem pa vsem pesnicam in pesnikom, ki so s svojo poezijo soustvarili bogat in poglobljen pesniški večer, in tudi vsem, ki so z obiskom prireditve pospremili v življenje naš novi zbornik Pesem si 24. Preselili smo se v Galerijo Skedenj, kjer so ob dobrotah Društva za ohranjanje dediščine Gradež besede tekle o poeziji in ljudeh, ki smo jih pogrešali, in se spoznavali z novimi, ki so prvič prišli na srečanje ... Med nami je bila tudi Jasmina Strnad, pesnica iz Dobrepolja. Praznik poezije se je, kot vselej, končal z besedami: »Na svidenje pri Trubarju naslednje leto!« ■ Posredovanja gasilcev v poletnih mesecih Da nesreča nikoli ne počiva in da je tako tudi v času dopustov, smo ponovno spoznali gasilci iz Dobrepolja. Uroš Gačnik V sredo, 5. junija, smo ob 14.23 hiteli na pomoč v Zagorico. Gasilci iz Vidma Dobrepolja, Zdenske vasi in Zagorice smo prejeli informacijo, da se močno kadi iz kuhinje stanovanjske stavbe. Na našo srečo posredovanje ni bilo potrebno, saj se je sistem alarmiranja poigral z nami. Gorelo je namreč v Zagorici, ki je lokacijsko bližje Trebnjega. Naše posredovanje zato ni bilo potrebno. V sredo, 19. junija, ob 20.43 je PGD Videm - Dobrepolje odhitelo v Predstruge, kjer so občanu s tehničnim posegom odprli vrata in mu tako omogočili vstop. Dodatna škoda ni nastala. V soboto, 22. junija, ob 11.54 je v Kompoljah gorela suha trava. Aktivirana so bila društva Kompolje, Zagorica in Ho- Prometna nesreča na cesti proti Hočevju. Foto: Mladen Božić Goreči avto v Predstrugah. Intervencijsko posredovanje po neurju. čevje. Ob prihodu so gasilci ugotovili, da gori na treh koncih njive na površini 100 kvadratnih metrov in da gre za manjši požar, zato je vodja intervencije preklical poziv za PGD Hočevje. Gasilci PGD Zagorica in PGD Kompolje pa so požar pogasili. V ponedeljek, 1. julija, ob 17.50 sta poziv na gašenje hiše v Bruhanji vasi prejela PGD Videm - Dobrepolje in PGD Zdenska vas. Zaradi preklica Zdenska vas ni naredila izvoza. Videm pa je na klic občana nato vseeno odšel v pregled. Na srečo je šlo verjetno le za vodno strelo, ki je na ostrešju naredila nekaj škode ter tudi nekoliko poškodovala električno napeljavo. Gasilci z Vidma so objekt pregledali s termovizijsko kamero, lastnik pa je že pred njihovim prihodom izklopil elek- Prometna nesreča v Predstrugah. Foto: Miha Jakič triko. Pred ponovnim zagonom elektrike so svetovali pregled pooblaščene osebe elektro podjetja in morebitno sanacijo. Večje škode lastnik na srečo ni utrpel. Tudi letos je zagorelo na Krasu in naši gasilci iz vseh društev so se 19. in 20. julija skupaj s preostalimi gasilci iz regije Ljubljana II udeležili gašenja. Aktivirana sta bila državni načrt ter pomoč gašenja s helikopterji in letali: 20. julija so tako uspešno zaključili nekajdnevno gašenje, ki ga je ponoči pomagalo gasiti tudi vreme. V soboto, 20. julija, sta bili nato še dve intervenciji. Neurje je v noči na soboto poškodovalo del fasade, ki je nevarno visel nad vhodom in grozil, da se zruši. Gasilci iz PGD Videm - Dobrepolje smo odstranili nevarnost in tako omogočili varno rabo objekta. Drugo posredovanje pa se je pripetilo ob 19.58, ko smo hiteli na pomoč udeleženima v prometni nesreči v Predstrugah. PGD Videm - Dobrepolje, PGD Zdenska vas in PGD Ribnica so zavarovali kraj dogodka, preusmerili promet, oskrbeli poškodovani osebi ter počakali na NMP ter policiste, ki so dogodek obravnavali. Poškodovani osebi so reševalci odpeljali v UKC Ljubljana. V soboto, 27. julija, smo odhiteli v 28 Kompolje, na reševanje otroka, ki se je zaklenil v vozilo. PGD Videm - Dobrepolje je s tehničnim pripomočkom odprlo okno stanovanjske hiše, ki je bilo priprto. Nato smo pridobili rezervne ključe in tako brez večjih poškodb lastnine varno rešili otroka iz zaklenjenega avtomobila. Otrok je bil ves čas miren ter je komuniciral z mamo in gasilci. Vozilo je bilo na srečo v senci, prav tako se je dogodek pripetil v jutranjih urah, ko so bile temperature še nizke. Otrok je bil stabilen, pomirjen in ni kazal znakov šoka. Interveniranje se je za vse udeležene srečno zaključilo. ••• Iz društev ••• V ponedeljek, 29. julija, ob 4.18 zjutraj smo bili gasilci iz PGD Videm - Dobrepolje, PGD Zdenska vas in PGD Ponikve pozvani na gašenje vozila, ki je bilo parkirano v industrijski coni Predstruge. Izkazalo se je, da se je pregon policije končal z gorečim vozilom in pobegom storilca s kraja dogodka. Ker so policisti s psom želeli izslediti storilca, so nam v smislu preiskave začasno prepovedali gašenje. Ob našem prihodu je bilo vozilo v celoti v plamenih. Ogenj so pogasili gasilci z Vidma, preostali dve društvi pa sta odšli nazaj k počitku. V dopoldanskem času 30. julija, ob Naš kraj ■ julij, avgust 2024 8.37, se je na relaciji Hočevje–Zdenska vas pripetila prometna nesreča. Vozilo je svojo pot končalo pod cesto in pristalo na strehi. Na pomoč so bili poklicani gasilci z Vidma, iz Zdenske vasi, Hočevja in Ribnice. Na srečo huje poškodovanih oseb ni bilo, vozilo pa se je s pomočjo vlečne službe spravilo na cestišče in odpeljalo s kraja dogodka. V petek, 2. avgusta, ob 14.28 so v Ponikvah gasilci PGD Ponikve s tehničnim posegom odprli vrata hiše in s štedilnika odstavili zažgano hrano. Večje materialne škode ni bilo. ■ Udeležba veteranov PGD Ponikve na 1. Memorialu Lojzeta Ljubiča v Stični Na povabilo GZ Ivančna Gorica se je ekipa starejših gasilcev PGD Ponikve v petek, 28. junija, udeležila tekmovanja v spomin na Lojzeta Ljubiča v Stični. Jože Lenarčič Na pobudo Komisije za starejše gasilce je Gasilska zveza Ivančna Gorica organizirala tekmovanje starejših gasilk in gasilcev v počastitev spomina na leto 2020 umrlega prvega predsednika in častnega predsednika Gasilske zveze Ivančna Gorica, Lojzeta Ljubiča. Tekmovanje je bilo namenjeno tudi srečanju in tovariškemu druženju starejših gasilk in gasilcev, saj je Lojze Ljubič poleg dobro opravljenega gasilskega dela spodbujal in krepil prijateljske vezi med gasilci širom Slovenije in tudi zunaj naših meja. Tekmovanje je bilo 28. junija 2024 pri gasilskem domu v Stični. Udeležilo se ga je skupaj kar 19 ekip, od tega sedem enot starejših gasilk in 12 enot starejših gasilcev iz nekdanje OGZ Grosuplje oziroma sedanjih GZ Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Tekmovanja sta se udeležili tudi enoti starejših gasilk in starejših gasilcev PGD Sečovlje, ki je pobrateno s PGD Stična. Pred razglasitvijo rezultatov je bil slavnostni del memoriala. Po uvodnem pozdravu in spominski minuti molka sta nekaj spominov na Lojzeta Ljubiča podala njegova dolgoletna sodelavca in tovariša Vili Tomat in Božo Knez. Sledili sta razglasitev rezultatov in podelitev pokalov za prva tri mesta v vsaki kategoriji. Vse sodelujoče enote so preje- le tudi priznanje za udeležbo, vsi tekmovalci pa spominsko priponko s podobo Lojzeta Ljubiča. Po uradnem delu je sledilo prijateljsko druženje, kjer so se obujali spomini na nepozabne vesele in tudi manj vesele dogodke iz dolgoletnega dela v gasilstvu. S tem pa je bil dosežen še en pomemben cilj tega tekmovanja, to je sproščeno druženje med starimi prijatelji in spoznavanje novih. Za lepo organiziran in brezhibno izveden prvi Memorial Lojzeta Ljubiča si pohvalo zaslužijo Komisija za starejše gasilce, Komisija za tekmovanja, PGD Stična in Gasilska zveza Ivančna Gorica. Med udeleženci memoriala je bilo ob slovesu jasno izraženo prepričanje, da bo ta memorial postal tradicionalen. ■ Naš kraj ■ julij, avgust 2024 ••• Iz društev ••• 29 Slovesnost ob 100-letnici PGD Hočevje V ponedeljek, 24. junija 2024, smo gasilke in gasilci Prostovoljnega gasilskega društva Hočevje s parado in slavnostno prireditvijo obeležili stoletnico delovanja. Lucija Laharnar Mesojedec, PGD Hočevje V zelo številčni povorki so poleg domačih gasilcev sodelovali gasilci iz društev Gasilske zveze Dobrepolje in pobratenih društev, člani Godbe Dobrepolje ter tudi vozila vseh prisotnih društev. V nadaljevanju so zbrane nagovorili in jubilantom izrekli čestitke regijski gasilski poveljnik Jože Andolšek, predsednik Gasilske zveze Dobrepolje Boštjan Škulj in župan Občine Dobrepolje Janez Pavlin. Zadnji je zbrane goste nagovoril predsednik domačega društva, Janez Žnidaršič, ki se je ozrl v preteklost, v čas, ko je bila glavna skrb gasilk in gasilcev gašenje požarov, medtem ko sodobni čas prinaša zahteve po nenehnem usposabljanju za ustrezno rokovanje z zahtevno tehnično opremo, izobraževanju, povezovanju in sodelovanju v sistemu zaščite in reševanja. Poudaril je, da je jubilej priložnost za praznovanje preteklosti in dosežkov posameznikov, sprememb v družbi, delovanja društva ter nadaljevanja tradicije, za okrepitev medsebojnih odnosov in nenehno prizadevanje za boljši in varnejši jutri. »Le s sodelovanjem bomo premagovali vse izzive, ki jih prinaša čas, in nadaljevali to plemenito poslanstvo še naslednjih sto let,« je dejal. Ob zaključku slavnostne prireditve sta poveljnik Luka Perhaj in predsednik PGD Hočevje Janez Žnidaršič podelila priznanja, plakete in zahvale posameznikom, društvom in delovnim organizacijam ter gasilskim tovarišem. Boštjan Pajk in Lucija Laharnar Mesojedec sta podelila priznanja gasilski mladini, poveljnik in predsednik GZ Dobrepolje, Boštjan Hren in Boštjan Škulj priznanja zveze ter priznanje za posebne zasluge društvu in odlikovanja GZ Slovenije poveljnik regije Ljubljana ll, tovariš Jože Andolšek. Proslavo smo 30 zaključili s slavnostnim rezanjem torte, ki smo jo razdelili med vse obiskovalce. Prireditev so z nastopom obogatili Lucija Lončar na flavti, Žiga Kastelic na harmoniki ter Zagoriški fantje s petjem. Praznovanje se je zaključilo z gasilsko veselico ob zvokih Ansambla Zdomarji, ki so s svojim nastopom poskrbeli za odlično vzdušje in nepozaben zaključek večera. ••• Iz društev ••• Iz srca hvala vsem članom PGD Hočevje, vaščanom in drugim delavcem za vaš čas, trud, zavzetost, pomoč in delo, od priprav za veselico do velikega zaključka. Gasilke in gasilci PGD Hočevje se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste bili del naše gasilske veselice. Zelo smo ponosni in zadovoljni s tako številno udeležbo! Naš kraj ■ julij, avgust 2024 Hvala obiskovalcem, botrom, donatorjem in vsem prijateljem, ki nas podpirate in s tem omogočate, da lahko izvajamo gasilsko poslanstvo. Brez vaše podpore in sodelovanja naš dogodek ne bi bil tako uspešen. Vaša prisotnost in pomoč nam dajeta motivacijo za nadaljnje delo in skrb za našo skupnost. Z gasilskim pozdravom: Na pomoč! ■ Podpis pogodbe o dobavi gasilskega vozila V prostorih PGD Kompolje je v torek, 9. julija 2024, potekal slovesni podpis pogodbe o izvedbi dobave gasilskega vozila tipizacije GVC-3 za potrebe Prostovoljnega gasilskega društva Kompolje. Matic Češnovar, PGD Kompolje Na dogodku so bili prisotni župan Občine Dobrepolje Janez Pavlin in podžupan dr. Jernej Stare, Regijski poveljnik regija Ljubljana II Jože Andolšek, predsednik in poveljnik PGD Kompolje Janez Novak in Matic Češnovar ter UO PGD Kompolje in seveda direktorica podjetja WEBO, d. o. o., Meta Geržina. V postopku javnega naročila gasilskega vozila s cisterno GVC-3 je bilo namreč, kot edini ponudnik, izbrano podjetje WEBO, d. o. o., z Vrhnike. Pogodbena vrednost gasilskega vozila s cisterno znaša 300.000 evrov. Od navedenega zneska bo Občina Dobrepolje iz proračuna v letih 2025 in 2026 zagotovila finančna sredstva v višini 180.000 evrov. Razliko do pogodbene vrednosti bo Prostovoljno gasilsko društvo Kompolje zagotovilo iz lastnih sredstev in s pomočjo donatorjev. Predvidena predaja vozila v uporabo Prostovoljnemu gasilskemu društvu Kompolje je v letu 2026. Gasilska avtocisterna GVC-3 je vozilo z vgrajenim 10.000-litrskim rezervoar- jem za vodo ter nameščeno gasilsko-tehnično opremo. Gasilska avtocisterna je zaradi večje količine vode namenjena predvsem oskrbi požarišča s požarno vodo, gašenju večjih požarov in prevozu pitne vode. Dodatna oprema, ki bo nameščena v vozilu, bo omogočala gasilski enoti tudi posredovanje ob drugih nesrečah. Tako bo novo gasilsko vozilo pripomoglo k hitrejšemu, varnejšemu in učinkovitejšemu posredovanju gasilske enote na intervencijah. Predvsem pa bo pomenilo velik prispevek k večji varnosti občanov in premoženja. Zahvaljujemo se vsem, ki nas podpirate in na kakršen koli način pomagate pri doseganju našega cilja. ■ 31 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ julij, avgust 2024 Groševo poletje 2024 V poletje so nekateri zaplavali na počitnice, drugi se hladijo v sencah gorovij, tretji pa še vedno plavajo v službi ali za knjigami. Naša ekipa je kljub poletnemu odklopu poskrbela za pester nabor dogodkov v sklopu Groševega poletja, ki jim kmalu sledijo jesenski vpisi in vse, kar pride zraven. Erika Dizdarević, ŠK GROŠ Groševo poletje je, tako kot sam GROŠ, odraz različnih ljudi, ki ga soustvarjamo, od naših aktivistov do obiskovalcev, ki radi prihajajo na naše dogodke. Tako smo se skozi poletje spustili z naborom dogodkov, kjer se je lahko našlo kaj za vsak okus. Julij smo začeli v soboto, 6. julija 2024, s pravo poletno nočjo na Gradišču nad Šentvidom pri Stični, kjer smo v naravo povabili glasbenike Kiki, Popotnika, Doro Tomori in Adija Smolarja ter se do sončnega zahoda sprehajali med stojnicami, kjer so se obiskovalci vseh starosti lahko posladkali s čokoladnimi dobrotami, našli kak poletni kos oblačila, si izbrali svoj keramični spominek ali pa ga izdelali kar sami. Noč, ki nam bo vsem prisotnim še dolgo ostala v spominu! Ustvarjanje izdelkov in spominov smo nadaljevali v torek, 9. julija 2024, z delavnico terazza v sklopu naših Vino in … dogodkov. Udeleženci so ob vinski spremljavi spoznali terazzo, njegovo zgodovino in uporabo, pri tem pa so si izdelali svoj lonček ali pladenjček. Z dogodki Vino in … nadaljujemo tudi jeseni, zato le spremljajte naš Instagram profil @sk.gros za sprotne informacije. Športne dejavnosti smo začeli kar v družbi štirinožnih prijateljev v nedeljo, 28. julija 2024, s projektom Šapice na iz- letu, kjer so se psički in njihovi lastniki podali na Ostri vrh in tako poskrbeli za druženje vseh udeležencev. V avgustu pa je v petek, 16. avgusta 2024, potekal že tradicionalni turnir odbojke na mivki, kjer so se v ekipah po tri odbojkarski navdušenci spet pomerili za prvo mesto in odbojkarsko čast in slavo med Groševimi člani. Adrenalin pa je spremljal udeležence na poti v Tolmin v nedeljo, 18. avgusta 2024, kjer so se podali na soteskanje. Plavanje, drsenje in skakanje v tolmune ter plezanje po slapovih so poskrbeli, da je bil njihov dan adrenalinski, zabaven, športen in osvežujoč! Adrenalinski navdušenci pa ne spreglejte naše ugodnosti, ki jo ponujamo v sodelovanju s Parkom Cukarca, kjer svojim članom ponujamo popust na sezonsko MTB-vinjeto ter na vstopnico za adrenalinski park. Vsi skupaj pa se tam vidimo še kar v soboto, 31. avgusta 2024, ko nam bo Stereo Jam 2.0 postregel s tekmo v paralelnem slalomu ter s freeride jamom. Dan, poln dogajanja, bomo zaključili s koncertom skupin Juls Band (indie rock) in veteranov Stereo Jama, Black Camo (metal). Izza mikrofona nas bo zabaval Enej Vitrih, za lačna usta bo skrbel food truck La Banda, na voljo pa bo tudi mrzlo pivo. Dogodek je brezplačen, za tekmo pa se je treba prijaviti. Povezava do prijavnice je na naši spletni strani www.klub-gros.com. Letošnje leto pa je obarvano v skladu z našo 25. obletnico ustanovitve. V ta namen bomo skupaj z vami rojstni dan praznovali, kot se spodobi, na Glasbenem atlasu, v soboto, 5. oktobra 2024, pri Gasilskem centru Grosuplje (na Gasilski cesti 6), v krogu dobrih ljudi in glasbenih ritmov. Z nami bo nadobudna glasbena skupina Kreera, ki je našo žirijo prepričala na Bitki bandov. Sledili jim bodo primorski fantje, ki niso vedno samo pridni, čeprav jih mnogi poznajo po tej uspešnici, Jet Black Diamonds. Večer pa bosta zaključili skupini, ki zaradi dolgoletnega prispevka k slovenski glasbeni sceni ne potrebujeta uvoda, Dan D in Siddharta. Predprodajne vstopnice so že pošle, zato si hitro priskrbite vstopnice na naših uradnih urah ali na spletni strani Eventima. Facebook: GROŠ študentski klub Instagram: @sk.gros spletna stran: www.klub-gros.si ■ Le tisti človek je srečen, ki se je srečo naučil izluščiti, ne iz idealnih pogojev, ampak iz svojih aktualnih okoliščin. (Orison Swett Marden) 32 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ julij, avgust 2024 Utrinki iz Zavoda svete Terezije – poletje 2024 Tudi letošnje poletje v zavodu je bilo pestro, vsak dan smo bili zaposleni z različnimi aktivnostmi. Janja Pečjak, dipl. del. ter., Veronika Lavrič, dipl. fiziot. V juliju smo s stanovalci velikokrat pekli dobrote. Najraje imajo piškote z marmelado in slane rogljičke, ki jih pečejo skupaj z gostjama, gospo Nado in gospo Ivanko. V začetku meseca julija smo imeli odprtje novega starega dvigala, ki so ga stanovalci nestrpno pričakovali. Gospod župnik Franc Škulj ga je blagoslovil, da nas bo varno vozilo v želeno nadstropje. Prireditev pa sta s svojim petjem popestrila Neža in Jaka Zajc. Stanovalcem je bilo še posebej všeč njuno glasbilo – ukulele. V juliju je hčerka naših dveh stanovalcev, gospa Marjana Jager, predstavila svojo pesniško zbirko z naslovom Ocean življenja. Med predstavitvijo pesniške zbirke je nekaj ljudskih pesmi zapela solopevka Ana, ki je s svojim prelepim glasom pobožala našo dušo. Konec julija in v začetku avgusta smo imeli delavnici prepoznavanja travniških rastlin in zelišč. Stanovalci so z opazovanjem, vonjanjem in tudi okušanjem nekaterih zelišč morali povedati, katero je. Ugotovili smo, da so vsa zelišča zelo zdravilna in da zdravil skoraj ne potrebuje nihče več . Začetek avgusta je bil malce prazni- čen. Namreč, stanovalka, ga. Ana Rigler, je praznovala 90 let. Stanovalci so ji ob spremljavi harmonike zapeli vse najboljše, skupaj so nazdravili in se malo posladkali. Dopoldne sta jo obiskali tudi predstavnici dobrepoljskega društva upokojencev in Karitasa. Popoldne pa je gospa Rigler praznovala v krogu svojcev. Imeli smo tudi sladoledni piknik v Cvetkinem parku. Stanovalci so najprej imeli telovadbo, nato pa so se ohladili s kepico okusnega sladoleda. Kdor se ni mogel udeležiti piknika v parku, je sladoled dobil v sobo. Le kaj nam bo še prinesel mesec avgust? ■ Naš kraj ■ julij, avgust 2024 33 ••• Iz društev ••• Skozi čas v Prizmi Ponikve Zgodovina Slovenije je bogata in raznolika. Drobni vpogled vanjo nam je predstavila Tea Černe, prof. zgodovine iz Narodnega muzeja Slovenije. Med projekcijo smo spoznali muzej in potovali skozi čas. se nadejamo, da še kdaj prideta na obisk v timu. Hvala, Gordana. V avgust vstopamo rahlo bolj umirjeno in tudi vam želimo enako, s hladno pijačo v roki in senčnikom nad glavo. ■ Bavdek Barbara, dipl. del. ter., Prizma Ponikve Ugotovili smo, da imamo v Sloveniji najstarejše glasbilo na svetu. Piščal, ki so jo našli na najdišču Divje babe, je stara kar 60.000 let in naj bi tudi dokazovala, da je že neandertalec imel smisel za zvok in glasbo. Predstavljeni sta nam bili tudi izjemno redki slonokoščeni punčki iz rimske dobe, ki sta bili gibljivi v sklepih in zatorej poimenovani »Rimske Barbike«. Ob zaključku pa smo prav vsi lahko potežkali velik meč, ki ga je ga. Černe prinesla s seboj. Poskusili smo ugotoviti, kako težek je, in zaključili, da je viteštvo naporen poklic. Potrebnih je bilo več let izobraževanja, premoženja, služenja in okoli 25 kg oklepa za tovrsten status. Namesto viteštva smo se raje zakopali v poljedelstvo. Tako smo v zadnjih mesecih že pobrali nekaj pridelka z vrta. Kot vsako leto smo skrbeli tudi za svojo okolico in očistili robnike ter staro parkirišče. Nismo pozabili tudi na okrasne gredice za hišo. Osmukali smo sivko, da je dišalo po hodnikih. Osvežili smo se s sadno kupo. Telovadili smo na prostem, organizirali manjši športni poligon in se sladkali s pečenimi palačinkami. V juliju smo se neizmerno razveselili štirinožnega obiska. Zaposlena Gordana Grgič nas je obiskala v spremstvu svojega pomeranca, ki sliši na ime Boo. Medtem ko smo nestrpno sedeli in čakali, da pridemo na vrsto, smo ugibali, katere pasme je Boo, s čim se prehranjuje, koliko stane veterinar in če ima rad sprehode. Resnično sta nam polepšala dopoldne in Vedrina je tista, ki je kakor sonce, ki spreminja mračni svet v paradiž lepote. (Orison Swett Marden) 34 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ julij, avgust 2024 Pestro poletje v Župnijski karitas Dobrepolje Župnijska Karitas Dobrepolje-Videm Ob koncu šolskega leta smo sodelavci ŽK imeli že tradicionalni dan skupnega bivanja. Obiskali smo župnijo Brusnice na Dolenjskem. V juliju smo dobili in razdelili prvo letošnjo pošiljko hrane iz EU-rezerv in organizirali srečanje za starejše, bolne in invalide. V začetku avgusta pa smo obiskali go. Ano Rigler, ki je dopolnila 90 let. Marta Šuštar Dan skupnega bivanja je dan druženja in povezovanja sodelavcev in sodelavk župnijske Karitas. To je neke vrste romanje. Običajno obiščemo kakšno romarsko cerkvico in zraven pogledamo še kakšne zanimivosti tiste župnije oz. tistega kraja. Letos smo šli v župnijo Brusnice, kjer je sedaj župnik g. Tone Kerin, ki je bil skoraj 40 let misijonar na Madagaskarju. G. Kerin nas je z veseljem sprejel. Je izredno prijeten, odprt in tudi duhovit sogovornik. Najprej smo si ogledali župnijsko cerkev, ki je posvečena povišanju sv. Križa. Oltarna slika je podobna sliki v naši cerkvi. Imajo pa več oltarnih slik in jih med letom menjajo. Potem smo se odpeljali v podružnično cerkvico, posvečeno sv. Janezu Krstniku. Tam nam je g. Tone Kerin povedal nekaj o svojem življenju in odločitvi za duhovniški in misijonski poklic. Takoj po duhovniškem posvečenju leta 1985 je odšel na Madagaskar. Začetek je bil težak, nepoznano in nam tuje okolje, čisto drugačen jezik in kultura, revščina na vsakem koraku. Tam je pač vse drugače, a bil je mlad in brez predsodkov. Ljudem se je približal z delom tudi na riževih poljih. Postal je eden od njih in tako so ga sprejeli z njim lastno prijaznostjo, on pa se je tudi zelo navezal nanje in bi rad še ostal tam in nadaljeval delo, a ga je bolezen ustavila. Prebolel je raka. Kljub bolezni je pred enim letom prevzel to župnijo in se z vso vnemo lotil dela. Njegov prispevek na Madagaskarju je neverjeten. Ogromno je naredil za izobraževanje, saj je zgradil 30 državnih šol in dve zasebni, pa tudi 29 cerkva in veliko cest in mostov. Hvaležen je Slovencem, ki so mu vsa ta leta finančno pomagali pri njegovih projektih. Vesel je, da se mnogi Malgaši zdaj izobražujejo, nekateri tudi na univerzah. Prepričan je, da je brez izobrazbe pot iz revščine nemogoča. G. Kerin nam je povedal še veliko zanimivega o delu na misijonu in sedaj na župniji, pričeval pa je tudi o svoji veri, ki je konkretna in navdušujoča. Dal nam je veliko spodbud za poživitev osebne vere. Povabili smo ga na svoja postna predavanja v prihodnjem letu in se že veselimo ponovnega snidenja z njim. Popoldne smo obiskali še samostan karmeličank v Mirni Peči. Tam smo skupaj s sestrami zmolili rožni venec Božjega usmiljenja, potem pa nam je sestra povedala nekaj o samostanu in o redu karmeličanov in karmeličank (dnevni red, delo). Imajo vrt, kjer si pridelujejo hrano. Sedemkrat na dan se zberejo k Naš kraj ■ julij, avgust 2024 molitvi in molijo za vse potrebe sveta in za ljudi, ki jih prosijo za molitev. Hrana iz EU-rezerv je namenjena socialno najšibkejšim družinam in posameznikom. Za to obliko pomoči je odgovorno Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki razdeli hrano med Karitas in Rdeči križ. Običajno smo jo dobili trikrat letno, letos pa je bila prva dobava šele v juliju. Naša župnijska Karitas dobi hrano od Škofijske karitas Ljubljana. Poskrbeti moramo za prevoz hrane iz Ljubljane. Pred delitvijo hrane moramo sodelavci Karitas natančno popisati vse prosilce in preveriti dokazila o dohodku. Vsi prosilci morajo predložiti dokazila o dohodku za tekoče leto. Določen je cenzus za prejem pomoči, in sicer: • Za starejšo osebo (nad 65 let), ki živi sama, je cenzus 750 evrov. • Za mlajšo osebo, ki živi sama, je cenzus 600 evrov, če živita skupaj dve ••• Iz društev ••• odrasli osebi, je za drugo osebo cenzus 400 evrov, torej skupaj 1000 evrov mesečno. • Za vsakega otroka, ki so ga starši dolžni preživljati, pa še dodatnih 400 evrov, torej je za štiričlansko družino z dvema otrokoma cenzus 1800 evrov mesečno. Ko prejmemo pošiljko hrane, jo sodelavci župnijske Karitas raztovorimo in čim prej razdelimo. Tiste, ki imajo prevoz, prosimo, da pridejo iskat sami, drugim pa peljemo na dom. Jasno je, da vse delo opravimo prostovoljno, to pomeni brez kakršnega koli plačila. Raztovarjanje in delitev hrane je fizično naporno, zato smo še posebej veseli mladih prostovoljcev Karitas, ki imajo čut za sočloveka in pridejo pomagat. Tokrat so nam pomagali Anja Novak, Maša Malavašič, Jurij in Ambrož Ahačevčič ter Timofii Saulin (begunec iz Ukrajine). Iskrena hvala vsem. 35 Srečanje za starejše bolnike in invalide smo imeli zadnjo nedeljo v juliju, kot je bilo načrtovano. Tik pred sveto mašo je bila kratkotrajna, a močna nevihta, ki je verjetno nekaterim preprečila udeležbo, nekatere pa namočila. Kljub temu se nas je zbralo kar lepo število. Sv. mašo je daroval p. Jože Roblek, ki je duhovnik v ZST-ju. Vsi starejši in bolni smo lahko prejeli zakrament bolniškega maziljenja. Po maši smo se zbrali pod arkadami na druženju in zakuski, ki smo jo z veseljem pripravile sodelavke Karitas. Okolje je sedaj še lepše, ker ga krasijo nove freske. Kot običajno smo klepetali in prepevali. G. Marinko Bilandžić je kot kapitan raztegnil meh harmonike in pričaral malo poletnega, obmorskega vzdušja. Hvala vsem, ki ste se srečanja udeležili, še posebno tistim, ki ste pripeljali svoje starše ali sorodnike in jim omogočili duhovno okrepitev in prijetno druženje. Hvala vsem, ki ste kakor koli pomagali pri organizaciji in izvedbi srečanja. 36 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ julij, avgust 2024 Gospo Ano Rigler iz Kompolj smo obiskali v Zavodu sv. Terezije in ji iskreno voščili za častitljivih 90 let v imenu vseh treh organizacij (DU Dobrepolje, Rdeči križ in Karitas). Povedala nam je, da je bila zelo bolna, preden je prišla v dom. Zbolela je za covidom-19, potem pa še pljučnico in druge zaplete, da je bila zelo slaba. Pravi, da so jo domov poslali umret. Po prihodu v ZST pa se je stanje začelo izboljševati. Zdaj se kar dobro počuti. Rada se udeležuje dejavnosti, ki jih organizirajo v domu. Med stanovalkami ima znanke in prijateljice, da se lahko družijo in poklepetajo. Vesela je vsakega obiska. Najbolj je vesela domačih, še posebno vnukov in pravnukov, ki jih ima že osem. Na steni ima nekaj njihovih risbic in fotografijo najmlajše pravnukinje. Prijetno smo kramljali o življenju in delu, o ljudeh in dogodkih. Za nekaj časa se nam je pridružila tudi delovna terapevtka Janja in nam postregla s kavo in pijačo. Gospa Ana je popolnoma bistrih misli in jo vse zanima. Spoštovana ga. Ana, želimo vam še veliko prijetnih doživetij, čim več obiskov vaših dragih in naj vam zdravje še naprej tako služi. Še enkrat iskreno čestitamo. ■ Štirideset let Društva invalidov Grosuplje Pred 40 leti je skupina invalidov iz Občine Grosuplje ugotovila, da za lažje reševanje mnogih težav, ki jim jih prinaša invalidnost, potrebujejo neko večjo povezanost. Tako so 15. junija 1984 podpisali Statut Društva invalidov občine Grosuplje. Izvoljena je bila prva predsednica ‒ Irena Kunej. Karmen Jurčič Danes društvo vključuje delovne invalide in osebe s telesno okvaro ter osebe s statusom invalida po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Po številu smo največje društvo invalidov na območju delovanja občin Grosuplje, Ivančne Gorice in Dobrepolje. Društvo invalidov Grosuplje je skupaj z drugimi 68 društvi včlanjeno v Zvezo delovnih invalidov Slovenije ter povezano s Koordinacijo Dolenjske in Bele krajine. Naša družina invalidov je v teh letih postala varno zatočišče, kjer se lahko pogovarjamo, delimo izkušnje in skupaj premagujemo ovire. Od Ministrstva RS za delo, družino in socialne zadeve je društvo zaradi svoje dejavnosti na socialnozdravstvenem področju leta 2003 dobilo status invalidske organizacije in leta 2008 status društva v javnem interesu na področju socialnega varstva. V letih delovanja se je marsikaj spremenilo. Kot rdeča nit pa se vleče cilj društva od ustanovitve pa vse do danes, pomagati sočloveku – invalidu. Pomagati drug drugemu, si vzeti čas, poslušati. Priskočiti na pomoč, ko te človek najbolj potrebuje. Drug drugemu poskusiti omogočiti najboljše življenje kljub invalidnosti. V veliko pomoč pri delovanju nam je Zveza delovnih invalidov Slovenije, ki nam pomaga finančno in strokovno. Brez pomoči lokalne skupnosti ‒ občine ‒ si naše delo težko predstavljamo. Predvsem Občina Grosuplje nam vedno prisluhne in podpira naše programe. Ponosni smo, da smo v teh letih organizirali številne dogodke in izvajali programe, ki so nam omogočili osebno rast, 37 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ julij, avgust 2024 razvoj novih veščin in oblikovanje trdnih prijateljstev. Kopalni dnevi, letovanja, potovanja, pohodi, ogledih kulturnih dogodkov, rekreacija, predavanja, delavnice ročnih del, razna srečanja, obiski, razne pomoči ... so samo delček našega delovanja, s katerim želimo drug drugemu narediti lepši dan ali pa mogoče celo lepši jutri. Vendar naša pot še ni končana. Obstaja veliko izzivov, s katerimi se moramo spopasti. Naša naloga je, da se še naprej zavzemamo za pravičnost, enakost in dostojanstvo invalidov v svoji skupnosti. V društvu si prizadevamo biti opaženi v okolici, kjer delujemo, in tako čim bolj približati javnosti vsakdanje življenje invalidov. V soboto, 6. julija, smo ponosni s praznovanjem počastili teh 40 let delovanja društva. Za začetek smo si člani s povabljenimi gosti in vodiči ogledali prelepo Županovo jamo in Tabor nad Cerovim. Praznovanje smo nadaljevali v restavraciji Hotel Grosuplje. Po uvodnem pozdravu predsednice je z lepimi in vedno spodbudnimi besedami prisotne nagovoril župan dr. Peter Verlič. Lepe besede in pohvale nam je namenil tudi predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije, na kar smo še posebej ponosni. Sledila je podelitev pohval in priznanj za zveste člane in predvsem tiste, ki s svojim delom kakor koli pomagajo, da nam je vsem skupaj lažje, boljše, prijetnejše. Da je bilo praznovanje popolno, so zaslužni vsi prisotni člani, vsi, ki so kakor koli sodelovali pri pripravi in izvedbi. Brez prisotnosti predsednika Zveze delovnih invalidov Slovenije Petra Brška, mag. Tanje Hočevar, sekretarke Zveze delovnih invalidov Slovenije, župana Občine Grosuplje dr. Petra Verliča, vseh predsednikov društev invalidov Dolenjske in Bele krajine, gospoda župnika Martina Goloba ‒ pa čeprav na daljavo ‒ in podpredsednika DU Grosuplje Jožeta Severja bi nam nekaj velikega manjkalo. Ne smemo pa pozabiti na skupino ljudskih pevcev Mlada zarja in mojstre ljudskega petja Zagoriške fante. Oboji so nam s svojim nastopom na našem praznovanju pričarali nepozabne trenutke. Hvala vsem, da ste bili ob tem dogodku z nami. ■ IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam Dogodki Društva upokojencev Dobrepolje poleti Marija Tegel Pozdravljeni! Čas dopustov je za nami in upam, da tudi poletna vročina. Čez poletje se tudi v našem društvu ni dogajalo nič posebnega, sklicana je bila seja upravnega odbora in pregledali smo predvidene prijave za kopalni dan. Prijav je bilo zelo malo, tako da bi bil prevoz ponovno predrag. Skupaj s prevozom, kosilom in kopalno karto bi bila cena okoli 45 evrov, to pa je za en dan kopanja predrago. Med poverjeniki je prevladalo mnenje, da je bolje, da v tej vročini ostanemo doma. Tako smo kopalni dan za 11. avgust odpovedali. No, 11. septembra imamo načrtovan izlet v Belo krajino. Obiskali bomo Pusti Gradec in Krajinski park Lahinja, cerkev Vseh svetnikov z zvonikom na preslico ter Klepčev mlin in žago. Pot bomo nadaljevali mimo Črnomlja do Metlike. Pozno kosilo nas bo čakalo v Radovici na Turistični kmetiji Bajuk. Ogledali si bomo njihovo vinsko klet, deležni bomo pokušine štirih vrst vina in prave belo- kranjske pogače. Prijavite se svojemu poverjeniku. V nedeljo, 22. septembra, ste vabljeni vsi, ki ste stari več kot 80 let, na srečanje v naše prostore. Pričakujemo vas ob 13. uri s kosilom. Lepo vabljeni. Svoj visoki jubilej je 1. avgusta praznovala naša članica, gospa Anica Rigler iz Kompolj. V Zavodu svete Terezije smo jo obiskali predstavniki društva upokojencev, RK-ja in Karitas. Gospa Anica nas je veselo pričakala v svoji sobici in prijetno smo poklepetali. Draga Anica, še enkrat vse najboljše. ■ Največ, kar lahko naredim za prijatelja je, da sem enostavno najboljši prijatelj. (Henry David Thoreau) 38 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ julij, avgust 2024 Zdravstveno letovanje otrok Rdečega križa Grosuplje 2024 Juhuhuhuhu, poletje je tu! V soboto, 6. julija, je 130 otrok in mladostnikov iz občin Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica nestrpno pričakovalo odhod na tradicionalno osemdnevno letovanje v Zdravilišče RKS Debeli rtič. Najmlajša deklica je štela slabih šest let, najstarejša pa dobrih 16 let. Vesna Pregelj, pedagoška vodja Spremljala jih je izkušena pedagoška ekipa 14 mentorjev – prostovoljcev ‒ pod vodstvom pedagoške vodje. Nekateri vzgojitelji so v mlajših letih tudi sami letovali na Debelem rtiču v okviru Rdečega križa Grosuplje in se sedaj v vlogi vzgojiteljev radi vračajo ter del svojega dopusta namenijo otrokom in mladostnikom na zdravstvenem letovanju. Čeprav smo velika skupina, pa smo zelo povezani – pomembno nam je, da se vsi dobro počutimo. Radi si rečemo, da smo »Grosupeljčki«. Letovanje je za otroke in mladostnike posebno doživetje. V sproščenem poletnem vzdušju se mimogrede spletajo nova prijateljstva, krepijo socialne in komunikacijske veščine, razvijajo ročne in športne spretnosti, utrjujejo plavalne veščine, pa tudi rojevajo prve simpatije. Pa vendar je letovanje za otroke še veliko več kot to: osem dni brez najbližjih družinskih članov pomeni pomemben korak na poti k samostojnosti in odgovornosti. Treba se je znajti v novem okolju, poskrbeti za svoje stvari, občasno premagovati domotožje, nujno se je prilagajati sku- pinski dinamiki, reševati spore, pogovarjati se in se spopadati z različnimi izzivi. Ni vedno vse samo lepo, je pa zagotovo zelo dragocena učna izkušnja. Otroci in mladostniki se učijo sobivati s sovrstniki iz različnih okolij, ki imajo različne navade, potrebe in želje. Pri vsem naštetem pa otrokom in mladostnikom pomaga- mo srčni prostovoljci, ki v otroke vložimo svoj čas, trud, potrpežljivost in energijo. Tudi ta skupina je preživela sproščene in varne počitnice na čudovitem rtu, ki ga krasijo sončni dnevi, iglavci in čist zrak. Brez dvoma je prva asociacija na letošnje letovanje »vročina«. Na srečo smo imeli morje in bazen zelo blizu našega Naš kraj ■ julij, avgust 2024 mladinskega doma Rakovica. Zgodnje dopoldanske in pozne popoldanske ure smo tako preživljali v morju oz. bazenu, v času največje vročine pa smo uživali v igri v prijetni senčki in se udeleževali različnih ustvarjalnih delavnic ter športnih in povezovalnih dejavnostih. Fantje so kljub vročini radi obiskovali nogometne treninge s trenerjem NZS. Posebno doživetje pa so bili kajaki in supi. Imeli smo dva prava medgeneracijska dopoldneva. Starejši in spretnejši mladostniki so 39 ••• Iz društev ••• mlajše popeljali po zalivu. Svojo nalogo so opravili zelo odgovorno in polepšali dan mlajšim vrstnikom. Odpravili pa smo se tudi z ladjico na izlet v Koper, kjer smo se ohladili z odličnim sladoledom. Ob večerih smo se družili na večernih animacijah, kjer smo predvsem veliko plesali, se preizkusili v različnih igrah in pokazali talente. Res nam ni bilo dolgčas! Verjamemo, da nas bodo prijetni poletni spomini spremljali celo leto. Hvala vsem, ki ste tako ali drugače podprli letovanje: Rdečemu križu Grosuplje za organizacijo letovanja, občinam Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Gorica za podporo, osebju šolskih ambulant za pripravo zdravstvene dokumentacije, donatorjem in Zdravilišču Debeli rtič, ki nas je gostilo. Predvsem pa gre največja zahvala celi pedagoški ekipi, ki se je izjemno potrudila, da je bilo letovanje tudi profesionalno izvedeno. ■ Veterani vojne za Slovenijo so se poklonili domovini Triintrideset let je minilo od takrat, ko smo državljani Slovenije dosanjali svoje sanje in se podali na samostojno pot. Franci Zorko, foto: Matjaž Goričar V spomin na te prelomne trenutke so se člani Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo in njihovi družinski člani v soboto, 22. junija 2024, zbrali v idiličnem okolju pri polharski koči na Blatu pri Grosuplju. To je v neposredni bližini vojašnice v Kamni Gorici, okoli katere so v času vojne za Slovenijo zasedali položaje pripadniki Teritorialne obrambe. S trdno vojaško odločnostjo in s pogajalsko mirnostjo in preudarnostjo so takrat dosegli, da je Jugoslovanska armada zapustila to območje brez posledic tako za pripadnike TO kot tudi tukajšnje prebivalstvo. Zavedati se moramo, da bi bile posledice lahko tudi katastrofalne, saj je bilo v Kamni Gorici v neposredni bližini Grosuplja eno največjih skladišč minskoeksplozivnih sredstev JA. Toda svojega poguma niso pokazali samo pripadniki TO na položajih okoli Kamne Gorice in na drugih strateških točkah takratne Občine Grosuplje. Pokazali so ga nekateri posamezniki že tudi mnogo prej. Med njimi tudi Viljem Podržaj iz Medvedice, ki je tvegal svojo varnost in varnost svoje družine ter omogočil v svojih objektih organizirati tajno skladišče orožja, ki ga je kasneje Teritorialna obramba še kako potrebovala. V spomin pokojnemu Viljemu Podržaju OZVVS Grosuplje vsako leto organizira že tradicionalni pohod po enem od delov takratne Občine Grosuplje. Pohoda so se udeležili tudi predstavniki sosednjih območnih združenj Zveze ve- teranov vojne za Slovenijo. Letos so pohodniki krenili na pot izpred polharske koče na Blatu pri Grosuplju. Po lepi gozdni poti so se povzpeli do vasi Peč, kjer jih je na turistični kmetiji Gioahin pozdravil in nagovoril domačin Janez Dolinšek ter jim predstavil kraj ter konjerejo, ki je na tem območju zelo razvita. Nato pa so pohodniki nadaljevali pot proti Polici ter se skozi vas Sp. Duplice vrnili na izhodiščno točko, kjer so se skupaj z drugimi udeleženci na krajši slovesnosti poklonili svoji domovini in dnevu državnosti. Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Grosuplje je pripravilo krajšo slovesnost, ki je bila hkrati posvečena poklonu domovini ob njenem prazniku ter tudi spominu na pred 150 leti rojenemu velikemu vojskovodju in poetu, generalu Rudolfu Maistru Vojanovu. V ta namen sta recitatorja Ivo Puhar in Franci Zorko interpretirala Maistrovo domoljubno poezijo. S prav tako domoljubnimi pesmimi pa se jima je pridružil tudi pevec in kitarist Zlatko Mehič. Samo od sebe je bilo umevno, da je na isto temo raztegnil svojo harmoniko tudi eden izmed pohodnikov, vsi prisotni pa so mu hitro pritegnili in daleč naokoli so se razlegale lepe slovenske pesmi. Pohodniki in drugi udeleženci slovesnosti pa so se še kar nekaj časa zadržali v sproščenem druženju. ■ 40 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ julij, avgust 2024 Po poteh Ortenburžanov na Južno Tirolsko Člani Muzejskega društva Ribnica smo se med 8. in 9. junijem potepali na dvodnevni ekskurziji na Južnem Tirolskem. To je bila tudi prva dvodnevna ekskurzija Muzejskega društva Ribnica, ki je več kot odlično uspela! Milka Jamnik, foto: Nejc Lovšin, Nik Rus Pot nas je vodila iz domače Ribnice čez Karavanke v Avstrijo. Prvo večje mesto, skozi katero smo se peljali, je bilo Špital na Dravi, ki je v zahodnem delu zvezne dežele Koroške. Mesto sta ustanovila grofa Ortenburška, Herman I. In Oton II. Po izumrtju Ortenburžanov so mesto podedovali celjski grofje, po njihovem izumrtju pa ga je pridobil cesar Friderik III. Habsburški. Leta 1533 so v mestu zgradili grad Porcia, ki spada med najpomembnejše renesančne gradove v Avstriji. Leta 1662 je grad postal posest goriških grofov, ki so ga imeli v lasti do leta 1918. Ogledali smo si ruševine gradu Ortenburg v bližini naselja Baldramsdorf. To ozemlje je matično ozemlje Ortenburžanov. Bili so koroška plemiška družina, ki je okrog leta 1102 dobila posest na južni strani Karavank. Podeljeno ozemlje so Ortenburžani obvladovali z dveh gradov, to sta grad Kamen pri Begunjah in Lipniški grad pri Radovljici. Bili so še lastniki gradov Čušperk, Trebnje, Ortnek, Kostel in Poljane na Dolenjskem. Bili so tudi lastniki Ribniške doline. V te kraje so naselili svoje podložnike, nemške kmete s Koroške in vzhodne Tirolske. Med njimi so se najbolj utrdili Kočevarji. Poselitveno območje Kočevarjev je obsegalo ozemlje od Ribnice do Kolpe, med drugim tudi Nemško vas. Plemiška rodbina je izumrla leta 1418, največji del njihovih posesti pa so podedovali celjski grofje. V kraju Heinfels stoji grad, ki je povezan z zgodovino goriških grofov. Ustavili smo se v znani čokoladnici Loacker, kjer smo si ogledali njihov muzej in poskusili njihove dobrote. Ta čokoladnica ima bogato zgodovino, saj je bila ustanovljena leta 1925. Pot smo nadaljevali čez avstrijsko‑italijansko mejo v zgornji del Pustriške doline v Italiji, do najstarejšega mesteca pod vznožjem Dolomitov. To je mesto Innichen (nemško) oz. San Candido (italijansko). V 4. stoletju pr. n. št. so se na tem ozemlju naselila keltska plemena, Mesto Innichen oz. San Candido kasneje pa so dolino osvojili Rimljani. V 6. stoletju so se na to ozemlje naselili tudi Slovani. Kasneje pa je to ozemlje prišlo pod oblast Bavarcev, ki so leta 719 zahtevali, da opat Atto ustanovi benediktinski samostan, kar je omogočilo nastanek Innichena. Kasneje je samostan spadal pod freisinško škofijo, ki je Slovencem bolj poznana zaradi povezave z Brižinskimi spomeniki. V mestu je tudi ena najlepših romanskih cerkva v alpskem prostoru, ki je igrala pomembno vlogo pri pokristjanjevanju Slovanov. V najstarejši zgradbi v mestu je štiftni samostanski muzej, v katerem so shranjeni dragoceni predmeti cerkvene in posvetne zgodovine Innichena in njegove širše okolice. Čeprav mesto leži v Italiji, je večina prebivalstva nemško govorečega, k Italiji so bili namreč priključeni šele po prvi svetovni vojni. Danes seveda govorijo tudi italijansko in staro ladinsko narečje. Pustriška dolina je alpska dolina, sredi nje na Toblaškem polju pa izvira reka Drava, ki je del donavskega povodja in se izliva v Črno morje. Nad Innichenom smo obiskali tudi avstro-ogrsko vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne. Nedaleč stran na Tobla- škem polju smo si ogledali tudi bunker, ki je danes spremenjen v muzej. Zgrajen je bil pred drugo svetovno vojno in je bil v pripravljenosti tudi v času hladne vojne, vse do leta 1993. Na poti so nas spremljali Dolomiti, ki smo si jih ogledali z razgledne ploščadi v dolini pod najslikovitejšimi vršaci Dolomitov, to so Tri Cine. Za konec je sledil še ogled imenitnega jezera, ki ga zaradi njegove lepote imenujejo dragulj Dolomitov. To je Lago di Braies (italijansko) oz. Pragser Wildsee (nemško). Je smaragdno zelene barve in s treh strani obdano z dolomitskimi vrhovi. Je naravna kulisa za mnoge filmske ustvarjalce in vabi turiste s celega sveta. Z nami je bil odličen vodnik in soorganizator ekskurzije, to je ddr. Miha Markelj iz Muzeja Železniki, ki nas je že lansko leto popeljal po Selški dolini. Ekskurzijo pa bi le s težavo izpeljali brez svojih podpornikov in donatorjev. Iskreno se zahvaljujemo Občini Ribnica in podjetju Inotherm, ki sta podprla projekt in omogočila njegovo izvedbo. ■ Naš kraj ■ julij, avgust 2024 41 ••• Iz društev ••• Dobrepoljsko krompirjevanje v nedeljo, 22. septembra 2024, ob 14. uri, na Vidmu pred Jakličevim domom Iskali bomo najtežji dobrepoljski krompir, krompir zanimivih oblik, okušali krompirjeve jedi, spoznali zanimivosti o krompirju, na stojnicah bo ponudba domačih pridelkov. Zabaval nas bo ansambel MEH EKSPRES. Otroci bodo uživali na napihljivem gradu in v ustvarjalnih delavnicah. Se vidimo! Turistično društvo Dobrepolje in Občina Dobrepolje Partnerji: DPŽ Dobrepolje – Struge, Čebelarsko društvo Dobrepolje ČEBELARSKO DRUŠTVO DOBREPOLJE 42 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ julij, avgust 2024 vabi na 17. TRADICIONALNO RAZSTAVO GOB V NEDELJO, 15. SEPTEMBRA 2024, V ŠTENTOVEM KOZOLCU V HOČEVJU Poleg razstave gob bo potekalo tudi tekmovanje v kuhanju gobje enolončnice in najizvirnejše oziroma najbolj domiselne gobje jedi, zato se nam ljubitelji kotlička, kuhalnice in gobjih jedi pridružite. Tekmovanje v kuhanju gobje jedi se bo začelo ob 11.00 in zaključilo ob 14.45. Kuha se v kotličku, na plin ali drva, pred gasilskim domom v Hočevju. Najizvirnejšo oziroma najbolj domiselno gobjo jed lahko prinesete na ocenjevanje tudi že doma pripravljeno. Prijave sprejemamo na tel. št. 041 790 424 in na e-naslovu dg.storovke@gmail.com, na dan prireditve pa na prireditvenem prostoru do 10.30. Razstava gob bo za obiskovalce odprta v nedeljo od 10.00 do 19.00. V ponedeljek, 16. septembra 2024, je ogled razstave namenjen učencem osnovnih šol. Člani Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje bomo na razstavi prikazali pester izbor različnih primerkov gob, poskrbeli za hrano, pijačo in gobjo enolončnico. VABLJENI V HOČEVJE Z LAS-om po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe V četrtek, 20. junija 2024, smo člane Lokalne akcijske skupine (LAS), izvajalce projektov in zainteresirano javnost za razvoj podeželja popeljali na ogled dobrih praks izvedenih projektov LEADER/CLLD v programskem obdobju 2014‒2020 na območju LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe. Tina Zajc Zver, RC Kočevje Ribnica, vodilni partner LAS Po poteh dediščine od Turjaka do Kolpe Namen ogleda je bil, da predstavimo, kdo so bili akterji, ki so svoje ideje in razmišljanja uresničili s pomočjo evropskih sredstev. Namen je bil tudi, da se izvajalci projektov med seboj spoznajo, da se seznanijo z vsebinami, ki jih vsaka organizacija izvaja, in poiščejo partnerje, s katerimi bi lahko v prihodnje skupaj prijavili projekt na javni poziv LAS. Pot nas je vodila od Rašice proti Kočevju. Začeli smo na Trubarjevi domačiji, kjer so nam predstavili bogato kulturno podobo Občine Velike Lašče in svoje partnerje, ki sodelujejo pri vsebinah in njihovi ponudbi. Tako smo lahko poskusili v lične obložene kruhke preoblikovane ptičke, ki jih bolje poznamo kot okras na poprtniku ali župneku. V Rokodelskem centru Ribnica smo si spletli košarico iz leskovih viter, gledali skozi VR-očala, se s kustosinjo iz Muzeja Rib- 43 ••• Iz društev ••• Naš kraj ■ julij, avgust 2024 nica sprehodili po razstavah in skozi Ribniški grad, sproti pa spoznavali, kaj vse je bilo sofinancirano iz evropskih sredstev. Nadaljevali smo v Kočevju, kjer smo si v Podjetniškem inkubatorju Kočevje ogledali predelovalni center, ki ga lahko tudi najamete, če nimate svojih predelovalnih prostorov, urejenih po sistemu HACCAP. Nadaljevali smo s pokušino v Gostišču Tri zvezde, ki je z nekaterimi jedmi del blagovne znamke O, Kočevsko. Sledil je iskriv voden sprehod do tržnice Kočevje, trgovine Zakladi Kočevske in Podstrešnce, kjer smo videli, kako uspešno spodbujajo uporabo zdravih in lokalnih pridelkov/izdelkov in spodbujajo ponovno uporabo različnih predmetov, izdelke, ki so del kolektivne blagovne znamke O, Kočevsko!, pa smo si ogledali v Hostlu Bearlog. Sprehod smo zaključili pri novem skate parku, kjer smo sklenili, da podoben ogled naslednjič organiziramo še v občinah, ki jih tokrat nismo obiskali. ■ Učitelji verouka smo se udeležili svete maše za domovino V Arboretumu je Radio Ognjišče organiziral mašo na dan samostojnosti in enotnosti, pri kateri se je kljub dežju zbralo več kot 5000 ljudi. Marija Žnidaršič Ob zvokih polk in valčkov, ki so jih izvajali Miha Močnik, Jurij Bastarda in Nace Remih, so prepevali Manca Hribar, Jakob Čuk in Andrej Jerman, z njimi pa vsi zbrani. Mašo je daroval škof Anton Jamnik, ki je v uvodu dejal, da je dež le blagoslov z neba, ki naj dela prijateljstvo med nami še naprej rodovitno. Bodimo ena družina in molimo za modrost, pogum in dopustimo, da nas vodi in razsvetljuje Sveti duh. V pridigi se je osredotočil na slovensko samostojnost in našo pot v Evropski uniji. Kot je dejal, imamo Slovenci romarsko poetičnost, slovansko dušo ter nemški red in disciplino ter etični kodeks, iz katerega raste Evropa. Zahvalil se je prijateljem Radia Ognjišče za podporo Sloveniji in radiu pri njegovi poti. V prijetnem ambientu je bilo doživljanje evharistije duhovno bogato. Vsak je začutil Božjo bližino in navdih Sv. duha. Po maši smo se udeležili še koncerta OBVESTILO IN POVABILO V torek, 3. septembra, po maši, ki bo ob 19.00 v farni cerkvi, je še možen vpis k verouku za prvi razred. Vpis in prevzem delovnih zvezkov tudi za že vpisane otroke bosta potekala v učilnici verouka. Veroučiteljica: Marija Žnidaršič Ansambla Saša Avsenika, ki je bil lep zaključek srečanja. Ljubezen do domovine naj cveti v nas! ■ 44 ••• Pisma bralcev ••• Naš kraj ■ julij, avgust 2024 S Svobodo v totalitarizem Olimpijske igre v Parizu pomenijo nadaljevanje potovalne mrzlice vladnih funkcionarjev in lahkotnega dela vlade. Ko predsednik vlade Golob ni dobil povabila na otvoritev olimpijskih iger, si ga je izposloval pri francoskemu predsedniku Macronu. Menda je bila Slovenija ena redkih držav, kjer sta bila na otvoritvi predsednica republike Nataša Pirc Musar in predsednik vlade. Ni kaj, Slovenija to zmore. Ja, radi potujejo od spektakla do spektakla tile naši predstavniki, za državljane jim je bolj malo mar. Jože Tanko, poslanec Ob tem pa ne gre prezreti javnega jamranja in žalosti predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič, ki povabila ni dobila, pa bi tudi srčno želela na otvoritev v Pariz. To ji je precej pomembnejše kot pa potrditev dveh mandatov novih poslancev državnega zbora, saj »njen« državni zbor že vse od potrditve mandatov poslancev evropskega parlamenta (16. 7. 2024) nima več ustavno določenih 90 poslancev, ampak le 88, saj sta mandat poslanca izgubila Branko Grims in Matej Tonin. Zagovornica vladavine prava je ponovno tista, ki je ne spoštuje. Spet deluje tako, kot rada očita drugim, ruši pravno državo. Ampak pri tej Golobovi vladavini je vse možno. Kljub temu da je pred enim letom na obeh največjih televizijah, RTV in POP TV, Golob javno oznanil, da bo vlada poskrbela za poplavljence in da bo zgrajenih 100 montažnih hiš v enem mesecu, do danes vlada ni postavila še prav nobene. In kaže, da je v doglednem času tudi ne bo. Bolj verjetno je, da v svojem mandatu ne bo postavila prav nobene. A ko so nedavno zasebni donatorji postavili prvo hišo eni izmed »poplavljenih« družin, je bil prav Golob glavni govornik. In spet je sadil rožice. Da je vlada pri sanaciji poplav popolnoma neučinkovita, kaže to, da je sanacijo iz neposredne pristojnosti vlade prenesla na SDH (Slovenski državni holding), ki primarno skrbi za upravljanje državnega premoženja. Golob, njegovi ministri in sekretarji so se s tem znebili neposredne odgovornosti za neučinkovitost. Ne samo da ni hiš za prizadete, neustrezno so izpeljane tudi sanacije vodotokov, saj so nedavna neurja in nalivi največ škode in posledic povzročili prav tam kot lanske poplave, na Koroškem in ob Savinji. Kljub temu da gre za reševanje stisk ljudi, se vlada izgovarja na dolgotrajne postopke, ki bi jih zlahka skrajšala, saj so pod njeno pristojnostjo. Tako kot pri obnovi v neurju ponovno odplavljene partizanske bolnice Franja. Zanjo je zlahka našla 6 mio € v proračunu za takojšnjo sanacijo, denarja in pomoči za poplavljence pa od nikoder. Se pa nekaterim oblastnikom, tudi predsednici republike Nataši Pirc Musar, zdi potrebno in pomembno, da se na Brdo vrne kip diktatorja Broza, osebe, ki je bila vrh režima, ki je po vojni povzročil množična grozodejstva in revščino med prebivalstvom. Čeprav je v preambuli naše ustave med drugim zapisano, da SFRJ ni delovala kot pravna država in da so se v njej množično kršile človekove pravice, to naših t. i. levičarskih zagovornikov pravne države in človekovih pravic prav nič ne moti. Celo več, prav ponosni so na to, da slavijo ključne predstavnike tistega zločinskega režima. Za tiste, ki obujajo spomine na med in po vojni pobite žrtve, pa s spremembo zakona predvidevajo visoke kazni. Morda bodo prepovedali tudi bogoslužja ob breznih in na pokopališčih za pomorjene. Še v Venezueli po nedavnih nedemokratično izpeljanih volitvah in prirejenih rezultatih, s katerimi je njihova volilna komisija podaljšala oblast Maduru za še en mandat, množice nezadovoljnih rušijo kipe bivšega komunističnega predsednika Huga Chaveza, ki je svoje državljane potisnil v globoko revščino. Sicer bomo še videli, kaj bodo prinesli protesti na volitvah ogoljufanega venezuelskega ljudstva, a dolgoročno totalitarizem ne more obstati. Tudi s prisilo ne. Pri nas pa gre marsikaj ravno v nasprotno smer. Kako dolgo še? ■ Naš kraj ■ julij, avgust 2024 45 ••• Šport ••• Praznični junijski čas spet zaznamoval Športni dan v Bruhanji vasi Ena večjih športnih prireditev, letos 21. po vrsti, je v rekreacijski center Gmajna na lep poletni dan spet privabila veliko število ljubiteljev športa. Športno društvo Dobrepolje, ki prireditev organizira skupaj z vaščani Bruhanje vasi, je naštelo slabih 200 aktivnih udeležencev, veliko pa je bilo tudi gledalcev. Bojan Novak Dva dni pred dnevom državnosti se je v tradicionalnem tekmovalnem programu pomerilo sedem nogometnih in devet odbojkarskih ekip. Vsako leto omenje- ni tekmovanji obogatimo še z nekaj zanimivimi promocijskimi dejavnostmi. Ženske so spet odšle na nordijsko hojo v našo lepo naravo. Veliko zanimanja vsako leto pritegneta tekmovanje v metanju balinčkov v cilj (tarčo) in možnost stre- ljanja z lokom (pod budnim očesom članov Lokostrelskega kluba Turjak). Letos smo prvič v občino prinesli nov šport – discgolf. Člana Disc golf kluba Ljubljana sta pripravila predstavitev, nato pa smo se pomerili v skrajšani obliki igre. Prese- 46 netili so gasilci PGD Videm - Dobrepolje, ki so sicer naši stalni pomočniki pri izvedbi prireditve, letos pa so pripravili zip line, po katerem so se spuščali najmlajši udeleženci. Pa tudi našega predsednika je zamikalo … Omenimo še, da so se otroci lahko igrali na igralih, nekateri so igrali badminton, spet drugi so delali vragolije na uličnem fitnesu. Nazaj k obema glavnima turnirjema. Nogometni turnir je privabil lepo število ekip. Tekme so bile spet kakovostne, v polfinale pa se je uspelo prebiti ekipam Kočevska Reka, Ložine, Bruhanja vas in Lašče. Po porazih v polfinalu sta ekipi Bruhanja vas in Lašče s streljanjem kazenskih strelov odločili, katera ekipa je prejela najmanjši pokal. Bolje je šlo ekipi Bruhanja vas, ekipa Lašče pa je osvojila nehvaležno četrto mesto. Tesen in izenačen finale so prav tako odločili kazenski streli. Več sreče in natančnosti je pokazala ekipa Kočevska Reka in zasluženo osvojila turnir. Pokal za fair play je osvojila ekipa Lašče, najboljši strelec turnirja je bil Filip Zupanič, najboljši vratar pa Nino Belobrajdić. Zmage na turnirju v odbojki na mivki se je veselila ekipa Piškotki (Ana Kralj, Tevž Ivanjko in Sebastian Skok). Drugo mesto je osvojila ekipa NMK (Nejc Babič, Maša Marolt in Klemen Marolt), tretje pa Gajba piva (Danijel Popovič, Sandra Grabič, Neja Selan, Alojz Selan). Za miss mivke smo okronali Ano Kralj, za mistra pa Marka Vidmarja. Omenimo še zmagovalce manj resnih tekmovanj. Največ natančnosti v metanju balinčkov v cilj je pokazal Nejc Babič, na prvem disc golf tekmovanju pa je bil najboljši Vid Marolt. Pri otrocih je bil najbolj natančen Vid Hočevar. Poskrbeli smo tudi za hrano in pijačo, dan pa sklenili s podelitvijo pokalov in ••• Šport ••• praktičnih nagrad. Organizatorji se zahvaljujemo vsem sodelujočim športnikom, številnim gledalcem, članom PGD Videm - Dobrepolje, Lokostrelskega kluba Turjak in Disc golf kluba Ljubljana in Tonetu Vodičarju za pomoč pri organiza- Naš kraj ■ julij, avgust 2024 ciji prstometnega izziva. Ponosni smo na izpeljano tradicionalno prireditev in smo že v pripravah na svoj drugi množični projekt – 14. Dobrepoljski tek, ki bo letos v soboto, 12. oktobra. Se vidimo! ■ Naš kraj ■ julij, avgust 2024 47 ••• Šport ••• Članska ekipa Futsal kluba Dobrepolje začenja novo sezono v razširjeni 1. SFL V petek, 6. septembra, se začne nova sezona 1. Slovenske futsal lige, v kateri bo letošnjo sezono sodelovalo kar 11 ekip. V 2. SFL so se namreč prijavile le tri ekipe, zato bo liga združena. V prvem krogu gostimo državnega prvaka, ekipo Futsal klub Dobovec. vsem v najboljših dveh klubih je namreč prišlo do precejšnjih sprememb. Večje število ekip prinaša tudi večje število domačih tekem. V rednem delu jih bo torej kar deset. Verjamemo, da jih bo nekaj tudi v končnici, ekipa pa bo igrala tudi v pokalnem tekmovanju. Za navijače pripravljamo novost – sezonsko karto. Novost bomo predstavili na srečanju v petek, 30. 8., od 17.00 naprej, v rekreacijskem centru Gmajna. Prav tako se bo predstavila članska ekipa. Več informacij boste lahko dobili tudi na naših Facebook in Instagram straneh. V prvem krogu bomo že priča spektaklu, saj v goste prihaja državni prvak, ekipa Dobovec. Že zdaj si rezervirajte čas. Domače tekme se bodo začenjale ob 20.30. ■ Bojan Novak Na Nogometni zvezi so se odločili, da bo letos prva liga potekala v razširjenem formatu. Osmim ekipam, ki bi tudi sicer nastopale v 1. SFL, se bodo pridružile še ekipe FC Trzin, KMN Benedikt in KIX Ajdovščina. Tekmovanje bo za razliko od preteklih sezon potekalo po dvokrožnem sistemu, ki mu bo sledila končnica najboljših šestih ekip rednega dela. Našo ekipo sta v poletnem času okrepila dva kakovostna igralca, žal pa to sezono zaradi težje poškodbe trenerju ne bo na voljo odlični Anej Kmetič. Iz kluba KMN Meteorplast, ki letos ne bo nastopal v tekmovanjih, je prišel Matic Goznik, ki bo s svojo kakovostjo in izkušnjami velika pomoč pri organizaciji napada. Iz drugouvrščene ekipe zadnjih let, vrhniškega Silika, pa je prišel vratar Marko Đeković. Gre za zelo izkušenega vratarja, ki prinaša tudi boljšo možnost igranja z vratarjem v polju. Od lani v klubu ostaja večina igralcev, verjamemo pa, da sta se v prvem tednu priprav na sezono z ekipo ujela tudi oba novinca. Tekme se bodo tudi letos igrale ob petkih zvečer. Verjamemo, da boste navijači tudi letos naš šesti igralec in da bo sezona uspešna. Pričakovati je sicer zelo izenačeno in zanimivo sezono, pred- Znani termini domačih tekem članske ekipe Futsal kluba Dobrepolje: Petek, 6. 9. 2024 (nasprotnik Futsal klub Dobovec) Petek, 20. 9. 2024 (nasprotnik KMN Sevnica) Petek, 18. 10. 2024 (nasprotnik KMN Oplast Kobarid Petek, 8. 11. 2024 (nasprotnik KIX Ajdovščina) Petek, 22. 11. 2024 (nasprotnik KMN Bronx Škofije) 48 ••• Šport ••• Naš kraj ■ julij, avgust 2024 Vpis v novo futsal sezono letos združen z družabnim dogodkom V Futsal klub Dobrepolje v petek, 30. 8., v rekreacijskem centru Gmajna pripravljamo druženje za stare in nove člane. Druženje smo prestavili ob koncu prejšnje sezone, zdaj pa bomo obenem opravili tudi vpis otrok in mladine v svoje programe. Bojan Novak Druženje bomo začeli ob 17.00, popoldne in zvečer pa se bosta predstavili letošnja članska ekipa ter lanska selekcija U-17, ki je osvojila naslov državnega prvaka. Na druženju bomo imeli vpis otrok na treninge v letošnji futsal sezoni. Na voljo bosta hrana in pijača po klubskih cenah, možno bo kupiti klubsko opremo (majice …) ter sezonske karte. Veselimo se druženja in tovrstnega začetka sezone. V primeru slabega vremena bomo vpis izpeljali v klubski pisarni v športni dvorani. Več informacij najdete na klubski FB-strani. V letošnji sezoni v klubu uvajamo novost – SEZONSKO KARTO. URNIK TRENINGOV FUTSAL KLUBA DOBREPOLJE (od 3. septembra naprej): Želimo si, da bi bila sezonska vstopnica na nek način izraz podpore klubu, podobno kot je to v drugih športnih kolektivih. Ob prostih vstopih na vse domače tekme (predvidoma jih bo med 12 in 14) je v ceno vključeno tudi povsem novo navijaško oblačilo. Možnosti sta dve – navijaška majica ali navijaški pulover. U-7 (letniki 2018 in 2019): ponedeljek in sreda od 15.00 do 16.00 Cena sezonske vstopnice z navijaško majico je 40 evrov, cena z navijaškim puloverjem pa 55 evrov. U-13 (letniki 2012 in 2013): ponedeljek od 16.00 do 17.30, torek od 18.00 do 19.30 in četrtek od 16.30 do 18.00 Možnost nakupa bo na družabnem dogodku v petek, 30. 8., od 17.00 naprej (RC Gmajna) ali kadar koli v klubski sobi v športni dvorani. U-9 (letniki 2016 in 2017): torek in petek od 15.00 do 16.30 U-11 (letniki 2014 in 2015): torek od 16.30 do 18.00 in četrtek od 15.00 do 16.30 U-15 (letniki 2010 in 2011): torek od 18.00 do 19.30, sreda od 18.00 do 19.30 in petek od 16.30 do 18.00 U-17/19: ponedeljek od 18.00 do 19.30, torek od 18.00 do 19.30 in četrtek od 18.00 do 19.30 Naš kraj ■ julij, avgust 2024 ••• Šport ••• 49 Trideset fantov uživalo na poletnem futsal taboru Prvi julijski teden se je na tradicionalnem futsal taboru vsak dan zbralo 30 fantov. Glavno prizorišče je bil spet rekreacijski center Gmajna, ki ponuja odlične pogoje za izvedbo. Vsebine futsala smo spet združevali s popestritvenimi dejavnostmi in s pomočjo mlade trenerske ekipe preživeli zanimiv počitniški teden. Bojan Novak Na futsal taborih, ki vedno potekajo pod budnim očesom Danija Kaljeviča, damo vedno priložnost za pridobivanje prvih trenerskih izkušenj svojim mladim igralcem selekcije U-19. Mnogi od njih so mladim udeležencem vzorniki, zato se kemija hitro vzpostavi. Fantje so med tednom obiskali igrišče v Zagorici, športno dvorano in celo Ljubljano. V torek je bil namreč čas za izlet. Z vlakom smo se odpravili do ljubljanske železniške postaje, nato pa se povzpeli na Ljubljanski grad in si ogledali še del našega glavnega mesta. Po vrnitvi sta bila 50 še kosilo in zaključek na Gmajni. V sredo smo dopoldansko vadbo na Gmajni nadgradili s predstavitvijo video­analize nasprotnika in priprave na posamezno tekmo članske ekipe in si tudi ogledali eno od tekem naše ekipe v pretekli sezoni. V četrtek so udeležence najprej obiskali otroci skupine Miške vrtca Ringaraja, kmalu za tem pa še gasilci PGD ••• Šport ••• Naš kraj ■ julij, avgust 2024 Videm - Dobrepolje, ki so zdaj že vsakoletni gostje. Vedno imajo kaj zanimivega pokazati, tokrat so otrokom pokazali novo gasilsko vozilo in nekaj gasilskih spretnosti. Petek pa je bil spet bolj v znamenju igranja nogometa, odigran je bil tudi zaključni turnir, dan pa smo sklenili s podelitvijo spominskih priznanj za udeležbo. Vsak dan je za sadno malico poskr- Ritmika na Vidmu RITMIKA Maja Gradinjan, ŠD AS Ljubljana Tudi v šolskem letu 2024/2025 bomo izvajali program ritmične gimnastike v Športni dvorani Dobrepolje. belo podjetje Domači pridelki, za kar se jim lepo zahvaljujemo. Hvala tudi PGD Videm - Dobrepolje. Nenazadnje pa se zahvaljujemo tudi staršem, ki ste nam zaupali svoje otroke. Verjamemo, da se na poletnem futsal taboru srečamo tudi naslednje leto. ■ sdasljubljana@gmail.com Urnik 2024/2025 1. in 2. razred SREDA 15.00 - 16.00 3. in 4. razred SREDA 16.00 - 17.30 RITMIČNA GIMNASTIKA ŠD AS Ljubljana v 5. - 9. razred + SREDA 16.30 - 18.00 Ritmika na morju Maja Gradinjan, ŠD AS Ljubljana V juliju smo z otroki, ki vadijo ritmično gimnastiko v ŠD AS Ljubljana, preživeli teden na morju. Ritmičarke komaj čakamo poletne šolske počitnice, saj se takrat skupaj odpravimo na Krk. Ker je to čas počitnic, so na morju bolj kot treningi pomembni druženje, spoznavanje novih prijateljev, petje, ples, vodne vragolije, zabava in smeh. Vodnice pripravijo veliko dejavnosti, tako ustvarjalnih in športnih kot tudi osvežujočih in zabavnih. Na voljo imamo veliko igrišče, različne plaže, supe, čoln. Sladoled nam ne uide noben dan. Vsaka udeleženka domov odnese tudi nekaj darilc oz. spominkov ter seveda veliko lepih spominov. Prijateljstva pa se ohranijo preko telefonov tudi čez leto, ko se spet srečamo na skupnih sobotnih treningih. Športni dvorani Dobrepolje 51 ••• Šport ••• Naš kraj ■ julij, avgust 2024 Področno tekmovanje v atletskem troboju Andrej Škantelj, mentor Tik pred iztekom šolskega leta se je ekipa naše šole udeležila tekmovanja v atletskem troboju za mlajše učenke in učence. Pomerili so se v teku na 60 metrov, skoku v daljino in metu vorteksa. Že v mesecu maju smo organizirali šolsko tekmovanje, kjer smo izbrali tri najboljše učenke in tri učence. To so bili Nuša Štih, Manja Novak, Ela Šinkovec, Nejc Petru- šen, Žan Šporar in Mart Peček. Področno tekmovanje je potekalo v Velikih Laščah. Naši učenci so dosegli odlične rezultate. Še posebej bi izpostavil Nušo Štih s prvim in Manjo Novak z drugim mestom. Ekipno v skupnem seštevku točk pa je naša šola dosegla drugo mesto, kar je v več kot 20 letih tega tekmovanja največji uspeh naših učencev. Ob koncu šolskega leta jim je tudi ravnatelj g. Ivan Grandovec podelil posebna priznanja. Čestitamo vsem tekmovalcem! ■ Postavljamo ti izziv – pripravi se za sodelovanje na Dobrepoljskem teku in naredi nekaj za svoje zdravje Dobrepoljski tek, že štirinajstič po vrsti, bo letos v soboto, 12. oktobra. Tudi tokrat v sodelovanju s Turističnim društvom Dobrepolje v sklopu prireditve Dobrepoljsko vandranje. Bojan Novak Največji tekaški dan v naši občini bo ohranil tradicionalno shemo. Najprej bodo na sporedu teki za otroke, ob 11.00 pa bo start dobrepoljske »desetke«. Ob 10.00 se bodo na progo podali najmlajši, predšolski otroci in učenci in učenke prvega triletja (500 metrov), sledi tek za otroke drugega triletja (10.10), otroške teke pa bodo zaključili učenci in učenke tretjega triletja (1700 metrov). Otroci boste prijavnice dobili v vrtcu in v šoli, nekaj pa jih bomo imeli tudi na prizorišču. Rekreativni tek na 10 kilometrov bo štel tudi kot občinsko prvenstvo v teku. Vabimo vas, da si do takrat zastavite zdrav cilj in se pripravite ter odtečete krasen krog po naši dolini. Na tek se preprosto prijavite prek spletne prijave (spletna stran Protime), lahko pa se boste prijavili tudi na prizorišču na dan teka (od 9.00 do 10.30). Učenci zadnjih razredov osnovne šole, ki bi želeli teči na 10 kilometrov, se morajo prijaviti na »desetko« pod istimi pogoji kot starejši kolegi tekači. Več informacij najdete na FB-strani Športnega društva Dobrepolje. Sprejmite izziv, pripravite se na tek in se nam pridružite v soboto, 12. oktobra! ■ Nikoli ne zamenjaj enega samega poraza s končnim porazom. (Francis Scott Key Fitzgerald) 52 ••• Šport ••• Naš kraj ■ julij, avgust 2024 Športni dan mladine Gasilskega društva Videm - Dobrepolje V soboto, 22. junija, smo napolnili avtobus in se z veselim pričakovanjem odpravili na pravi športni dan, ki je bil nagrada za vse vaje in udeležbe na številnih tekmovanjih v preteklih letih. Izlet je organizirala mladinska komisija društva in je bil v prvi vrsti namenjen vsem mladim, ki sodelujejo v društvu. Ker je ostalo še nekaj prostora, smo se odločili, da povabimo tudi starše in sorojence. Kljub zadnji soboti pred zaključkom šole, ko jih veliko odbrzi na dopuste, se nas je zbralo za poln avtobus. Uroš Gačnik Najprej smo se odpeljali v Gasilsko brigado Ljubljana, kjer so nas prijazno sprejeli. Sprva smo si ogledali kratki film, ki opisuje začetke gasilskega delovanja v Ljubljani in ustanovitev poklicne brigade. Pot ogleda nas je vodila v garažo, kjer je parkiranih veliko vozil, s katerimi se dnevno posreduje na najrazličnejših dogodkih. Imeli smo srečo, saj so ravno takrat izvozili na prometno nesrečo in smo lahko videli, kako poteka izvoz. Za ženski del ekipe je bil brez dvoma za pogled všečen dogodek, ko se je eden izmed gasilcev spustil po drogu. Drog uporabljajo za hitrejši dostop do garaž predvsem v nočnem času, če jim uspe v zgornjih sobah počivati. Ta gasilec je tega dne praznoval tudi rojstni dan, pa je bil v službi. Prijazni »brigadirji« so otrokom na zabaven način prikazali različno opremo, vrhunsko tehniko ter stara vozila, za katera lepo skrbijo. Po kratkem odmoru in osvežitvi nas je pot pripeljala do Geossa. Geoss ni samo geometrično središče Slovenije, v bližini imajo tudi športni adrenalinski park. Po ogledu obeležja, ki predstavlja središče Slovenije, smo se odpravili v športni park. Tu so nas pričakali inštruktorji, ki so vsem najprej razložili pravila, nato smo se opremili s pasovi in odšli v višave. Veliko smeha, veselja, sem pa tja pa tudi kakšen preplašen pogled zaradi višine so napolnili prostor. Po dobrih dveh urah plezanja in premagovanja ovir smo ‒ že precej lačni ‒ pojedli okusne čevapčiče, ki jih je za nas spekel predsednik Janez. Ker smo imeli v svoji sredi kar štiri člane, ki so ravno na ta dan ali dan prej praznovali rojstni dan, smo jim zapeli, voščili in se posladkali s tortami. Dan je kar prehitro minil in se je že prevesil v večer, ko smo se utrujeni, a veseli ter hvaležni za srečno preživeto novo izkušnjo, odpravili proti domu. Rad bi se zahvalil vsem otrokom, ki so poslušali in upoštevali navodila, zato je imelo spremstvo mentorjev in staršev manj dela. Hvala tudi vsem spremljevalcem, mentorjem ter šoferju, ki ste skrbeli za varnost in organizacijo dogodka. Prav tako posebna zahvala vodstvu PGD Videm - Dobrepolje, ki je za mlade in mentorje v celoti pokrilo stroške tega čudovitega športnega dne. Sedaj pa že delamo načrte za nove podvige, zato vabljeni, da se nam pridružite. ■ 53 ••• Zahvale ••• Naš kraj ■ julij, avgust 2024 Čeprav smo daleč drug od drugega, te še vedno čutimo, te imamo radi in te pogrešamo. Nič več ne bomo klepetali s teboj in obujali spominov, sedaj si postala naš ljubeči spomin. Samo to še opravim, samo to še postorim, potem se spočijem in umirim. (T. Kuntner) ZAHVALA ob slovesu naše mame ZAHVALA ob prezgodnji in boleči izgubi drage žene, mamice in babice VIDE BERUS iz Kompolj, roj. Mavrovič (1977–2024). Iskrena zahvala vaščanom Kompolj za izrečena sožalja, podporo ter molitve za njeno zdravje. Posebna zahvala gospodu župniku za mašo, pevskemu zboru ter pogrebnemu zavodu Novak. Naj vam Bog povrne dobroto. Žalujoči: vsi njeni TEREZIJE ERČULJ (Seleva Rezka) iz Zagorice (1. 1. 1938 – 6. 8. 2024). Iskreno se zahvaljujemo gospodu župniku Francu Škulju za lepo opravljen obred, pogrebni službi Novak za sočutno organizacijo pogreba in pevcem moškega pevskega zbora za odpete pesmi. Gospodu Marinku Bilandžiću se zahvaljujemo za obiske na domu. Hvala Marički Žnidaršič za prebrani poslovilni govor v imenu domačih ter hvala gospe Anki Babič za vodene molitve. Zahvala vsem, ki ste nam kakor koli izkazali pomoč, molili, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili k zadnjemu počitku. Vsi njeni Med nami ljubljena si bila iz vsega srca, ljubljena bodi tudi tam, kjer si zdaj doma. ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage mame, babice, prababice in tašče MARIJE MUSTAR - MARINKCOVE Iz Kompolj 13 (29. 1. 1929–8. 6. 2024). Ne bomo tožili, ker si odšla, hvaležni bomo, ker z nami si bila. ZAHVALA ob boleči izgubi naše drage žene, mame, tašče, babice in prababice ANTONIJE OBRSTAR (1934‒2024). Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste z nami delili solze slovesa, izrekli tolažilne besede in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem, ki ste njen spomin počastili z darovanim cvetjem, prižganimi svečami, molitvami in darovanimi svetimi mašami. Vaša podpora in sočutje nam v teh trenutkih pomenita neizmerno veliko. Posebna zahvala gre tudi vsem, ki ste s svojimi molitvami, toplimi mislimi in lepimi spomini ohranili njenega duha med nami. Iz vsega srca se zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja in podarjene sveče ter vsem, ki ste jo kropili in pospremili k večnemu počitku. Hvala gospodu Marinku za obiske na domu in pokop. Hvala patronažni sestri Klavdiji Kastelic, Zdravstvenemu domu Videm in Zavodu svete Terezije. Hvala pogrebnemu zavodu Novak, Mirjani za molitev v vežici, Bojanu za prebrano slovo in pevcem. Hvala vsem, ki ste jo obiskovali na domu in v Zavodu svete Terezije. V neskončni hvaležnosti, vsi njeni Žalujoči: vsi njeni 54 ••• Zahvale ••• Naš kraj ■ julij, avgust 2024 Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči; tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. (S. Gregorčič) ZAHVALA ob izgubi naše drage mame MILKE ERČULJ (1938‒2024) iz Zagorice. Iskrena hvala vsem, ki ste jo v zadnjih tednih poklicali ali obiskali ter ji tako izkazali pozornost in prijateljstvo, ki ga je tudi sama rada gojila. Hvaležni smo za vsako sožalje, izrečeno z lepimi spomini nanjo. Hvala tudi za darovano cvetje in sveče, darove za cerkev ter lep pogrebni obred. Vsi njeni POGREBNO POKOPALIŠKO ���������IN ��������� ��� DEJAVNOST TER 24 URNO ��������������������� DEŽURNO SLUŽBO �������������� V OBČINI DOBREPOLJE ����� � ����������� VIDEM STRUGE � ����IN �������� OPRAVLJA KONCESIONAR ��������������� ���� POGREBNE STORITVE NOVAK ������������� ��������� ROBERT NOVAK s.p. ����������������� Reber 2a ������� 8360 ŽUŽEMBERK !"#$���������� Cvetličarstvo, pogrebne in pokopališke storitve Zakrajšek Marko s.p. Srobotnik 4 1315 Velike Lašče t: 01 788 14 62 g: 031 883 191 e: info@markozakrajsek.si www.markozakrajsek.si S 01.01.2021 NAM JE OBČINA DOBREPOLJE PODELILA ��$%�$%��$�%����������� ������������������� �� KONCESIJO ZA OPRAVLJANJE POGREBNE, POKOPALIŠKE ������ ���&����������������������'�������� ��� IN 24 URNE DEŽURNE SLUŽBE. ������������������������� ZATO SE V PRIMERU SMRTI�IN VSE V VEZI��� S &����������� ��������� ����������& POKOPALIŠČEM OBRAČAJTE NA NAS, DA NE BO ������� ���������������������'���������� PRIHAJALO DO NESPORAZUMOV IN DVOJNIH �� (����������������&����� ������� (� STROŠKOV. ZA VSE NEJASNOSTI�IN VPRAŠANJA NAS ����������&��������������� ����������������� LAHKO POKLIČETE. ��(������� ����� NAŠ NAMEN JE, POMAGATI�������������� VAM V NAJTEŽJIH ������������'�������� (� TRENUTKIH OB IZGUBI SVOJIH NAJDRAŽJIH. ������� (���� &��� ����� (��������� (� NUDIMO VAM KOMPLETNO STORITEV NA ENEM MESTU. ��� ��������������������� ������������������ VSE LAHKO UREDITE NA SVOJEM DOMU. ������(������� ������������������ NA VOLJO SMO VAM�������������� 24 UR NA DAN. ���������� ���� Telefon: 07/38-88-100 ali 031/876-276 ��������������������������������� ��� 55 ••• Oglasi ••• Naš kraj ■ julij, avgust 2024 040 784 656 Možnost oglaševanja v Našem kraju Morebitni novi oglaševalci lahko vse informacije v zvezi z oglaševanjem dobite pri uredniku ali v tajništvu Občine Dobrepolje. Informat ivno gla silo obči ne Dobre polje ■ letnik XXIII. št. 2 ■ februar 2017 Infor mati vno g lasil o obč ine D obrep olje XXIII. št. 5 ■ letnik lje repo Dob čine o ob asil o gl tivn rma Info ■ letnik XXIII. ■maj 2017 ■ janua r 2017 št. 1 storman.enej@gmail.com Videm Dobrepolje Sajenje, košnja, obrezovanje sadnega drevja, obrezovanje grmovnic in dreves, ... Slika zgoraj: V šoli je 15. 2. 2017 gostovala ljubljanska Hiša eksperimentov. Šolarji so se lahko tisti dan učili nekoliko drugače. Slika levo: Redni krvodajalci so se zbrali na srečanju in mnogi od njih so prejeli priznanja za številne darovane litre krvi. j: epolje Slika zgora šola Dobr pripravila bra Osnovna dnevu c decem je kone proslavo ob osti. slovesno osti in enotn samostojn brska Slika levo: jeva decem so ljena je Pinki Končana a akcija, pode tva. dobrodeln zbrana sreds že bila tudi Slika zgoraj: Otroci iz vrtca pa preživeli nekaj dni na taboru na Gradu Prestranek pri Postojn i. Slika levo: Člani Gobars kega društv Štorovke a Šentrumar udeležili so se tridnevnega dogodka gobarskega na Hrvašk em. Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 RIBNICA Optika Ribnica, Vrvarska pot 3, 1310 Ribnica tel. 031 403 793 BREZPLAC� NA KONTROLA VIDA OC� ALA NA NAPOTNICO ZZZS STROKOVNO SVETOVANJE PRI NAKUPU OC� AL POPRAVILO OC� AL IZJEMNO UGODNE CENE! la, Korekcijska in sončna oča tudi z dioptrijo. Storitve: l Brušenje stekla l Fazetiranje stekla in ogledal l Peskanje stekla l Izdelava izolacijskega termopan stekla l Kaljeno steklo l Tuš kabine (po meri, s tesnili) l Ogledala l Kopelit steklo za delavnice l Izdelava taljenega stekla z vzorci (fusing tehnika) l Montaža vsega navedenega l Ostale steklarske storitve l Intervencija 24 ur na dan MAS – PUGELJ Posek in spravilo lesa Prevoz lesa z gozdarsko prikolico Strojno cepljenje drv 041 755 688 (Ele) K V A L I T E T A VA R N O S T VA R Č N O ST Matej 031 461 933 Stane 041 929 388 Krovstvo - strešno kleparstvo, suhomontažna gradnja - knauf, slikopleskarske storitve, polaganje izolacije, barvanje opaža, ... info@brata-tomsic.si www.brata-tomsic.si VRHUNSKA KVALITETA IN BREZČASEN DIZAJN 051 402 780 / info@priba-okna.si / www.pribaokna.si Obrtna cona Ločica pri Turjaku avtokleparska in avtoličarska dela hladno popravilo poškodb od toče menjava vetrobranskih stekel nadomestna vozila za čas popravila pogodbeni servisni partner + cenilno mesto pogodbeni servisni partner www.avtolicarstvo-brundula.si