Leto LXVI
Poštnin» plačana v tfotovInJ
V LJubljani, v sredo j dne 16. marca 1938
Stev. 62
Cena 1.50 Din
Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja ce-ioletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi uL 6/111
S£0VENE
Telefoni uredništva in oprave: 40-01, 40-02. 40-03, 40 04, 40-05 —• Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka in dneva po praznika
Cek. račnn: Ljubljana št. 10.650 in 10.344 za uiserate; Sarajevo štv. Г563, Zagreb štv. 39.011, Praga-Du naj 24.797
Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6.
Velika Nemčija in naše narodne manjšine
Z ustavnim zakonom z dne 13. marca 1938 je na naši severni meji postala naša neposredna soseda Nemčija, katere vrhovni poglavar je Adolf Hitler. Avstrijske ustave ni več. Tudi avstrijske zakonodaje ne. Na vsem področju nekdanje Avstrije onstran naše severne državne meje vlada danes in bo vladal v bodoče enotni zakon nemške države. To je stvarno dejstvo, globoko zarezano v zgodovino Evrope, ki ga je, sodeč po zadržanju velikih držav, tudi takoj in brez nadaljnjega priznala, in ki ga tudi Jugoslavija, ki v ostalem razpada Avstrije ni želela ne pospeševala, prav tako priznava kot stvarno dejstvo. Ne moremo reči, da ta sprememba za našo državo ni velikega pomena. Predvsem na gospodarskem in kulturnem polju bodo nastopile nove okoliščine, ki bodo oblikovale nove odnose med nami in veliko, nam neposredno sosedno Nemčijo. Nekatere spremembe se bodo čutile takoj, druge bodo prišle počasi do izraza v tisti meri, kakor se bo življenje avstrijske pokrajine postopno vključilo v enotno gospodarsko in kulturno dihanje z ostalo nemško državo. Naši državni odnosi z Nemčijo so takšni, da smemo upati, da bo neposredna soseščina nemške in naše države rodila lepe možnGsti sodelovanja in prinesla obojestranske koristi v okvim medsebojnega spoštovanja.
Ko že govorimo o spremembah, ki so nastopile, seveda ne moremo iti mimo položaja, ki je zdaj nastopil za našo narodno manjšino, ki živi na Koroškem. Ta manjšina je dobila pravno zaščito v mednarodnih pogodbah, ki jih je nekdanja Avstrija podpisala in sprejela v svoje zaporedne ustavne zakone. Naša narodna manjšina na Koroškem je dobila od nekdanjih avstrijskih zveznih kanclerjev zaporedna besedna poroštva, da bodo njene kulturne pravice upoštovane v najpopolnejši meri. A od vsega tega ni bilo nič. Medtem ko je Nemčija Adolfa Hitlerja sklenila s sosedno poljsko državo eno najbolj učinkovitih in tudi najbolj pravičnih manjšinskih pogodb, ki lahko služi za vzor vsem drugim, ker je pribila in uzakonila osnovno načelo pravične manjšinske politike, da namreč »ni dovoljeno manjšinskega naroda kakorkoli rama rodo-vatif, je Avstrija vztrajala na zatiranju naše manjšine na Koroškem. Nobene prošnje niso pomagale. Vsi najboljši nasveti so bili zaman. Nekdanji avstrijski državniki 90 bili kakor zaslepljeni. To peščico naših narodnostnih rojakov so načrtno zatirali, čeprav je izpovedala in dokazala svojo lojalnost do države in čeprav je naša jugoslovanska država večkrat slovesno poudarila, da nima na njih nobenega drugega kakor kulturnega interesa. Vsa prizadevanja za preobrat na boljše so bila jalova in nekdanji avstrijski državniki, ki bi že po duhu krščanske ustave imeli razlogov dovolj, da so do naše narodne manjšine pravični, so bili nedostopni in je raznarodovanje šlo nemoteno svojo pcrt naprej.
Koroški Slovenci so zdaj dobili novega gospodarja. Naša narodna manjšina v nekdanji Avstriji je stopila v novo državo, v veliko, 75 milijonov duš močno nemško nacionalno državo, v kateri tvori le majhen drobec v državni skupnosti. Nikdo nam ne bo in ne bo njim zameril, če se sprašujemo, kakšna bo njihova usoda v novih okoliščinah, ko je v starih bila lako trpka in krivična.
Adolf Hitler, novi vladar koroških Slovencev, je svoje naziranje o pravicah narodnih manjšin in o pravični manjšinski politiki slovesno izpovedal najprej, ko je dne 25. februarja 1935 v razgovoru z urednikom »Gazete Polske« z velikim poudarkom podčrtal, da »plemenski nauk narodnega socializma tako imenovano raznarodovanje načelno odklanja, ker smatra nasilno prisvojitev tuje narodne vrednote kot oslabitev lastne narodne biti ne pa kot njeno okrepitev«. To načelo je Adolf Hitler slovesno vnesel v poljeko-nemško manjšinsko pogodbo z dne 5. novembra 1937, ko je v členu prvem pribil sledeče: »Medsebojno spoštovanje nemške in poljske narodne biti že samo po sebi prepoveduje vsak poskus, narodno manjšino nasilno osvajati, izražati dvom o pripadnosti k narodni manjšini in preprečevati javno priznanje pripadnosti k narodni manjšini. Predvsem se ne bo izvajal nikakšen pritisk na mladino narodne manjšine z namenom, da bi se lastnemu narodu odtujila.« Nedavno je Adolf Hitler v svojem velikem govoru dne 20. februarja 1938 v Berlinu svojo manjšinsko politiko še enkrat udarno in zelo slišno očrtal, ko je dejal: »Dobro vemo, da v Evropi mejâ ni mogoče tako potegniti, da bi bili vsi zadovoljni. Toda zato bi bilo tem bolj važno, če bi mogli preprečiti vsaj nepotrebno trpinčenje narodnih manjšin, da bi k trpljenju politične ločitve ne dodajali še trpljenja zaradi pripadnosti h gotovemu narodu.«
Na te izjave vladarja naše nove sosedne države in tudi vladarja naše slovenske manjšine na Koroškem, ki danes gleda nazaj na 20 let »nepotrebnega trpinčenja«, smo se z veseljem spomnili, ko je ob zadnjih dogodkih na naši severni meji stopilo pred naše oči vprašanje, kakšna bo zdaj njena usoda.
Pričakujemo, oslanjajoč se na gornje slovesne izpovedi in tudi na prijateljske odnose ined obema državama, da bodo koroški Slovenci pod novim vladarjem zdaj vendar en-
Na trgu junakov na Dunaju
Zadnji avstrijski kancler Seyss - Inquart oddaja svojo deželo nemškemu kanclerju
Dunaj 15. marca. b. Danes zjutraj je Dunaj nudil še bolj veličastno sliko kakor pretekle dni. Že zgodaj zarana je bilo vse na nogah, ulice so bile polne ljudi, ki že polne tri dni in noči slavijo priključitev Avstrije k Nemčiji.
Ob 11 se je pričela velika uradna parada na Dunaju, ki je bila prirejena v pozdrav Hitlerju na Heldenplatzu (Trg junakov). V trenutku, ko ee je pričel mimohod, so se pojavila nad mestom nemška letala ter so dolgo časa krožila nad Heldenplatzom.
Seyss-Inquart govori:
Najprej je govoril sedanji Hitlerjev namestnik za Avstrijo Seyss-Inquart. Dejal je:
Kot poslednji vrhovni oblastnik zvezne države Avstrije javljam voditelju in državnemu kanclerju, da je izvršen zakoniti sklep o zedinjenju nemške-
ga naroda. Avstrija je dežela nemškega rajha. Nemškemu narodu in vsemu svetu sporočamo, da je Adolf Hitler kot voditelj in državni kancler stopil ta trenutek na dvor stare prestolnice, ki je hranila krono rajha. Tisto, za kar so se borili stoletja in stoletja nemške zgodovine nešteti milijoni najboljših Nemcev in za kar so prelivali svojo kri in umirali, je danes izvršeno dejstvo. Vzhodna dežela se je vrnila v nemško domovino. Rajh je ponovno vstal v življenje. Izvršeno je zc-dinjenje vsega rajhovskega naroda. Danes pozdravljajo vsi Nemci v zedinjenju voditelja kot tistega, ki je to delo dovršil. Danes pozdravlja voditelj rajha novo večno Nemčijo. Mi vemo samo eno: Mi se zahvaljujemo fiihrerju. Mi mu izrekamo svojo zahvalo, neskončno ljubezen in brezpogojno zvestobo. Voditelj moj, po kateri poti nas boš vodil, mi pojdemo za teboj. Heil naš voditelj!
Med tem govorom so krožila letala nad množico večstotisoč ljudi.
Hitlerjev odgovor
Na pozdrav avstrijskega namestnika Seyse- l Seyss-Inquartom na želu. Zahvaljujem se nešte-Inquarta je odgovoril vodja rajha in državni i tim funkcionarjem stranke in prav tako neštetim
' brezimnim idealistom, borcem naših formacij, ki so v dolgih letih preganjanja dokazali, da je Nemec le še močnejši, če kilo nanj pritiska. Vsa ta leta trpljenja so mi le utrdila prepričanje, kolikšna je zvestoba nemške Avstrije v okviru naše velike narodne skupnosti. Čudoviti red in disciplina, s katero se je izvršilo to veliko delo, je obenem tudi dokaz za to. kolikšna je moi ideje, ki navdihne ljudi. V tem trenutku lahko izjavim nemškemu narodu, da je izvršena največja naloga mojega življenja. Kot vodja in kancler nemškega naroda in nemškega rajha objavljam pred zgodovino vstop svoje domovine v nemško državo. Živela Nemčija in njen novi član! Živela narodno socialistična stranka in nemška armada!
Konec Hitlerjevega govoja je «prejelo dolgotrajno viharno odobravanje, trajajoče več minut.
Hitler se vrača v Berlin
Gradec 15. marca b. Uradno poročajo, da je obisk državnega kanclerja Hitlerja v Gradec odpovedan, ker se je popoldne vrnil nazaj v Mtinchen.
Po odhodu Hitlerja v Berlin pričakujejo prihod pruskega ministrskega predsednika in letal skega ministra Goringa. Poleg tega je določenih še cela vrsta drugih svečanosti in sprejemov, ki bodo trajali do 10 aptila. S plebiscitom v Avstriji bo avstrijski narod končnoveljavno odločil o svoji usodi.
Varšava 15. marca. c. Na poti iz Rima se bo Beck sestal s Hitlerjem najbrž v Mtmcbenu.
kancler Hitler z govorom, ki ga je neprestano prekinjalo navdušeno odobravanje stotieočev poslušalcev Hitler je med drugim izvajal:
Mislili so, da jo njihova glavna naloga voditi to državo tako, kakor predpisujejo in diktirajo mirovne pogodbe. Mislili so, da je Avstrija odvisna od milosti drugih držav in da je njihova glavna naloga ovirati združitev Avstrije z Nemčijo, da se tako za zmerom preseka pot k zdravi bodočnosti nemškega naroda. Tule proglašam zdaj, da ima ta dežela novo poslanstvo. Najstarejša pokrajina. Vzhodna krajina nemškega naroda, ima biti v bodoče najmlajša utrdba nemškega naroda in s tem nemškega rajha. Govorim v imenu milijonov ljudi te prelepe Nemčije, v imenu Štajercev, dolnjih in gornjih Avstrijcev, Korošcev, Solnogradčanov in Tirolcev, predvsem pa v imenu mesta Dunaja, ko v tem trenutku izjavljam vsem 68 milijonom drugih naših nemških sorojakov, ki to poslušajo v našem velikem rajhn: Ta dežela jo nemška, pojmovala je svoje poslanstvo. To poslanstvo bo tudi izvedla. Naša naloga bo odslejj, da I>omo trdni in marljivi ter da bomo vzajemno drug drugemu pomagali pri urejanju velikih socialnih, kulturnih in gospodarskih nalog. Predvsem je naša naloga, da razvijemo Avstrijo tako, da bo v čim večji meri trdno zavetišče narodno socialistične misli in ustvarjalne volje. — Toda no morem končati tega apela na vas, ne da bi se spomnil mož. ki so mi omogočili izvesti ta veliki preobrat v tako kratkem času z božjo pomočjo. Zato se zahvalim narodnim socialističnim članom vlade z novim državnim namestnikom
Mnenja pri velesilah
London 15. marca. AA. (DNB.) V razpravi v spodnji zbornici o dogodkih v Avstriji je član konservativne stranke Lambert Ward predlagal obrambno zvezo med Malo zvezo, Francijo in Veliko Britanijo. Konservativni jx>slanec Adams je zahteval, naj ekličejo svet ZN in naj seji sveta prisostvuje tudi Chamberlain. Razpravo je zaključil državni podtajnik Buttler Izjavil je med drugim, da je angleška vlada po svojem berlinskem poslaniku storila pri nemški vladi korak, naj se nemške čete iz Avstrije umaknejo. Hkrati se je zavzel tudi za strpno ravnanje s katoličani, Židi in socialnimi demokrati v Avstriji. Buttler je izjavil, da upa, da bo Nemčija izpolnila obljube, ki jih je dala Angleški vladi. Angleška politika do ZN bo vztrajala na črti, ki jo je začrtal Eden na stoti eeji sveta ZN Angleška vlada je ugotovila, da vlada med prijatelji ZN popolno soglasje o tem, da bi predložitev avstrijskega vprašanja pred ZN ne pospešila dejanske rešitve tega vprašanja. Sledilo bi po vsej priliki samo novo razočaranje.
London 15. marca. c. Večerni listi objavljajo vest, da misli Chamberlain preosnovati svojo vlado. V vlado naj bi spet vstopil Eden, važno ministrstvo pa bi dobil tudi znani voditelj desnega krila konservativne stranke Winston Churchill.
Bukarešta 15. marca. c. Prihodnji sestanek Male zveze bo najbrž v aprilu ali maju v Bukarešti.
Rim 15. marca. AA. Diplomatski urednik agencije Štefani piše: Agencije eo objavile brzojavke, ki sta jih izmenjala Hitler in Mussolini v zvezi z dogodki v Avstriji. Ob stališču demokracij in moskovskih špekulacij je Italija jasno pokazala pot, po kateri mora iti Evropa. Usoda Avstrije je bila eamo v rokah avstrijskega naroda. Zadnje manifestacije so pokazale, da se je avstrijski narod usmeril k narodnemu socializmu in stališče Italije je posledica teh dejstev. Poudariti pa moramo, da so sklepi velikega fašističnega sveta jasen izraz realističnih teženj za mir. Avstrijo bi bilo mogoče zakonito braniti samo tedaj, če bi kaj takega želel avstrijski narod. Ker pa se je Avstrija izrekla za priključitev, je bilo treba lo dejstvo vzeti na znanje in Italija je to ludi lojalno in prijateljsko storila. To stališče Italije je potrdilo trdnost osi Rim-Berlin in njeno delo za mir. Pi-
krat dosegli svoje pravice, ki jim jih je nekdanja Avstrija tako krivično odrekala. Obojestranske dobre volje, o kateri je kancler Hitler v svojem govoru dne 20. februarja rekel, da je z njo mogoče najti pravično izravnavo, prav gotovo ne bo manjkalo. Ob tej dobri volji bi tozadevni prijateljski razgovori med Berlinom in Belgradoni mogli prinesti le največjo korist za obojestranske narodne manjšine.
sma in brzojavke med Mussolinijem in Hitlerjem so torej zgodovinski dokumenti Preveva jih duh sodelovanja, ki bo nov element v jutrišnji Evropi.
Pariz 15. marca. AA. (Havas.) »Petit Parisien« izvaja v svojem uvodniku: Mnogokrat so naši državniki izjavili, da moro Češkoslovaška računati z našo vojaško podporo, če bi jo Nemčija napadla. Včeraj sta Leon Blum in Paul Boncour to izjavo ponovila Osusskemu in na ta način vztrajala pri naših splošno znanih obveznostih Francoska ministra sta razmotrila s češkoslovaškim zastopnikom praktično izvedbo te podpore.
V listu »Epoque« piše Henry Dekerilis, da bi bila morala Francija mobilizirati. 90 odstotkov govori za to, da bi se Hitler ne bil lotil svojega
podviga, ker je njegova vojska stara šele tri leta in še ne more nastopiti proti vsemu svetu. Priznavam pa, da ostane še vedno 10 odstotkov za vojno Ne vidim nobene rešitve, ki bi bila brez rizika. Če smo se odločili, da ne l>omo nikoli ničesar tvegali, pomeni, da smo obsojeni na poloin.
Upi sudetshih Nemcev
Praga 15. marca. b. V Tešinu je bilo veliko zborovanje sudeteke nemške stranke, na kateri je govoril Konrad Henlein o zadnjih dogodkih v Avstriji. Henlein je dejal, da sudetski Nemci vodijo tudi borbo za pravico in upa, da bodo njih napori kmalu kronani z uspehom. Poslanec su-detskih Nemcev Santner je dejal, da bo sedaj treba v notranji politiki izvajati konsekvence in dati sudetskim Nemcem svobodo.
Tudi v Belgiji razburjenje
Bruselj 15. marca. c. Včeraj so ves dan demonstrirali Nemci v belgijskem obmejnem kraju Eupenu Vzklikali so Hitlerju in prepevali nemške himne. Šele proti večeru jo policija z orož-ništvom napravila red. Zaprli so štiri agitatorje iz tujine.
... in na Madžarskem
Budimpešta 15. marca. c. Včeraj in danes so po vsem Madžarskem proslavljali 90 letnico madžarskega upora v letu 1848. To priliko so izrabili madžarski narodni socialisti, ki so v Budimpešti bučno demonstrirali za svoje ideje.
Tokio 15. marca. b.Uradno poročajo, da ho japonska vlada prva priznala aneksijo Avstrije Nemčiji in bo te dni odpoklicala svojega poslanika z Dunaja. Na Dunaju bo ostal samo japonski ge-generalni konzulat.
Uradništvo priseglo
novemu voditelju
Dunaj 15. marca.
Hitler je obiskal vojne invalide, ki so se zbrali v izredno velikem številu, nakar je odšel na velik mimohod Vozil se je na odprtem avtomobilu in stal, ob njegovi strani pa je bil kancler Seyss-Inquart.
Ob 2. popoldne je bila velika vojaška parada. Za uvod v parado je zabrnelo nad Heldenplatzom in nad Dunajem okoli 400 bombnikov in lovcev. Eskadra za eskadro so se spuščale čisto nizko nad mesto, kjer je bil mimohod. Brnenje motorjev je bilo oglušujoče. Na častni tribuni so bili poveljniki nemške in avstrijske armade, višji državni uradniki in prvi strankini funkcionarji. Na velikih odrih na ulicah je bila množica ljudstva, ki je od rane zore čakala mimohoda nemških in avstrijskih čet. Okrog pol 3. se je mimohod končno pričel. Najprej so korakale čete avstrijske armade, nato pa pomožne nemške in avstrijske čete, za njimi motorizirani oddelki, topničarji, protiletalske baterije in ostale vrste orožja.
V teku današnjega dne je priseglo vse avstrijsko uradništvo novemu voditelju, prav tako vojaki in častniki. Uradniki so prisegali v svojih uradih, vojaki pa v vojašnicah. Prisega se glasi: »Prisegam pred Bogom, da bom zvest državnemu kanclerju Hitlerju in vrhovnemu poveljniku vojske in sem pripravljen dati tudi življenje za izpolnitev te prisege.« Vsak je moral pri polaganju prisege vzklikniti kanclerju Hitlerju in novemu nemškemu rajhu.
Nemški upravni aparai
2p rfefole Avstriishi p°lki
^^	* prestavljeni v Nemčijo
Gradec, 15. marca.
Z neverjetno naglico in točnostjo stopa v Avstriji nemški upravni aparat v akcijo. Nemci očividno vidijo, da so avstrijski narodni socialisti sami preslabi in premaloštevilni, da bi lahko obvladali položaj na vseh področjih uprave, na drugi strani pa tudi prav ne zaupajo staroznani avstrijski počasnosti in površnosti, pn so vse važnejše eksekutivnopravne posle začeli sami prevzemati v svoje roke. Predvsem se je to zgodilo z varnostno službo.
Takoj za nemško vojsko so vkorakali v Avstrijo tudi oddelki nemške policije, ki je zasedla že vse dežele. Samo
V	GRADEC JE VČERAJ PRISPELO fiOO MOŽ
NEMŠKE POLICIJE (SCIIUTZPOLIZEl).
Vso Avstrijo so Nemci razdelili na tri varnostna področja. Prvo z Dunajem in Nižjo Avstrijo, drugo s Salzburško, Koroško in Avstrijsko Štajersko. Inšpektor tega poslednjega področja je nemški polkovnik Querner, ki ima svoj sedež v Gradcu Tekom današnjega dne bi. prevzela nemška policija službo v vseh večjih in važnejših središčih Štajerske in drugih dežel. Poleg policistov so prispeli
V	GRADEC TUDI ŽE NEMŠKI CARINIKI,
ki bodo na meji vršili nekako kontrolo nad svojimi avstrijskimi kolegi. Tudi večje število drugih uradnikov jo dospelo. Iz vsega tega se vidi, da so imeli v Nemčiji že zdavnaj popolnoma v vseh podrobnostih izdelan načrt zn zasedbo Avstrije in
za >Gleichschaltungo« avstrijskega javnega življenja. Posebno značilno pa je to v vojski.
NEMŠKE ČETE,
ki so zasedle Avstrijo, bodo ostale najbrž stalnn v avstrijskih garnizijskih mestih. Vidi se to predvsem iz nenadne prestavitve avstrijskih polkov v Nemčijo. Tako je bil prestavljen včeraj 3. dunajski polk v Stuttgart, voieštvo iz. Salzhurga je bilo prestavljeno v Mtinchen, pa tudi graška gnrnizija bo zamenjana in poslana v Nemčijo v »šolo«. Obenem se ukinja tudi dosedanja avstrijska vojaška uniforma ter se uvaja za avstrijsko vojsko nemška vojaška obleka. Vse te izpremembe v vojski in prestavitve pa so
je bil imenovan
za poveljnika avstrijske vojske nemški general, poveljnik 8 armade v. Bock, ne pa kak Avstrijec, dasi so imeli narodni socialisti tudi med avstrijskimi generali svoje pristaše
Monakovo 15. marca. A A (Havas.) Včeraj je prišlo v Monakovo nekaj oddelkov avstrijske vojske. Prebivalstvo jih je navdušeno |>ozdravilo Pred mikrofonom radijske postaje je govorilo več avstrijskih vojakov, ki so pozdravili svoje nemške tovariše
Zagrebška vremenska napoved: Stalno. Zemiinska vremenska napoved: Prevladovalo bo jasno vreme po vsej kraljevini. Toplota se l>o povsod dvignila, vendar pa l>o ponoči še slana.
Slike iz hitlerjevshega Grad ca
Gradec, 14. marca 1938.
Mesto dobiva zopet polagoma nekoliko nor-maOnejše lice. pa samo zaradi tega, ker so se ljudje utrudili od neprestanega kričanja in dviganja rok ter obhodov in so res potrebni počitka. Videlo se je to zlasti danes, ko so bile dopoldne ulice kakor izumrle, trgovine in ostali lokali so bili sicer odprti, pa brez prometa. Popoldne pa. ko so se ljudje naspali, pa eo jih zopet zvočniki izvabili na ulico k sprejemu nemške vojske.
Radio in zvočnihi
na ulicah so 6e v Avstriji sploh sijajno obnesli. Lastniki radijskih aparatov imajo enostavno navodila, da mora biti aparat vedno vklopljen ua kako avstrijsko postajo. Vsak važnejši odlok vlade ali deželnih oblasti se potem najprej razglasi v radiu. Zvočnike morajo imeti tudi vse kavarne in gostilne. Godba in govorjenje utihne, kadar začnejo po kavarni odmevali govori raznih narodnosoci-alističnih veljakov in reportaže o sprejemu Hitlerja ter o drugih dogodkih. Hitlerjeve govore poslušajo ljudje v kavarni 6toje. Ker pa njegove govore ue-jirestano prenašajo 6 plošč, za vsakim govorom pa sledi :>Deutscliland iiber alles« in Hitlerjevska hinv na, ki jih poje vedno vsa kavarna z dvignjenimi rokami, zaideš v javnih lokalih veak večer v zadrego. da moraš vedno iznova vstajati; če pa še roke ne dvigneš, te začnejo gledati po strani.
O sprejemu nemške vojske v Gradcu sem vam že poročal. Bil je danes popoldne ter je 6pravil Gradčane zopet v ekstazo. Prva je prispela izvidnica na motociklih. za njimi oklopni avtomobili in nato tanki, zaključek j>a so tvorili veliki prevozni avtomobili na tri osi. Pogled na prihod teh čet je bil res impozanten ter je prav nazorno pokazal veliko razliko v opremi in oborožitvi, ki loči zaenkrat nemško in avstrijsko vojsko. Vojaki graške garnizije, ki so še snoci kakor pijani kolovratili no ulicah 1er vpili na vse grlo >Wir sind deutsche Soldaten. Adolf Hitlers Soldaten,« бо danes nekam poparjeni, nič več ne manifestirajo ter zavidno gledajo na tovariše iz Reicha, za katerimi Gradčani, posebno pa še ženski svet, kar norijo. Nemško vojaštvo so Gradčani večinoma sprejeli v zasebna stanovanja kot svoie goste pa sojih enoči graške družine vabile s seboj v lokale. Zanimivo je bilo opazovati snovi visoke Bavarce-prostake, kako so se nekam neprijetno počutili v elegantnih graških kavarnah v driižbi svojih gostiteljev. Kakor navadni vojaki, tako so tudi nemški oficirji evoje avstrijske kolege izrinili s površja.
Marša! Vorošilov pride na zatožno klop
Varšava 15 marca AA. (Štefani) Po poročilu h Moskve je vrhovni svet komisarjev po Stalinovem nalogu zavrnil prošnje za pomilostitev, ki so jih vložili obsojenci zadnjega procesa. Pravijo, da zbirajo sedaj gradivo za novo veliko razpravo, ki bo konec marca ali v začetku aprila. Pred sodišče bo postavljenih 23 uglednih sovjetskih mo:. med njimi bivši sovjetski poslanik v Tokiu, bivši poslanik v Varšavi, bivši poslaniki v Bukarešti, Helsinkih in Taljinu tn večje število višjih uradnikov v komisariatu za zunanje zadeve. V moskovskih krogih potrjujejo nadalje, da pridejo pred sodišče tudi maršali Vorošilov. Bliicher in Budjeni z večjim številom višjih oficirjev sovjetske vojske.
Se'a velikega fnšfsjičnegn uvela
Rim 15. marca. b. Na seji velikega fašislične-ga sveta, ki je bila včeraj od 10—1.15 po polnoči, je Mussolini obvestil navzoč no o notranjem položaju. nato pa je obširno poročal o gospodarskem in finančnem položaju Italije. Veliki fašistični svet je odobril poročilo in sprejel resolucijo, v kateri ugotavlja, da je kovinska podloga italijanske emisijske banke ostala zadnjih 14 mesecev nespremenjena in zn;i?a sedaj 4 milijarde 28 milijonov din, obtok bankovcev pa je znašal 5. marca 16 milijard 520 milijonov din. Končno je fašistični svet ugotovil, da državni dohodki stalno^ rastejo in do bo primanjkljaj v sedanjem proračunu mnogo manjši kol se je prvotno mislilo.
Pol.ski ultimat Litvi
Varšava, 15. marca. c. Dopisniki nemških listov iz Varšave poročajo svojim listom, da je poljska vlada sklenila poslati litavski vladi ultimat naj Litva takoj upos'.avi redne prometne in gospodarske zveze med Poljsko in Litvo. Aleja med Poljsko in Litvo je zaprta že 20 let, to je od tedaj, ko je Poljska zasedla Vilno.
Kaunas, 15. marca. AA. (Havas) Tukajšnjih litavskih političnih krogov ee je polastilo razburjenje zaradi pisanja poljskega časopisja o incidentu na poljsko-litvanski meji in pa zaradi poročila, da se jc poliski zunanji minister Beck podvizal v Varšavo ne zaradi avstrijskih dogodkov, marveč zaradi tega incidenta. Doslej so ugotovili dve dejstvi:
t. Poljski vojak je prekoiačil mejo, ki loči obe državi in streljal sedemkrat na begunce
2. Poljska je odklonila litvansko ponudbo o sestavi mešane anketne komisije. Duhovi so na obeh straneh zelo razburjeni.
Avstrijskega konzulata
v Zagrebu ni več
Zagreb 15. marca b. Avstrijski konzulat je danes uradoval redno. Na njem sla se vili dve zastavi, nemška s kljukastim križem in bivša avstrijska. Jutri dojxildne se bo izvršila likvidacija avstrijskega konzulata in bo poslovanje prevzel nemški konzulat. V avstrijskem konzulatu so zadnja dva dneva pozdravljali prišlece s slleil Hitler !< Dosedanji avstrijski konzul Rubeli je obiskal nemškega konzula Freunda in se mu stavil na razjiolago. Značilno pa je, da so se še nocoj izdajali avstrijski vizumi za jiotovanje v Avstrijo.
Gradčane je danes zelo popa rila uradna izjava, da ne bo nič s priključitvijo Južne Tirolske. Kakor na Dunaju in v Linzu, se je namreč snoči tudi po Gradcu razširila vesela vest, da je Italija že obljubila da bo južno Tirolsko izročila Hitlerju. Med Gradčani je vzbudila la novica viharno navdušenje in Italijani, ki dosedaj niso uživali med avstrijskimi hitlerjevci posebnih simpatij, so jim naenkrat postali prijatelji. Zato pa je bilo danes iztreznenje tem neprijetnejše.
Pač pa so se danes širile po mestu fantastične vesti, ki so jih gotovo zlobni jeziki namenoma širili.	Te gorostasnosti so graški pur-garji z vso vnemo in prepričanostjo prijiovedovali na ulicah tudi nemškim vojakom in oficirjem.
Precej razburjenja je povzročil tudi dogodek, ki se je odigral nocoj na Griesplatzu. V tihi noči je jx)čil stre! in straže, ki so prihitele na mesto, so našle na tleh ustreljenega etralnika SA, ki je tam vršil službo. Dogodek so skušali zakriti, pa jc vendar vse mesto izvedelo zanj. Straže v delavskih predelih mesta so zaradi tega še podvojili in so začeli tudi z velikimi hišnimi preiskavami.
Graške narodne socialiste prevzema zdaj pred-veem želja, da bi Hitler počastil njihovo mesto na tak način, kakor je svoj čae Miinehen. kateremu je podelil čaeten naziv »preetolnica narodnosocialistične etranke«. Tudi Gradec bi bij rad taka prestolnica, kjer bi hnela etranka 6 svojimi organizacijami sedež. Za Gradec naj bi bilo to veliko odlikovanje. Prav tako si prizadevajo Gradčani, da bi jih obiskal eam Fiihrer ter 6e je včeraj podal deželni namestnik dr. Tadieu osebno na Dunaj, da prosi pri Hitlerju za ta obisk Računajo da bo prispel Hitler še tekom tega tedna v Gradec.
„Koroški Slovenec" usiavtien
Dunaj, 15. marca. TG. Po doslej še nepotrjenih vesteh je ustavljen tednik »Koroški Slovenec«, ki je bil edini list naše manjšine v Avstriji. List je izhajal na Dunaju in jioročajo tudi. da je bil urednik lista g. Vinko Zwitter aretiran.
Soinograšbi nadškof aretiran
Dunaj, 15. marca TG. Včeraj popoldne so se nenadoma pojavili SA in SS oddelki v dvorcu solno-graškega nadškofa dr. Weitza. Izvršena je bila hišna preiskava, pri kateri so zaplenili veliko raznih knjig iu korespondence. Nadškofa dr. Weitza so zasliševali najprej v škofiji, nalo pa na policijskem predsedstvu. Vzrok njegove aretacije ni znan.
Usoda prejšnjih avstrijskih
oblastnikov
Dunaj 14. marca.
Le malo prodira v javnost novic o usodi starih oblastnikov, ki su še pred nekaj dnevi vladali Avstrijo. Največ ugibanja in govoric je bilo glede usode bivšega kancleija
DR. KURTA. SCHUSCHNIGG A.
Nešteto verzij je krožilo o njegovem begu. Tako so pj-ipovedovali, da se je podal k Hitlerju ki mu je obljubil svobodo kretanja, potem da so ga prijeli in aretirali na češki meji, drugič zopet na madžarski meji, tretjič so govorili, da je srečno pobegnil na Češko, da je že v Stockholmu ali pa v Jugoslaviji, in sicer v Ptuju Šele danes so te govorice ponehale, ko je bilo uradno razglašeno, kakšna je usoda bivših oblastnikov: kancler dr. Schuschnigg se še vedno nahaja na Dunaju, ki ga kljub prigovarjanju prijateljev ui hotel zapustiti. Dr. Schuschnigg
ŽIVI ZASTRAŽEN V SVOJEM STANOVANJU
Straži ga 150 mož nemških SS oddelkov. Dasi bi bilo najbrž narodnim socialistom prav ljubo, če bi bil hotel pobegniti ter mu še danes nudijo priložnost za beg, hoče ostati bivši kancler v Avstriji, ker se zaveda, da pač ni delal drugega, kakor to, kar mu je velevala njegova vest iu njegovo avstrijsko prepričanje. Niti njegovi najhujši nasprotniki mu ne morejo očitali sence nepoštenosti. Pač pa je v neprijetnejšem položaju nekdanji podkancler in voditelj heimwelirovcev
KNEZ STARHEMBERG.
Temu se ne bo dobro godilo, ker je narodnim socialistom še v dobrem spominu knezova nadutost in žalitve, s kateiini' ]e nekoč ob vsaki priliki obsipaval Hitlerja. Starhemberga so aretirali v noči od petka na soboto na dunajskem vzhodnem kolodvoru, ko je hotel pobegniti z vlakom. Pravijo, da so baje našli pri njem tudi velike vsote denarja. Aretirani so nadalje prejšnji šef državne policije dvorni svetnik Weiser, referent za "ilegalno narodnosocialistično gibanje« dvor. svetnik Boh m, bivši piosvetni minister Pertuer ter predsednik dunajskega velesejma, bivši minister H a i n 1. Zelo v ždodcu sta narodnim socialistom vodja »domovinske fronte«
POLKOVNIK ADAM, šef državne časopisne službe, iu pa prejšnji pred-
Seja Narodne skupščine
Belgrad, 15. marca. m. Snočnja беја Narodne > klaracija je bila sestavljena v sporazumu iu so
skupščine je trajala pozno v noč. Na njej so nadaljevali razpravo o finančnem zakonu. V debato je poseglo več govornikov, med katerim' eo se nekateri dotaknili tudi zunanje-političnih dogodkov zadnjih dni v Avetriji.
Današnja seja skupščine se ie pričela ob 9.45. Udeležil 6e je je tudi predsednik vlade dr. Stoia dinovič z več ministri. Po prečitanem zapisniku včerajšnje eeje je bi!o prečitanih več interpelacij, med njimi internacija pcel. dr. Ivana Jančiča in tovarišev na predsednika vlade in zunanjega ministra zaradi objave njegovega govora, ki ga je imel v skupščinskem finančnem odboru, v inozemskem časopisju Interpelacijo je vložil ludi Voja I.azič, v kateri prosi predsednika vlade za ptojasnila glede priklopitve Avstrije k Nemčiji. Za vse interpelacije je vlada nujnost sprejela.
Nato so prešli na dnevni red: nadaljevanje razprave o finančnem zakonu. Prvi je dobil besedo jioslanec JNS Milan Mravlje, ki je j>o svoji stari navadi napadal predstavnike sedanjega režima v Sloveniji Na 6kuj>ščino ni napravil nobenega vtisa. Za Mravljetom je govoril poslanec JRZ Oton Gavrilovič. 'Za njim dr. Mirko Kosič, član Delov: nega kluba, ki je omenjal v svojem govoru tudi končno rešitev vprašanja prenoea premoženja bivše narodne radikalne stranke na JRZ. K besedi se je takoj oglasil pravosodni minister Milan Simo-novič, ki je izjavil, da je bilo to vj>rašanje rešeno strogo po zakonu.
Minister dr. Krek brani čast majnišhe deklaracije
Za pravosodnim ministrom je pa dobil besedo minister dr. Krek. ki je odgovarjal na Kosičeve napade na majsko deklaracijo. Med drugim je dejal. da mu je zelo žal. da je morala skupščina poslušati komentar o majski deklaraciji, ki je bil podan s tolikim neznanjem. Minister dr. Krek je dejal, da se poživlja tu v prvi vrsti nu čisto acer-kvenega in areligioznega pisca dr. Dragotina Lončarja, ki je starejši od obeh in ki je osebno mogel vse to preživeti in osebno opazovati in ki je precejšnja avtoriteta med slovenskimi zgodovinarji. Nadalje naglaša minister dr. Krek: 1. majska de-
glasno z vsemi šefi slovanskih klubov v tedanjem dunajskem parlamentu; 2. nadškof dr. Jeglič je podpisal majsko deklaracijo naprošen od vseli slovenskih političnih šefov brez ozira na desnico in levico. kot prvi, in za njim so jo podpisali tudi ostali šeii političnih organizacij. Na tej deklaraciji je tudi podpis šeta tedanje narodno-napredne stran-Ke, ki je danes sestavni del JNS, bivšega ljubljanskega župana dr. Ivana Tavčarja. Na podlagi te majske deklaracije so se vsi Slovenci združili in so sprejeli kot skupno platformo za veliko narodnostno propagando. Pravi triumf jugoslovanske, ne samo slovenske misli, je bil. ko je sedanja dvorna dama kraljice Marije gospa Tavčarjeva izročila dr. Korošcu podpise iz vse Slovenije glede danes tako slabo komentirane majske deklaracije. Kratko in odločno izvajanje ministra dr. Kreka je v dvorani izzvalo živo odobravanje.
Za ministrom dr. Krekom бо govorili Milen-ko Milutinovič iz JNS in Jovan Zdravkovič iz Neodvisnega kluba ter Milan Badžas (JRZ), nakar je bila беја ob 2 jxifioldne zaključena.
Pojjoldanska seja 6e je pričela ob 16.30. Prvi je govoril jicslanec hran Novakovič (lista dr. Mačka). V skupščini ne pripada nobenemu klubu. V evojem govoru se je predvsem zavzemal za sporazum med Srbi in Hrvati. Plediral je tudi za revizijo uelave.
Za njim so obširno govorili poslanec Milan Banič, Mirko Koniueuovič in član kluba JNS Ješa Protič.
Nato je dobil besedo jx>ročevalec večine fin. odbora dr. Nikitovič in predložil še dodatni amandement za finančni zakon, ki se nanaša na sodnike onih sodišč, katerih delokrog bi se tekom leta morda zmanjšal ter bi bili pri teh sodiščih nepotrebni. Po tem amandeinentu se ti sodniki stavijo na razpolago pravosodnemu ministru, da jih lahko jxistavi na druga sodišča. Potrebo sprejetja tega amandemeiita je nato razložil še pravosodni minister Simonovič. Amandement je bil predložen v sporazumu s šefi vseh skupščinskih poslanskih skupin. Skupščina ga je tudi takoj potem prevzela v pretres.
Naslednji govorniki so bili Milan Vukičevič iz jugoslovanskega kluba, Djordje Jevtič in drugi.
Proračun sprejet s 196 : 92
Ko je bila lista govornikov izčrpana, je dobil besedo še poročevalec večine finančnega odbora dr. Nikitovič, ki jt v daljšem govoru pojasnjeval razne amandmane in zavračal kritiko skupščinske opozicije. Isto tako je zavračal trditev, ki jo je izrekel neki govornik opozicije glede naše zunanje politike, da bi bili vseh prijatelji, da je le izjavil, da mi nismo prijatelji vseli, temveč nismo nikogar sovražniki, dokler drugi nas in našo državo spoštujejo. Vsaka druga jiolitika bi nas vedla v ne-sluteue nevarnosti.
Nato je bil finančni zakon sprejet z večino glasov.
Predsednik Cirič je zatem odredil končno gla-
Francove čete prodrle
Alcaniz zaseden do Guadalope
Barcelona 15. marca AA. Havas: Vojno ministrstvo je objavilo, da je sovražnik prišel do Alcaniza in Calanda. Alcaniz je zavzela motorizirana kolona. Našo čete so lahko še pravočasno rešile 50 topov iz Alcaniza.
Salamunca 15. marca. AA. Havas: Po uradnem obvestilu vrhov, poveljstva so nacionalistične čete zxivzele vrhove okoli Alcaniza. Druge kolone pa so zavzele vasi Caetelserat, Canizar, Gargullo in Lamata del Osolmos. Prodiranje nacionalističnih čet se nadaljuje. Dosedaj smo ujeli 1500 miličnikov. Na granadski fronti v odseku pri Motrila še trajajo sovražni napadi, ki pa so bili vsi
1 odbiti. Sovražne izgube bo hude. V letalski bitki je sovražnik izgubil 7 letal. (Alcaniz leži žc ob reki Guadalope in je oddaljen 70kni od morja. V tem važnem cestnem križišču je bil dosedaj sedež rdečega ftoveljstva za ta odsek. Op. ur.)
Saragosu 15. marca. AA. Havas: Nacionalistične predhodnice so prišle do cestnega križišča, ki vodi v Taragono in Valencijo. Če republikanske čete ne ustavijo nacionalističnega prodiranja, se bodo morale umikati samo še v eni smeri. Nacionalistične čete so sedaj še 60 km zračne črte od Torlozo. V teh dneh so nacionalistične Čete za vzele ozemlja OOkm v dolžino in 60 km v širino.
sovanje o državnem proračunu V vsem je glasovalo 288 poslancev. Za državni proračun je bilo oddanih 106 glasov, proti je glasovalo samo 02 poslancev. Rezultat glasovanja so vladni poslanci pozdravili z dolgotrajnim odobravanjem.
Pri današnjem glasovanju jo spet glasoval za proračun dr. Anton Novacan. Istotako je glasoval za proračun poslanec Novakovič, ki je bil izvoljen na listi dr. Mačka. Dr. Dobovišek ee je glasovanja vzdržal Istotako pri današnjem glasovanju niso glasovali Janžekovič, Gornjak, Lenarčič, dr. Lovrenčič in Dako Makar. V času glasovanja tudi niso bi ii v dvorani dr. Janjič in oba Sokiča.
Nato je bila današnja seja zaključena. Prihodnja seja bo jutri ob io. Na dnevnem redu je razprava o jioročilu odliora, ki je proučeval zakonski osnutek o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi in razširitvi zdravstvenih ustanov, dalje poročilo odbora za prošnje in pritožbe in kol tretja točka volitev namestnikov predsedniku in podpredsedniku skupščine v državni od-lior za volitev poelancev.
Pri igri si je zlomil roko
Ljubljana 15. marca.
Zvečer so pripeljali v bolnišnico 10 letnega sina pekovskega pomočnika Dragoinila Horvatca iz Zgornje Slške 183. Otroci so se igrali pred domačo hišo na cesti. Dragomil se je spotaknil in padel. Pri padcu ei jo zlomil roko.
Belgrad 15. marca. A A. V noči od 14. na 15. marca 1. 1. je v prekooreanski emisiji za naše izseljence govori! po radiu minister za gozdove in rudnike Bogoljub Kujundjic .
sednik avstrijske časopisne zbornice L u d w i g. Oba bi radi spravili na »varno« v zapore, pa ju kljub iskanju dosedaj še niso izsledili. Aretiran je nadalje
DUNAJSKI ŽUPAN DR SCHMITZ.
Tudi lastnik največie dunajske trgovske hiše, Žid K r upnik, se nahaja v zaporih. Krupnik je daroval velike vsote za domovinsko fronto.
BEG SE JE POSREČIL edino glavnemu tajniku domovinske fronte in bivšemu ministru Guidu Z e r n a 11 u ter prejšnjemu trgovinskemu ministru Stockingerju, katerega dolžijo, da je bii velik korupcionist. Oba sta pobegnila najprej nu Češkoslovaško, od tam pa na Madžarsko.
PRISILNA TABORIŠČA, v katerih so se poprej »popravljali« narodni so cialisti, so stopila zopet v veljavo. Dosedaj je znova organizirano taborišče v Wôhlersdorfu pri Dunaju, kjer je že zaprtih veliko število areti-rancev. V prihodnjih dneh pa pričakujejo aretacije nasprotnikov narodnega socializma v večjem številu.
Drobne iz Avstriie
Dunaj 15. marca. AA. DNB: Glavno poštno ravnateljstvo je ukazalo, da se morajo umakniti iz prometa takoj vse tako imenovane Dollfussovo znamke. Te znamke se lahko do 31. marca zamenjajo z drugimi znamkami.
Celovec 15. marca c. Koroška deželna vlada je odredila, da naj ostanejo vei šolski zavodi zaprti do 20. marca. Deželni šolski svet pa je objavil, da naj vsi zaradi narodnega socializma odpuščeni učitelji takoj vložijo prošnje za zopetni sprejem v službo.
Umetnine za italijansko
razstavo ie prrkaiaio
Belgrad 15. marca. AA. Davi ob 6.40 je prispel na belgrajsko postajo iz Italije prvi vagon s 43 umetninami za veliko razstavo italijanskih portretov, ki jo bodo slavnostno odprli 27. marca t. 1. Med umetninami je več del iz beneških, milatiekih, modenskih in bergamskih muzejev. Do meje jo transfert spremljalo več organov italijanske železniške milice in uradnik glavne uprave za srednjeveške umetnine v Benetkah. Zlasti voz, ki jo vozil umetnine v muzej kneza Pavla, je vzbudil jiozornost. Ob 7.20 se je pripeljal z orientnim eks-presom tudi komisar razstave prof. Barbantini. Danes jx>jx>ldne prispe še drugi vagon s slavnimi deli iz rimskih, neapeljskih, palermskih, beneških, turinskih, veronskih, padovskih in drugih muzejev.
Belgrajske vesti
Belgrad 15. marca. AA. Združenje prijateljev umetnosti Cvijeta Zuzorič eporoča, da bo 10. pomladanska razstava slikarskih in kiparskih del jugoslovanskih umetnikov pod pokroviteljstvqjn i Nj. kr. Vis. kneza namestnika od 15. maja do.6. i junija t. 1. v Umetniškem paviljonu. Kdor «W hOtfel razstaviti kako [X>menibnejše delo večjega obsega, naj obvesti likovno sekcijo združenja. Povabljeni umetniki ne bodo ocenjeni, dela nepovabljenih umetnikov pa pridejo pred ocenjevalno eodišče. Prijavnice je treba izročiti do 1. dela pa do 7. ; maja. Po tem roku se ne sprejemajo nobena ; dela več.
Vzrok „Jutrovega" veselja
Ponedeljsko »Jutro« se je zopet enkrat odkrito razpisalo o čustvih, ki prevevajo njega in njegov krog. Odkrilo je brezmejno zadovoljstvo, ki ga navdaja ob priključitvi Avstrije k Nemčiji. Izvor »Jutrove« srčne utehe pa je pričakovanje, da se bo katoličanom in zlasti duhovščini pod Nemčijo mnogo slabše godilo, kakor pa se jim je dosedaj v samostojni državi. Saj so avstrijski narodni socialisti prav tako kuPurnobojni kakor rajhovski, zadovoljno vzklika »Jutro«.
Tako nam je Kramarjev tisk zopet enkrat nazorno odkril najglobljo misel svojega srca. Ti ju-trovski »nacionalisti« so predvsem masoni in kul-turnobojneži, ki jih kar lomi protikatoliški bes in svoje sovraštvo do Cerkve tudi ob vsaki priliki pokažejo. Svojo mržnjo do krščanstva pa znajo seveda prav spretno zavijati v nacionalistično fra-zeolngijo.
V „združeni" opoziciji
Belgrad 15. marca m. Kakor je »Slovenec« že poročal, je v vrstah tako imenovane srbijanske združene opozicije prišlo znova do razkola, ki so ga povzročili predvsem nezadovoljneži v bivši demokratski stranki dr Ivan Ribar, dr. Smiljanič iu Pleševič. Ta skupina ima najtesnejše zveze z znanim agromarksistom dr. Dragoljubom Jovanovičem, ki ga po zadnjem obisku v Barceloni tukajšnji politični krogi pogosto nazivajo »barcelonski romar«. Ta skupina bi ie dala nalogo, da bi ustvarila novo politično skupino, ki b: slala čisto na programu ljudskih frontnšev. Nekaka svoja pravila je tudi objavila v letaku, katerega je izdala pred nekaj dnevi
Z akcijo nezadovoljnežev v bivših srbijanskih opozicijskih strankah so se te dni bavili tudi voditelji teh strank Ljuba Davidovič. Miša Trifunovič in Jovan Jovanovič ter o svojem sestanku izdali tudi poročilo, v kateiem izjavljajo, da omenjeni nezadovoljneži di Ribar in ostali nimajo nobeno zveze več s tako imenovano erbijansko opozicijo.
Osebne vesti
Belgrad, 15 marca. m. Na predlog prometnega mimetra eo bili odlikovani pri železniškem ravnateljstvu v Ljubljani: z redom sv. Save lil. stopnje Josip Gostiša, višji evetnik v pokoju, z redom Jugoslovanske krone IV. stopnje Franc Pla-ninšek. Friderik Ciregorka in Jože! Krajcer. višji 6vetniki v pokoju, ter Karel Štefan, evetnik v pok.
Prestavljeni eo: za inšpektorja v splošnem oddelku Anion Gostič, pri prometno-komercialnem oddelku, za višjega kontrolorja v Črnomlju Alojzij Korošec iz Ljutomera, v prometno-komercia'ui oddelek za višjega kontrolorja Frančišek Jeienc iz Trebnjega, za višjega kontrolorja v Ljutomer Adolf Avsec iz Crnoml|a, za višjega kontrolorja v Ljubljano — gl. koi. Franc Voučko z Jesenic.
Napredovali eo v IX. skup. naslednji uradniški pripravniki za prometne uradnike: Rade Sve-tič, Milivoj Pejovič, Milan Stoeič in Oskar Ličen; v X. ekup. Avguštin Lampe, Franc Bogataj, Rudolf Perhavec. Ivan Nanut in Vinko Arhar. V VIII. skup je napredovat oregledovaicc računov pri krajevni kontroli v Ljubljani Davorin Ermenec.