v torek, ?«tHek in solo to ihaja i» velja T Maribora bre> pošiljanja na dom tavse leto 8 |t, — k ta pol leta . . 4 ,, — ,, ia ćctrt leta . 1! .. 20 ,, I'11 pošti: ti vse letu 10 gl. — k. , .i pol leta . 5 ,, — ,, za fetrt leta 2 ., BO „ Vredništso in opraTniitfo je na stolnem trgu (Uom • platz) hišna et. 184. O/ii.i ii i l,i Za navadno drr.-.t>>|>i|i» vrsto s« plačuje fj fi kr . .■ ie natunn I krat. .1 kr. ie se tiska 2krar\ 4 kr. če se tiska .'Ikrat-sere pismehke h«, plačujejo po prost,,™. Za siak tisrk je plačati kolek litoinpelj) ta M k. BtkMM se ne fračajo, dopisi naj se blagovoljni frankujejo. @t. 24. V Mariboru nuija 18G8. Tečaj I. Slavnostni govor dr. K. Sladkovskega pri pokladanji temeljnega kamna narodnemu gledišču , v Pragi 16. t. m. (Konec). I Sedmero skal druži se tukaj v krilu teh narodu posvečenih l tal, da so našemu narodnemu hramu v mogočno podlago, ktere I ne bo nobena človeška zloba vničiti zamogla. Posvečeni Rip, iz čegar velebnega temena se je naš pni ded Čeh naj pred ogledal po čarovabnih livadah kraHiie te zemlje in jih v imenu eelega svojega naroda za vse potomstvo vzel v posest, posvečeni ta vrh vlaga tli danes mogočen del svojega telesa, da bi kot podlaga te narodne stavbe razglašal zopet vsemu svetu, da je naš narod od svojih pradedov sem, do danešnjega dud v podedovani posesti te svoje dežele, in da hoče svoje tisučletno pravo do nje braniti do poslednjega zdihljeja svojega življenja. Staroimenitni Radhošt, se.sterske naše Moravske, na čegar slemenu so že v davnih dobah, ko še v te* kraje ni bila došla vera Kristusova, naši predniki slaviii boga gostoljubja in se spodbujali k ljubezni do bližnjega, staroimenitni Radhošt, poklada tu rebro svojih orjaških prs, da bi že temelj tega kulturnega hrama oBvedočil, da hoče naš narod, kakor njegovi preduiki v davni dobi za vso bodočnost V gostoljubnih in prijatelskih razmerah živeti z vsemi narodi, in da noče po besedi Kristusovi nobenemu iz med njih storiti, česar si sam ne želi, da bi se njemu Činilo, da bo pa vendar to besedo Kristusovo tudi vselej za-se tirjal z vso močjo svojega glasa. Iz kraja, kjer je nas neumrjoči učenik Ivan Hus zagledal luč življenja, iz staroslavne Prahnc leži tu mogočna ploša v dokaz, da počiva hram naše osvete na podlagi vseobče človeške osvete, na podlagi večne resniee, ktere prvi glasnik je bil magister Jan. Hus, in ktere prvi nevstrašljivi branitelji so bili naši hrabri očetje. Iz dežele, kjer Olomuc gospoduje, vklada po svoji viteški zmagi nad Kubljajem Kanom imenitni Hostajnov in veleslavni Troc-nov, zibelj najvećega narodnega viteza Žižke, in po njegovem viteštvu za veke proslavljeni naš Žižkov dele svojega trupla, da bi podlage našega narodnega hrama v sebi hranile poroštvo, da bomo kot hrabri sinovi Žižke in Prokopa viteško branili deželo in narod, ter osveto zaklanjali kakor junaški Jaroslav proti vsem na-1 padom pohlepnih sosedov. Naš Blanik konečno, sloveč po nadejni narodu povesti je listek. Prijateljska pisma o marsičem. II. Itanjki Posidonius, stoiški filozof na otoku Rodu jo z zobmi škrtal, ko gaje noga bolela in govoril: „Holečina, ti no opraviš pri meni nič; divjaj kakor hočeš, jaz ne priznani, da si res gorje in zlo". Ko bi me ti, prijatelj Samosevec, vprašal, kaj o tem možu mislim, rekel bi jaz navdušen: izvrsten, pravi mož, železen značaj, ki je znal sam sebe in svojega bivanja pozemsko polovico krotiti. Koj po tem pak bi se utegnil jaz ozreti in ko bi videl, da okoli naj i ni nobenega nedolžnega, vzlasti kakovoga gimnazijalca ne, ker ta mora že a priori vse občudovati, kar je grškega. — Ko bi videl, da sva sama, pristavil bi opombo: pa malo — prismojen — nejasnega uma možanec je utegnil vendar le biti, ta slavni stoik Posidonius. Lepo te prosim, ali bi se ne bil ti prav iz globeli svojega srca moral z menoj vred zasmijati, ko bi bila midva o taistem času živo gledala tega modrijana, kako je n. pr. pred svojo hišo sedel in ugibal dilemo: ali 1110 boli, ali me ne boli; ali je hudo, če me boli, ali ni hudo. Zlega in gorja je pa vendar veliko nasvetu. Grški filozof ga morda res ni čutil niti videl, ker si je domišljal, da ga ni. Domišljija, domišljija! Ti storiš iz razumnega človeka, neumneža; iz resničnosti po tebi in tvoji pripomoči vzrasto meglene podobe in meglene podobe nam kažeš za bele gradove. Kogar zobe bole, domišlja si, da ima dolge, kakor (pardon neestetični primeri!) prebivalcu svinjskega hleva; koga glava boli, meni, da ima mernik na plečah vzračen; kdor je letošnjo vino predolgo poskušal in v širocib ulicah na zid naslonjen čisti zrak požira, misli, da se vesoljni svet z vsemi grešniki, ki na njem prebivajo in se med seboj sleparijo, vrti edino in samo okrog njega. In — o prijatelj Saniosovccl — Kdor jo celo tako daleč prišel, da jo za poslanca izvoljen, ta si domišlja, da poslal trden kos svojega slemena v to podlago, da bi kakor ima nekdaj iz njegofega tajnega notranjega poslana junaška vojska osvoboditi naš narod iz največe nevarnosti, tako tudi iz častitljivih dvoran tega hrama narodne naše umetnosti izšla močna četa voj-nikov narodnih, kteri bodo s čarobnim orožjem glavne svoje umetnosti našemu narodu zopet pribojcvali poprejšnje mesto v vrsti narodov omikanih. Tako je že v podlago našega prvega velikega narodnega dela z orjaškimi črkami vpisana zveza Cehov in Moraveev in v žaru vkupne slave, ktera se bo iz tega skupnega nam hrama umetnosti razlila nad celim našim narodom v Ceski, Moravski in Šleski, svitela bo nerazločljiva naša zveza v novem lišči, Vendar ne le bratovska jednota Čehov in Moraveev, ampak tudi rodna naša zveza z vsem Slovanstvom se kaže v globočinah te zaklade. 8 zemlje in vode onega studenca, iz kterega je slovanski apostelj Ciril naše pradede posvečeval v veri Kristusovi, iz te" posvečene zemlje in vode spaleno kamenino poslala nam je naša sesterska Moravska, da bi tako, kakor sta slovanska aposteljna Ciril in Metodij cenjena in slavljena po vsem svetu Slovanskem, proslavil se tudi liram naše umetnosti v vsem Slovanstvu in postal vez naše narodne umetnosti z vseobčo umetnostjo slovansko, a postal mogočen steber duševne narodne jednote slovanske. In zdaj se položf, ti mogočni Četverovogelnik, ki imaš prvi počivati na vredni zakladi narodne naše stavbe; položi se in pokri seme, ktero smo zdaj položili v materno zemljo; položi se in srečno se vlezi nanj, da se to dragoceno seme pod tvojo obrambo srečno ohrani in razcvita. Naj bi srečne kali pognalo seme naše narodne samostalnosti in dobrega našega porazuinljenja z vsemi drugimi narodi; naj srečne kalf požene seme naše narodne umetnosti in narodne osvete; naj bi vse to seme srečno kalilo in rastlo, da se iz krasnega lirama narodne naše umetnosti z vso močjo razvije drevo narodnega našega življenja, kot ponosno deblo mogočne, častne, krasne lipe slovanske. Pristopite zdaj Vi najviši dostojniki kraljevine Češke, pristopite Vi prvi zastopniki vednosti in umetnosti, pristopite Vi prvi zaupniki našega naroda iz vseh dcže"l korone Češke, da s svojim udarcem na zaklado vzvišenega narodnega dela blagoslovite njegov ^uspešen razvoj. Pristopite pa tudi Vi delavci naroda, kteri imate v imenu svojih tovaršev častno nalogo zvršiti, da s tmelom vekom nevzdrob- niliče ne zna niti ne uineje več nego k većemu do pet šteti, kdor kadilnice ne vihti njemu in njegovim besedam na čast in hvalo. Prosim te, razpeljaj si po tem in po navodu lastnega bistrega uma ogromno moč človeške domišljije še dalje. In kedar boš to storil, jezi se z menoj vrod nad tistimi psihologi, ki govore v svoji modrosti in prave: Oo se morajo v oblastji človeškega duha ločiti stopinje in vrste, naj se stavi v prvo razum, v drugo volja in v tretjo domišljija. Domišljija na najnižo stopinjo? Ce so komu krivica godi, godi so njej—. Skoda, baš škoda, da nisem velik filozof in da ne morem nove zisteme narediti, da bi domišljijo, ki po mojem preverjenji svet vlada in hrani, na njeno pravo mesto postavil. In glej, prijatelj moj ! Po tem premišljevanji o moči naše domišljavosti ne boš mogel druzega kakor naravno razlagati obnašanje enega izmed naših rojakov , ki si je v svoji domišljiji izmalal , da je velik in slaven poet. Pred kacimi štirimi tedni sem bil tih in samoten gost v neki kavarni v kot vsel se in vzel v roke staro coprnico, ki v svojem političnem potovanji tudi nas Slovence v časih obišče in po navadi vseh starih kavs potlej družabno s svojimi dunajskimi Bestrami nialo čez zobe provleče in obero — namreč staro „Presse". Zarad te poslednjo njene lastnosti jo nekteri pošteni Slovenci grozovito črte in kdo se ne spominja, da so naše male „NoVaCe" včasi na prste stopile in zaprtilo hudobni žurnalistični tovarišici, ki so velika kakor je, ni zmenila za njo. Jaz se sicor ne morom pohvaliti, da bi imel do te starikave kupljive žene posebne simpatije, ali premišljal sem včasi iu djal sam pri sebi: morda je nam pa vendar na korist bila in nam je še ta „Presse". S svojimi zabavljivinii dopisi in spisi o nas, razglasila je po svetu vsaj to, d a smo. Pomisli, da pred dvajsetimi leti svet za Slovence še skoro vedel ni. Jaz bi djal, da je bolje, če naši nasprotniki o nas govore, tudi ako protivno govore, kakor da bi čisto molčali in ignorirali nas. Ko so je sloveči branitelj naroda irskega O Concll nekdaj v angleškem parlamentu bridko pritoževal, , da angleško časopisje njegove govore popačene in preslikane prinaša, da trga ^Južnega Sokola" in preiskavi zoper dr. Gosto. Ali natančnega naznanjati tudi danes še ne morem, znano je po privatnih sporočilih iz Gradca le to, da je viša sodnija spoznala, tla je v imenovani pravdi dr. Costa popolnoma nedolžen, ter da ni nobenega vzroka vpeljavati proti njemu kako preiskavo. Dalje se ćuje, da razsodba prve instanco ni bila potrjena, ampak da je viša sodnija vso prasko milejše sodila, ter da je vseskozi znižala kazni. Na vsak naćin moramo kmalu kaj gotovega zvedeti o tej stvari, v/lasti ko so že tudi nekteri nemški listi pisali o nekem „Gnadenakt"(l?) Na ininisterstvo se je uložila po odboru novega Sokola prošnja, naj kmalu razsodi o razpuščenji društva „Južnega Sokola", zoper ktero se je rekurs svoj poslal že septembra meseca na Dunaj, ter razsodi tako ali tako. Nikakor ne moremo pričakovati, da bode slavno ministerstvo potrdilo prenagleni sklep tukajšnje deželne vlade, kterajez razpuščenjem društvu nezasluženo kazen naložila. Jako čudno se nam je zdela pohvala, ktero jo izreklo deželno predsedstvo „Gut Heil-u" zato, da soje „taktvoll" obnašal po nedeljskih prigod-bah. Ali slavno c. k. deželno predsedstvo že vse ve, kar mu je treba vedeti, da izreka očitno pohvalo. Pri Sokolovi pravdi se je očitno prenaglilo in delalo, predno je sodnijška obravnava resnico spravila na dan. Tudi to pot ni moglo počakati ter je koj oficijalno pobožalo nemške tumorje, da bi ne bili revčeki preveč žalostni. Mi jim privoščimo to pohvalo; ali so jo pa res zaslužili, se bode še le pokazalo. Slišali smo že marši ktero lepo pravljico, kako taktvoll" so se obnašali. Morebiti pride kmalu čas, da eno ali drugo povemo ter tudi dokažemo, V nesramnem leganji in raznašanji pravljic nočemo posnemati istih, ki nas hote učiti kulture, kteri pa so jej v naj večo sramoto, ker so le civilizirani (!) suroveži in hinavci. Naj le hodijo naprej svojo pot, mi ne bodemo hodili za njim. Iz Iijutomera. Naša čitalnica bo naredila v svojih prostorijah pri J. Kornpihlu v nedeljo 7. junija zabavo, h kteri se vsi člani s tem uljudno vabijo. Povabila na posamezne člane se ne bodo razpošiljala. P r o g r a m : 1) Igra „tilozof"; 2) Petje čitalniškega pevskega zbora, 3) Igra „ultra"; 4) Ples. Začetek ob 8 zvečer. Nečlani plačajo vstopnine za 1. prostor CO, za 2. prostor 40 krajcarjev. O d b o r. Iz beljaike okolice 20. maja. F. V. — Kjer nič ni, še cesar prafioo zgubi, pravi ljudski pregovor. Tudi meni se nekako tako godi. Kad bi „Slov. Nar." pogosto dopisoval; pa kaj, ker je pri nas na Koroškem narodni živelj tako poparjen? Malokdaj je čuti, da žive tudi Slovenci na Koroškem. V ziljski dolini šteje celo družba sv. Mohora med blizo 9000 Slovencev prav prav malo udov, tako n. pr. lani 7 duhovnikov, 1 učitelja in — 8 ude kmečkega stami. Razun teh udov bi v ziljski dolini menda komaj še 10 svojemu slovenskemu narodu zvestih in zanj vnetih ljudi naštel. Večina dremlje in čaka omamljanja — ali vstajenja ali smrti — tega se ne predrznem soditi. Dosti pa je odpadencev, ki se ponosno štejejo med Nemce, ki vse poucmčiti želo in — zametavaje in teptajo svoj materni jezik — svoj rod grdijo! Hog, kedaj bode posijala jasna zvezdica spoznanja v zaraščene ali s ptujo blišobo enostransko razsvitljene glavico, da narod, ki zanemarja svoj jezik, rakovo pot gre, in da s svojim jezikom kot narod ali napreduje ali pogine!---Pač lahko — žalostnega srca moram to reči — je tedaj pred nekaj časom nekdo v nemški „Celovčanki" pisal, da se v* spodnji ziljski dolini vkljub vsemu „klerikalnomu" nasprotovanju (že veste, kako nemški dopisuni pišejo) Slovenci vendar le zmagovavnemu nemštvu od leta do leta bolj in bolj umikati morajo. Kes žalostno je, pa obupamo vendar ne; kajti mladina, podlaga narodove prihodnosti, se dosti v narodnem duhu od- ski dolini pivarja v Smerečjah, g. Izep-a, p. d. Marfar-ja kot prav iskrene rodoljube. Slava! Rodoljubi bekštajnske občino in sosednih fara, se bodo 24. t. m. v gostivnici g. Lapuš-a (čeravno do sedaj naši reči bolj neprijaznega) zbrali in imeli majhino domačo veselico. V imenovani občini s< večkrat /daj tu zdaj tam zbirajo zavedni narodnjaki (nekaj nad 20), da se po (lomače kratkočasijo, narodne pesmi prepevajo, se po kratkih govorih in primernih napitui-cah za narodno reč navdušujejo, o tem in iinem pomenkujejo itd. Pač bi take družbice, ki nimajo prav določnih pravil, povsod po slov. občinah pravi rodoljubi lahko vstanovili, in zagotoviti morem, da so take družbice tudi glede raznih javnih volitev priporočajo. Kmali še kaj o tem. Iz Prage. (Ceska narodna svečanost Iti. t. ni. Halje.) Naj nadaljujem svoje prvo pismo o svečanosti. Ko se je razstavila neizmerna, krasna množica na odkazana mesta, seje podpisalo ustanovno pismo. Podpisali so jo odborniki narodnega gledišča in tisti, ki so udarili svoj udarec na temeljni kamen. Ko so je to zgodilo, so zapeli pevci slavnostno liiuino, in pismo se je djalo v bakreno pušico, kije bila nalašč v za to zrc/.ano luknjo temeljnega kamna položena Zraven pisma so se dale še sledeče reči: almanah češkega gledišča 1. 1868. 2. Iztisi časopisov: Politika. Narodni Listy, Narodni Pokrok. Svoboda, Svetozor, Iluinoiisticke l,isly, Šiimavan, Geska Tbalia in več druzih. 3. Lepo vezuni govor dr. Sladkovskega. 4 Knjižica: „Stavme velke narodni divadlo" in „Spasa dčlnietva českčbo. '). denarji, zlati, sreberni iu papirni. 0. Košček klopi, na kteri je sedel Janez Ilu-. ječi Kostniški. 7. Košček morta iz ječe, v kteri je bil Janez Hus zadnji dan svojega življenja v Kostnici zaprt, in b. Pismo nemško• brodskih gospa. Pusica se je po belorudečib trakovih spustila v kamen. Zazidali so jo 4 risarji narodnega gledišča v lepi zidarski obleki. Kamen je bil ovenčan z lepimi venci, od ktorih so se vili krasni trakovi. Gromoviti slavaklici so spremljali besede govornikove, kteri niso skoraj hoteli nehati po dokončanem govoru. Zdaj so spustili kamniti ploh na temeljni kamen, iu belo oblečene device so ga obstopile in zaceli so se udarci. Prvi je udaril Palack)'; slavaklici so neprenehoma doneli, ko je Palackv pozlačeno kladvo v roko vzel. Kladvo v roki, je govoril Palack)' sledeče besede: V imenu ljudstva češkega in moravskoga, ki jo v obeh deželah jedno in neločljivo (neprenehajoča „slava") Rog blagoslovi zidanje tega teitipcljna, v kterem se bo za zmeraj kazala češkomu ljudstvu vsaka poštena resnica in lepota (Slava, Slava, Slava!) Za njim je udaril na mesto najvišega maršala g. dr. Smajkal, on je govoril besede: „Quod feli.v., faustum fortuna-tuimpie cveniat". (Slava!) 8. Dr. Ricgcr z besedami: Kakor naš narod, če tudi v hudem boji, vender noprenehaje in neodvrnljivo koraka h konečni zmagi in slavi, naj se to narodno poslopje vzdigne per augusta ad augusta (Slava, Slava, Slava). Dr. Ricger je govoril v imenu češkega kluba poslancev. 4. Dr. Pražak v imenu moravskoga kluba: „Temeljno kamenje tega poslopja je iz čeških in moravskih gor: naj nam bo to porok za nerazdo-ljivost obeh imenovanih dežel. (Slava, Slava!) 5. Zupan dr. Klaudv zastopnik čeških mest: Varujmo pravico, govorimo resnico, bodimo složni, in koračimo omikaje se, neprenehljivo dalje v blagor domovino in našega naroda (Slava! Slava! Slava!) C. g. Novak zastopnik moravskih most. 7. vitez pl, Fisenstoin najstarejši okrajni predstojnik. S. (i. Kratochvil v imenu čeških kmečikih občin: Mi smo iu ostanemo bratovski narod za srečno prihodnost. (Gromovita neprenohljiva „Slava". (D. d.) Politični razgled. glavji (Proračun za loto 10(18 v državnem zboru.) Pri VIII. pose je brez besedovanja dovolilo linančnemu miuisterstvu za osrednje gojuje. Le naprej, in vi, ki imate izrejevati mladino slov. naroda, ne zabite, j vodstvo 8f)2.02'J gld., finančna deželna vodstva, davkarsko vpravo in nadgledo da bode enkrat slov. zgodovina neprizanesljivo sodila, kakor sto dovrsevali, 2,597.221) gld., skupno kamcralno plačevalnico iu deželno glavne blagajnice važno svojo nalogo! Razun gg. duhovnikov in večine učiteljev poznam v zilj-1207.404 gld., linančno stražo 3,151.400 gld. davkarsko urade 2,409.7GO, fi- jej pomaga, da postajajo udje njeni vedno krepkeji, da so jačijo v narodni zavednosti, ko pa na drugi strani glavo napada omotica protinarodnega duha in življa. Dosti se je pisalo i u se bode pisalo, zakaj se je tako zgodilo; zatorej jaz no bodem tukaj o stvareh govoril, ki imajo tudi svoje politične vzroke, priznati pa mora vsak, da ta prikazen ni prišla sama ob sebi, da je je kazen za stare grehe. Naj si položijo roko na srce tisti narodnjaki, ki so neposredno ali posredno zakrivili to žalostno stanje, ter naj skesano za-kličejo: Nostra culpa, nostra maxima culpa. Vsaka stvar na svetu se maščuje, tako se je maščevalo tudi to, kar je zakrivil eden ali drugi. Da se pristojno slavi zmaga, napravili so koj kulturonosci demonstracijo ob priliki izleta, kterega je napravil nemški „Turnvcrein" v Mengiš v nedeljo 17. t. m. Poročal nam je že drugi dopisnik o tem, jaz hočem le nekoliko pristaviti. Že lansko leto so se lahko prepričali nemški turnerji in njihovi tovarši, da nimajo postavnih simpatij pri prebivalcih posavskih krajev, ker so se godile že tačas nerodnosti. Kaznovanih je bilo več posavskih fantov s palicami. Letos so se podali turnerji kakor za nalašč zopet v ta kraj in kakor gre splošna govorica, prašali so po poti kmečke fante: No ali imate danes kaj korajže? na kar so jim fantje neki odgovorili: Bomo že videli. Naj si bode že kakor hoče, konec je bil, da so se godile po noči, ko so se vračali turnerji, velike nerodnosti, ktere tem bolj obžalujemo, ker je prizadet morebiti eden ali drugi po nedolžnem. Oficijozuo „Laibacherico" pa bi prosili, da svoja široka usta ne odpira tako na stečaj ter nt; dolži in krivi, predno ne ve dokazov, za ktere jej bo menda trda hodila. Da bode to priliko tako nesramno porabila in blato metala na narodnjake in celo društva, bil bi komaj kdo pričakoval. Če kaj positivnega ve, naj pove; nesramne laži in opravljanje pa si svečano prepovedujemo od nje. Kako drugače je bil prvi izlet „Sokda" v četrtek dno 21. t. m. Povsod prijazno in s streljanjem možnarjev sprejeti občovali so Sokolovci uljud- s kmečkim narodom in dospeli ob oni popoldne na Vič. Tudi tukaj jih jo pozdravljalo streljanje in godba, ktero so si nalašč naročiti morali iz Postojne in ktera jih jo spremila že zjutraj do rojstno hišo Vodnikove v gornji Šiški. Vojaško godbe zarad nedeljnih prigodeb niso dobili. Pri obedu so se napivale raznovrstno zdravico in napitniec in jo vladala občna navdušenost. Popoldan soje snišla vkljub nagajivemu vremenu brezštevilna množica gospodo iz Ljubljane in ljudstva i/, okolice, prepevali so se krepki zbori, godba je svirala domače, mladina se pa je veselo sukala, tako da je bilo veselje občno iu prav navdušeno VSeobČinstVO. Ob osmi uri zvečer so odrinili Sokolovci in spremilo jih je vse ljudstvo, ktero se ni odpeljalo ravno tačas v dolgi vrsti voz v mesto. Na čelu godbe je koračilo šest kmečkih fantov, ki so nesli na palicah velike šopke, v ktorih 80 bile sveče, ktero so prižgali, kose jejolo mračiti, za godbo so stopali v dveh vrstah prepevajoči kmečki fantje: za njimi Sokolovci s trobentači. Od spredaj m zadaj pa se je valila kakor črna megla množica ljudstva, kakor jo še nismo videli pri taki priliki. Ves ta sprevod se je podal v mesto do stanovanja podnačelnikovega na velikem trgu, napoti so doneli gromoviti živio in „Na zdravje" klici, ki so marsikomu neprijetno bili na uho in kazali da „Sokol" ima simpatij med ljudstvom, ktorih neizruje noboden vihar. In ravno zdaj bi mu nakopali nesramni nasprotniki radi novo pravdo na vrat, ter obrekujejo gnjusno tje ven daniu natolcujejo, da so Sokolovci uredili to. kar se je zgodilo nemškim turnerjeni. Sploh se kmalu no bo smela nikjer pri-goditi kaka nerodnost, da ne bodo neniškutai ji kričali „Sokolci" so bili zraven, oni so vse uredili itd. Tako počenjanje naših nasprotnibov kaže očitno, kako slabo vest imajo in kako nestanovitna se jim samim dozdeva njihova stvar. Naj se napenjajo, kakor hočejo, „Sokol" ju priljubljen pri narodu tako kakor „GutHeil" nikdar in nikdar ne bo, naj ga podpira neinškutarska klika in vlada sama, kolikor ga hoče. Uzrokov te prikazni pač ni težko najti. — Une 10. t. m. smo po koncertu, kterega je dal ta dan v gledišči naš rojak gosp. Grbcc, v gostilni pri „Slonu" 'zbrani Sokolovci in pevci Čitalnico ljivira zvežetc temeljne kamene narodnega našega lirama. Ponos-nost naj vsakterega izmed Vas, ponosnost naj vaakterega izmed Vaših tovaršev napolni svest, da Vam je dano udeležiti se izvršbe prvega velikega narodnega dela, naj vsakteri izmed Vas dela z navdušeno mislijo, da zidate svetinjo slavne minulosti in nadejne bodočnosti naroda svojega, in da bo celo dobo tega dela narod hvaležno na Vas gledal; naj vsakteri izmed Vas z resnično voljo dela, da bi vspeh skupnega tlela dostojen bil vzvišene misli mojstra, ki Vam je narisal obraz velikolepega deli. da bode to delo tudi slaven spominek nove naše narodne umetnosti. Vi pa tisočeri, ki ste svedoki iičeno-iinenitne naše današnje slovesnosti, pojdite in pričajte vsemu našemu narodu, da je slavno položen temelj slavnemu njegovemu delu, da je pologe« temelj narodnemu našemu gledišču. Pojdite in pričajte vsemu našemu narodu, da se je glas slavnega danešiijega dne mogočno razlegal po vsem svetu slovanskem, in na novo raznetite s to radostno vestjo v sereu celega našega naroda plamen navdušenega požrtovanja v svetli žar, kteri nas ncvgaseč brzo dovede do slavnejšega se dne, ko bomo v počutji polne zmage radostno klicali: Glejte, knr snio slavno započeli, že smo tudi slavno končali! Narodno gospodarstvo. Odaovvr n za dnevom peša upliv narodnega življa v Ljubljani, kako bi tudi moglo biti drugače! Ako se v tej zadevi ne p.iedrugači eno in drugo ne bodenio prišli daleč naprej; kajti kjer zaspanost vlada tam ni življenja in kjer ni življenja tam je smrt. Pokopati se pa šo ne mislimo dati; zatorej nam ne vstaja dru-zegn. ko da krepko povzdigujemo svoj glas zoper zaspanost, kjer koli jo najdemo. Naj bi kaj koristilo, ker gotovo nam je narbolj na srcu splošni blagor naroda, nikdar pa kaka posamezna osoba, naj si bode ta ali ima. A. L- J.ivnc dra/lic 27. maja. K rajnsko: Sop. III. izv. dr. Petjateljeva pos. h. št. 35 in 36 p; okr. ur. v Ribnici zar. 1050 gl. cena ob. 3550 gl. Sop. III. izv. dr. Lukaničevo pos. Tschernemblhof tom. I. gor. št. IU in Kil pri