Leto VIII, štev. 54 Ljubljana, petek 4.marca 1927 - Poftntaa pavšaiirant Cena 2 Din ■aa l»ha|a ob 4. ijutraj. asa Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ulica St. sv — Telefon St. 36. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Prešernova ulica št. '— Telefon št. 49* Podružnici: Maribor, Barvarska ulica št i. — Celje, Aleksandrova cesta. Račun pri poštnem ček. zavodu : Ljub» jana št 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien.Nr. 105.141. Stane mesečno Dia 15-—; ca inozemstvo Din 40— neobvezno. Uredništvo i Ljubliana, Knaflova ulica štev. sTI. Telefon štev. 72, ponoči tudi štev. 34. Oglasi po tarifu. Ljubljana, 3. marca V politiki je vse mogoče. Tako /e vzkliknil marsikdo, ki je danes čital govor g. Puclja v Narodni skupščini. Ta govor je nasprotstvo tega, kar se je dogajalo še pred dobrim mesecem. Takrat smo videli g. Puclja na strani onih, ki jih je včeraj postavljal na sramotni oder. Spokorjeno g. Pucelj sedaj priznava, da je bil prej v zmoti in obžaluje, da je delal tako politiko. Napredni stvar je še malokdo prizadejal toliko škode kakor g. Pucelj s svojo ministrsko politiko. Njegova de-viza je bila uničiti in izkoreniniti SDS kot nositeljico in prvoboriteljico napredne misli v Sloveniji, saj je po svojem odstopu kot minister dal slovesno izjavo, da je njegova zgodovinska zasluga, da je kot minister gonil in tepel SDS. Ako bi bil g. Pucelj vodil drugačno politiko, bi bilo lahko v Sloveniji marsikaj drugače. Trgovsko-obrtna zbornica je bila nezakonito razipuščena na željo klerikalcev po njegovi zaslugi, na njegov pritisk je ostala ljubljanska občina brez občinskega sveta. Po krivdi gotovih pristašev g. Puclja in pod njegovo zaščito se je strankarsko zlorabljala kriza »Slavenske banke« proti SDS, mesto da bi se v interesu splošnega slovenskega gospodarstva pospešila mirna likvidacija tega nepolitičnega in samo ekonomskega vprašanja. Oblastne volitve bi povsem drugače izpadle v Sloveniji in bi mogli imeti naprednjaki v ljubljanski skupščini čez dvajset mandatov mesto 12, ako bi politika g. Puclja ne bila vzdrževala in netila medsebojnega klanja naprednih Slovencev. Vse druge neštete škode in krivice, ki jih je zlasti s favoriziranjem klerikalcev na službenih mestih, prizadejal režim RR, niti ne omenjamo. S stališča slovenskih naprednih interesov smo vedno pozdravljali vsak pojav, ki je bil usmerjen v podkrepitev skupne napredne stvari, pa naj je prihajal od katerekoli strani. Ničesar nas ni bolj bolelo, kakor to, če so predstavniki naprednih slovenskih struj nastopali kot pomočniki klerikajizma. Navzlic vsemu, kar je bilo in kakor je bilo. jemljemo včerajšnji nastop g. Pudja v Narodni skupščini z zadoščenjem na znanje in le želimo, da bi spoznanju sledila tudi iskrena dejanja, ker smo slej ko prej prepričani, da je v Sloveniji še za dolgo dobo absolutno potrebna enotna napredna ironta, ako nočemo, da bi Slovenci v svoji državi postali plen še hujše reakcije hi prišli v še večje suženjstvo klerikalne tiranije, kakor je to bilo v Avstriji. Šele, kadar bo pri nas cerkev in vera depolitizirana, politika pa neodvisna od komande iu verske zlorabe politiku[joče duhovščine, bo mogoče govoriti o pravi svobodi in demokraciji slovenskega ljudstva. Preteklost g. Puclja nam pa vendarle veleva, da smo pri presoji njegovih političnih izjav zelo previdni. Včasi izgleda, kakor da bi v malem hotel biti to. kar je g. Stjepan Radič v velikem, kar se tiče menjave politične taktike, a tudi samih političnih principov. Čez noč je g. Pucelj svoj čas prestopil kot podpredsednik SDS v SKS, čez noč je Stranko Samostojnih Kmetov združil z g. Prepeluhom, čez noč je vse skupaj zapeljal v Zagreb k g. Radičn. neprestano pa je koketiral z radikali in klerikalci. Ako smatra g. Pucelj svoj najnovejši korak samo kot sredstvo, ki naj mu po bridki preizkušnji pri zadnjih oblastnih volitvah omogoči rehabilitacijo, potein moramo reči, da je zopet na zgrešeni poti. Ako je včeraj v Nar. skupščini iskreno mislil, da boj proti nesrečni politiki klerikalne stranke vendarle ni prazno igranje »klerikalcev in liberalcev«, kakor je zadnje leta rad razglašal, potem mora izvajati konsekvence, ki so potrebne, da se omogoči ustvaritev stabilne napredne fronte v Sloveniji. SDS ga v tem stremljenju gotovo ne bo ovirala, pač pa na vso moč podpirala. Ako pa g. Pucelj ne bi imel takih namenov iu ne bi po tolikih bridkih izkušnjah še vedno ne čutil potrebe za fundamentaîno izpremembo dosedanje politike, nam bo sicer žal, ne bo nas pa to motilo, da bi ne korakali po ravni liniji, ki jo hodimo že toliko let brezobzirno naprej. Razmere v Sloveniji bi se gotovo dale hitreje konsolidirati, ako bi se politični voditelji pravočasno otresli vseh zmot iu ako bi se iz pogrešk v preteklosti kaj naučili ter to, kar se nauče, praktično izkoristili. Vesti, ki jih dobivamo iz številnih krajev Slovenije, dokazujejo, da si pristaši vseh naprednih strank ne želijo več brezplodnega in škodljivega medsebojnega boja. od katerega imajo '-povsod dobiček Ie klerikalci, zato рћ ie dolžnost vseh vodilnih mož. da te želje ljudstva upoštevajo in po njih uravnajo svoje delo. Nemci v angleških prostozidarskih ložah London, 3. marca, (be.) Angleške prosto» zidarske lože so sklenile zopetni sprejem Nemcev za člane Posvetovanja o zunanjepolitičnem položaju Konferenca Svetozarja Pribičeviča z zunanjim ministrom Pe- Nezadovoljnost z akcijo Laze Markoviča. tike napram nam? «Najpreje se je treba pač prepričati, ali je dokument avtentičen in drugič, ali njegova vsebina odgovarja resnici. Še vedno smatram, da to, kar je v dokumentu navedeno ni točno.» Vaš dopisnik se je tekom popoldneva obrnil na zunanje ministrstvo, kier smatrajo, da so dozdevna «navodila» londonskega Foreign Office mistifikacija. Zunanji minister dr. Peric je šel po konferenci z g. Pribičevičem na dvor. kjer je ostal do 20.30 ter poročal kralju o tekočih zadevah zunanje; politike. Beograd, 3. marca, p. Izjave dr. Laze Markoviča o nekaki donavski konfederaciji. ki jih je podal budimpe-štanskim novinarjem, so izzvale pri opoziciji veliko nezadovoljstvo. Samostojni demokrati bodo protestirali pri vladi zaradi takih izjav. Ugleden član samostojnega demokratskega kluba je opozoril vašega dopisnika na veliko razliko med bučnim nastopom dr. Markoviča v Budimpešti in bivanjem bivšega madžarskega zunanjega ministra dr. Gratza v Beogradu, ki ga je časopisje komaj omenilo. Madžarskemu ministru ni niti padlo v glavo, da bi podal našim novinarjem kake izjave. Namesto dr. Markoviča naj bi bil šel v Budimpešto kak drug politik, ki bolje pozna Madžare in razmere v Budimpešti. Tudi pri radikalih se 'Markovičev nastop zelo ostro kritizira ter povdar-ja, da ni bil g. Markovič od nikogar pooblaščen, da tako govori. Mnogi, smatrajo za popolnoma upravičeno zahtevo SDS, naj vlada g. Markoviča desavuira. ričem. Beograd, 3. marca, p. Nocoj ob 18. je posetil Svetozar Pribičevič zunanjega ministra Periča, ki ga je bil povabil, da ž njim razpravlja o zunanjepolitičnih vprašanjih. To priliko je porabil g. Pribičevič, da ostro protestira proti zapostavljanju Hrvatov in Slovencev v zunanjepolitični službi. Zlasti je grajal sistematično izločevanje Hrvatov iz visoke diplomacije, ki se vidi iz načina, kako se je postopalo proti washingtonske-mu poslaniku Tresiču-Pavičiču in berlinskemu poslaniku dr. Smodlaki. Wa-shingtonski slučaj je posebno karakterističen, ker se je na Tresičevo mesto poslalo g. Antonijeviča, ki prav nič ne pozna delikatnih in kompliciranih razmer med našimi izseljenci ter se na svojih dosedanjih mestih ni kvalificiral niti z delom niti s sposobnostjo. G. Pribičevič je ostal pri ministru do 19.15 zvečer. Ko sta skupno odhajala, so novinarji obsipali Pribičeviča z vprašanji. Odgovoril je: Moj razgovor z g. ministrom je bil informativnega značaja. Kakor veste je g. Peric pred par dnevi povabil tudi g. Davidoviča. On je kon-cilijanten mož in je hotel slišati tudi naše mnenje. Na vprašanje kaj sodi o zunanji situaciji in ali mednarodni položaj res zadaje skrbi, je g. Pribičevič odgovoril: «Uverjen sem. da se bo situacija popravila. Položaj gotovo ni tako nevaren. kakor nekateri pri nas mislijo. Jugoslavija ni «mačji kašelj» in ž njo mora vsakdo prav resno računati». Kako sodite o dokumentu, ki ga objavlja današnja «Politika» glede angleške poli- Zakaj se oborožuje Italija Nova italijanska očitanja Franciji. — V Rimu hočejo vedeti, da vodita Jugoslavija in Češkoslovaška imperialistično politiko! Rim, 3. marca o. »G i o r n a I e ' d* 11 a 1 i a« prinaša članek, v katerem pravi, da se že dalj časa .opaža naraščanje oboroževanja nekaterih držav v Srednji Evropi. Zlasti •Francija vodi živahno vojaško politiko in je sklenila , z nekaterimi državami dogovore, katerih glavne določbe se nahajajo predvsem na gcnerahiii štabe, ua armaduo poveljstvo, na vojaško sodelovanje ш ua zalaganje z vojnim materijalom. List prvi, da oborožuje Francija Jugoslavijo in da pošilja pomorske inštruktorje na Poljsko. Češkoslovaška in Jugoslavija imata po mnenju lista iinperijalistično politiko, predvsem prva, kateri ni dovolj 3 in četrt milijona Nemccv, ampak stremi po teritorijalnem razširjenju in - po direktni zvezi z Jugoslavijo, pri čemer jo podpira Francija. Jugoslavija si. prizadeva, da bi razširila svoje meje na Balkanu. Poskušala je pridobiti potom solunske železnice nove poti za svoj izhod na morje preko Grčije ter je skušala prekoračiti tudi albansko mejo, vsled česar je morala ta država skleniti tiransko pogodbo, ki zagotavlja politično in teritorijalno neodvisnost Albanije. List zaključuje, da se iz vseh teli razlogov tudi Italija ne sme odreči pravici in dolžnosti, da se oborožuje v svojo obrambo. Ruska debata v spodnji zbornici Chamberlain izjavlja, da se Anglija ne more uzadovoljiti z navadnim sprejemom note v Moskvi. — Macdonald odobrava vladno stališče v sporu z Rusijo. London, 3. marca, (lo.) Danes so je pri- čela v spodnji zbornici debata o rusko - angleških političnih odnošajih. Kot prvi govornik je nastopil liberalni poslanec sir Archi-bald Sinclair, ki je izjavil, da predstavlja angleške interese v Rusiji mir in trgovina. Zadnje Case, je dejal govornik, se opaža živahno delovanje ruske industrije in napačno bi bilo, ko bi se pretrgali diplomatski odnošaji z Rusijo v dobi gospodarske konjunkture. Konservativec Robert Horne je izjavil, da je sam zaključil z Rusijo leta 1921. trgovinsko pogodbo. Podpiral ga je tedaj Lloyd George, Id je bil takrat ministrski predsednik. Zaključil je trgovinsko pogodbo z Rusijo v dobri veri, da bo ta država s svojimi ogromnimi prirodninii bogastvi mogla oživeti gospodarsko stanje Evrope. Končno je izjavil, da se ne sramuje svojih naporov, vendar pa mora priznati, da so se vsi njegovi upi izjalovili. Prekinjenje diplomatskih odno šajev z Rusijo ne bi škodovalo angleški trgovini. Ramsev Macdonald. voditelj delavske stranke, ' je zanikal trditev predgovornika. da je ostala trgovinska pogodba z Rusijo od leta 1921. do sedaj brezplodna. Nadalje je izjavil, da ga veseli, da je bila odposlana Rusiji nota. Ko bi on bil še na mestu zunanjega ministra, bi to že davno storil. Nota je bila sicer trda in oslra, vendar pa upa. da Anglija ne namerava prekiniti diplomatskih odnošajev in odpovedati trgovinsko pogodbo. Končno je predlagal, naj angleška vlada natančneje prouči sporne točke in naj se tozadevno pogaja z Rusijo. Zunanji minister Chamberlain je z zadovoljstvom vzel na znanje Macdonaldova izvajanja, ld je tako direktno odobril akcijo sedanje vlade. Chamberlain je nato izvajal: •--Ko bi imeli opraviti samo z našimi domačimi interesi in notranjim položajem, kolikor je vse to v zvezi s trgovinsko pogodbo in s spremembo diplomatskih odnošajev, bi to že davno storil, toda angleška vlada mora gledati na to zadevo ? širokogrudnejšega stališča. Vlada se d-obro zaveda, da bi prekinjenje diplomatskih odnošajev imelo tudi nepregledne posledice v drugih državah. Ko bi se akcija izvedla, preden bi svet izvedel za provokacijo, bi to imelo zelo vznemirljive posledice za evropski politični položaj. Sovjeti po skušali prepričati druge države, da je bil namen angleške vlade povzročiti z Rusijo konflikt, kar pa je popolnoma neresnično. Angleška vlada je ob vsaki priliki izjavljala vsem diplomatskim za- stopnikom drugih držav, da bi z veseljem pozdravila vsak korak, ki bi dovedel * do okrepitve miru in podprl njeno mirovno politiko. Vsakdo ve, da je Rusija storila vse, kar je bilo v njeni moči, da. prepreči locarn-ski dogovor in da pregovori Nemčijo, naj se ne pridruži Društvu narodov. Naj bo s strani Rusije, je nadaljeval Chamberlain, provokacija še tako velika, se kljub temu ne morejo nenadoma pretrgati diplomatski odnošaji. Zaradi tega sem, je nadaljeval minister, priporočal vladi največjo potrpežljivost. Mi se ne želimo in nočemo vmešavati v notranje zadeve ruske države. Od Rusije ne zahtevamo, da- spremeni svojo notranjo državno uredbo, niti nočeipo, da prestane dokazovati svojim državljanom, da so sovjetske ustanove najboljše ua svetu. Hočemo pa, da vodi Rusija svojo zunanjo politiko v smislu običajnih pravil mednarodnega sožitja, da se vzdrži propagande za svetovno revolucijo in da se ne vmešava v naše notranje zadeve. Chamberlain je zaključil: «Mi se ne moremo zadovoljiti z navadnim sprejemom naše note. Skrbeti moramo, da se dejanja in dolsra vrsta žaljenj vlade več ne ponove. Angleška vlada si pridržuje pravico, da sama sodi, do katere meje so bile njene zahteve sprejete iu v katerem trenotku naj povzame svoje korake. Preden posežemo po skrajnih sredstvih, smo smatrali za pravilno, da pozovemo svet za pričo o resni naravi uaših pritožb proli sovjetski vladi. V Rusiji računajo z vojno nevarnostjo Moskva, 3. marca. s. Na zborovanju že« lezniških delavcev jc izjavil Stalin: Če» prav obstoji v splošnem vojna nevarnost, nc bo v tem letu prišlo do vojne, ker so» vražniki sovjetske unije na to niso pri« pravljeni ter bi bil izid zelo dvomljiv, ker-se delavci zapadne Evrope nočejo boriti proti sovjetski uniji. Poleg tega zasleduje sovjetska Rusija odločno miroljubno poli« tiko. Glede angIeško«ruskih odnošajev je izjavil Stalin, da ne smatra prekinjenje od« nošajev med Anglijo in Rusijo popolnoma izključeno. Moskva, 3. marca. g. Z raznih strani Ru« sije prihajajo vesti, da prireja prebival« stvo demonstracije proti postopanju An« glije proti Rusiii, zlasti pa proti angleški protestni noti Kriza v radikalski stranki neizogibna Borba med narodnimi radikali in policajradikali. — Nasprot-stva vedno ostrejša. — Pomen Maksimovičeve afere. — Radikalski klub sklican k odločilni seji? — Mišljenje starega ra- dikalskega poslanca. Beograd, 3. marca, p. Razmere v radikalskem klubu se razvijajo tako, da je z vso gotovostjo pričakovati v najkrajšem času važnih dogodkov v naši notranji politiki. Ne samo pri opoziciji, ampak tudi pri radikalih je vzbudilo naravnost senzacijo pismo, ki ga je posla! radikalski poslanec Miljutin Dra-govič predsedniku radikalskega kluba litji Mihajloviču. V tem pismu zahteva, naj se čimprej skliče klub k seji, na kateri naj razpravlja o vsej politični situaciji in zlasti o politiki in o namerah radikalne stranke. Na zunaj se borba v radikalnih vrstah še vedno vrši v formi «pašičevci in cetrumaši» ter se živahno preštevajo moči ene in druge skupine. Med voditelje «pašičevcev» spadajo predvsem Marko Trifkovič, M. Dragovič, Krsta Miletič, Ljuba Popovič. Intere-santno je, da sta dr. Laza Markovič in dr. Velizar Jankovič danes popolnoma na Uzunovičevi strani. Gotovo je, da tvorijo «pašičevci» danes v radikalnem klubu znatno manjšino, ako se vprašanje postavi tako kakor se je postavljalo dosedaj. Toda problem je daleko globokejši. V radikalni stranki se ustvarjate dve fronti, ki nimate z imeni bivših in sedanjih voditeljev nobene neposredne zveze. Formulira se parola: tu narodni radikali, tam policajradikali. Pismo Miljutina Dragoviča je dalo tej formuli že precej jasnega izraza. Na-tem principijelnem nasprotstvu se bo odločilo vprašanje eksistence radikalne Stranke kot celote. Kriza postaja vsak dan izrazitejša in ostrejša. Radikalna stranka je danes, ko so potekli že meseci od Pašičeve smrti, še vedno brez predsednika, ona je dejansko brez glavnega odbora, ker še ni uspelo spopolniti dosedanji glavni odbor, radikalski klub je brez načelnika. To vse so znaki globokega razdejanja, ki se stalno širi in izziva uso-depolne odločitve. Naše informacije, da je Aca Stanojevič zahteval od Uzunoviča, naj odstopi, se potrjujejo. Govori se celo, da je stari radikalski prvak zagrozil z javnim pozivom, ako g. Uzunovič v 1 še ta mesec nekaj važnega zgodilo. Vsakemu lajiku mora pasti v oči,' da sedaj nihče ne misli več na donošenje budžeta. najmanj pa Uzunovič s svojo vlado.» Splošno zatrjujejo, da ie z vprašanjem proračuna zvezano tudi vprašanje novih volitev in kdo dobi volilni mandat. Med opozicijo ir. vlado se vodi ostra borba zaradi budžeta. Vlada in opozicija hočeta zvreči krivdo za morebitno nedonošenje budžeta na nasprotnika. Zlasti vlada posega po vseh sredstvih, da bi pokazala, da je opozicija kriva, da se ovira budžetna debata. Opozicija pa se sklicuje na razmere v vladni večini. posebno v radikalskem klubu. Razmere se naglo razvijajo k odločitvi. Senzacijonaîno pismo posl. Dragoviča Obupni klic odličnega radikala o razmerah v radikalni stranki. Beograd, 3. marca p. »Politika« objavlja pisano, ki ga je včeraj pisal rad. posl. Milu tin Dragovič predsedniku rad. kluba Ili-ji Mihajloviču. Pismo podira vse umetno postavljene kulise in razkazuje pravo stanje v radikalni stranki. Pismo pravi: Približno leto dni sein se je v vrhovih radikalne stranke in v satnem klubu bohotno ukoreninila samovolja in osebna ambicija ipoedincev, članov naše stranke, ki smatrajo, da je nujneiše skrbeti za svoj položaj, za dohodke in udovoljitev svojih bolestnih ambicij, kakor skrbeti za dobrobit države in njenega ugleda. O radikaliti stranki in o njenem napredku pa sploh ni govora. Moje globoko prepričanje jc, da ljudje, ki danes vedrijo in oblačijo v imenu radikalne stranke in ki stoje pri krmilu države, udarjajo glogov kolec v hrbet parlamentarizma in narodne svobode, da zapuščajo program in načela radikalne stranke, ki jih je stranka gojila in čuvala od 18S2. leta naprej do poslednjih let. V kiubu poslancev radikalne stranke ni nobenih razgovorov, razprav ali kritike o delu v stranki ali na državni upravi tako, da je povsod po notranjosti in v sami pre- stolnici zavladala tkrb in se ljudje vprašujejo: Kaj je to? Kam to vodi? Kako dolgo bo to šlo? AH imamo še koga v radikalni stranki in v državi, da izipregovori napram onim, ki upravljajo državo na podlagi tkzv. narodnega zaupanja iti s klubo-vim odobrenjem, naj se spametujejo? Tega stanja ni mogoče dalje prenašati, če nočemo, da pripeljemo našo milo državo do pravega poloma in katastrofe. Zato to pismo izročam vam, g. predsednik, s prošnjo, da se čim prej skliče klubska seja in da se v klubu razpravlja o položaju; v katerem se danes nahaja naša država iu sama radikalna stranka. Ravno tako zahtevam. da se skliče ožji in širši glavni odbor radikalne stranke, ki naj sklepa o življenju, delovanju,- napredku in razširjanju-radikalne stranke in da se končno dvignemo iz tega močvirja in anarhije. Ako sc to us Izvrši v najkrajšem roku, prosim, da smatrate ta dopis kot odpoved na članstvo poslanskega kluba radikalne stranke. On! pa, ki želijo, da se ua ta način nadaljuje tako v državi, kakor v radikalni stranki, naj sami nosijo posledice in odgovornost za ono, kar bo po mojem mnenju neizbežno nastopilo. Zunanji ministri odpotovali v Ženevo Briand gre v Ženevo iz mednarodne uljudnosti. — Nemčija zatrjuje, da hoče voditi pacifistično politiko. — Posvetovanja v Varšavi. Pariz, 3. marca d. Čeprav sedanje zasedanje Sveta Društva narodov ni posebno važno, se ga bo vseeno udeležil zunanji minister Briand, o katerem se je doslej govorilo, da ostane v Parizu. Odpelje se v Ženevo v soboto s poslaucem Pavlom Bon-courjeni. Briana se bo udeležil zasedanja že iz mednarodne vljudnosti, ker bo tokrat prvikrat predsedoval sejam Sveta nemški zunanji minister dr. Stresemann. Berlin, 3. marca d. Nemška delegacija odpotuje v Ženevo jutri. Glavna delegata sta dr Gauss in Biiîow, nadalje Zechlin, Voigt, Hemrnen in Freitag. Zunanji minister dr. Strcsemaiiii se odpelje v Ženevo v soboto iz San Renia. Spremljal ga bo državni tajnik Schubert. Berlin, 3. marca u. Državni ka.icclar dr. Marx je sprejel novinarje in jim podal, zanimive izjave o spomladanskem zasedanju v Ženevi Med drugim je dejal, da se .vlada veseli da se drži Briand izjav, ki jih je podal v Tboïryju. Tudi nemška vlada je opetovano naglašala. da se bo drza'la izjav, M jih je bila podala pri tej priliki. Nemčija trdno upa, da bo Francija odstranila vse ovire, ki so na potu tako potreb- nemu sporazumu med obema narodoma. Z vlago soglaša ves nemški narod glede spora med Anglijo in Rusijo. Upati je, da se bo ta spor da! poravnati mirnim potoni. Politični položaj sani narekuje, kakšno stališče naj zavzame Nemčija spričo tega spora. Nctnška politika sc giblje v okviru locarnske in b'er,:nske pogodbe. Teh smernic se bo vlada tudi nadalje držala. Praga, 3. marca d. Zunanji minister dr. -Beneš se odpelje v soboto v Ženevo. Varšava, 3. marca d. Pred svojim odhodom v Ženevo je imel zunanji minister Za-Ieski važno konferenco s francoskim po- • slanikom, kasneje pa je sprejel nemškega poslanika Ratrscherja, ki se je povrnil iz Berlina. Rauscher je sporočil Zaleskenm. da ne. more v imenu svoje vlade ničesar predlagati glede obnovitve pogajanj med obema državama. Vendar upa. da se bo dal spor mirnim potom poravnati v Ženevi, kjer se zberejo zastopniki obeh narodov. Naše prijateljstvo s Poljsko Vaišava, 3. marca, (be.) Scjm jc danes ratificiral prijateljsko pogodbo z Jugosla* vijo. Angleška politika na Balkanu Zgovoren dokument iz grškega zunanjega ministrstva. — Anglija odsvetuje Grčiji, da sklepa z nami pogodbe. — Tudi Anglija za obroč okoli Jugoslavije. Beograd, 3. marca, p. «Politika» objavlja dokument iz grškega zunanjega ministrstva, ki uprav bengalično razsvetljuje angleško politiko na Balkanu. Dne 19. decembra lanskega leta se je narnreç grška vlada obrnila preko svojega poslanika v Londonu, g. Kaklama-nosa na angleško vlado, da ji svetuje, kakšno stališče naj zavzame do gotovih balkanskih vprašanj, ki so v zvezi s splošnim položajem v Evropi. G. Kak-lamanos je izvršil željo svoje vlade in prejel od angleške vlade zelo jasen odgovor. Angleške nasvete je sporočil svoii vladi v Atenah dne 2. januarja 1927., ki jih je prejela dne 4. januarja. Odgovor angleške vlade se glasi: «Odgovor 19. decembra 1926., številka 11976. 2—1—1927., št. 17. Ministrstvu zunanjih del, Atene. Odgovor zunanjega urada (Foreign Office) je sledeči: 1.) Sporazum z Bolgarijo ali vsaj prijateljska pogodba. V tem smislu svetovati listom in vplivati na javno mnenje. V tem duhu bo Anglija delovala pri Bolgarih. . . 2.) S Turčijo: Utrditi dobre odnosaje s tem. da se .odstranijo vsa še nerešena vprašanja, ki so motila dobre odnosaje med obema državama, celo v škodo grških interesov. 3.) Ne podpisati pogodbe z Jugoslavijo. To stvar bo uredilo Društvo narodov, ki bo upoštevalo stališče in interese Grčije. Stališče Grčije bo podpirala Anglija. 4.) Napram Italiji naj se izbegava vsak nesporazum. Nerešeno vprašanje Dodekaneza bo rešeno v korist Grčije, čim se bo vzpostavilo splošno ravnotežje na Sredozemskem morju. To vpra-šanie bo rešeno pod vplivom Anglije. 5.) Ne zanimati se za pogodbo med Italijo in Albanijo. Št. 1247 4—1—1927. Kakiamanos». «Politika» pristavlja temu uprav zgodovinskemu dokumentu, da bo morda angleška vlada "že v par dneh deman-tirala gori navedene činjenice, da pa kljub tému ne bo mogla izbrisati vtisa, ki ga napravi ja njena politika y Jugoslaviji. * Pod naslovom «Politika Velike Britanije» prinaša današnja beograjska «Politika» uvodnik, v katerem z obžalovanjem konstatira, da se je Anglija tekom zadnjih let zopet vrnila na svojo staro politično osnovo protiruske in posredno protislovanske politike. V skladu: s to občo smerjo je postajala Anglija, vedno hladnejša napram Jugoslaviji in jc faktično zadnji čas v krogu onih, ki igrajo nam sovražno igro. Te vrste konstatacije pravzaprav niso ■nič novega, saj že davno ni več tajnost, da nam londonski «Foreign Office»'ni niti najmanj naklonjen, in pri mnogih dogodkih balkanske politike je morala na žalost naša diplomacija spoznati, da so se mogli naši nasprotniki opirati na angleško pomoč in da so prav z njeno pomočjo dosegli realizacijo svojih teženj. Zgodovina tiranskega pakta in vsega, kar je z njim v zvezi, je znova potrdila, da dela London skupno z Rimom proti našim interesom: prav radi tega, ker more sigurno računati z angleško pomočjo, ie postal italijanski fašizem tako ohol in nadaljuje svojo ofenzivo popolnoma neprikrito in nemaskirano. Ali senzacija «Politikinega» uvodnika sestoji v tem. da navaja za svojo trditev dokument, ki je za našo politično situacijo nenavadno velikega pomena in ki bo povzročil tudi v inozemstvu ---3S Volitve v Avstriji 24. aprila Dunaj. 3. marca. s. Dan novih volitev je sedaj določen, ker so socijalni demokrati na današnji seji Narodne skupščine sklenili, da sprejmejo termin dne 24. aprila. Po tej seji se j& sestal ustavni odbor, ki je po krajši debati odobril zakon o razpustu skupščine ter se bo že jutri razpravljal y Narodni skupščini v drugem in tretjem branju. Glavni- odbor bo takoj, ko bo zvezni èvet dal svojo odobritev, določil volilni dan, za katerega pride sedaj v poštev edinole 24. april. Pogajanja za protimarksistično fronto se nadaljujejo. Zadnja seja fašistične zbornice Rim, 3. marca. o. Zbornica jc imela da» nes sejo, na kateri so razpravljali o povi. šanju poslanskih plač. Soglasno jc bil spre. jet predlog, da se plače povišajo od 750 na 2000 lir mesečno. V javni seji se je nadaljevala razprava o proračunu ministra stva za pravosodje. Povsod fašistični znak! Rim, 3l marca; o. V smislu včerajšnjega sldepa vodstva fašistične stranke morajo razen časopisja prve skupine, torej režimu popolnoma zvestega, imeti liktorski sves ženj na svojih napisih tudi vse športne or. «anizacije. ki so razen katoliških skavtov, vse v fašističnih rokah. Rusija bo zasedla Vilno? Kovno, 3. marca. d. Listi pišejo, da je sovjetski poslanik Aleksandrovič baje de. jal v razgovoru, da bo v slučaju ugodnega političnega in strateškega položaja Rusija še letošnjo spomlad zasedla Vilno. Dasta, vil je, da Rusija nc bi mogla potem vrniti Viki a Litvi zaradi političnih razmer. v KovnUf izredno pozornost. Navaja se namreč, da se je dne 19. decembra grška vlada preko svojega londonskega poslanika obrnila na angleško vlado po navodila, kako stališče naj zavzame v aktualnih problemih balkanske politike — bilo je tri tedne po podpisu tiranskega pakta! Grški poslanik v Londonu Kakiamanos je naročilo izvršil in poslal brž nato v Atene angleški odgovor, ki je nad vse značilen za britansko politiko na Balkanu. Angleška vlada svetuje grški: naj sklene sporazum z Bolgari ter da jo bo v Sofiji pri tem podpirala; naj doseže : na vsak način dobre odnošajc s Turčijo, naj ne podpiše dogovora z Jugoslavijo, ker bo to zadevo uredilo Društvo narodov v grško korist, pri čemer bo grško stališče varovala Anglija, — naj se izogiba nesporazumlje-njem z Italijo; nerešeno vprašanje Dodekaneza se bo uredilo v korist Grčije, kakor hitro se obnovi ravnotežje v Sredozemskem morju, in sicer pod vplivom Velike Britanije; naj se ne zanima za italijansko-albanski pakt. «Politika» se zavaruje proti eventualnemu deman-tiranju tega dokumenta, in navaja v to svrho točne podatke o datumih in registraciji diplomatskih poročil, tako da o avtentičnosti navedenega zares ne more biti dvoma. K senzacijonalneinu dokumentu je težko kaj pristaviti; v zvezi z uvodoma navedenim je bolj jasen, kakor tucat komentarjev. Opozoriti je še na ponovne vesti iz Sofije, ki so pripovedovale, da bolgarska vlada vodi svojo vnanjo politiko v skladu z angleško in da' iz Sofije vedno povprašajo London za nasvet in direktive. Kaki so ti nasveti, si sedaj ne bo težko predstavljati. Zelo je umestno opozoriti v tej zvezi tudi na angleško politiko v srednji Evropi. London n. pr. dosledno podpira nemško stališče napram Poljski, se izjavlja odkrito proti sedanjim nemškopoljskim mejam, osobito proti koridoru, kar seveda odločilno vpliva na zadržanje Nemčije. Naposled se ne sme prezreti, kako se med Avstrijo in Nemčijo postopoma pripravlja združitev in nemogoče se je izogniti vtisa, da na tihem Velika Britanija pristaja na berlinsko-dunajske projekte. Kaj so vodilne misli angleške politike na Balkanu? Napačno bi bik) trditi, da nam je Anglija sovražnica. Ona gotovo ne želi naše propasti. Toda angleško diplomacijo od nekdaj navdaja strah pred slovanstvom. Ona se stalno boji regenerirane Rusije in v močni Jugoslaviji vidi opasnost, da bi jugoiztočna Evropa mogla priti pod. vodstvo slovanske države. Za Anglijo je «ravnotežje na Balkanu», izigravanje ene balkanske države proti drugi, da bi nobena ne postala prejaka,, še vedno politična maksima. Angleška diplomacija jc najjačji nasprotnik definitivnega zbližanja med Jugoslavijo in Bolgarsko, ona je tudi protivnik balkanske zveze, v kateri bi naravno igrala slovanska Jugoslavija vodilno vlogo. Da v najnovejšem času- Anglija podpira italijansko ekspanzivno politiko v Albaniji .ie v ozki zvezi s tem stališčem, a nič manj tudi v zvezi z željo, da si dobi sama proste roke v drugih orientalskih vprašanjih. Gotovo je končno, da igra pri vsem tem veliko vlogo tudi stremljenje zmanjšati in oslabiti francoski vpliv v jugoiztočni Evropi. Bodi s tem kakorkoli, eno je sigurno: angleškega nasprotstva Jugoslavija ni zaslužila, ali računati mora, kakor vse kaže, z njim. Naša diplomacija pa se nahaja sedaj — pred najtežavnejšimi problemi povojne državne politike. Interpelacijski dan v Narodni skupščini Klerikalni minister kot branitelj kuluka. — Ostra kritika brez« brižnosti vlade za ceste in pota. — Miren potek seje. Beograd, 3. rtiarca. t. Današnja seja Na- I 13. zaključena, rodne skupščine je potekla relativno mirno Popoldne ob 4. se je seja nadaljevala. V dvorani je bilo več poslancev kot dopoldne. Izmenjava na poslaniškem mestu v Angori Beograd, 3. marca. p. Naš dosedanji po. slanik v Angori Tiča Popovič je dospel danes semkaj, da poroča vladi o svojem delovanju. Kakor znano je za novega po. slanika v Angori imenovan Jevrcm Tadič, doslej odpravnik poslov v Budimpešti. Konzulat v Braili ukinjen Beograd, 3. marca. p. Zunanje ministr. stvo je ukinilo naš konzulat n Braili v Ru. muniji. To ukinjen.ic je izzvalo veliko ne. zadovoljnost v vseh gospodarskih krogih, zlasti pa pri izvoznikih, ki So svoj čas zahtevali in tudi dosegli, da se jc otvoril konzulat v Braili. Spor za sedež primorsko-krajiške oblasti Karlovee, 3. marca. r. Včeraj popoldne ob 4. se je vršila seja oblastne skupščine, na kateri se je nadaljevala diskusija o sedežu oblasti. Dr. Matanič in Peič sta ple-dirala, da ostane sedež oblasti v Karlovcu. Juričič in Banič sta se zavzemala za Sušak. Tekom debate je dr. Legin v imenu raii-čevskega kluba predlagal, raj se vprašanje sedeža oblasti odstavi z dnevnega reda. Predlog je bil sprejet s 30 proti 29 glasovom. S tem je bila zaključena seja. Prihodnja sé bo sklicala v sporazumu e predstavniki klubov, najbrž okoli 15. maja in se bo takrat definitivno rešilo vprašanje sedeža oblasti. Zopet krvav pretep v Dubrovniku Dubrovnik, 3. marca. n. Zvečer ob 6. se je vračalo nekaj članov Orjune iz gleda, lišča. Na cesti so se srečali s skupino ra» dičevcev. Prišlo jc do prerekanja in po. tem do pretepa, ki jc trajal dober četrt ure. Pri tem sta bila ranjena Orjunaš Kre» ven in radičcvcc Pero Qjonovié. Policija je uvedla, preiskavo. in brez incidentov. Na dnevnem redu sta bili dve interpelaciji posl. dr. Žaniča o ku-luku na Hrvatskem in o vzdrževanju ter popravljanju teh cest. Na interpelaciji, ki sta bili spojeni v eno, je odgovarjal minister za javna dela inž. Sernec, ki je utemeljeval, zakaj je bil upeljal kuluk, citrral odloke ministrskega sveta in navajal končno sklep o ukrajenju kuluka. Njegov govor je uničil vsako liado, da se bo ta stvar izpre-meniîa in izboljšala. Ostalo bo pri starem. Vsi vzroki prejšnjega stanja ostajajo še dalje. Dr. Zanič ni zadovoljen z odgovorom ministra Serneca. Člani SLS so doslej vedno trdili, da polagajo največjo važnost na vprašanje cest in potov. Zato je pričakoval da bo prejel povsem drugačen odgovor, saj je minister za javna dela član SLS. Zdi se da je tudi sedanji minister na stališču, da se smejo zakonske odredbe zamenjati z ministrskimi sk'epi. Referat ministra za javna dela glede cest na Hrvatskem je popolnoma zgrešen. Na Hrvatskem obstojajo državne in deželne ceste. Prve vzdržujejo državni proračun, občinske ceste pa vdržuje-jo samoupravni proračuni. Ministru te stvari niso jasne in trdi, da se mora šele ugotoviti, kdo naj vzdržuje državne ceste in kdo občinske. Minister javnih del se ni postavil na stališče zakona. O istem predmetu so govorili šc posl. dr. Bankovič. Rude Ba-činič in Vice Matijevič, nakar je bila seia ob Dr. Basariček je bil danes zadnjikrat v zbornici kot poslanec, ker preneha jutri njegov mandat. V nadaljevanju debate o interpelacijah dr. Žaniča sta najprej govorila samostojni demokrat Demetrovič in radikal Milorad Vujičič, ki smatra, da so Žaničeve interpelacije brezpredmetne, radi česar bo radikalna stranka glasovala za prehod na dnevni red. Govorili so še demokrat Rado-jevič ter radičevca Gjuro Kiemen in Neu-dorîer, ki so ostro kritizirali postopanje ministra gradjevin. Vsa opozicija je ugotovila slabo stanje naših cest in pogrešnost gradbene politike vlade. Minister Sernec je v svojem zaključnem govoru naglašal, da v področju gradbene direkcije v Zagrebu sploh ni bilo kuluka, ker je prebivalstvo rajši plačalo odgovarjajoči znesek. Kjer pa se je uporabljalo ljudsko delo, je vlada postopala v sporazumu s krajevnimi občinskimi oblastvi. Kuluk je potreben, ker so n. pr. na Hrvatskem skoraj vse ceste državne, dočim morajo v Srbiji samoupravna telesa ceste ne le vzdrževati, atrrpak jih. tudi graditi. Po osebnih pojasnilih dr. Žaniča je vladna večina sprejela prehod ua dnevni Ted. Seja se je zaključila ob 19.30 zvečer. Prihodnja seja jutri dopoldne z nadaljevanjem budžetne debate. Predlogi Naprednega kluba v ljubljanski oblastni skupščini Poslanci naprednega kluba v oblastni skupščini ljubljanski so že v prvih sejah stavili veliko število predlogov gospodarskega značaja. Znano je, da so tvorili predlogi dr. Kramerja in tovarišev, tikajoči se davčnega, odnosno finančnega vprašanja oblastne samouprave že predmet obširne razprave v oblastni skupščini. Od ostalih predlogov bomo priobčevali v »Jutru« najvažnejše. Danes objavljamo predlog posl. V. Poljanska in tovarišev glede žirovske hidroelektrične centrale, posl. Ivana Tavčarja in tovarišev v zadevi starostnega in invalidnega zavarovanja, ter posl. F. Zebala radi vzdrževanja bivših deželnih mostov in cest. Predlog posl. V. Poljanska in tovarišev Člani hidroelektrične centrale v Žireh, 162 po številu, odnosno 343 odjemalcev električnega toka, se nahajajo v izredno tefžkem in nevarnem položaju, iker jih ogrožajo dolgovi tega podjetja. Naprava je bila vsled katastrofalne povodnji že dvakrat porušena in sc po zadnji iz 1. 1926 še ni restavrirala. Člani sami nimajo sredstev za vzpostavitev in ker so vse svoje imetje že zastavili, tudi ne morejo izpo-slovati potrebnih kreditov. Vzpostavitev pa je kričeča potreba, ker bi v nasprotnem slučaju draga naprava pričela razpadati in izgubila vrednost, ker so položene cevi sistema »Ohrag«, ki se pod vodnim pritiskom konservirajo, v nerabljivem stanju pa bi pričele trohneti. Vsled tega bi bilo neodpustljivo nerazumevanje, ako bi se pustilo to splošno koristno napravo, ki je velevažna za Žiri in okolico, kakor tudi za trg Vrhniko, kamor jc tok napeljan, razpadati. Dobro uspevajoča obrt in industrija teh krajev kakor tudi kmetijstvo bi bilo s tem silno udarjeno, vse ogromne žrtve, koje so doprinesli prebivalci za to podjetje, pa bi bile zavržene. Podjetje samo na sebi je splošno koristna naprava (glasom priloženega strokovnega poročila) in je zmožno proizvajati letno do 3,000.000 KW ur. Ako bi se ta množina količkaj ekonomično izrabljala, je obrestovanje in amortizacija podjetja zasigurana. Ker pa v Zireh in na Vrhniki ni zadostnega odjema, se je obrnila uprava podjetja na mestno občino ljubljansko s prošnjo, da prevzame preostaja-jočo energijo. Bivši gerentskl svet je v svoji seji dne 28. septembra 1926 skleflil pristopiti kot odjemalec, ni pa še podpisal definitivne tozadevne pogodbe. Sedanji vladni komisar pravi, da je on načeloma za priključitev, boji pa se menda neugodne sodbe s te ali one strani. Sklep uprave mestne občine se jc opetova-no razglasil v časopisju in ni bilo proti njemu nobenega ugovora, iz česar je razvidno, da jc javno mnenje temu naklonjeno. Vsled tega visoka zbornica skleni, da se pozove g. vladni komisar in g. veliki župan. da se ta sklep izpelje in pogodba glede dobave toka iz žirovske centrale v Ljubljano definitivno zaključi, da bo na tej podlagi možno izposlovati pri mestni hranilnici ljubljanski v to svrho potrebni kredit, ki je pod tem pogojem že obljubljen. Oblastna skupščina pa naj priskoči težko prizadetemu prebivalstvu na pomoč bodisi, v tej ali oni obliki z direktno podporo ali vsaj z ugodnimi krediti, kajti tu gre za rešitev velevažnega socijalnega vprašanja, ker je ogroženo prebivalstvo celega okraja. Gre za rešitev važnega gospodarskega vprašanja ter vzpostavitev splošno koristnega obrata, ki je povsem sličnega pomena kakor elektrarna na Završnici, kojo je svoj čas gradil bivši deželni odbor. V Ljubljani, dne 28. februarja 1927. Predlog posj. Ivana Tavčarja in tovarišev Pri obsioječih' političnih razmerah" v državi ni pričakovati, da se izvede za celo državo siarostno in invalidsko zavarovanje. Л .Vsi gospodarski, socijalni in pravno or- ganizatorni predpogoji so pa dani, da se za Slovenijo lahko uvede pokrajinsko starostno in invalidsko zavarovanje za vse one delavce in nameščence, ki tega zavarovanja še niso deležni. Zato skleni oblastna skupščina: 1. Oblastnemu odboru se naroča, da stopi v smislu čl. 88 zakona o samoupravah v stik z mariborsko oblastno skupščino glede proučevanja vprašanja, kako naj se izvede za Slovenijo starostno in invalidsko zavarovanje delavcev in nameščencev. 2. K proučavaniu tega vprašanja ie pritegniti zastopstva strok, organizacij delavcev in nameščencev ter Delavsko zbornico, ki ima tozadevno izdelanih že več projektov. 3. Že v prihodnji oblastni proračun se vstavi primerna postavka za izvedbo zavarovanja za starost in invalidnost V Liubliani, dne 2S. februarja 1927. Predlog posl. Frana Zebala in tovarišev Bivše deželne ceste in mostovi I. in II. vrste v ljubljanski oblasti se nahajajo v tako slabem stanju, da bo kmalu ves promet onemogočen. V naiši oblasti imamo povsem močno razvito lesno industrijo, katera težko zadosti svojim potrebam in to vsled ovire slabih cest ipri dovozu in odvozu lesa. Iz gospodarskega ozira je posebne važnosti, da so ceste v najboljšem redu in je treba posebno skrb imeti pri vzdrževanju istih. Upo števati je treba tudi, da se od te industrije preživlja velik del revnega prebivalstva. Ljubljanska oblast se nahaja v bližini državnih mej in je že iz strategičnih ozirov nujno potrebno, da so cesto in mostovi vsaj v dobrem stanju. Zato predlagamo: Oblastna skupščina skleni: Oblastnemu odboru se naroča, da takoj s sporazumom Gradbene direkcije preskrbi pri sestavi proračunov potrebne kredite za boliše vzdrževanje bivših de želnih cest in mostov I. in II. vrste. .V LjuHian!, dne 28. februarja 1927. Politične beležke «Pred dogodki...» Pod tem naslovom objavlja beograjska «Politika», ki je v tesnih informacijskih stikih z radikalnim delom vlade, situacij, sko poročilo, iz katerega posnemamo par važnejših in ilustrativnih odstavkov. V ospredju vseh političnih vprašanj je še vedno ostavka notranjega ministra Bože Maksimoviča, o čemer piše «Politika»; «Najbližja okolica g. Maksimoviča šc vedno trdi, da g. Maksimovič prav nič nc misli na ostavko. Pašičevci pa ponavljajo, oa bo g. Maksimovič moral podati ostavko «On nima več pravicc, da računa na na. šo podporo. Človek, ki nastopa na tak na. čin proti radikalom, kakor jc nastopil go» spod Maksimovič (tu sta najbolj znana slučaja z A. Radojevičem in g. L. Suva» kovičem), nima pravice, da računa z našo podporo. Ako bo zopet zahteval, da gla» sujemo, ne bo naša krivda, temveč ,njego. va, ako pri tem glasovanju propade.» Ta» ko pravijo pašičevci. «Politika» smatra, da g. Maksimovič ve, da bi mora! oditi. Toda cn hoče kljubovati, ker je prepričan, da ga bo podpiral oni del radikalov, ki so se. daj ž njim. Ta skupina obstoja in ž njeno pomočjo jc vztrajal v borbi proti Nikoli Pašiču. Toda vzdržal je zato, ker je bil minister notranjih del, torej človek, ki ima vpliv na volitve. Ni se treba varati, ljudje, ki so sedaj za Maksimoviča kot ministra notranjih del, ne bodo zanj, ko odide iz ministrstva. Poučeni krogi so tudi včeraj trdili, da bo g. Maksimovič zagotovo odstopil in da sc sedaj išče najprimernejši irenotek za to njegovo ostavko. Kako kažejo klerikalci svojo onemoglost Treba je vzeti v roke »Slovenca« in »Domoljub«, pa se takoj vidi kako neprijetna je situacija za SLS. Ker se vse to, kar je zagrešila klerikalna parlamentarna delegacija v Beograda tekom enega meseca oblastna delegacija v Ljubljani pa tekom enega tedna, sploii ne more zagovarjati, je »Slo venec« ubral, da bi zamorca vendarle oprat taktiko, ki jo običajno uporablja šele pred volitvami, ko mu gre za to, da s hujskarija zatemni svojim pristašem zadnjo s!ed razsodnosti in pameti. Štirinajst dni se klerikalni tisk žc trudi, da bi našel kako demagoško parolo, ki b! odvrnila pozornost pristašev od dejani klerikalnih poslancev in ministrov. Nekaj dni je pisal »Slovenec« samo o veri. o papežu Piju XI., o Radiču in katoličanstvu, dokler se ni povspel do »visoke pesmi« v kateri ie svojim strmečim bralcem na uvodnem mestu razkril skrivnost, da so največji sovražniki države in slovenskega naroda — francoski framasoni, pod kojili vrhovno komando da stoji v Jugoslaviji SDS. Klerikalna protiframasonska ofenziva se je v par dneh zdrobila, ker so so začeli last-ni pristaši SLS »Slovencu« in njegovim fra-masonskim budalostim nâ glas smejati. Na »Slovenčcvo« brezversko in versko hujska-xi.io kmalu šc trctjerednice ne bodo več reagirale, vsaj količkaj pametni možje pa tud? že v oddaljenih in osamljenih farah takim farbariiam ne nasedajo več. Za protiframasonsko ofenzivo je začel »Slovenec« pripravljati ofenzivo proti SDS radi davčne prakse v Sloveniji. Že prvi dan je streljal z najtežjimi topovi, a v dveh dneh jc bi! tudi ta naskok odbit in zlomljeni. SLS in »Slovenec« sta bila razkrinkana in osramočena kot demagoga, ki operirata z lažjo in kleveto. Kakor, da bi črni gospodi zašili usta, prenehal je hipoma bobneči ogenj, ki ga je »Slovenec« radi davčne prakse naperil proti SDS. Zadnja dva dni poskuša »Slovenec« zopet z novo gonjo proti SDS, z demagogijo, ki nai bi zapeljala v zmoto klerikalne kine-! te. V oblasfcni skupščini je dr. Puc povsem pravilno konstatiral, da ima SLS tem manj pravice z absolutističnim poslovnikom daviti opozicijo, ker stoji nasproti 52.000 klerikalnim, mogočna armada 37.000- nekleri-kalnih volilcev, ki kvalitativno gotovo odtehtajo klerikalno kvantiteto. Sedaj »Slovenec« hujska, češ, da je dr. Puc žalil kmeta, dasi je bilo to v skupščini izrecno de* mantirano. »Slovenec« seveda v. svoji demagogiji na« lašč podtika in zavija ter premišljeno identificira kmeta kot takega s klerikalnimi vo-lilci. »Slovenec« jemlje kmeta nekako v zakup za SLS, dasi dobro ve. da je dober del slovenskega kmečkega ljudstva in to naj-razboritejši de! v taboru SDS in SKS, kar se posebno pomembno kaže v »Kmetijski družbi«, kjer klerikalci nimajo večine. Slovenec« tudi ve, da sta oba poslanca SD6 v Beogradu kmečka poslanca, izvoljena po večini od slovenskih kmečkih glasov. Jasno je torej, da dr. Puc nikoli ni govoril tako, kakor mu podtika »Slovenec«. Taka misel je mogoča samo pri klerikalcih. Če se kdo zaveda pomena slovenskega kmeta in če ga kdo ceni in spoštuje, je to SDS. In če kdo z dejanji kaže, kako malo irvažuje slovenskega kmeta, je to SLS. »Slo venec« naj bi rajše zapisal, zakaj je klerikalna gospoda v oblastm skupščini popolnoma prezrla svojega kmeta, kmečkega poslanca, ko je v oblastni odbor mesto kmeta izvolila kar štiri doktorje ln enega duhovna. Tudi naj pove »Slovenec« zakaj ie Oblastna večina prikrajšala svoje poslance s kmetov, ko je zanje sklenila prav tako velike diieta kakor za ljubljanske poslance SLS in to navzlic temu, da je opozicija predlagala večjo razliko. To so dejanja klerikalne gospode, ki so naperjena proti kmetu in kdor je med klerikalnimi kmeti še tako zaslepljtn, da ne vidi v klerikalni hujskanji samo prazne besede, mu pač ni pomagati. Klerikalna polemika v »Slovencu«, ki uhaja na siranpota za to, da bi pristaši SLS ne videli in ne spoznali usodne politike, ki jo delajo njihovi voditelji v Beogradu in v Ljubljani, je na celi črti samo dokaz popolne onemoglosti SLS ter priznanje, da SLS kot vladni stranki primanjkujejo argumenti, s katerimi bi mogla podpreti nesrečno in nespretno politiko svojih gosposkih poslancev. Enoten parlamentarni blok DZ in SDS? Beograd, 3. marca. p. Danes so se opažali živahnejši stiki med davidovičevci, muslimani iu samostojnim demokratskim klubom. S Svetozarjem Pribičevičem sta delj časa konferirala poslanca dr. Hrasnica ia Grol, potem pa ie bilo daljše posvetovanje med dr. Hrasnieo. Davidovičem in dr. Ma-rinkovičem. Zatrjujejo, da je to v zvezi z odločnejšim bojem proti radikalni stranki, Pri tej akciji gre za tem, da se vee tri stranke čim bolj zbližajo in po možnosti ustvarijo enoten parlamentarni blok. Zlasti delajo na tem muslimani. Ne moro se še odločiti edino le Ljuba Davidovič. Zatrjujejo, da bi se temu enotnemu klubu v eni ali drugi formi pridružila tudi BSS. Doslej še ni bilo direktnih stikov v tem vprašanju med Radičem in demokratskimi skupinami, pričakujejo pa, da se to zgodi že v par dneh. Pogajanja za konzularne . konvencije s Poljsko Beograd, 3. marca. r. Danes so semkaj prispeli poljski delegati za pogajanja o konzularnih konvencijah. Poljske delegate vodi bivši poslanik v Beogradu, Okenski. Poljaka delegacija je imela "po prihodu sejo pod predsedstvom Okenskega. Istočasno se je vršila seja naših delegatov pod predsedstvom direktorja konzularnega odeleoja ministrstva za zunanje zadeve, Brane Marko-viča. Prvi sestanek med našimi ia p-Jf^hm } delegati je določen za jutri. Naši Z naših planin Pod trto bivam zdaj, v deželi rajsko mili, srce pa gor mi sili, nazaj v planinski raj. S. Gregorčič. Moje rodišče je občina sedmih vasi, ki so razsejane 90 brdih ш bregovih osemsto do devetsto metrov nad morjem. Dežela je siromašna. »V gladnih letih,« mi je pravila mama, »so nam mati (tako nazivlje-шо pri nas staro mater ali babico) dali za zajtrk pest boba, češ, polno pest ga dobiš, da kar skozi prste gleda« ... Pri tem pa je bila roka kajpada trdo stisnjena in skoraj prazna.« Kadar te gospodinja moko sejala, so otroci z oslinjenim prstom lovili po razpokah mize ostavljene mrvice, ki so se jim na jezixu kar topile. Za dva krajcarja je mlada deklina bosa gazila sneg cele ure hoda daleč. Naš kraj je poleti pravcati raj za medvede, pozimi pa za volke. Kolikokrat sem videl kosmatinca ustreljenega, ki so ga s smrečjem pokritega peljali v Jelenovo. Mr-cina je često napadla živinče, ki je šlo na paši »po gobalia in je zašlo predaleč. Kravi je sladkosnedi medojed najprej odtrgal vime. pozneje šele prihajal žret ostali trup. ako tnu ga niso gospodarji oteli. Braneč mladiče je medvedka navalila proti lesnemu trgovcu, ki je meril debla za tesanje: kolika sreča, da je imel gospod konja in v najhujšem peketu nizibreg odnesel na njem cele pete. Stari Lukežič je v Lomu sekal smreke. Ko zgrmi velikansko drevo na tl3. začuje drvar zamolklo momljanje: ozre se in glej jo pošast! Z jeznim renča-njeni se mu bliža samica po zadnjih nogah Sekira mu je ostala pokonci v zraku v »drevenelili rokah. V smrtnem strahu je zajecljal- Medvedka, kam greš proti men!, pojdi v Stare Laze oves zobat!« Nazadnje Ke je le spomnil: v begu je rešitev! in od-kuril na vso sapo domov. Zver ga ni zasledovala, ker je imela mladiče v bližini. Možak je bi! vsaj teden dni nem: niti besedice ni bilo iz njega. Po njivah dela ta-car precej kvare, zlasti ovsu. Na zgornjem krmcu oranice sede na zadnjo plat in s prednjima šapama objemajoč ovsene lati smuka in grize mlečno zrnje. Pri tem se drsa niadol.. da se poznajo globoki plazovi za njim. iti volkovi! Deca se jih često spominja v svojih zabavah. Pamtim še besedila pri neki igri. k.ier se poje: Tika, tika, tovka, jaz sem videl volka, pa me je 'tel režat in nisem mogel bežat. Dokler so še gojili ovce, je krvoločnei imel pogostokrat imenitno gostijo. Nekdaj -e je lotil vola v gozdiču. A kako je pro-šel? Soseska je vso noč iskala kaplna in ga našla šele v jaitro. Z rogmi je tiščal volka, že trdega in sploščenega, ob strmo s'kalo in le z največjo siki se je dal kapin odgnati z junaškega stališča . . . Kadar zapade sneg, se drzne smeli klatež prav do hiš. Lani je pobiral pod našim hodnikom kurja čreva, namenjena mački. A snega, oj snega se pri nas ne manjka. Ko sem racal še v hlačah, ki so zadaj razklane, nas Je z .imelo tako na debelo, da nismo kakih štirinajst dni odprli veénih vrat. Na srečo imamo vso zalogo tako za ljudi kakor za živino pod eno streho. Samo voda je nekoliko proč. A kaj za to? Odpirali smo okno na spodnji strani brega, jemali sneg in ga kuhali. Spričo takih vremenskih prilik, oziroma neprilik, naš človek nerad potuje: pozimi, ker je nerodno, poleti, ker je nezgodno. Vendar je pred leti ln leti, Bog ve, kako daleč sega ta zgodba naizaj, torej naneslo, da je moralo veliko število občanov na razpravo tri ure daleč v trg. Imeli so z duho vskim upraviteljem tožbo radi bire. Ko so opravili v sodišču, jih je obšel volčji g!ad. Stopijo v gostilno k Pakižu in zadu-najo sijajno drobovino. »Vampe imaš, kajne?« se je ogla»! najstarejši očanec, »kar še nam prinesi vsakemu eno porcijo!« Krč-inar izve pri ženi, da ni več drugega ko nekaj omake. »Ej, stara, veš kaj? Za te hribovce sestradane je že vseeno: stopi no gori pod streho, za straži o so zataknjene stare irhaste hlače. Nihče jih ne bo več nosil.« Sesekljal jih je, malo pokukal in postregel redkim gostom. »MHm, nekam trdo gre,«, je moževal eden. »Ta kozel je moral biti še te Noetove barke,« je menil drugi. »Veste kaj, možje,« ukrene stari modrijarh, »ker bo treba plačati, bomo tudi snedli.« In pridno so škrtali z zobmi in škrbinami, dokler ni reklo: resk! Nekomu se je zeb odlomil, ker je ugriznil okrogel gumb, kakršni so se nosili pod kolenom. Takrat so moji čestiti predniki sklenili, da se bodo po možnosti ogibali navihanih tržanov. Prva pot do izvedbe je bila, da so si sporazumno uredili domače sodstvo. Pravde so reševali kar občinski možje, ki so si z vaško suverenostjo prilastili to oblast. »Kdo neki pride najprvi pred naše sodišče?« so radovedno ugibali občani. Ni bilo dolgo čakati. Črednik Grume, ki je v Reški gori pobiral suhlSad, je zatožil Mohar-jevega Jožeta, da je ustreli! srno. Lov pa je imel v zakupu gostilničar, ki je plačeval srenji Iovnino. V nedeljo po večernicah se je zbralo slavno sodišče. »Jože Mohar, obdolžen si, da streljaš divjačino po ljudskem lovišču. To je tatvina. Razen tega pa tudi deželna gosposka brani pobijati samice ob tem času, da se rod ne zatre,« je govoril predsednik. »Stric, ta je bosa,« je dejal v obrambo Jože, »Grume si je stvar na lepem izmislil, ker sem ga lani pretepel.« — »To ni res, Grume ne laže,« je zagovarjal ovaduha njegov sorodnik. — »Kaj bi ne lagal! Laže on. lažeš ti. laže vsa fara. Lažete vsi, ki imate usta pod nosom,« je vzrojil divji lovec in odšel ven. AH pobegniti ni mara!, počakal je v veži razsodbe Možanci so staknili glave vkup in se vpraševali: »Ali b! mu odšteli nekaj gorečih po plečih ali po podplatih? Ce že ni pobijal divjačino, je pa ta vihrè vrgel sramoto na vso sosesko. Vsa občina se laže, tako je dejal.« Najmlajši med odborniki, zaljubljen v Moharjevo sestro Nežko, pa se je megleno zavedal: ako hočeš osvojiti, se moraš najprej žrtvovati. Žrtvovati se je hotel za njenega brata, da se prikupi še njej. »Poslušajte možje,« je rekel s pomirljivim glasom. »Da ne bo slabega začetka, odpustimo Francetu za zdaj. Kdo more dokazati, da je res ustrelil srno? Kar pa zadene tisto žaljenje — ne bodimo mu preostri sodniki. Jeza je kratka blaznost, človek kar ne ve, kaj zine. Odpustimo mu. Kaj pa je dejal? Vsa fara laže. On je tudi iz naše fare. Za-tlsmimo eno oko, pa recimo: Ko je to rekel. se je zlagal!« Te besede so močno učinkovale na ves zbor. Toženca so oprostili. Samo birič je v nedeljo pod lipo ponovno zabičal in razglasil, da je lovska kraja tudi kraja. Zmagovito sta se Jože in njegov navdahnjeni odvetnik prijela čez rame in zapela proti krčmi: Travca zelena, rušev repèk, . . . N. K. „Lažna sramežljivost" i (Falsche Scham) ™ Pozor! Ločene predstave! Pozor! Dnevno ob 4. in k 8. sa. 10 za dame! Dnevn 1 - b Уј "" 'n 9. san: za moSke! Kino «Dvor» - Telefon 397. Reorganizacija Slovenskega planinskega društva Dne 25. iebruarja se je vršil v Narodnem domu v Mariboru izredni občni zbor mariborske podružnice SPD v Mariboru, ki je odobri! nova pravila, ki značijo začetek popolne reorganizacije celotnega SPD-Občnega zbora se je udeležil tudi odposlanec osrednjega društva SPD g. Makso Hrovatin iz Ljubljane. Pred dvema letoma je sprejel občni zbor SPD v Ljubljani pravila, ki niso priznavala pravne ш gospodarske samostojnosti podružnic ter določala, da naj se prepiše njih imovina na osrednje društvo in da se morajo podružnice y vsem pokoriti nalogom osrednjega odbora Vse te stroge določbe so bile posledica nepravilnega poslovanja nekaterih podružnic. Mariborska podružnica, ki se ni strinjala s temi določbami, je nato skupno s Podravsko podružnico v Rušah vložila samostojen predlog glede pravil. Bati se je že bilo, da se podružnice mariborske oblasti odcepijo od Ljubljane, vendar pa je prišlo vsled uvidevnosti obeh strank do popolnega sporazuma tako, da je SPD po notranjem vrenju izšla še močnejša in kompaktnejša. Osnutek novih pravil temelji na sledečem principu organizacije društva: Izdela naj se tip podružnice v pravno in gospodarsko samostojne in neodvisne edinice, tako zlasti tudi v Ljubljani Po razmerju članstva naj se volijo delegati, ki tvorijo osrednji odbor, a iz njih srede osrednji odbor — osrednje društvo, ki pa bodi tudi juristič-na oseba s svojim premoženjem. Kompeten-ca tega osrednjega društva nad podružnicami je dana le v določeni in v pravilih navedeni meri. S tem bi se odpravila anomalija sedanjih pravil, da je de facto ljubljansko društvo (kot osrednje društvo), ki ga tvori ljubljansko članstvo, druga stopnja nad podružnicami in njihovim članstvom Na podlagi tega mariborskega predloga je nato osrednji odbor SPD v Ljubljani sestavi! nova pravila in docela zavrgel osnutek, ki ga je bil pred 2 letoma sprejel osr. občni zbor. Dal je podružnicam pravno in gospodarsko samostojnost in neodvisnost, osrednje društvo pa postavil na isto podlago kot podružnice. Osrednji odbor odslej nima samostojne kompetence nad podružnicami. Iz delegatov, voljenih iz osrednjega društva in podružnic, se sestavlja skupščina kot vrhovna stopnja nad vsemi edinicami, iz nje in pa iz glavnih iunkcijo-narjev osrednjega odbora pa širši osrednji odbor, voljen do polovice iz podružnic, do polovice iz osrednjega društva, oziroma odbora, ki v toliko posluje tudi kot odbor skupščine nad podružnicami. Iz osrednjega društva se voli zlasti predsednik, iz podružnic zlasti nadzornik v širši osrednji odbor, zadnji z velikim nadzorstvenimi po-oblastilnimi pravicami. Delokrog osrednjega društva sega čez ves teritorij SPD. Podružnice so torej dosegle vse. za čemer so stremele, le glede onganrzaeije vrhovne stopnje so popustile v kompromisno, a tudi povoljno rešitev. Na posebnem sestanku v Celju so bila Zanimiva slika od zadnjega potresa Ladja in prezbiterij katoliške cerkve v Mostarju, edine velike stavbe, ki jo je po» très zelo poškodoval. Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: Petek, 4.: Zaprto. Sobota, 5.: «Ugrabljene Sabinke». D. Nedelja, 6.: ob 20.: «Božji Človek». Izv. Pondeljek, 7.: «Gobsek». E. Torek, 8.: Recitacijski večer pesmi Srečka Kosovela. L v. Ljubljanska opera: Petek, 4.: «Tannhâuser». B. Sobota, 5.:: Zaprto Generalka. Nedelja, 6.: ob 15.: «Grofica Marica». Ljud ska predstava po znižanih cenah. Izv. Pondeljek, 7.: Zaprto. Mariborsko gledališče: Petek, 4.: Zaprto. Sobota, 5.: «Vesela vdova». C. Kuponi. Nedelja, 6.: ob 15.: «Revček Andrejček». Znižane cene. Kuponi. Ob 20.: «Cigan baron». Znižane cene. Kuponi. Šentjakobski gledališki oder SjI ota, 5.: «Vražji Rudi». Nedelja, •>.: ob 20.: «Vražji Rudi». Ljubljanska opera. Danes v petek zvečer se poje za abonente reda B velika Wagner-jeva opera «Tannhâuser» v običajni zasedbi, le Venero poje mesto gospe Thierry - ICavc-nikove ga. Čaleta. Nedelja v ljubljanskem gledališču. Drama uprizori 6. t. m. prvo reprizo Begovičeve narodne drame «Božji človek*, ki je pri pre-mijeri dosegla v resnici velik uspeli. — V operi je v nedeljo popoldne ob 3. Kalmano-va opereta «Grofica Marica» kot ljudska predstava po znižanih cenah. Premijera Sattnerjeve izvirne opere «Tajda», ki je bila naznanjena za nedeljo 6. t m., se je morala vsled bolezni gospe Lovšetove, ki poje naslovno ulogo in pa vsled bolezni gosp. Betetta, ki poje glavno ulogo graščaika Urha Vieoškoga, in goep. Zupana, za par dni preložiti. Na to opozarjamo vse prijatelje odličnega avtorja in posetnike naše opere. Vstopnice, ki so bile kupljene za nedeljsko premijero, ostanejo v veljavi za dan premijere, ki se vrši prihodnji teden. Natančni datum objavimo v sobotni številki. «Madame Butterfly» na mariborskem odru. Že pred leti je mariborska gledališka uprava najavljala možnost uprizoritve Pucci-nijeve najpopularnejše opere «Madame Butterfly», a vedno so prišle vmes zapreke. Zdaj se bo slednjič izpolnila želja maribor-občinstva, da vidi to prekrasno delo svetovne operne literature na domačem oddu. Premijera opere bo že v prvi polovici marca. Izvajanje Beethovnove IX. simfonije v Ljubljani bo brez dvoma postavilo naše me-i sto v vrsto onih mest, ki pomenja jo nekake ; glasbene centre. In to po pravici. Saj trdno pričakujemo, da bo umetniško podajanje ; dela, ki je eno največjih in najpomembnej-• ših del v svetovni glasbeni literaturi, stalo ; pri nas na visoki umetniški stopnji, ki je i dosegljiva s tako odličnim aparatom, kakor je ta, ki sodeluje na tej ljubljanski izvedbi. Konštatirati moramo še danes, da vlada za ta koncert v - našem mestu in v bližnjih krajih veliko zanimanje. Vstopnice so že v razprodaji v Matični knjigarni. Prav tam se bo dobivala pred koncertom tudi podrobna razlaga celega dela in besedilo slovenskega prevoda Schillerjeve ode «.-Radosti», ki tvori sklepni del IX. simfonije. Koncert se vrši v četrtek, dne 10. t m. ob 8. zvečer v Unionski dvorani. Pojasnilo predavanje o Deveti pa bo imel dr. Mantua-ni dne S. t. m. v pevski dvorani Glasbene Matice. Mariborski gledališki abonenti se na- ;>!-ošajo, da vplačajo nadaljni obrok vsaj do 10. marca. Domača premijera v zagrebški drami. Zagrebško dramsko gledališče je vprizorilo pred nekaj dnevi »Vožnjo«, sentimentalno grotesko v treh dejanjih z epilogom. Stvarco ie napisal Miroslav Feldman, režiral pa Ivo Raič. Med igralci je nastopila tudi naša rojakinja Podgorska. nova pra\ila sporazumno odobrena. Sklenjeno je bilo tudi. da se ta pravila predlo-že občnim Љогот vseh podružnic, a da v znak sprave in učvrstitve SPD to prva stori mariborska podružnica SPD. To se je zgodilo 25. februarja in je s tem kriza rešena. društvu pa ustvarjeni novi solidni in močni temelji za bodočnost. Slovenija pokadi največ tobaka v naši državi jugosluveni smo strastni kadilci. Tobačni monopol zato tndi izvrstno izkorišča to slabost naše krvi. Najsolidnejši doliodki, tako rekoč podlaga proračunskih dohodkov naše kraljevine prihajajo ravno iz tobaka. Evo nekaj zanimivih številk, kako ogromen je naš duhanski davek: L. 1923 se je porabilo v naši državi 8,633.335 kg tobaka. 1. 1924 za spoznanje več — 8,635.941 kg, 1. 1925 pa 8,915.701 kg. Prodanih je bilo ! 1923 : 39,642.949 cigar, 2.188,474.618 cigaret, 6,077.195 kg tobaka. 162.954 kg tobaka za žvečenje in 5.932 kg tobačnega ekstrakta. Od tega pride na osebo: v Srbiji 642 g, v Črni gori 510 g, v Vojvodini 673 g, v Bo» ni 817 g, v Dalmaciji 363 g, na Hrvatskem 754 in v Sloveniji 1053 g. Leta 1924 se je pokadilo: 44 milijonov cigar; 2.687.832.272 cigaret. 5,570.175 kg tobaka; 150.430 kg tobaka za žvečenje in 1042 kg tobačnega ekstrakta. Na ose-bo pride: v Srbiji 681 g, v Črni gori 400 g, v Vojvodini 673 g, Bosni 799 g, v Dalmaciji 298 g, na Hrvatskem 800 g, v Sloveniji 88S g. Konzum je torej 1. 1924 padel povsod, razen na Hrvatskem in v Srbiji, kjer se je nekoliko povečal. Leta 1925 se je pokadilo: 44,407.608 cigar; 2.863.610 178 cigaret. 5,684.757 toba ka; 130.241 kg tobaka za žvečenje in 8.575 kg tobačnega ekstrakta Od tega pride na osebo: v Srbiji 714 g. v Črni gori 336 g, v Vojvodini 735 g, Bosni 787, Dalmaciji 316, Hrvatski in Slavoniji 777 in v Sloveniji 1042 g. Iz te statistike ie razvidno, da smo v naši državi najstrastne.iši kadilci — Slovenci; za nami Hrvati in šele nato Srbi. Malo več ngoe Srbi v Srbiji pokade le Srbi v Bosni javili hu« douroiki. Nad Ljubljano samo je prišlo n irje okoli 19.30. "-> kratkem i.i močnem pišu je sledil nali- z grmenjem in bliska* njem, v 1ат pa je nevihta hitro nadalje» vala svojo pot in ostavila le n 'croto. Kaj pa, če starka 7in.i- ne namerava morda za slovo še enkrat razgrniti svoj snežni plašč r - naše pokrajine. Pretresljiva ljubavna tragedija ruskega generala :Liita grofice ШШ Sah Šahovski vele turnir v Newyorku DEVETO KOLO Tekma med svetovnim prvakom C a p .i blanco in Niemcovičem postaja vedno sr-ditejša. Genijalni ustanovitelj hipernv;* dernc šole je Capablanco že dohitel in pc> stal silno nevaren konkurent za prvenstvo na sedanjem turnirskem matehu. V sredo se je igralo IX. kolo. Niemcovič je imel topot za nasprotnika Spielmanna. ki je kot beli otvoril neobičajno in s kras* nimi kombinacijami dosegel že dominant; no pozicijo. Niemcovičev položaj je bil žc močno kritičen. Tu mu je priskočila na pomoč Fortuna. Spielmann je namreč ka* sneje pogrešil pravilno nadaljevanje ?e odločene igre. Niemcovič je ugodno prili* ko takoj brutalno izrabil in že po par po* tezah prisili končno nasprotnika h kapi« tulaciji. Vidmar je imel v devetem kolu za na« sprotnika zopet Capablanco. Boj je bil kratek in jako živahen. Končal je remis. Naš prvak je lahko ponosen na svoj novi uspeh. Le on in Spielmann namreč dose* daj od Capablance še nista bila prema* gana. Marshall je otvoril proti Aljehinu dam* ski gambit, vendar pa je kmalu izgubil vodstvo in ga je spravil nasprotnik v tež* ke zapletljaje. Po peturnem boju je bila partija prekinjena. Aljehin je v znatno ugodnejši poziciji. Včeraj je bilo odigrano zadnje kolo dru« gega turnusa Nasproti so si stali: Vidmar • Niemcovič, Capablanca : Aljehin, Spiel« mann : Marshall. Stanje po IX. kolu: Capablanca 6 in pol. Niemcovič 6 (1), dr. Vidmar in dr. Alje* htn 3 (2), Spielmann 3, Marshall 1 in pol (3). Šahovski klub Trnov&Krakovo v Ljub* Ijani se je iz dosedanjih prostorov v Ko* leziji preselil v Narodno kavarno. Igralni večeri ob sobotah od 8. zvečer naprej. Pri* jatelji šaha vedno dobrodošli. Želimo mlademu društvu najbo! . uspehov Domače vesti '* Napredovanje v osnovnošolski službi. V 1. skupino II. kategorije so napredovali naslednji učitelji in učiteljice: Fran Grudnik v Birčni vasi v novomeškem okraju, Kari Omerzu v Trbovljah, Josipina Vončina v Starem trgu pri Ložu, Izidor Smole v Mengšu, Rudolf Gašperin na Viču pri Ljubljani, Gudula Dragotin na Jesenicah, Ana Jak v Ljubljani, Aleksander Nežima v Gau-čanth pri Dolnji Lendavi in Janko Lešnik v Hajdini pri Ptuju; v 2. skupino II. kategorije: Ljudmila Pavlin v Črnomiju, Danijela Šircelj-KaHš v Ljubljani, Gracijana Koršič v Loki pri Kočevju, Julij Poibič v Gornjih Slavečih v Prekmurju, Ciril Miki v Ljutomeru, Franja Škof-Kavčič v Mariboru, Marija Cepuder v Mclincih pri Dolnji Lendavi in Nežika Rejec-Zechner v Lokavcu pri Ljutomeru. * Odlikovanje. Predsednik upravnega sodišča v Celju, dr. Ivan Vrtačnik, jc odlikovan z redom Sv. Save III. razreda. * Redukcija v ministrstvu za šume in rudnike. V ministrstvu za šume in rudnike je sestavljena posebna komisija, Ici ima nalogo, da izdela predlog za redukcijo činov-ni-ka. V komisiji so: Viljem Šele, načelnik Gojko Koprivnik, inšpektor; Slavoliub Ilič, načelnik ; Milorad Jovanovič, pomočnik generalnega direktorja in Milan Bajič, inšpektor direkcije šum v Sarajevu. * Izplačilo enajstega kupona 7% investicijskega posojila. Finančno ministrstvo je dalo generalni direkciji državnih dolgov pri Narodni banki za izplačilo enajstega kupona 1% investicijskega posojila iz 1. 1921» česar rok zapade 15. marca 1927 na razpolago svoto v znesku 17,410.750 Din. Izplačilo kupona je poverjeno: vsem finančnim delegacijam, poštni hranilnici v Beogradu in njenim podružnicam v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu, vsem pooblaščenim denarnim zavodom in generalni direkciji državnih dolgov. * Iz uradnega lista. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 24. številki natečaj za izdelavo osnutkov za nagrobne spomenike onim, ki so zaslužili za domovino. Svetovalstvena zbornica deželne ga sodišča v Ljubljani razglaša v »Uradnem listu«, da jc bilo kazensko postopanje zoper Ivana Metelka, rojenega dne 6. avgusta 1911., dijaka v Ljubljani, zaradi hudodelstva repa ustavljeno. * Kdo bo predsednik beograjske akademije znanosti. Kakor javljajo iz Beograda, je v najkrajšem času pričakovati imenovanje novega predsednika Srpske akademije znanosti na mesto pokojnega proi. dr. Cvi-jiča. Kot najresnejši kandidat prihaja v poštev Bogdan Gavrilovič, univerzitetni profesor in bivši rektor beograjske univerze. * Novi osebni tariii na naših železnicah. V prometnem ministrstvu je bil te dni dovršen načrt novega železniškega tariia za osebni promet. Načrt bo predložen v presojo tarifnemu odboru ter stopi v veljavo meseca julija letos. * Našim izseljencem. Kakor znano, je senat Zedmjenih držav dne 14. decembra lanskega leta sprejel načrt zakona, ki ženskam rojenim v Ameriki, priznava pravico, da se vrnejo v Zedinjene države kot priseljenke i za-en kvote, ako so izgubile svoje ameriško državljanstvo vsled omožitve z inozem cem. Načrt ie bil v senatu sprejet z 39 glasovi proti 37. Izseljeaiiški komisarijat opozarja interesente, da je ta načrt odobril doslej samo senat, ne pa tudi zbornica poslancev in se torej ne ve, kakšen bo končni sklep. * Promocija. Včeraj dopoldne je promo-viral na ljubljanski univerzi gospod Ivan Rakovec, asistenc v geografskem institutu za doktorja filozofije. Čestitamo! * Češkoslovaški visokošolci v Jugoslaviji Večja skupina dijakov šumarstva na univerzi v Brnu priredi mescca maja izlet v Jugoslavijo. Izletniki bodo v Beogradu gostje mestne občine in univerze. Iz Beograda odpotujejo v Bosno, kjer si ogledajo veliko Steimbeisovo šumsko industrijo. Na povrat-ku v domovino obiščejo češkoslovaški visokošolci tudi Zagreb in Ljubljano. * Domače lekarne na železniških postajah Generalna direkcija državnih železnic je odredila, da si morajo železniške postaje nabaviti domače lekarne. Beograjska direkcija državnih železnic je že naročila male lekarne in sanitetni materija!. * Pisarniški izpit so položili pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani pisarniški kandidati: Bernard Supanc iz Rogatca, Andrej Pavšič iz Štor in I- Žager iz Ljubljane. * Vprašanje na direkcijo državnih železnic v Ljubljani. Pišejo nam: Vsem upokojencem se je dosedaj, kakor je to predpisano izplačevala pokojnina po poštnem čekovnem uradu točno vsakega prvega v mesecu. Ta mesec čakajo penzijcmisti že dva dni na svoio borno penzijo in ugibajo, da U "i zopet kaka nova uredba ali naredba, ki bi jim pokojnino vzela. Res je da .ie končno vseeno, ali dobijo ti državni revčki svojo miloščino prvega ali pa nekaj dni pozneje, vendar gre tukaj tudi za osebno čast, ki jim je vzlic vsemu še sveta. Marsikateri ima poravnati prvega svoje račune pri trgovcu, obrtniku in drugje. Sedaj naj se tak revež, dokler ne prejme pokojnine, izgovarja in pripoveduje vsakomur, zakaj ne more plačati. Da padejo pri takih prilikah razne utemeljene in neutemeljene besede na račun države, vlade in uprave, je popolnoma jasno. Večina upokojencev se raje temu izogne, obenem pa tudi izogne svojim dobaviteljem. Upokojencem naj se nikar ne kratijo vsaj pravice, da pridejo do svoje miloščine redno vsakega prvega. * Polovična vožnja za udeležence skupnega občnega zbora Pokrajinske zveze vi-negradnikov za Slovenijo in Vinarskega in sadjarskega odseka kmetijske družbe za Slovenijo v Mariboru, ki se vrši dne 5. t, m. ob 10.30 deu. na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, je dovoljena. Vozni listek, ki se kupi na odhodui postaji velja za potovanje nazaj, ako se izkaže lastnik listka s potrdilom, da je prisostvoval občnemu zbo ru. * Kongres proti pušeniu tobaka. Meseca julija se bo vršil v Pragi mednarodni kongres proti pušenju tobaka. Na kongresu bodo zastopane vse evropske države. Tudi naša država pošlje svoje delegate. * V Brežicah se bo vršilo v soboto, 5. t. m veliko planinsko-lovsko rajanje v vseh prostorih Narodnega doma. Planinci in lovci iz vsega Posavja, sosedje Hrvatske in iz Savinjske doline so prijavili svoj obisk. Napovedan je tudi prihod divjih lovcev in zanjkarjev. Agilni pripravljalni odbor je že od pustne nedelje permanentno na poslu Začetek ob S. zvečer. Rajanje bo trajalo do zore, nakar se bo vršil skupen pogon na divjega mačka. Cisti dobiček je namenjen za zgradbo koče na Lisci. * Skupščina — Udruženja geodetov kralj. SHS se vrši dne 5. in 6. t m. v Zagrebu. Želeti je obilo udeležbe. 354 * Letošnji velesejem. Organizacija Ljubljanskih velesejmov je splošno priznana kot prvovrstna. Letos si hoče ustvariti tudi izven Slovenije tenko razpredene niti ter si je pridobila doslej svoje špecijalne častne zastopnike v sledečih krajih: Beograd, Novi Sad, Osijek, Sarajevo, Split Zagreb, Zaje-čar. Pogajanja se vrse še s Karlovcem, Skopljem in Subotico. Poverjeniki so same ugledne osebe, ki se bodo najvestneje zavzeli, da bo velesejem kar uajbolje uspel. S svojo podporo jim stoje na strani vss trgovske in druge poklicne institucije. Vse to jamči, da bo obisk še večji nego doslej, ker bo ravno organizacija še skrbnejše izvedena. Vsaki tvrdki je potemtakem uspeh siguren, če se kot razstavljalec udeleži letošnjega vzorčnega velesejma. Da pa ne bo pozneje težav radi dodelitve, oziroma izbire razstavnih prostorov, je v korist vsakega posameznika, da takoj pošlje svojo prijavo uradu velesejma v Ljubljano. * Za Jugoslovensko Matico. V počašče-nje spomina prerano umrlega dr. Rybara je daroval g. Karol Prelog, trgovec v Ljubljani, v »Rybarev fond« 200 Din. G. Franc Planinec je daroval Matici mesto cvetja na krsto biagopokojnega ravnatelja Škerlja 100 Drn. Iskrena hvala! * Sprejem gojencev v podoiicirsko šolo v Zagrebu, Pehotna podoiicirska šola »Kraljice Marije« v Zagrebu sprejme dne 2. ma-ia večje število gojencev. Sprejemajo se mladeniči v starosti iz 17. do 21. let, ki so dovršili vsaj štiri razrede osnovne šole. Informacije o pogojih za sprejem se dobe pri vseh vojnih okrožjih, žandarmerijskih postajah in občinskih uradih. * Crikvenica na Češkoslovaškem. Prijatelj našega lista nam je poslal platnico znanega nemškega ilustriranega lista »Die Gar-tenlaube«, v katerem inserira svetovnoznani »Schcrls Reisebureau« znana letovišča. Med drugim navaja našo Crikvenico kot da leži na Češkoslovaškem. Mislimo, da take težke pomote niso na kvari samo ugledu naše države in naših letovišč, ampak jim tudi škoduje, ker se inozemstvo s tem napačno iniormira. '' Praktični tečaj za gospodarske vajence. Kmetijske praktikante sprejme državna kmetijska šola na Grmu za dobo od 1. aprila do 31. oktobra Sprejemni pogoji so: starost najmanj 16 let, telesna sposobnost, ne-oporekljivost ter dovršena ljudska šola. Prednost imajo kmečki sinovi, ki ostanejo na domačem gospodarstvu. Gospodarski praktikanti se uporabljajo za dela v vseh pa nogah šolskega gospodarstva, zlasti v sadjarstvu in vinarstvu in uživajo tudi teoretičen pouk pri delu, kjer so zaposleni. Za to dobivajo prosto hrano in prosto stanovanie. Gospodarska praksa je izvrstna priprava za vstop v šolo s 1- novembrom 1927. Pri sprejemu v šolo imajo vajenci prednost pred drugimi prosilci, in sicer, ako izpolnijo ostale pogoje, na prosta mesta. — Lastnoročno na vso polo pisane, s 25. Din (5+20) kolko-vane prošnje s priloženim krstnim listom, domovnico, zadnjim šolskim izpričevalom ter izpričevalom o nravnosti, je poslati do 20. marca ravnateljstvu drž. kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. * Hranilnlčni ravnatelj Šarič obsojen na osem let ječe. Pred sodnim stolom v Zagrebu je bila včoraj končana obravnava proti bivšemu ravnatelju mestne hranilnice v Karlovcu Martinu Šariču, ki je poneveril hranilnici 188.000 Din. Šarič je bil obsojen na osem let težke ječe in na povračilo sodnih stroškov. Njegov zagovornik ie prijavil ničnostno pritožbo. * Roparski napad pri belem dnevu sredi Zagreba. V sredo popoldne se je vračala v Zagrebu 13 letna hčerka novinarja Orša-niča iz Prve hrvatske štedionice, kjer je kasirala 1000 Din. V Samostanski ulici jo jc napadel neznan moški, ji iztrgal tisočak, ki ga je imela v žepu ter z denarjem pobegnil. Policija upa, da pride zločincu na sled. * S kamenjem po glavi. V Pckrah je popival 35 letni hlapec Franc Sattler v gostilni g. Zemljiča. Ko se je ponoči vračali proti domu, so ga nenadoma napadli fantje s kamenjem. Sattler je prišel v mariborsko bolnico s 5 težkimi ranami na glavi. Ozadje pretepa je fantovska ljubosumnost. * Grozna rodbinska tragedija se je pri-godila te dni v Bobovcu pri Št. Petru pod Sv. gorami. Po krajevnem običaju so imeli v premožni družini Marcnčičevi »furež« s pojedino in popivanjem. Ko so okoli štirih zjutraj sosedi odšli, so se spravile hčere z materjo na peč in se pogovarjale; starejši srn pa je silil očeta naj še prinese liter vina. Mati je odgovoriia, da ne bo nihče več pil, kar je pijanega sina tako raztogofflo, da je potegnil mater s peči ter jo začel pretepati. Hči Ančka pa je, braneč mater udarila brata s hrastovim krepelcem po glavi, mu prebila lobanjo in ga težko ranila. Mlajši sin ic pograbil sekiro in hotel udariti sestro Ančko, ki pa je zbežala in v strahu skočila v vodnjak, v katerem je utonila. Mater jo vest o smrti hčere tako pretresla, da ie zblaznela. Ranjenega sina so prepeljali v bolnico, vendar je malo upanja, da bi ostal pri življenju. * Tatvina pri požaru. V Skoplju sta bila predvčerajšnjim aretirana dva gasilca mest ne gasilske čete in dva mestna stražnika. Vsi štirje so obtoženi, da so ob priliki zadnjega .velikega požara v Skoplju, pokradli velike množine manufakturnega blaga iz trgovin, ki so postale žrtev požara. Pri hišni preiskavi so v stanovanjih obtožencev našli za 80.000 Din ukradenega manufakturnega blaga. Pri zasliševanju so tatvino priznali ter izjavili, da so to storili zaradi tega, da bi se tudi coi okoristili pri požaru, ker so videli, da so bile pogorele trgovine zavarovane za velike svote. * Zagoneten umor. V okolici sela Stari Manastir v Južni Srbiji so našli selja-ki te dni trupli seljakov Jovana Rusloviča in Jovana Gjorgja; pri katerih so bolgarski komite skrivali orožje in municijo za prehod na naš teritorij ter jima zagrozili s smrtjo, ako bi jih izdala. Ker sta kljub temu ovadila dogodek našim oblastem, se domneva, da so se komitaši maščevali nad njima, ju ponoči odvedli s seboj ln oa potu razme-sarili. Veliko planinsko-lovsko rajanje bo v soboto v Narodnem domu v Brežicah. — Začetek cb 8. zvečer. — Dobiček za zgradbo koče na Lisci. * Lovci pozor! V soboto zvečer, dne 5. marca prirede kočevski lovci v hotelu Trst v Kočevju V. lovski ples. Svirala bo vojaška godba iz Ljubljane. Vstopnina 10 Din, čisti dohodek pa je namenjen za uničevanje volkov v kočevskih gozdih. 343 * Chypre krema Caiderara je najboljša. 60 „Lažna sramežljivost" (Falschc Scham) Pozor! Ločene pred ve! Pozor! Dnev ob 4. in Уг 8. samo za dame! Dnevno ob V: 6. in 9. samo za moške! Kino «Dvor» - Telefon 397. Iz Ljubljane u— Preventivno zavarovanje. Da okrožni urad za zarovanie delavcev v Ljubljani podrobneje seznani delodajalce, delavske zaupnike in druge funkcijonarje z nalogami in koristmi preventivnega zavarovanja, t. j. preprečevanje nezgod in obolenj, priredi v nedeljo dne 6. marca ob 10. dopoldne v dvorani na Miklošičevi cesti št. 20 predavanje: 1.) O pomenu zdravstvenih in varnostnih naprav v obratih za preprečevanje nezgod in obolenj. 2.) o obratni higijeni in interesu delodajalcev ter občin na zdravstvenih napravah; 3.) o vplivu pomanjkljivih varnostnih naprav na nezgodne slučaje. Kakšne nezgode nastajajo, kako in zakaj. Na predavanje vabi urad zastopnike delodajalcev in delavske zaupnike ter predde-lavce. u— Slovensko planinsko društvo v Ljubljani priredi v petek 11. marca ob 20. uri v dvorani hotela Uaiion skioptično predavanje. Predaval bo prof. J. Mlakar o Vel. Kle-ku in Jungtrau. Rezervirani sedeži po 10 Din, ostali sedeži po 5, stojišča po 2 Din. Predprodaja vstopnic v trafiki Uniona, in na večer predavanja pri blagajni. u— Pri pogrebu g. A. Slanovca je pel žalostinke, какот se nam naknadno poroča, Šentjakobski pevski zbor in ne pevsko društvo Krakovo-Trnovo. u— Streljačka družina — Ljubljana priredi v nedeljo, dne 6. t. m. v Sokolskem domu na Viču svoj prvi strelski večer. Spored, ki je zelo pester in bogat, obsega: Govor, recitacije, pevske in koncertne točke, dramatske prizore in ples. Na večeru se poslovi Streljačka družina od svojega vzornega predsednika g. generala Živkoviča, ki je službeno premeščen v Novi Sad. Vabimo vse, ki razumejo važnost in potrebo te mlade organizacije, na večer prijetne zabave. u— Predavanje v »Pravniku«. Danes ob 6. popoldne bo na sodišču, soba št. 79 tretje predavanje, ki mu je predmet osnutek novega avtorskega zakona. Predaval bo univ. prof. dr. Metod Dolenc »O kazenskopravni zaščiti avtorskih pravic«. Želeti je diskusije, katere nai bi se udeležili tudi laiji ževniki, likovni m glasbeni umetniki. Zato so na predavanje vabljeni vsi, ki se za predmet zanimajo. u— Umrla je včeraj v Ljubljani gospa Katarina Jam ni k, roj. Kristanec v 76 letu starosti. Pogreb bo v soboto, ob 5. pop. iz hiralnice Sv. Jožefa na Vidovdanssi cesti. Blag ji spomin, žalujočim naše sožalje! u— Ženskemu agitacijskemu odboru društva »Kuratorij slepcev«. Društvo »Kurato-rij slepcev« opozarja vse članice svojega agitacijskega odbora, ki so sprejele nabiralne pole, da je prvotno za 7. marec določeni sestanek preložen na torek 15. marca. PARIZ MAROKO BIARRITZ in prekrasna I lunette Duflos v najlepšem velefilmu sezije 1927/28. LJUBAV, KI UBIJA.. Premijero v Jugoslaviji prinaša Elitni Kino Matica. Danes zadnji dan. Senzacijonelna filmska igra. Novo življenje Dva tovariša lopova — Napad na vlak — Branitelj lepe dekl'ce — Po nedolžnem oosojtn — Neutrudljvi detektiv — V žtvljenski nevarnosti— Zmaga plemenite ljubezni Predstave cb 4., pol 6., pol 8. in 9. uri. Kino Ideal Vršil se bo ob 5. popoldne v magistratni posvetovalnici. Na dnevnem redu je oddaja nabiralnih pol in tozadevnih obveznosti. — Odbor društva »Kuratorij slepcev«. u— Predsednik Kola jahačev in vozačev v Ljubljani je prejel od ministra poljoprivrede sledečo brzojavko: »Zahvaljujoč se Vam na ljubeznjivem pozdravu, ki ste mi ga poslali v imenu članov društva, Vas prosim da sprejmete uverenje, , do zadnjega časa Je v svoji teži:i bolezni v obče zndovoli&tvo publike. Umrla je uživala splošen ugled v vseb krogih. Pogreb pokojnice bo jutri v soboto ob 3. na Pobrežju. Težko prizadeti rodbini naše sožalje! a— Gospodarsko in politično društvo za magdalenski okraj r Mariboru ima svojo širšo odborovo sejo v soboto dne 5. marca ob 8. zvečer v gostilni «Friedau» na Tržaški cesti. — Vabljeni so vsi člani in prijatelji društva. — Odbor. a— Himen. V frančiškanski cerkvi se je poročil dne 27. februarja gospod Fraujo Žemljic, glavni tobačni založnik v Slo-veujgradcu, z gospico Marico Horvat, hčerko gosp. Janka Horvata, zborničnega svetnika in predsednika Obrtno - trgovskega društva v Ljutomeru. Priči sta bila gosp. Rado Tipel, trgovec v Mariboru in gosp. Tomaž Ovčar, oblastni poslanec iz Slovenj-gradca. a— Mariborsko cerkve. Včerajšnji venec» medilira na pepelnico o sedanje vedno prazne?! a— Ljudska univerza v Mariboru, Slomškov trg 17. V petek 4. marca ob 8. zvečer predava svetovnoznani umetnostni zgodovinar dunajsko univerje prof. dr Strszvgovski o temi: Je - li umetnost človeška stvaritev? in sicer s pripomočkom mnogih skioptičnih slik. To predavanje jc prvo izmed treh predavanj, ki jih namerava prirediti veliki učenjak v svrho poiasnitve pričetka umetniškega ustvarjanja. Drugo in tretje predavanje sledi v pvzuejšel času. — V pondeljek 7. t. m. ob 8. zvečer predava direktor Zagrebške akademije dr. Branko Šenoa o hrvaškem slikarstvu in kiparstvu in smo trdno prepričani, da bo takrat pokazal Maribor večje zanimanje kot pri prvem predavanju o hrvaški arhitekturi. Omenimo še enkrat, da je imel ta odlični hrvatski umetnostni zgodovinar v Beogradu 1200 poslušalcev — V petek 11. t. m. priredi prvi baritoiiist zagrebške opere gosp. Hržič koncert, na katerem bo pel ua i-lepše luvatske umetno pesmi. Gosp. Hržič slovi kot najboljši interpret hrvatskih arij in je žel največje priznanje tu in v inozemstvu kot operni in koncertni pevec. Ta več^r bo zaključil vrsto prireditev iz hrvatske glasbe, tako da je » klade na užitnino, jc tembolj upravičeno, da sc naloži doklada na premog, ker se ogromno bogastvo izvaža iz občine, a ob» č na od tega nima drugega, kakor da mo» ra na stara leta podpirati one, ki so pustili \ sc svoje življenje pri TPD in jih je ta slednjič vrgla brez usmiljenja na cesto. Uspeh prošnje je sedaj odvisen od ministr» stva za socijalno politiko, kateremu na» čeluje dr. Gosar. t— Razpis volitev jim ne da miru. Ker so sc delavski delegati na skupščini Bra» tovske skladnico v Trbovljah izrekli proti staremu odboru iz 1. 1925., ki ni bil izvo« Ucn, temveč imenovan od rudarskega gla» varstva, in so izsilili volitve novega odbo» ra, ki se bodo vršile v teku enega meseca na izredni skupščini, je «Slovenec» ves iz sebe. Že v pondeljkovi številki se je spod» taknil ž njimi v zvezi nad pravilnikom dr. Žerjava, češ tako je ta pravilnik priznan od delavstva. Kakor da ni bil omenjeni pravilnik rešilna bilka za rudarje, kajti če ga do danes ne bi bilo, bi v današnjih rfzdrapanih razmerah morali rudarski upo» kojenci kax živi v grob. Zato je bilo ta» krat bolje nekaj nego nič. V včerajšnji šte vilki pa vpije «Slovenec», kako zelo je bilo njegovo poročilo — objektivno, naše pa seveda od kraja do konca tendencijozno. Naj «Slovenec» kriči, kolikor more, tega lo ne bo prikril, da so v nedeljo doživeli klerikalci kot tihi snubači levičarjev po» raz, ki ga ne bodo mogli lahko preboleti. Volitve novega odbora so pred durmi! t— Devica se je pojavila. Komaj je po» stala občinska izolirnica prazna, se že zo» pet polni. V Lokah se je namreč pojavila davica. Odrejene so bile obširne varnost» ne odredbe. Dopisi JESENICE. Zadnja maskerada naše Edinosti, ki se je vršila dne 1. t. m. je izborno uspela. Posetili so jo vsi zavedni demokrati in tudi pripadniki drugih strank. Marsikdo, ki se kaiže v besedah našega prijatelja, je izostal, ne mislimo pa onih, ki so nas že pri drugih prireditvah podpirali. Marsikomu ne gre v glavo, čemu smo priredili zadnje mesece par zabav. Povedati mu moramo, da smo priredili zabave le za naše starejše člane, mi pa smo, razen starejših članov, ostali lepo doma. Po domače rečeno: starejšim smo nastavili past, da smo jili nekoliko oskubili. Namere so se nam posrečile. Z lepimi dohodki smo poplačali dolg na instrumentih, muzikalijah. opravi, športni obleki itd. Sedaj lažje dihamo in se bomo z vso vnemo lotili tamburi-ranja, šaha, streljanja, debatnih sestankov, gledaliških predstav itd. Ponosni smo na svoie premoženje, ki znaša nekaj težkih tisočakov. Črnogledi kritikastri pa, ki jemljejo demokratskemu naraščaju veselje do dela in zaupanje do starejših demokratov, naj prihajajo raje, kakor drugi, v naš krog, da se uverijo o našem smotrenem delu. »Edinost«. ORMOŽ. Orjuna v Ormožu ima svoj občni zbor v soboto, dne 5. marca ob 20. zvečer v gostilni brata Veselica. (Klubova soba.) Nacijonalisti, pridite vsi točno, da omogočimo uspešno delovanje ormoške Orjune. Komisar. LJUBNO V SAVINJSKI DOLINI. Dne 27. februarja ie pevsko društvo Raduha priredilo na šolskem odru narodno igro »Divji lovec«. Kljub malemu odru je bila igra izvrstno igrana. Vse vloge so bile srečno izbrane in temeljito naštudirane. Režija v rokah g. Rainerja izvrstna. Isti gospod je oskrbel tudi scenerijo, ki nas je glede na majhen oder prijetno presenetila. Pred igro in med odmori je pevski zbor zapel par pesmic. Zbor pod marljivim dirigentom šolskega upravitelja Rainerja vidno napreduje. Skratka, bil je lep popoldan. Svetujemo vsemi, ki v nedeljo niso mogli dobiti vstopnic, da prireditev gotovo posetijo dne 6. t. m. ŠOŠTANJ. Sokolsko društvo priredi v soboto, dne 5. t m. ob 8. zvečer v Sokolskem domu plesni venček, pri katerem svi-ra priznani Jazz-band-orkester iz Trbovelj. S to družabno prireditvijo se zaključijo letošnje pustne prireditve društva, ki so vsestransko uspele in potrdile zlasti po krasni udeležbi iz Savinjske in Šaleške doline njihov stari sloves Za pustni čas pa že pripravlja dramatični odsek lepe narodne igre, oživela se bo telovadnica in prične se zopet pravo sokolsko delo. — K sobotni prireditvi pa vljudno ponovno vabi odbor. ŠMARJETA OB PESNICI. Dvodnevni kmetijski tečaj, ki se je vršil dne 8. in 9. februarja, je v vsakem oziru uspel prav dobro. Kmetijska družba nam je oskrbela dva predavatelja, cbl. kmet. ref. g. inž. Zidau-ška in srez. kmet. rei. g. Zupana. Prvi je prav zanimivo iz svojih lastnih izkušenj prodava! o travništvu, o hlevih in gnojnič-nih jamah, o živinoreji ter je eno uro posvetil tudi hmeljarstvu, za katero je tu pre-cej zanimanja. Drugi predavatelj je govoril o sadjereji iu vinoreji. Prvi dan je štela udeležba 100 udeležencev; za drugi dan so radi predavanja o svinjerejl in perutnln-stvu bile vabljene osobito gospodinje. Drugi dan je došlo 60 udeležencev, od teh le bila polovica žen in deklet. Ob sklepu tečaja nas je posetil še priznani kmetijski strokovnjak, ravnatelj vinorejske šole v Mariboru, g. Žmavc, ter nas v enournem, poljudnem in s primernim humorjem uplc-tenim predavanjem poučil o raznih boleznih in pogreških vina. Tečaj je otvoril in sklenil s prisrčno zahvalo gg. predavateljem naš šolski upravitelj g. M. Vauda. Izredno lepa udeležba, mnoga vprašanja udeležencev za pojasnila so dokaz, da naši kmetovalci resno streme po nadalnji kmetijski izobrazbi. Zahvaljujemo se gg. predavateljem in Kmetijski družbi s prošnjo, da se nas še večkrat spomnijo s takimi tečaji SV. JURIJ OB JUŽNI ŽELEZNICI. Dne 26. februarja je priredilo sokolsko društvo pustno maskerado pri br. Klanjšku, ki je imel obenem svoj poslovilni večer. Pozabili smo zopet enkrat na vsakdanje živ-Ijenske skrbi in v prav živahnem, res pustnem razpoloženju preživeli par veselili uric med seboj. Maske so otvorile ples. Precej jih je bilo in vse so bile prav čedne. Posebno je ugajala črna piereta s pavovim peresom, ki je tako fino in elegantno plesala. Izredno zapeljiva, živahna ciganka z bogatim okrasjem in zlatimi dukati, ki so ji padali na drobne kodrčke, pa je res na vsak način hotela Šentjurčanom zimešatl glave. Zelo lepa je bila tudi ona »rokoko-miaeita« v izbrani svileni toaleti z lepo belo baročico, ki jc odnesla celo prvenstvo in je kot kraljica mask dobila nagrado. Da ne pozabim še srčkane zelene ribice s številnimi svetlimi luskinami, ki je drčala iz rok v roke, io taariekina, male bebicc Itd. Ob zvokih društvene godbe se je vrtela plesa željna mladina. Živahno razpoloženje je vladalo v plesni dvorani in nič manj živo in veselo m bilo v bufeju, ki je bil založen z vsem, kar si morete misliti najboljšega. Dvorana je bila lepo dekorirana prav ljubko in primerno okrožje lepim maskam. Sokol Češki savezni porez. Članski prispevek za COS znaša letos 5 Kč (= 8 Din 40 p). Od tega sta 2 Kč župni prispevek, 1 KS dobe vaditeljske šole, 2 Ko pa poškodbeni fond. Župe morajo zbrati prispevek do konca junija 1927, sicer doplačajo 5% doklado. Povojno sokolovanjc. Izšla je statistika COS za 1. 1920,—1925., ki priča, da se število njenih društev zadnja štiri leta krčevito drži številke 3100. Ne pada, ne raste! Pred vojno je bilo 1300 sokolskih društev, eedaj pa skupno z odseki 3134, sedaj čez dvakrat toliko. Po vojni so nastajala nova sokolska društva kot gobe po dežju, po pet odsekov 90 imela nekatera društva! Samo 1. 1920. je bilo ustanovljenih 800 novih društev in 600 novih odsekov, v nadaljnih petih letih pa še 300 edinic, skupno torej 1900 društev in odsekov. Od vseh teh je odpadlo samo — eno... Zletni film. Lepote zadnjega vsesokot skega zleta je ČOS seveda posnela v filmu. Iz inozemstva so ji došle že 4 prošnje za kopijo njenega zletnega filma. Ker pa jo film veljal 180.000 Kč, hoče COS poravnavo teh stroškov zagotoviti s tem, da film najprej trgovsko izkoristi in bo šele potem prodajalo kopije. Z Ameriko eo v teku pogajanja, da prevzame monopol zletnega filma. Radostna vest. Predsedstvo COS je sklenilo, da pokloni Jugoslov. Sokolskemu Savezu zletni film, in sicer v znak hvaležnosti za veliko udeležbo jugoslovenskega So-kolstva pri zadnjem vsesokolskem zletu. Sport Tekme za prehodni pokal LNP Pričetek nogometne sezone. Kot prvi prireditvi letošnje nogometno sezone v Ljubljani se vršita v nedeljo, 6. t m. na igrišču SK Ilirije dve tekmi L ko» Ia za prehodni pokal LNPa, in sicer so vrši ob 14. uri tekma Hermcs : Krakovo, cb 15.45 pa tekma Ilirija : Panonija. Tek» movanje za prehodni pokal LNPa sc na» daljuje nato vse nedelje in praznike do 27. t. m., s katerim dnem se prično že pod» savezne prvenstvene tekme. Pokal brani letos SK Ilirija, pokalni prvak LNP»a za 1926; leta 1925. si je priboril pokal za do» bo enega leta ISSK Maribor. I. in II. kolo pokalnih tekem bo našim klubom dobrodošla priprava in najprimer» nejši trening, da dvignejo formo svojih moštev za bližnje težje naloge, najprej pa za odločilne tekme za največjo športno trofejo Slovenije prehodni pokal LNPa, ki padejo po dosedanjih dispozicijah pod» saveza na 25. t. m. ter 3. in 10. aprila. Za» r.imanje publike se bo v nedeljo osredoto» čilo pač na start Ilirije in Hcrmesa, ki sto» jita na prvih mestih ljubljanske prvenst» vene tabele in ki oba nastopita s prenov» ljenim mošvom. SK Jadran. Celokupno članstvo se opozarja na nedeljski občni zbor, ki se vr» ši pri Mraku. Meddržavne tekme Rumunije v letu 1927. Rumunski nogometni savez jo za Ie» to 1927 sklenil nastopne meddržavne tek» mc: 10. maja Jugoslavija : Rumunija v Bukarešti, 19. junija Poljska : Rumunija v Bukarešti, nadalje tekmi z Bolgarijo in Turčijo, za kateri pa termina še nista do» ločena. Vršijo se še pogajanja za tekmi s Češkoslovaško in Avstrijo ter za med» mestno tekmo Budimpešta : Bukarešta. Wide v Ameriki. Švedski rekorder Wi» de jo v pondeljek v Newyorku zmagal v teku na 1500 m v času 4:02.4. Nurmi je svoj čas za to progo rabil 3:56. Norveška starta na zimski olimpijadi leta 192S. Predsedstvo norveškega zimsko» športnega saveza .ie dosedaj vedno izjav» ljalo, da se Norveška ne bo udeležila zim* sko olimpijade leta 1928. v St. Moritzu. Ta sklep saveza pa je med aktivnimi sport riki povzročil velik odpor, ker se hočejo na vsak način udeležiti velikih zimsko» športnih prireditev prihodnjega leta. V predsedstvu saveza je prišlo radi tega do hude skoraj triurne debate. Aktivni sport» r.iki so v predsedstvu saveza dobili z 29 proti 27 glasovom siceT skromno večino, ki jc sklenila, da sc bo Norveška udele» žila zimskih olimpijskih iger leta 1928. Sta» ro predsedstvo je radi tega podalo svojo ostavko. Za predsednika novega predsed» stva je bil izvoljen adjutant norveškega prestolonaslednika. Najboljša med najboljšimi 76 IN OIAN PASTA za čevlje en sam poiskus stalna uporaba Mnoso žena K^rS Omatanie г .Gamakompresom' gih turobnih bolesti. Naravno lečenje s Pis» tvanskim vulkanskim muljem. Dobi se kot *Pi Oa.« kocka in »Gamakompresa« v vsaki lekarni. Zastopstvo L SCHREIBER, ZAGREB. AKADEMSKI TRG 1, II., kjer se dobijo tudi pojasnila v pogledu lečenja po zimi v kopališču Pistvan. Najboljša stanovanja za vse vrste bolnikov Pension dnevno počenši od Din 75— Thermia Palace Hotel, spojen s kopelmi, največji komfort in higiena. Gospodarstvo Tržna poročila Ljubljanski živinski sejem (2. t. m.) Do- gon 113 volov, 66 krav, 7 telet, 474 konj, ô žrebet in 87 prascev za rejo. Prodalo se je 62 volov, 30 krav, 6 telet, 91 konj, 4 žrebeta in 74 prascev za rejo. Povprečne cene za kg žive teže: voli I. do 9, II. do 7.50, III. do 6.50, teleta 10 — 11.50, krave debele 5—6, za klobase 2.50 — 3 Din. Konji 500 — 4000 Din komad po kakovosti. Prasci 175 — 300 Din komad. Kupčija je bila precej živahna. Zlasti za konje je bilo znatno zanimanje. Za izvoz se ni kupovalo. Dunajska borza za kmetijske prodnkte (2. t. m.) Na severnoameriških žitnih borzah so tečaji poskočili povprečno za 2 centa. Kljub temu je ostala tendenca na dunajskem tržišču mrtva. Kupčija je neznatna. Do manjših zaključkov je prišlo v jugosiovenski pšenici. Uradno notirajo vključno blagovnopro-metni davek brez carine za 100 kg v šilingih : pšenica: domača 41 — 42, madžarska Tisa (79 — 80 kg) 4750 — 46.25; r ž: 34.75 — 37; ječmen: pivovarski I. domači 38 — 42; turščica: 23.25 — 26.25; oves: domači 30 — 30.50. Cene moki v trgovini na debelo : p š e n i č n a moka «0»: domača 72.50 — 75.50, madžarska 69 do 74, jugoslovenska 67 — 70. = Uradni tečaji za marc: 1 napoleondor 218.80; 1 turška lira 247.30; 1 angleški funt Sterling 2/6.20; 1 dolar 56.80; 1 kanadski dolar 56.40; 1 zlata nemška marka 13.50; 1 poljski zlatnik 6.35; 1 avstrijski šiling 8; 1 belga 7.90; 1 pengo (madžarski) 9.95; 100 francoskih frankov 223.50; 100 švicarskih frankov 1095; 100 italijanskih lir 248; 100 nizozemskih goldinarjev 2270; 100 rumun-skih lejev 34; 100 danskih kron 1513; 100 bolgarskih levov 41; 100 švedskih kroa 1515; 100 norveških kron 1460; 100 španskih pezet 950; 100 grških drahem 73; 100 češkoslovaških kron 168.50 Din. = Ustanovitev kreditne zadruge malih mlinov. Na konferenci zastopnikov malih šn srednjih mlinov v Vojvodini se je poleg ostalih vprašanj v največji meri obravnavalo vprašanje kreditiranja. Položaj malih in srednjih mlinov je vedno slabši. Večina teh podjetij obratuje z znižano kapaciteto, mnogi mlini pa so celo ustavili obrate. Naj-kritičnejše je vprašanje kreditov, ki se r.e morejo dobiti niti po visoki obrestni meri. Zato se je na konferenci sklenila ustanovitev kreditne zadruge, ki bi se brigala za nabavo kreditov, katere bi stavljala na razpolago svojim članom. = Nova sladkorna tvornica last produceu-tov pese. Znano je, da so si pridelovalci sladkorne pese v Starem Sivcu v Vojvodini zgladili na zadružni podlagi la3tno sladkorno tvornico. Po tem vzgledu 60 sedaj tudi producenti pese v Požegi osnovali Kmetii--ko sladkorno zadrugo, ki bo se letos zgr3 dila sto jo sladkorno tvornico, tako da bomo dobili to leto že deseto 9ladkorno podjetje v naši državi. Gibanje med producenti pese za ustanavljanje lastnih tvornic sladkorja se je začelo zaradi spora med producenti pese in sladkorno industrijo. = Železarski kartel in Nemčija. Z mednarodnim železarskim kartelom nemške železarne niso prav zadovoljne in se je že pisalo, da se bo zaradi nemške nezadovoljnosti kartel razbil. Opravičenost te nezadovoljnosti nam pokazuje obračun mednarodnega železarskega kartela za zadnje tromeseč-je 1926 V tem času se je proizvedlo 7 milijonov 922.000 ton železa, to je mnogo več, kakor je bilo preračunano. Nemčija je proizvedla 575.000 ton, Belgija 91.000 ton in Saar 30.000 ton preko kvot, a Francija 86 tisoč ton in Luksemburg 10.000 ton manj, kakor znašata kvoti. Za vsako tono preko kvote se mora plačati kazen 4 dolarjev. Skupna vsota za previsoko produkcijo dosega 2,784.000 dolarjev; od tega mora sama Nemčija plačati 2,300.000 dolarjev, kar je ogromna vsota in zato ni čudno, da nemškim železarnam to ni prijetno. Francija in Lulisemburg dobita za vsako tono pod kvoto po dva dolarja, Francija torej 172.000 dolarjev, a Luksemburg 20.000 dolarjev. Vplačila kartela po 1 dolar lia 1 tono so narasla na 10,514.000 dolarjev; ta vsota se bo dne 1. aprila t. 1. razdelila. Nemčija bo dobila od vplačanih 6,036.000 dolarjev 4,540.000 nazaj. = Carine prost uvoz čilskega solitra. Ministrski svet je na predlog generalne direkcije carin sklenil, da se od čilskega solitra ne bo pobirala uvozna carina, dokler ne bo stopil v veljavo zakon o splošni carinski tarifi. = Posojilnica v Trbovljah, r. z. z n. z., bo imela v četrtek 10. t. m. ob 3. popoldne v posojil ničnem uradu občni zbor z običajnim dnevnim redom. = Konkurz je razglašen o imovini Alojzija Smoleta, trgovca z mešanim blagem v Šmarju - Sapu pri Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri deželnem sodišču v Ljubljani dne 7 t. m. ob 10. dopoldne. Ugotovitveni narok 25. aprila t. I. ob 10. dopoldne. = Primanjkljaj avstrijsko trgovinske bilanco za. I. 1926. je bil ja 139 milijonov šilingov večji kakor v 1. 1925., ker je bil izvoz manjši lcakor predhodno leto. Vzroki zmanjšanega izvoza so deloma v uvoznih omejitvah onih držav, ki so si običajno v večji meri nabavljale avstrijsko blago. = Velika nezaposlenost na Dunaju. V drugi polovici februarja t. 1. je naraslo stanje podpiranih nezaposlenih na Dunaju za 1593 na 103.122. S tem je stanje podpiranih neza-poslencev v lanskem letu za 13 prekoračeno. c= Obtok novčanio v Češkoslovaški se je v zadnjem tednu februarja t. 1. povečal za 585.74 milijona na 6917.33 milijoua Kč. Kovinska zaloga se je malo okrepila. Borze 3. marca. LJUBLJANA. (Prve številko povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupiij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 87 — 88, Vojna škoda 0 — 345, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 195 — 198, Ljubljanska kreditna 150—0, Merkantilna 99 — 100, Praštediona 925 — 0, Kreditni zavod 160 — 170, Strojno 85 — 0, Trbovlje 0 — 420, Vevče 120 — 0, Stavbna 55 — 65, šešir 104 — 0. — B 1 a -g o: Zaključenih 6 vagonov lesa. Tendenca za lee in deželne pridelke nespremenjena. — Kreditni zavod izplačuje kupon za 1. 1926 v znesku 10 Din od 1. t. m. dalje. ZAGREB. Položaj v zasebnih papirjih kakor včeraj. Vojna škoda je slabša. Promptna je končala na 342 (včeraj 3435)--Na deviznem tržišču je slabša Italija, ki je končala na višini 246.25. Skupni devizni promet je znašal 6.8 milijona dinarjev. Notirale so d e-vize: Amsterdam izplačilo 2279.5 — 22S5.5, Dunaj izplačilo 801 _ 804, Berlin izplačilo 1348.7 _ 1351.7, Budimpešta izplačilo 995.5 do 998.5, Italija izplačilo 247.72 _ 249.72, London izplačilo 275.97 — 276.77, New York ček 56.75 — 56.95, Praga izplačilo 168.3 do 169.1, Švica izplačilo 1094 — 1097; valute: dolar 56.15 — 56.35: efekti: bančni: Eskomptna 1C4.3 — 105, Kreditna Zagreb 103 — 105, Ilipo 64.5 — 64.75, Jugo 103 — 103.5 Praštediona 925 _ 927.5, Srpska 137 — 140, Ljubljanska kreditna 150 — 153; industrijski: Dubrovačka 410 — 415. Danica 108—112, Gutmann 2S0 — 300, Ieis 51 — 53, Slaveks 105 — 115, Slavonija 30 — 33, Trbovlje 415 do 420. Union 306 — 315, Vagon 50 — 54, Vevče 132 — 135, Šecerana Osijek 490—i95, Drava 450 — 500, državni: investicijsko 88.15 do 89.75, agrarne 55.75 — 56.5, Vojna Skoda promptna 342 _ 342.5, marc 342 — 344.5, april 345 _ 340, maj 0 — 348.5. BEOGRAD. Devize: Amsterdam 2281.4 do 2287.4. Dunaj S00.23 — 803.23, Berlin 1349.2 — 1332.2, Budimpešta 996.5 — 999 5, Italija 249 — 249.18, Lo;*ion 276 — 276.S, New York 56.76—50.90, Pariz 222.09—224.09, Praga 168.3 — 169.1, Švica 1094 — 1097. 706.25 - 710.25. CURIH. Beograd 9.135, Berlin 123.2375, New York 520, London 25.22 in sedem osmink Pariz 20.3375. Milan 22.66, Praga 15.40, Budimpešta 90.83, Bukarešta 3.125, Sofija 3.75, Varšava 58, Dunaj 73.20. TRST. Devize: Beograd 40 — 40.50, Dunaj 320 _ 32tf, Praga 67.50 — 68, Pariz 89.23 _ 90, London 110.75 — 111.25, New; York 22.75 — 22.93, Curih 435 — 445, Budimpešta 398 — 406. Bukarešta 13.25 — 14: valute: dinarji 39.75 — 40.50, dolarji 22.55 — 22.80. DUNAJ. Devize: Beograd 12.54 in sedem osmink do 12.49 in sedem oemink, Berlin 16S.10 — 16S.60, Budimpešta 123.86 do 124.26. Bukarešta 4.2295 — 4.2195, London 34.4150 _ 34.5150, Milan 31.02 — 31.12, New York 709.15—711.65, Pariz 27.7350—27.8350, Praga 21.0023 — 21.0825, Sofija 5.10 in sedem osmink do 5.14 in sedem osmink, Varšava 79.10 — 79.60. Curih 136.39 — 136.89; valute: dinarji 12.4325 — 12.4925, dolarji Dcviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.19, v Berlinu 7.402. Regulacija Save od Zagreba do Siska Beograd, 3. marca. p. Ministrski svet je odobril kredit v znesku 2,130.000 Din za regulacijo Save od Zagreba do Siska, Trgovinska pogajanja s Češkoslovaško Beograd, 3. marca. p. Naša delegacija za trgovinsko pogajanje s Češkoslovaško je popoldne končala svoje delo in defini» tivno sestavila listo naših želja in predlo» gov, ki jih sedaj izroči češkoslovaški de» iegaciji. Sestanek obeh delcgacij bo jutri ali pojutrišnjem. Danes opoldne je prirc« dil češkoslovaški poslanik Šeba obed na čast obema delegacijama. Italijansko-rumunska trgovinska pogajanja Rim, 3. marca. 1. Italijanska in rumun» ska delegacija za sklenitev trgovinske po» godbe med obema državama nadaljujeta svoje delo, ki bo v kratkem dokončano. To dni pride semkaj vodja rumunske dele» gacije Manoilescu, ki mu rumunski stro» kovnjaki predlože doslej dovršeno delo. Rusko-turška trgovina Carigrad, 3. marca, (be.) V Angori se oficijclno objavlja, da so sedaj končana pogajanja za sklenite/ trgovinsko pogodbe z Rusijo, ki so trajala dvo leti. Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani 3. marca 1927. Višina barometra 308.8 m Kraj Cas opazovanja Ljubljana (dvorec) , ■ • • • ( • k 8. Maribor Zagreb Beograd Sara jevo Skoplje .... Dubrovnik . » Split . . • . t Praha..... Solnco vzhaja ob 6.36, zahaja Najvišja temperatura dane« Povprečni barometer fi dane» 7. 8. 14. 21. 7. B S 4 ca o. B =5 cr 01 "5 » 760-4 760-3 758-1 761-J 76H 760-6 761 2 7^3-5 7*3-6 761-0 /61-1 758 2 8-6 8-6 9-6 6-6 7-0 94) 6-0 60 8-0 12-0 li-0 4-0 83 85 72 90 92 88 68 53 92 0) 80 Smer vetra ic brzina netn"1 E U mirno WSW 3 NE 3 mirno LSE 1J mirno E 3 mirno E 0.5 NE 3 S 3 ob 17.49, luna vzhaja ob 7.7, zahaja ob 17.06. « Ljubljani 11.2 C, najnižja 6.6 Celzija. » Ljubljani nižji za 0.5 mm kot včeraj. Dunajska vremenska napoved za petek: Nejasno, padavine, v gorah sneg; temperature se bo nekoliko znižala, vendar pabo še vedno nad normalo. Tržaška vremenska napoved sa p^tek : Lahni vetrovi, nebo večinoma oblačno, nekoliko dežja, temperatura od 9 do 10 stopinj; morje nekoliko razburkano. 10 10 10 10 10 10 0 0 10 4 2 7 Vrsta padavine ob орнотији | v вш do 1. art dež 2.7 megla po dežju dež dež 20 megla 0.1 morje lahko 03 Iz življenja in sveta Edisonovi gratulanti Kako popularen je slavni ameriški iznajditelj Edison, so pokazale cele gore čestitk, katere so mu bile dostavljene ob zadnjem jubileju. Samo prvi dan je prejel jubilant 32.000 brzojavnih pozdravov. Seveda jih je bilo največ iz Amerike, toda tudi Evropa, Avstralija in Azija niso hotele zaostati in so se poklonile mojstru neštetih izumov po svojih najboljših sinovih. 2000 čestitk je prišlo tudi iz Kitajske in Japonske. Med evropskimi državami pa sta se najbolj izkazali v zboru Edisonovih čestilcev Anglija in Francija. Edison je preživel dan svojega jubileja sicer zelo skromno. Svojega laboratorija, kjer prebije vsak dan 8 ur, vsako nedeljo in praznik pa po 3 ure, ta dan ni posetil, temveč je gratulante, ki so se pripeljali k njemu, da mu osebno stisnejo roko, sprejemaj doma. Med temi gratulanti je bil pač najbolj originalen tvorničar avtomobilov Ford. Pripeljal se je na poset k Edisonu v starem, polomljenem avtomobilu, v modelu svojega prvega vozila. Ostal je pri Edisonu poldrugo uro in ko |e odhajal, je sedel v popolnoma nov avtomobil, svoj stari model pa je pustil v garaži Edisonove vile svojemu prijatelju v spomin in dragoceno darilo. • Nedavno je imel Edison posebno predavanje za glušce, na katerem je obširno razvijal svojo teorijo o koncentraciji misli. Povedal je, da je dolžan hvalo za koncentracijo svojih misli samo svoji gluhosti, ker sedaj lahko neomejeno dela, pri čemer ga nihče ne moti. Čez 100 let, je dejal izumitelj, bo gluhost čisto navaden pojav v človeški družbi, k temu pa bo največ pripomogla tehnika, ki povzroča strašen ropot v današnji moderni dobi. Korupcijska afera v Italiji V Napolju so prišle oblasti na sled sleparski družbi, ki je obratovala z velikim aparatom. Oproščala je vojne ob-vezance od vojaškega službovanja. Mesto vpoklicanih mladeničev in mož so se vedno predstavili naborni komisiji kruljevci in slični invalidi, katerim je komisija seveda izdala oprostilne listine. Na ta način se je odtegnilo vojaškemu službovanju nad 3000 mladih ljudi. Vsak izmed njih je moral plačati za oprostitveni postopek približno 6000 lir. In še pravijo, da je fašizem uničil vse kužne bacile, ki so zastrupljali javno življenje! Dunajski arzenal zasedlo vojaštvo Velik neanir se je polastil Dunajča-nov, ko se je v sredo popoldne zvedelo, da je nenadoma prišel v arzenal močan oddelek pijonirjev s tovornimi avtomobili in zasedel vse obsežne naprave. Nihče ne ve, kaj se pripravlja in kaj je vzrok temu koraku. Vojaštvo je Mo vse popoldne in pozno v noč neprestano na delu, vse njegovo početje pa je bilo tajinstveno. Kmalu za pijonirji je prišlo še drugo vojaštvo, ki je takoj zasedlo vse dohode v arzenal. Straže so bile pomnožene tudi s policijo. Kakor hitro se je v arzenaiu pojavilo vojaštvo, so smeli v poslopja le oni, ki tamkaj stanujejo in ki so se mogli pravilno izkazati. In tudi stanovalci so morali iti domov le po določeni poti v obširnem arzenaiu. Ves čas so prihajali prazni tovorni avtomobili v zavod, vračali so se pa naloženi do vrha in skrbno pokriti. Splošno mnenje je, da so avtomobili odvažali staro orožje, ki ga je v arzenaiu še velika množina, ne ve se pa, kam so ga odvažali in tudi ne čemu. Ljudstvo, zlasti ono, ki prebiva v arzenaiu, je ogorčeno že zato, ker bi se imel v sredo zvečer vršiti v arzenaiu samem shod njihovih stanovalcev glede njihove zaščite. Vsled popoldanskih dogodkov pa je zborovanje seveda odpadlo. Vojaštvo je morala poklicati Vlada, kakor siplošno domnevajo. Upravičen za tak korak pa je le deželni glavar. Lastnik starega orožja je Splošni gospodarski zavod avstrijskih tvornic. železje pa sme uporabljati Splošni gospodarski zavod za naselbine in stavb- no gradivo. Javnost se z vso stvarjo intenzivno bavi in ugiblje, kaj tiči za vsem tem. Nekaj ameriških V Ameriki živi neki Henry Louis Mencken. Mož si je v pretečenem letu preganjal čas s tem, da je beležil ameriške kurijozitete, katere so objavili listi novega sveta v minulem letu. Knjiga je izšla pod naslovom «Američana 1926». Iz te knjige prinašmo nekatere posebno duhteče cvetke. Študentje vseučilišča v Arkansasu so razpisali anketo, kdo je največji glasbenik na svetu. Največ glasov je dobil kralj jazza, Američan Paul Whitman. Beethoven je bil šele na drugem mestu. Predlog, naj se Kolumbu odkrije spomenik, je propadel radi tega, ker so se ljudje izjavili, da Kolumb ni bil rodom Američan! Lep paradoks, ki ne služi baš v čast ameriški metaliteti. Najlepša pa je naslednja. V Edento-nu sta dva župnika javno debatirala o tem, ali ostanejo zamorci, kadar pridejo v nebo, črni, ali pa se barva njihove kože spremeni v belo. Dragocena življenja Amerika premore petnajst ljudi, ko-jih življensko zavarovanje presega svoto štirih milijonov dolarjev (225 milijonov Din). Na najvišjo svoto je zavarovan znani ameriški industrijec Wa-namaker, namreč na sedem in pol milijona dolarjev, kar iznosi v našem denarju malone pol milijarde. Prvi za njim je filmski magnat Adolph Zukor s petimi milijonu Med filmskimi igralci stojita na prvem mestu John Barrymore in Gloria Swanson, ki sta oba zavarovana za 2 milijona dolarjev. Norma Talmadge ceni svoje življenje na en milijon in štiristotisoč; njena sestra Constance, dalje Chaplin, Douglas Fairbanks in Mary Pickfordova pa so se zadovoljili z 1 milijonom, kar da v našem denarju še vedno dovoli čedno vsoto 56 milijonov d'"--' 'v Boji na Kitajskem Zgoraj: Najnovejša slika maršala Čangtso» lina, vrhovnega poveljnika severnih, proti» boljševiških armad. — Spodaj: Njegov sin Čangsuchliang, nazvan «mali maršal». Naši stari plesi (K sobotnemu plesnemu večeru na Taboru.) Predpust smo dokončali, hvala Bogu. Mladina se je narajala, in zdaj pride vrsta na nas «stare», da zaključimo dvomesečni direndaj ter pri tem pokažemo, kaj še znamo. Kajti mi «stari» nimamo časa hoditi v «plesne šole», za to smo — recimo — prekomodni, prestari ali prenerodni — kakor hočete. S tem pa ni rečeno, da bi ne imeli pravice do plesa, kajti nekdo je te dni pisal, da je ples nekaj obče človeškega. Zato ima vsak narod svoje plese, in če se naša mladina — kakor ves sedanji modni svet — navdušuje za zamorske, indijanske in druge eksotične plese, zakaj bi se mi ne pobahali z našimi starimi kranjskimi plesi in dokazali, da so se tudi naši «stari» znali mladostno vrteti. Kdor je letošnji predpust opazoval velrke bale, je videl, da vlada na njih precejšnja mešanica. Le nekaj parov je plesalo moderne plese po vseh figurah in pravilih, drugi so si pomagali s kombinacijami «po svoje», če je prišel na vrsto valček, se je dvorana hipoma napolnila. Oboževalci čarlstona so seveda pri vseh plesih kazali, da je to najnaravnejši, najmodernejši, najži-vahnejši itd. ples. Mi smo se pa pri njem spomnili, da smo nekaj podobnega že videli po naših krajih. Pravijo, da je moderna plesna umetnost v čarl-stonu dosegla svoj višek in prešla že v ekstrem. tako da se bomo zdaj vračali zopet k priprostejšim formam. Vsaka doba ima svoio modo in svoj ples — tako je tudi s sedanjo modo in plesom. Kar je dobrega, primernega in naravnega, ostane, drugo izgine. Zato se je nekaj novih plesnih oblik že zaneslo na kmete in danes se že po deželi pleše onstep, blues itd. Seveda po domače prikrojen, prav tako kakor se poleg starega kranjskega bolcarja pleše šestkoračni valček. Moderni plesi so gotovo poživili naše plesno in družabno življenje in prinesli s seboj mnogo lepega in novega. S tem pa ni rečeno, da so spodrinili narodne plese, kar bi bilo žalostno za Evropo, če bi bila res tako stara, da bi se morala poafriča- Konflikt v zakonu sultanovega sina Siti zadnjega turškega sultana Abdu-la Hamida, princ Abdul Kadier živi, odkar je Kemal paša izgnal člane dinastije iz Turčije, v Budimpešti. Mož se je kolikortoliko prilagodil evropskim običajem in je vzel za ženo hčerko turškega častnika grškega porekla Musta-fo Medžkiijo. Poročil se je že pred koncem svetovne vojne. Po zlomu centralnih sil in po turški revoluciji pa se je napotil v Budimpešto, kjer je pognal svojo lepo premoženje v zabavnih družbah in veseljaških lokalih. Pred časom je princ obiskal Turčijo, od koder se je vrnil z novo ženo, Med-židijo Hanumo. Seveda prinčeva prva žena te ženske ni bila kaj vesela. Saj ji je komaj 25 let in jo vsi občudujejo kot posebno krasotico. Radi tega škandala je Medžidija zapustila moža, vložila tožbo za razved-bo braka in zahtevala zase tudi dva otroka iz zakona s princem. Mož pa se je tej zahtevi trdovratno upiral, na kar se je Medžidija poslužila zvijače ter je otroka ugrabila in ju odpeljala. Sedaj teče med zakoncema pravda za ločitev in posebno za to, komu bo sodišče prisodilo otroka. Mož in žena ju zahtevata vsak zase in vsak trdi, da ima do njih enako pravico. Medtem pa sultanov sin nadaljuje svoje lahkomiselno življenje in zgodilo se je že, da je proti njemu nastopila tudi druga žena z obtožbo, ker jo pušča doma samo brez finančnih sredstev, sam pa se zabava v družbi znank iz nočnih lokalov. Tri pridige za letošnji postni čas Zadnji dan pusta sprejme vsako leto papež postne pridigarje v posebni avdijenci. Sprejem se izvrši v vatikanski cerkvi, kjer dobe pridigarji navodila, o čem naj govore vernikom v postnem času. Za letos si je papež zamislil tri teme, katere je priporočil služabnikom božjim v krepko obdelovanje. Prva se v kratkih besedah glasi: Človek ni sredstvo, marveč namen. O tem je pridigarjem govoriti na prvem mestu. Druga tema, pravi papež, bodi posvečena modernim plesom in toaletam. Nemorala se je med ljudmi tako razpasla, da potrebujejo poduka v teh dveh stvareh. Treba je dvigniti ugled in dostojanstvo človeka, ki je izgubil skoraj vsako merilo za dopustne in nedopustne reči. Tretja in poslednja tema, ki jo je papež priporočil duhovnikom za pridige, je najnedolžnejša med vsemi in priporoča namestnikom božjim molitev v prid preganjanim kristjanom v Mehiki in na Kitajskem. Verjetno je, da se bo govorilo najmanj o prvem predmetu, največ o drugem, ki je povsod enako pereč in aktualen, medtem ko se bodo preganjani kristjani v Mehiki in na Kitajskem upoštevali le pri zaključnih molitvicah. Težke jamske katastrofe v Angliji Nekaj časa je imela evropska premogovna industrija mir pred treskavimi plini, ki so zahtevali pred par leti zaporedoma mnogo človeških žrtev. V torek zjutraj pa se je pripetila nova usodna eksplozija v Walesu na Angleškem, kjer je velik premogovni rudnik, v katerem koplje nad 1600 delavcev. Eksplozija je nastala v podzemnem rovu, kjer je bilo zaposlenih 125 rudarjev. Sestdesetorici se je posrečilo z urnim begom priti iz podzemskega hodnika, ostale pa je zasulo in radi njih je bilo treba takoj pričeti z reševalno akcijo. Premogovnik, v katerem se je pripetila katastrofa, je eden največjih rovov v premogovnem revirju na južnem Waleškem. Nesreča je zahtevala mnogo človeških življenj. Okoli 40 mrtvih trupel so že potegnili izpod premogovnih plasti, ostale še iščejo. * Istočasno poročajo še o drugi jamski nesreči, ki se je pripetila v Wils-thorpeju pri Mannfieldu v Nottinghams-hiru. V premogovniku tega kraja je počila cev, ki je dovajala v rudnik vodo. Divjaki kot policisti V Ugandi (Centralna Afrika) so začeli Angleži rekrutirati za policijsko službo črn* ce, ki so jih oborožili s puškami. in je zalila rove. 17 rudarjev je v opas-nosti, da izgube življenje. Ta nesreča je tembolj tragična, ker se je zgodila v pustni noči, ko se je prebivalstvo zabavalo na plesu, katerega so se udeležile rudarske družine, med njimi tudi žene, sinovi in hčere ponesrečenih rudarjev. Borci za zdravje Podmladek Rdečega križa v Združenih državah je izdal prav koristno zamišljeno tiskovino z raznimi predalčki, ki je namenjena deci. Tiskovina poziva deco, naj vsak dan zabeleži odgovore na sOedeča vprašanja: 1. Ali sem si zjutraj umdl(-a) lice, roke, vrat in ušesa, očistil-a nohte, oipral-a roke pred vsakim obedom? 2. Ali sem zjutraj in zvečer očistila zobe s ščetko? 3. Ali sem se kopal(-a)? 4. Ali sem prošle noči spal-a najmanj 9 ur? Ali sem na vsezgodaj 10 krat globoko vdihoval-a svež zrak in io skoz; nosnice pri zaprtih ustih? 5. Danes nisem pljuval-a doma ne na cesti. 6. Danes sem jedel-a mirno. 7. Storil-a sem danes vsaj enkrat koristno delo, ki je razveselilo bližnjega. Pola vsebuje odgovore na ta vprašanja v predalčkih, ki se koncem meseca seštejojo. Če je skupna vsota teh odgovorov predpisano visoka, dobi otrok naslov borca za zdravje. Ta koristen domislek se sedaj uvaja tudi pri naših otrocih. Tozadevne tiskovine v srbohrvaščini se dobe pri lokalnih pododborih Rdečega križa. Pretresljiva ljubavna tragedija ruskega generala .1 .Liubitv grofice X Tajni hodnik v Ljeningradu. V Pe» trovem dvoru bivše ruske carske prestolice so odkrili 41 m dolg hodnik, ki je bil do» siej znan samo zaupnikom bivše ruske di« nastije in njenim članom. Na hodniku je bil skrit zaboj z listinami, med katerimi so se našla tudi pisma carja Nikolaja an< gleškemu in italijanskemu kralju. Poleg pisem je hranil zaboj tudi dragocenosti, o katerih se je dolgo ugibalo, kam naj bi bile izginile. X Izredno visoka starost. V Napolju je umrla te dni neka Marija Meligeri v sta« rosti 110 let. Zapustila je dvoje sinov, od katerih je eden, ki živi v Ameriki, star 90, drugi pa, ki živi v domačiji, 80 let. X Izboljšanje živijenskih razmer v Sem čiji. Kakor poročajo nemške statistike, so se življensko in ž njimi zdravstvene ra/> mere v Nemčiji zadnje čase znatno izbolj« šale. Število porodov, ki je nemškim stati« stikom že delalo sive lase, je poskočilo ia stalno narašča, epidemične bolezni, v prvi vrsti tuberkuloza, pa naglo pojemajo. Umr ljivost znaša danes v Nemčiji le 119 pro mille. X Redovi na Švedskem odpravljeni Ustavni odbor švedskega parlamenta jc sklenil odpraviti redove. ki so -e doslej podeljevali državljanom v priznanje nji* bovih zaslug. Predlog jc bil sprejet z dve« tretjinsko večino in je s tem že uveljav« ljen. X Dvoboj med bratoma Volilni agent bivšega ameriškega prezidenta Wilsona, polkovnik Charrington, jc imel te dni dvo« boj s svojim bratom, s katerim se jc spri radi nezvestobe njegove žene. Duelant jc roduega brata težko ranil, nakar ga je po* licija zaprla, potem pa proti denarni ku- « ciji zopet izpustila. Izjava Izjavljam, da jc sedaj moja inati Marija Kresal, Ljubljana, Japljeva ul. 2. meni s>d= nijsko postavljena oskrbnica. Kdor ima kaj v zadevi radi mene ali zoper mene. naj se obrne na oskrbnico. Ljubljana, 3. marca 1927. 350 ALOJZIJ KRL5AL, učitelj. Otroška naivnost — Torej trobento bi rad?... Zato. da nikdar ne bom imel miru!... — Ne, dedek... trobil bom le. kadar boš spal! Trgovski posli povzročujejo mnogo skrbi in mnogokrat me je glava tako močno bolela, da sem mislil, razpočila ee bo. Soproga pa mi je nasvetovala zdravilo Aspirin- tablete <&оул tn hvala njim, da so te mučne bolečine izginile. Pristnost teh tablet se pozna po modro-belo-rudeči varstveni znamki. niti in poindijaniti, da ne bi umrla na starinskem marazmu. Zdi se, da se ravno vsled čarlstona narodi ozirajo po svojih starih lepih plesih. Čehi pripravljajo celo turnejo svojih narodnih plesov po Ameriki. Slovenci nismo imeli ali pa nismo ohranili toliko narodnih plesov, kakor drugi slovanski narodi, n. pr. Rusi, Poljaki, Čehi, Slovaki. Kolo se pleše pri nas le v Beli Krajini — drugod je izginilo. Bili smo tudi v tem oziru močno pod tujim vplivom. Vendar smo imeli tudi svoje plese, ki si jih do zadnjega časa še lahko videl na naših svatbah. Žal, da smo se premalo zanimali zanje. Naši stari godci so znali še mnogo starih viž, na katere so se plešah posebni plesi, žal, da mlajši godci le preradi pobirajo operetne in druge val&ce, ki jih slišijo v lajnah, gramofonih itd. Ali smo torej imeli svoje narodne plese? Katere? «Poskok»? -«Drobljan»? — «Mazurenpolka»? — «Štajeriš»? — «Čotež»? «Potolčena polka»? Morebiti so tudi to samo ostanki starih -modnih dob, ki so šle preko nas. Naši zgodovinopisci trdijo, da smo vedno radi plesali. Valvazor omenja naše ljudske zabave in plese. Vodnik je krasno popisal «Zadovoljnega Kranjca», kako pleše: Rad plešem okrogle s petama glas dajam, premetem vse vogle se v cepa dva majam, nožica pa Mince za mano drobni, pobira stopince se v kroge vrti. Kakšen ples je bil to? Jaz mislim, da je bil tako zvani «topelšrit». ali «poskok». To je čisto priprost ples, skoraj popolnoma podoben modnemu on-stepu: zato so se te vrste modni plesi po deželi hitro udomačili. Ta «poskok» tudi precej odgovarja našemu temperamentu in nar. pesmi. «Se v cepa dva majam» — pravi Vodnik — torej ta dvocep ali poskok bo že nekaj našega, čeprav bolj splošno alpskega, kakor to opažamo pri nar. noši in pri nar. pesmi. Tudi potolčena polka je lep ples. Opozarjam, da to ni isto kakor ^šu- štar-polka», ki je bila stari ljubljanski ples. Pri potolčeni polki plesalec in plesalka ploskata skupaj z rokami in če sta kaj brhka, ju je veselje gledati. Ali se pravi «drobljan» ali «tremljan», mi tli jasno, to je ples s prav drobnimi koraki in se je po Dolenjskem pred nekaj leti še mnogo plesal. Isiotako mazurenpolka», ki ni mazurka. Pleše se na melodijo: Matijče, Matijče pod oknom štrklja, odprite, odprite, sem sama doma!.. Najbolj častitljiv ples naših starih je bil seveda «štaieriš». Ime ie prinesel s seboj iz štajerske dežele, a dobil je pri nas svojo obliko. Godci in plesalci so se kosali v tem temperamentnem plesu. Valček ali bolcar se je' pri nas razširil šele ob času, ko .ie zavladal tudi po ostali Evropi in spodrini! starejše plese. Plesali so ga na svoj način, dokler se niso naučili šestkoračnega. od takrat je «bolcar» zavladal po naših kmečkih plesiščih. Gotovo je. da bi se našlo po deželi še sledove naših starih plesov in starih domačih melodij — to bi bili motivi tudi za naš narodni balet. Zato ie prav. Samo še danes: II. del in konec izvrstnega senzacionalnega veselega filma PARISETTE Drugi del je pose-bna celota za sebe in ga prav lahko razume tudi oni, ki pr» vega dela ni videL Se veliko boljši kot vprvem delu jc v drugi polovici tega velezanimivega filmi najboljši francoski komik, splošno priljubljeni BISCOT Vsled ogromne dolžine filma se vrše predstave ob; ob 4., 7., 9,15. Pri vseh predstavah kompletni orkester. Cene kot navadno nezvišane. Elitni Kino Matica, najudobnejši kino v Ljubljani. Tel. 124. Pazite na naš jutrišnji spored! Borba za Jadran Časopisna izvajanja o stremljenju italijanskih pristanišč na gorenjem Jadranu nam kažejo dve smeri, po katerih hočejo vri ti do svojega polnega uveliavljenja. Zaledje bi se moralo posluževati izključno Reke, Trsta ia Benetk; jugoslovenska cbal ua Jadranu se ima podrediti italijanski plovbi Nasprotje obstoji v severnih nem-kih pristaniščih, ki hočejo navezati nase Srednjo Evropo, in v jugoslovenskih, ki se razvijajo. Kako in kaj mislijo iu snujejo Italijani, cdraeva jasno iz fašistovskih listov. V «Corrieru della Sera» izvaja novinar F. Taiani med drugim: Pristanišča Benetk, Trsta in Reke se vpoštevajo vedno istočasno, ker so navezana na enako usodo. Benetke, Trst in Reka so ob isti paralelni črti. Zato imajo ta jadranska pristanišča skupno iunkcijo. Ako eno izmed njih pridobi na prometu, se zgodi to v škodo drugega, ako se ne pojavi že istočasno naraščanje ali istočasno upadanje. To sledi iz dejstva, da imaio vplivne cone teh treh pristanišč isti značaj, kolikor stopajo preko nacijonalnili mej ra teritorij, na katerem ni kontrole želez-siških tarif. Nadalje trpijo pred konkurenco severnih pristanišč, katera sijajno uspevajo. Promet Anverse in Rotterdama je na-rastel na 30, Hamburga ua 17 .odstotkov sad 1914. Reka trpi tudi pred jugoslovanskimi pristanišči. Italijanska pristanišča v Tirenskem morju so že vsa presegla svoio predvojno delavnost, jadranska pristanišča pa so še daieč od prometa ki so ga imela pred 1914. v svetovnih zamenjavah. Oglejmo si leti 1913 in 1925 v blagovnem prometu v tonah-: 1913 1925 Benetke 2,662.835 2,132.063 Trst 1 3,449.729 2,853.543 Reka 2,096.842 718.944 Diferenca nied predvojnim in sedanjim prometom je toliko večja, kolikor višja je kvota prometa za inozemstvo v posameznem pristanišču. Benetke izgubljajo manj kakor Trst in Trst manj kakor Reka, ker prvo pristanišče ima le redkejše gibanje preko meje, dočim je večje ono iz Trsta in Je večje z Reke. Letošnji prometni podatki ne nudijo zadovoljivejših številk. Italijansko obrambno sredstvo proti severnim pristaniščem tvori takozvana «jadranska tariia», ki znižuje transportne stroške nekako za 30 odstotkov nad navadnimi. Konkurenca s severa je bila vedno občut-nejša. zato je morala Italija iskati dogovore, da se je kolikortoliko iznetoi. Pred kratkim je bilo naznanjeno, da je sporazum uspel, to se pravi, da so italijanske in nemške železnico nekako določile demarkacij-sko črto med vplivno zono severnih in južnih pristanišč ter so se odrekle nadaljncmu konkurenčnemu boju. Dogovor velja za sedai le eno leto. Kake bodo posledice? Dogovor je na papirju, promet pa pojde svojo pot. Vse kaže, da jc na severu več smisla za pospeševanje prometa, dočim ob italijanski Adriji še le po severnih ukrepih urejajo svoie odločbe glede železniškega, pristaniškega hi pomorskega gibanja. V «Piccolu della Sera» je vzkliknil B. uMaheri, da je slabost Trsta odvisna od hamburške konkurence. Trgovski promet med Italijo in Avstrijo, Češkoslovaško ter Jugoslavijo v prvi polovici 1926. izkazuje zmanjšanje nad 12 milijonov lir v primeri z enako lansko dobo. V resnici je izguba še mnogo večja, ako se primerjajo letošnje da se vsaj na enem plesu oživi njih spomin in ta namen ima sobotna prireditev na Taboru, kjer bo stara Ljubljana pod vodstvom Cipjoka po starem zaplesala. Naši stari plesi spremljajo tudi naše izseljence po svetu, kjer radi po svoje zaplešejo. Naš ameriški pesnik Ivan Zorman poje v pesmi «Na svatbi». Pozdravljen «čotiš», hitra polka, pozdravljen ti, potrkan ples, ko slušam vaše iskre glase z nogo udarjam takte vmes. In pesmi draze, davnoznane, ko nekdaj božajo uho, v njih polne sočne melodije slovensko slikajo zemljo. Na Taboru — pravijo — bodo v soboto štirje godci s harmoniko, da se bodo ob nji narajali tisti, ki se pred pustom niso utegnili. Slovenci nimamo svojega narodnega inštrumenta — toda harmonika s pravo našo domačo melodijo se nam zdi tako naša, da v nji začutimo pesem svoje zemlje Zato se nam pri njej razvname kri in se nam zdi. da so naši stari kranjski plesalci imeii vsaj toliko temperamenta, kolikor cene z lanskimi. V izmenjavi z Jugoslavijo je skupnega poviška za 181 milijonov, kar pa ni moglo kompenzirati zmanjšanja iz drugih dveh držav. Nabave v Jugoslaviji so narastle na 594 milijonov od 348, prodaje v Jugoslavijo so S2 znižale od 257.3 milijonov na 183.1. Maineri prihaja po računih v papirnih in zlatih lirah do zaključka, da znaša znižanje v prometu z Avstrijo 22.8 milijonov, s Češkoslovaško 25.2, torej 48 milijonov; ako odtegne od njih 28.4 milijonov poviška v Jugoslaviji, jc v resnici zmanjšanja 19 milijonov 600 tisoč zlatih lir, to je okoli 100 milijonov papirnih lir, ne pa samo 12, kakor bi kdo mislil pri površnem pogledu na številke. Maineri upa sicer na predvojno ponovitev prometa s teritoriji fcivše Avstro-Ogrske, toda dostavlja dovolj pomembno, da je tržaška neugodnost odvisna pred vsem od hamburške konkurence. V tržaškem dnevniku «La Sera» se je A. Cationaro prav toplo zavzel za Reko. Piše, da ima Jugoslavija prav nujno potrebo trgovskega dostopa na Jadran. (Italijanska milost!) Italjansko- jugoslovensko zaledje •mora takoj določiti, kam se imajo iztekati njegovi pridelki. Potem pa je odločilna dolžnost Italije, da prepreči, da bi zrastel in živel na Jadranu kak njen konkurent. Za-ledraiki naj se izrečejo za eno pristanišče vsi. To bi bilo Reka. Ali ne samo reško pristanišče, stvoriti treba reško cono, to je: teritorij, ki obsega liburaiško obal od Opatije do Reke in jugoslovensko obal od Su-šaka do Bakra in do bližnje železniške zveze. Sklene naj se trgovski dogovor za najmanj sto let, s katerim se ustanovi svobodna cona od Opatije do Bakra in do železnice. Dogovor naj podpišejo vsi na Jadranu zainteresirani zalednikii, Z obveznostjo se morajo izključiti stvoritve drugih konkurenčnih pristanišč. Torej ni dosiii, da je pripadla Italiji Reka, sedaj bi morala nastati še reška cona in italijansko pomorsko gospodstvo bi seglo do Bakra, na kopnem pa bi si vzeli v svojo oblast za reški promet potrebno železnico. Jugoslavija naj kar lepo pritrdi in pripravlja čas, ko Italijani proglasijo reško cono za svojo in jo priklopijo k_ Italiji! «Giornale d'Italia» je nedavno ugotovil, da igra jugoslovenska trgovska mornarica v splošni situaciji italijanskih pristanišč na gornjem Jadranu danes že tako važno vlogo, da se morajo Italijani s pažnjo ozirati na njo. Od 800.000 brutto ton, ki so predstavljale pred vojno avstro-ogrsko trgovsko mornarico na Jadranu, je bilo po mirovnih dogovorih dovoljeno Jugoslaviji samo 100.000 ton, vse drugo je dobila ItaKja. Materijal, ki je prišel v last Jugoslavije po priključitvi pristanišč v Splitu, Dubrovniku, Kotoru, Sušaku itd., je bil že star in nezadosten, ne samo da se bori s konkurenco Italijanske jadranske trgovske mornarice, marveč tudi ni pokrival domačih potreb. Italijani so mislili, da so Jugoslovcni tako odrinjeni od Jadrana in predno bi si mogli kaj odpomoči, bi Italijani razpredli po Jadranu svojo pomorsko službo v taki meri, da . bi sploh ne bilo misliti več na kako jugoslovensko konkurenco. Ali italijanska hudobija je bila maščevana. «Giornale d'Italia» pravi, da je beograjska vlada hitela odpraviti stanje jugoslovenske podrejenosti na Jadranu. Od začetnih 100.000 ton je bilo koncem lanskega leta že 214.000 ton, 40 parobrodov vrši dolgo plovbo, nad 100 jcdinic pa obrežno, ustanovljene so redne proge s Centralno Ameriko. Na gorenjem Jadranu je situacija taka: obalnih italijanskih prog je 25, jugoslovenskih 43, proge ga kaže naš mladi svet pri modnih eksotičnih plesih. Zato bi bilo želeti, da bi taborska prireditev te vrste zbrala vsako leto na Taboru mnogo starih in mladih plesalcev. Sobotni «valčkov ples», ki je zamišljen bolj kot «večer starih narodnih plesov» pod naslovom «stara Ljubljana pleše» — bo pokazal, ali še kaj znamo. Naravno je, da bodo pri tem tudi mladi plesalci prišli na svoj račun. №388 Boljšo šiviljo i» fina. in • navadna, dela takoj sprejmem na dom. Ponudbo na oplas. oddelek «Jutra» pod šifro «Marljiva 89». 0389 Kemik z znanjem izdelavo raznovrstnih voščil, pristopi h kakršnikoli tovarni. Pismene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Schampo». 0300 Boljši krojač delovodja — prekrojevalec itd. išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Delovodja'». 6331 Prodajalko »prejmem v boljšo špecerijsko trgovino v Ljubljani. Pismeno ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro ■«Prodajalka 33>. C J13 Krojaškega vaienca ? primerno naobrazbo — s lirano in stanovanjem v hiši sprejme po dogovoru .Anton Sorn, Kianc št. 7 — Kranj. 6433 Črkoslikarskega pomočnika ifcčem v stalno službo. Ponudbe na роЛта/лнсо Jutra ▼ Mariboru pod Šifro »Samostojen in vesten deia-▼ec>. 6 Kuharica prvovrstna, zmožna voditi vsakršno gospodinjstvo, S 151etno graščinsko prakso, želi premeniti službo. Gre tudi k boljšemu samskemu gospodu. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Prvovrstna kuharica» lleflektira na boljše mosto. 63G1 Lesni manipulant strokovnjak z dolgoletnimi spričevali in najboljšimi referencami — perfekten v slovenskem, srl>ohrvaškein in nemškem jeziku, želi postranskega posla kot preje-malec aii nakupovalec lesa. Pojasnila daje fa. Franc Skasa, lesna industrija — Velenje. 63S6 Čevlar. pomočnik išče delo s hrano in stano vanjem v hiši. Naslov pove oglasni oddelek * Jutra». 6367 Matematiko in druge gimnazijske predmete poučujem — event. tudi za stanovanje ali hrano. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod «Osmošolec 61». 0-107 Pouk v angleščini želim. Ponudbe s ceno in metodo na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Geeon». 6402 Moško kolo dobro ohranjeno, proda hišnica na Emonski cesti 10 6430 Steyr avto eleganten in moderen, 12/40 HP. šestsedežni voz, malo rabljen, v izvrstnem stanju in z luksuzno opremo poceni proda Gassner, Tržič. 6377 Avto Ochland šestcilindrski, 30 ПР, v stanju kakor nov, po zelo ugodni cen; naprodaj. Informacije in na ogled garaži «Jugoavto», Ljublja-na. Dunajska ccsta št. 36. Telefon 236. 6357 Šivilja z daljšo pomočniško dobo, nahajajoča se v težkem položaju. išče službo pomočnice, če mogoče s hrano in stanovanjem v hiši. Gre kamorkoli v Sloveniji, na Hrvatsko ali v Srbijo. Cenj. ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «šivilja» 6532 Stwïùe , iščeio Računovodja tR let star — z večletno prakso in dobrimi spričevali. vojaščine prost, vešč «iovenskega. srbohrv., nemškega in deloma italijanskega jezika — knjigovodstva. korespondence in strojepisja ter vseh pisarniških poslov, želi primerne službe. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod iifro «Marljiv 51». 6351 Pošten mladenič vajen konj in vrtnarstva, išče službo. Kaslov v ogl. oddelku «Jutra». 6130 Mesarski pomočnik išče slnïbe. Kaslov pri podružnici «Jutra» v Mariboru 6130 Gospa s pisarniško prakso, vajena trgovine in vsega gospodinjstva. išče zaposlenja. Vzame kakršnokoli delo — tudi na dom. Ponudb« na oglasni oddelek «Jutra» pod «Točna 16». 6359 «Puch» avto štirisodežen, pred 1 letom novo prepleskan in z usnjem tapeciran ter temeljito popravljan, po nizki ceni naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 6343 Hrastovih podnic 70 m*, žamanih, 1. vrste, v dimenzijah 43 m/m, 2.60 m, 2.70 m dolgih in 50 m/m 2.S0 m n 2.1(0 m dolgih kupim. Dobava in plačilo takojšnja. Ponudbe na ogla«, oddelek «Jutra» pod šifro «Hrastove podnice». U311 Hlode bukove, hrastove, jelševe, orehove ponudite iranko vagon parni žagi I. àiska. Ljubljana. 0278 100 kg vreče od moko ali druge enake velikosti kupim. Pismene ponudbo na oglas, oddelek «Jutra» pod «100 .kg vreče» (5307 Bukova drva suha in sveža ponudite z navedbo cene tvrdki Ilirija v Ljubljani, Kralja Petra trg št. 8. 641G Trgovino mešane stroko prevzamem v najem. Cenj. ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Navedbe letnega prometa». 6371 li Otroški voziček športni, ugodno prodam. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6393 Boljša gospodična i*če službo samostojne gospodinje k samostojnemu, boljšemu gospodu. Ponudbe bs oglasni oddelek «Jutra» pod šifro «Zanesljiva 1C0». 6398 Posredovalnica Pavla Mrak r Ljubljani, priporoča bolj-*o služinčad, kakor: blaga jničarke, natakarice, po. barice, kuharice in služkinje pismenim vprašanjem priložite 2 Din za odgovor. 4923 Bivša proiesorica kur za «Malih fancoskega krožka» organizira pripravljalni kur/ za učence^ srednjih in višjih gimnazij, razredov, po novi, lahki ia hitri metodi. Sprejem učencev in učenk v Mladiki učilnica št. 6/П- od 4. marca naprej od 17.—18. nre. 6353 Francoščino poučuje temeljito speč. izprašana učiteljica. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 6394 Šoferska šola sprejema in izobrazuje kandidate za samostojne šoferje. — Dame in gospode sprejemamo vsaki dan. Pouk je soliden ;n uspeh sigu. ren. -Zahtevajte prospekte. Pojavila daje Auto škola v Zagrebu. Kaptol 15. Telefon 11-95. 76 Orehova spalnica žensko kolo, omara za perilo, lestenec in razno pohištvo. vse skoraj nov»>. radi odpotovanja po nizki ceni naprodaj. Naslov pove oelasni oddeiek «Jutra». 0395 Žaga s stan. hišo poleg 4000 prostora za razkladanje !n skladšče, hlevi, lastna transformator, ska hišica, pri kolodvoru, mlin za ' čreslo, stružnica itd. Posestvo se nahaja na slovenski meji1 Koroške ln je naprodaj za 45.000 šilingov. Pojasnila daje Pan-kraz Kuiin, Villaeh. Pino-strasse, Karaten. 6435 Trgovsko hišo do 100.000 Din, v prometnem kraju ob železnici, z mesečnim prometom naj-main 75.000 Din, kupim. Najraje trgovino mešanega blaga s pekarijo ali gostil-Event. vzamem tudi v najem. Ponudbe pod značko «Prvovrstni prostor» na oirlasni oddelek «Jutra». 6382 Realitetna pisarna Sv. Petra c« štev. 18 odda: 2 TRG. LOKALA, ožji cen-ter, pripravna za vsako trgovino, po dogovoru; TRG. LOKAL, center, dva manjša prostora. 1500 Din — ozir. po doorovoru; LEPO DELAVNICO, Šentjakobski okraj — dogovoru; SKLADIŠČE S PISARNO v centru Ljubljane — Din 1500: MESARIJO v centru Ljubljane. lokal z majhno delavnico — kompletno s stroji — 30.000 Din: TRG. LOKAL, izložba — pro=toren, z delavnico, v šentjakobskem okraju — elektrika, 500 Din mesečno. inventar 12.000 Din: TRG. LOKAL na zelo prometnem prostoru v Kočevju: TRG. LOKAL, izložbe. 2 prostora, center, za pisarne ali trgovino, 1500 Din. 6427 Opremljeno sobo oddam gospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 0390 Redka prilika Samca z družinskim stanovanjem ene sobe in kuhinje — tudi na periferiji — sprejmem v ceno oskrbo, èe odda svoje stanovanje v zameno z večjim v centru, v katerem dobi lepo sobo. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 0106 Opremljeno sobo lepo, z električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 6401 Opremljeno sobo z električno razsvetljavo in posebnim vhodom takoj oddam mirnemu gospodu. — Istotako tudi majhno opremljeno sobico s posebnim vhodom ;— tudi mirnemu gospodu.'Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6115 «Zanesljiva 14» Prosim dvignite pismo. — «Pomoč». 6121 «Express» stroj popolnoma nov. še ne rabljen. za kuhanje kave in čaja, takoj proda delika-tesa Mrak, Dunajska cesta. 5499 Lončena peč dobro ohranjena, poceni naprodaj v Rožni dolini — cesta II, št. 7. 5613 Klavir fStut.ztliigel). znamke Н:ш>-burger, iz mahagonija, sko-ro nov. ugodno prodam. Naslov pri podružnici Jutra v Mariboru. 6439 Pohištvo Krasna., nova, črno politi-rana jedilnica ter elegantna svitlo politirana spalnica poconi naprodaj v Uožni ulici št. 5. Istotam naprodaj star šivalni stroj «Singer».' 6123 Srebrne krone kupuje io plat» dobro t. Čuden, LjubijMV Prešer-nov» ulie» 1. 2SS Pisalni stroj z vidno pisavo, kupim. — Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod šifro «Stroj». 6324 Enonadstropno hišo novozidano. slično vili. s 3 stanovanji po 3 velike sobe in pritikline, pripravna tudi za gostilno, trgovino ali kaj sličucga, prodam radi selitve za Din 280.000. — 1:i kupnine e«. lahko prevknjiži. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6104 Lep lokal ob Aleksandrovi cesti odda takoj po znižani najemnini Pokojninski tivod r Ljubljani. 6ÙS3 Več poslov. lokalov v L. ozir. II. nadstropju, v bližini po^te. ozir. Marijinega trga ležečem poslopju takoj oddam. Istotam tudi pisarniška oprema naprodaj. Na-slov v oglasnem oddelku «Jutra». 6302 Večjo trgovino vpeljano, dobro idočo. primerno tudi za engrosirati. oddam v najem. Za prevzeti je špecerijo in železnino. — Totreben kapital 100.000 Din. Ponudbe na ogla-=ni oddelek «Jutra» pod značko «Velika tTgovina 7». 6S31 Večjo restavracijo s 6tanovanjem v centru Zagreba. Ima do 100 abo-nentov in do 30 hI mesečnega prometa. Skupna na. jemnina 1500 Din mesečno, odkup inventarja in instalacije 130.000 Din. Posredovalec — Ljubljana. Sv. Petra cesta 13. 6426 1ииигшца Opremljeno sobo z elektriko, v nevi vili na Kodeljevem, z dobro hrano in celo oskrbo poceni oddam gospodični ali dijaku. Naslov v oglasnem oddelku Jntra». 6333 Brezplačno prijavite oddajo stanovanja, sobe. lokala, gostilne, trgovine, delavnice itd. Posredovanje za oddajalca popolnoma brezplačno «Posredovalec», Sv. Petra e št. 18. 5691 Sobo strogo separirano, oprem ljeno ali prazno, Jšče gospod. Cenjene ponudbe na o^la-sni oddelek «Jutra» ood « Se pa rira n vhod». 5G92 Opremljeno sobico lopo, oddam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra:-. 636 Stanovanje 2 sob in kuhinje odda m. Dopise na oglasni oddelek «Jutra» pod značko . 0362 Lepo, prazno sobo električno razsvetljavo takoj oddam v siredini mesta. Naslov v ogla-sneni oddelku «Jutra». G114 Železničarji! Zamenjam upravno stanovanje 2 sob in kuhinje z enakim, privatnim. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 0410 2 gospoda sprejmem na stanovanje. — Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6270 2 moška sprejmem takoj na stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 6424 «S. T. 37» Prosim dvignite pismo. — «Pomoč». 6420 V oglasnem oddelku «Jutra» je dvigniti sledeča pisma: Amerikansko knjigovodstvo. Brezkonkurenčno, Bohinček, Bernik, K. Berdajs, Besednjak, čista 48, Delo, Dober značaj. Drva, Dober pianino, Dober krompir, Dt-nar, A. Dolenc. Eksistenca zasigurana, Gostilna 20, | Gostilna 555, Gramofon, : Gospodinja 14. G. E., i!. H.. Harmonika, Hranilna polica. Jamstvo, Izleti, Ku->im 4000, Konfekcija, Klet, vosmetični izdelki, Kočija Lastni dom, Ljubljana Ličar. Led, Letni promet, Luštni razposajenki, Mesnica 72. Marljiva 20, Mlada Primorka, Marc 1927 Najlepši namen. Natakarica 23, Otožna duša. Občudovalec ženskih kodrčkov, Pridne roke in blago srce. Poznanstvo 70, Prijatelj turist, Paris 720. Praksa 41, Pisarna 5000. Pragi, Platina, Razid. Rentabilno 27, Sesolka, Siguren dohodek, Stroj 219, Selitev 74. Soba 100, Snažna 85. Sigurna eksistenca 27, Solidfn 40, Slovar, Skrben 1120. Štefi. Takoj 33. Takoj nastop, Tiha prijateljica. Takoj 18, Trgovina 999, Triglav, Takoj 21. Tajnost zajamčena, Uradnik 34, Usoda 70. Učiteljica, Ugodno 22, Učiteljišče. Ugodna prilika, Velika sreča. Upanje 2, Vestna moč 31, Velik dohodek, Vela roža, Vladko, Vijolica in marjetica, Vpeljana Varčna gospodinja, ^ Zidan paviljon, Zamenjava stanovanja, Zanesljiva posojila, Zakonra, Zmožen 30, Značaj 31, Zvon, Železni-ar 1680. fcek-zna vrata, t. 1925, 14, 18. 3000 Din posojila iščem za 3 mesece proti sigurni garanciji in vrnitvi 4000 Din. Ponudbe na ogl. oddelek «Jutra» pod šifro «Garancija 30». 6319 lil Star pianino lahko tudi pokvarjen, kupim. Ponudbe e ceno na oglasni oddelek «Jutra» pod «Pianino VI». 62G6 Samec išče majhno stanovanje ali dve svetli prazni sobi elektriko. Ponudbe s ceno na oglasni oddelek «Jutra» pod .Nujno 76». 6423 Na stanovanje sprejmem dva gospoda ali zakonski p-ir. — Naslov oglasnem oddelku «Jutra». 64 IS Gospod išče s 1. aprilom od hišne, ga gospodarja prazno ali opremljeno sobo. Ponudbe pod «Samec» na oglasni oddelek «Jutra». 611' Samostojna dama sre>bijih let. z lastnim sta-novanjem. išče zuanstva ï inteligentnim in značajnim gospodom. Dopise na ogl. oddelek «Jutra» s^ polnim naslovom, pod «Izoida». 638' Slavo Pro-im. svarim, pridi! Ali maščevanje je sladko. — Breda. 6368 Opremljeno sobo oddam takoj boljšemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 63G6 Stanovanje sobe in kuhinjo oddani takoj stranki brez otrok. — Istotako tudi za 200 Din opremljen kabinet Kaslov v oglasnem oddelku «Jutra». 63S5 Stanovanje rob in pritiklin, parketš-rano. takoj oddam. Kasiov v oglasnem oddelku Jutra. 6403 • Gospodična i"e značajnega prijatelja, čedr." zunanjosti, vslod razvedrila. Dopise s sliko na oglasni oddelek «Jutra» pod značko «Tajna ljubav 21-letnc». 6376 Iskrena prijateljica Dvignite pi«mo takoj. Zamenjava sedaj nemogoča. «Turistika 27». 6425 «Srečen dom 29» Prosim, dvignite pismo. — «Pomoč». 6419 Gospodu ki je želel sestanek v po. lu-deljck. dne SS. febr. ob 6. uri zvečer pred opero, Ee oprošča dama, zadržana radi bolezni. 6429 Klavir dobro ohranjen, prodam za 2000 Dia. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 6431 КуШиш-ТеМа Franfeenhsusen Nemčija. lož. šola za strojno in avtomobilsko gradnjo — posebni elektrotehnični oddelek za poljedelstvo in aerotehniko 56 ШШт dama postane vitka — če hoče Uspeh viden že v par dneh. — To dosežete z uporabo angleškega radioaktivnega preparata «SANOS» Čudo. ki daje moderno ravno linijo! Uspeh zajamčen, sicer povrnemo denar. Cena zavojčku franko 85 Din Uporaba zunanja, navodilo priloženo. Naročila na naslov: «Sanitaria», Crikvemca — Primorje. Klavir (Stutzfltigel), znamke Hamburger, iz mahagonija, skoro nov. ugodno prodam. Naslov pri podružnici Jutra v Mariboru. 6440 Kako odstranimo debelost? O tem postopku ia najnovejši metodi pomlajevanja piše zelo zanimivo cženski lL-^t» v Št. 11. Zadnja številka omenjenega lista priča, da je list vsebinsko in tudi gledo oblike znatno napredoval. Bogati ilustrirani in modni del prinaša mnogo zabavnega in pouč-ljivega cenj. čitateljicain. — List, ki se ga naroči s pred plačo 40 I)in za četrtletje, ima upravništvo v Zagrebu, Samostanska ul. 2 6259/11 Otroka vzamem v v?o o*kil • Naslov v oglasnem od v.-. «Jutra». C Perilo na doni sprejme čedna perica. slov povo oglasni vi ' «Jutra». 011 Modna krojači c a Marija Žagar, Sal-'iidrov ulir,a 4 izdeluje večer*- i promenadne obleke. ko>f me in plašče, г-preien -di popravila. Ceno l.lzk- Ažuriranje robcev in perila in entlanje čipk izvršuje najceneje TONI JAGER Ljubljana — Dvorni trg štev. 1. 3 psičke majhne, čistokrvne ratierje, 5 mesecev stare, temne barve., г odcepljenimi repi in ušesi, ter jako dobro vzgojene proda Zelenko I, Tržaška c. 6408 Kuverto s 400 Din je izgubila dijakinja v sredo popoldne na potu od Kreditne banke do Gospo-svetske ceste. Pošten najditelj naj odda 300 Din v oglasnem oddelku «Jutra», ostanek pa pridrži kot nagrado. * 0409 Prepise na stroju v slovenskem, nemškem, hrvatskem in ruskem jeziku izvršujem hitro in ločno. Ponudbe na oglas, oddelek «Jutra» pod «Strojepisje 6434 Mesarijo prekajevalsko, oddam na račun radi bolezni. Naslov pove oglasili oddelek „Jutra" v gotovini išče trgovec proti pri mernemu obrestovanju in varnosti. Ponudbe pod „Kapital 30" na uprav „Jutra* Maiibor. ZNIŽANE CENE! ZNIŽANE CEN h Nogavice razne vrste, vezenino, naramnice, vezalk žepr.o robce 1er drugo galanterijsko in kra ko blaqo — nudi tvrdka O SV AL D DOBEIC, Ljubljana, Pred £k fijo 15 in Sv. Jakoba trg 9. Ko debelo! Znižane cene! Ka debel KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Deteljno seme la rdeče, kakor tudi lucerno, opremljeno z zagrebšk plombo nudi povoljno tvrdka Vlado Radan, Zagreb, Mihanovičeva ul. 14 Telefon 21—8) 23i7 Brzojavi: VLAD AN. т1111111111111111всв11В11аш5»е1Ш11Ш1< 5000 Din posojila rabi nujno posejtni^a na deželi. Obresti za 3 leta si izposoje valeč lahko takoj vzame. Varnost zasigurana. Skozi vsa leta bi pošiljala deželne pridelke v zahvalo. Naslov v oglasnem oddelku «Jntra». 6379 Družabnika (co) išče Slovenec v svrho ustanovitve gradbenega podjetja v večjem industrijskem mestu Srbije. Uspeh siguren. Potreben kapital od 150.000 Din naprej. Ponudbe pod «Arhitekt» na oglasni oddeelk «Jutra». 6370 5000 Din posojila iščem nujno za 6 mesecev proti sigurni garanciji in visokim obrestim. Ponudbe na oglasni oddelek «Jntra» pod značko «Nujno 5000». 6320 Razpis. Prostovoljno gasilno društvo Trnovo - Št. Ruperi razpisuje oddajo zidarskih del za nov gasilni dom z obširno dvorano in s stran skimi prostori v Trnovi. Načrt, stavbni in plačilni pogoji so na ogled vsako popoldne pri načelniku Josipu Jarh, šol. upr. v Or vasi pri Braslovčah. Ponudbe je vložiti najkasneje do 16. marca 192 pri imenovanem načelniku. зз