53. številka. Jplgr 3 nč. 'Ij^gj Izdanje za nedeljo 3. maja 1896. (t Trata, v soboto zvečer dne 2. maja 1896.) Tečaj XXI. „BDINOIT" Uhaja po trikrat na teden ▼ Šestih i»-danjih ob torkih, četrtkih in cobotah. Zjutranje izda:ij« izhaja ob 6. ori zjutraj, večerno pa oh 7. uri večer. — Obojno izdanje stan«: za jeilm; mesec . f. 1.—, ir.ven Avstrije f. l.Sf1 *fc tli mHSfl.'., , „ 3.— , „ w 4.50 ml pol leta , . „ 6.— , n • 9.— za vsn Iflto . . , 12.— » » * 18.— Naročnino je plačevati naprej na naročbe brez pilložene naročnine ta uprava ne ozira. fosamićne številke se dobivajo v p.jj« dajalnicah tobaka V lrutu po » dvč, izven Trata po S nvč. EDINOST Oglasi «o rajone po tarifu t petitu; za naslove i debelimi črkami se plačujo prostor, kolikor obsega navadnih vrstic. Poslana, osmrtnico in javne zahvalo, domači oglasi itd.se računajo po pogodbi, Vsi dopisi naj se pošiljajo urednifitvn □ lio« Caserma it. 13. Vsako pismo mora biti frankovano, ker nefrankovana ee ne •prejsmajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacijo in oglase sprejema upravniitvo ulica Molino pit* r-olo hšt. 3, II, nadut. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprto reklam* Olje so prosto poštnine. Glasilo slovenskega! političnega društva za Primorsko. J• MM". Zopet o tržaških odnošajih. II. Čnjmo torej, kaj in kakć so govorili kolovodje „progressa" na svojem občnem zboru dne 9. aprila! V boljše razumevanje pa moramo posebno naglasiti — da«si je sicer umevno samo ob sebi da te podatke posnemamo iz italijanskih listov in da torej ni izključena možnost, da je padla tu pa tam še marsik&ka druga beseda, o kateri ne poročajo listi, iz strahu pred tiskovnim zakonom. Škoda res, da ravno take izjave ostajajo navadno „strankarska tajuost", kajti uprav le-te, četudi so navadno lakoniški kratke, najbolje osvetljujejo tfudij in njih cilje. Ali rečeno bodi ie enkrat, da nikakor nočemo trditi absolutno gotovostjo, da je bilo takih izjav tudi na zadnjem občnem zboru „Progressa*, ampak naglasiti smo hoteli le, da •lični pojavi niso nič navadnega ob vročekrvnosti in razvajenosti italijanskega radikalstva. Da čujemo torej! Zborovale,e je pozdravil predsednik A. G. Benussi. V par besedah je krasno osvetlil program, mišljenje in cilje stranke progresove. Prijavil je, da je društvo progressovcev — v zmislu čutil, soglasno izjavijeuih na zadnjem občnem zboru — hotelo se-avati javen shod v proslavo 25-1 e t n i c e .osvobojen j a" Rima in pada teokra-tiske oblasti, s posebnim namenom, da bi se bila ta slavnost povspela na isto višino, na kateri je bila ona, ki jo je (pod avspicijami iste progres-aove stranke) priredilo mesto tržaško pred 26 leti, ko je došla vest o osvobojenju Rima. Toda policijska oblast je bila prepovedala to slavnost..... Že v tem uvodu predsednika društva progressovcev je izražen ves program italijanskega radikalizma, po zaslugi zgrešenih sistemov — gospodarja mesta tržaškega in njega ozemlja. Program, ki izzivlje na skrajni odpor od strani toliko' Avstrijcev kolikor katolikov. Kakor da Trst ni na avstrijski zemlji; kakor da Trst nima zahvaliti 1« PODLISTEK. (Crtica.) (Konec.) Bilo je zvečer pred zadnjim dnevom, katerega je mogel prebiti Leo še v Gradičkini obitelji. Naslednjega dnč je imel odditi na — Dunaj. Leo je bas zaklenil svoj kovček, katerega je odnesel došii postrešček na kolodvor, ko je stopila v njegovo sobo gospa Gradička. Bila je opravljena na sprehod. „Kani pa gospa? — In sami? — Smeva-li z Vami?" vprašal jo je familijarno Leo. „Leo, nocoj si zadnjikrat pri nas, ostani doma pri Evi, — in tolaži jo! Joka se". „Eva — joka? — Gospa, Vi veste?* v „Že dolgo. Vem, da si poštenjak — zaupam Ti jo — kakor svojemu sinu. Spoštujem Te kakor znaeajnika in upam, da me ne boš varal v mojem zaupanju !tt .Gospa, — hvala Vam!" — poljubil jej je roko, potem je odšla. On pa je hitel k Evi; našel jo je plakajočo v njeni sobici. „Eva, ne jokaj, — saj Te ljubim, Tvoj sem in bom Ves Tvoj !* „In jaz Tvoja, jedino Tvoja!" dinastijo Habsburgov na vsem. kar je in kar še lahko postane, ako bodemo imeli razumnih vlad ; kakor da avstrijske vlade ne nosijo uprav na svojih rokah ta ljubi italijanski živelj v Primorski, prepuščaje mu toliko oblasti, kolikor mu je ne gre po nobenem zakonu ; kakor da v Avstriji ni ravno sedaj na dnevnem redu raznih prevažnih vprašanj, ki so v tesni zvezi z gmotnimi koristmi naših obmorskih pokrajin in mesta tržaškega še posebno; kakor da Tržačani res niso dolžni prav nikakega ozira do države, koje podaniki so danes faktično in ostanejo, ako Bog d&, tudi v daljnji nedogledni bodočnosti ; kakor da bi res ne bilo vseh takih in sličnih ozirov: obrnil je gospod predsednik druitva progresovcev svoj pogled najprej v Rim! Vemo sicer, da so sedaj najprijaznejši odno-šaji med avstrijsko in italijansko — diplomacijo, vemo, da ob sedanjem razvrščenju Evrope stojiti rama ob rami Avstrija in Italija, in niti nočemo razmotri vati danes sicer opravičenega vprašanja, da-li naSa sedanja Vitanja politika odgovarja starim tradicijam tostran in onostran trnorummih kolov, da-li res odgovarja čutsvovanju vseh narodnosti/ v tej državi, da-li povspešvje življenske koristi te naše države in da-li nam res zagotovlja tisto podporo za slučaj resnih Časov, kakorŠne more zahtevati država od svojih zaveznikov! Vse to vemo, in vse take pomisleke hočemo pustiti na strani za danes. Toda vzlic tej današnji skrajni koncesiji gledč na smčr naše vnanje politike smo vendar opravičeni do vprašanja: ali je res smatrati lojalnimi podaniki take ljudij, taka društva in take stranke, ki obračajo svoj pogled veduo le v sosednjo četudi prijateljsko državo in ki govore v ekstazi o zgodovinskih dogodkih v isti državi, ki pa se niti z besedico ne spomnijo ni lastne vladarske hiše ni lastne države; in ki se gmotnih vprašanj, tesno dotikajočih se življenskih koristi teh naših pokrajin, spominjajo le v toliko, da pred srditeži onkraj čr-norumenih kolov ovajajo to državo kakor tlačite-Ijico italijanskega življa in v kolikor, govorć o teh Sela sta na pliševo, pisano zofo in si zopet šepetala vse one že tisočkrat ponavljane besede, katerih pa se nista naveličala nikdar, ter se neutrudno poljubljala. Eva je slonela v Leonovem naročju, ovijajoča mu obe roki okolu vratu... Tak6 se je storila noč. Nista zapazila tega; bila sta presrečna... * * * Leonovega očeta prijatelj, ministerijalni direktor Miihleisen je imel dve hčerki, Ano in Adelo, Ana je bila zaročenka stotnika v bosenskem polku, Gjura pl. PavletiČa, Adela pa je bila jedva šestnajstletno dekletce, ki je nosilo prvo dolgo krilo. Matere niste imeli. Leo je zahajal vsaki teden na obiske, vozil se ž njimi v gledišča, h koncertom in na plese, ter bil Adelin stalni kavalir. Kodrolasa plavolaska ga je iuiela rada, kakor da je njen brat. Vedno mu je imela veliko pripovedovati ter ga istotako veliko spraševati. Leona je njena najivna zvedavost spočetka le zabavala, polagoma pa mu je začela ugajati, dokler se jej je tako privadil, da je jedva pričakoval dneva, ko bo zopet slišal Adelin zvonki smeh in videl njene temno plave otročje oči. Evi je pisaril prve tedne vsak dan, kmalu že vsjtk teden, končno pa le prilično, ko so bila vprašanjih, morejo vzbujati strasti in fnrije sovraštva proti lastnim sodeželanom slovanske narodnosti ! A tudi kakor katoliki moramo nastopiti najodločneje proti programu progressovcev, ki znači proslavljenje najhujše zgodovinske krivice, ki se je dogodila glavarju cerkve rimskokatoliške od strani svetnih vlasti, Čin nagoga nasilja, čin, ki je v strogem nasprotju z mednarodnimi nazori o mojem in tvojem, čin, ki se je dovršil ob golem preziranju morAle in pravicoljubja in je bil oprt jedino le na večo moč bodal in topov, tak čin se proslavlja v analih društva progresovcev kakor velik, slaven in sijajen čin v evropski zgodovini. Kolika falzifikacija in mistifika-cija! Čin, izvršen preziranjem zakouov mor&lf, nasiljem in brutalnostjo, čin najgrše nehvaležnosti do sv. stolice, koja jedina še svojim bleščem oživlja sicer o t r p n e 1 o Italijo ; takov čin nazivljajo naši progresovci — osvobojenje Rima! Tu se je nesramnost povspela na najvišo stopinjo. In ti isti propresovci so gospodarji v Trstu, ti isti progtesivci odločajo politiško smčr v tej pokrajini, tem istim progressovcem na ljubo ozlo-volja se slovansko prebivalstvo, in proti tem in istim progressovcem si ne upa nastopiti upli? tukajšnje nemške kolonije, ampak jim s luž i raje ta poslednja in jim posoja svoje, gori na Dunaju simpatično zveneče ime, da se le vzdržuje sistem, ob kojem so progressovci došli do tolike moči in in oblasti. To je žalostna ilustracija naših žalostnih razmer. Svarilni glasovi. Poročila poslednjih dni, prihajajoča iz Afrike v Italijo, glase zopet jako pesimistiški. Vse kaže, da je Baldissera res resneji mož, nego je bil njegov nesrečni prednik. Iz poročil Baldissere samega je razvidno, da se mož zaveda resnobnosti vsega Evina očitanja že preobupna... Začenjal je pri mer-jati Evo z Adelo in nakrat se mu je zazdelo, da je bil slep, ker je mislil, da je Eva najlepše in najljubeznejše dekle, ter bil nevoljen sam na-se, da je sploh kdaj občeval v Gradičkini družini. Začel je smatrati samega seb'a pametnejšim kakor je bil ter se hudoval nad Gradičko. Tako je minulo četrt leta. * * * Pri Miihleisenovih so slavili poroko Anino s stotnikom; — tudi Leo je bil mej povabljenci. Zopet je bil Adelin kavalir. Po neki mazurki pa sta šla na verando hladit se. „Leo, pomislite", je dejala najivno ona, ,papa je dal Ani štirideset tisoč goldinarjev dote in vso balo, pa še ni zadovoljna !u „Koliko pa hoče?", vprašal je Leo. „Petdeset.., toliko bom imela jaz"... * * * Še tisto jutro je pisal Leo Evi, da n»j pozabi na „otročarije", ker je že zaročen z Adelo Mubleisenovo. Teden pozneje pa je dobil od Gradičke obupno pilimo, v katerem mu je sporočila, da je skočila Eva v Krko. R. P- položen j a in da saru nekako dvomi, da-li se mu posveoi, vsaj na kolikor toliko časten načhl rešiti Italijo iz zagate, v kojo je zašla Italija po brez-vestnosti onih, ki so hoteli obračati pozornost italijanskega naroda v Afriko — slikaje mu v najdivnijih barvah vse namišljene blagre, ki bodo baje prihajali Italiji od Rdečega morja —, z jedinim tein namenom, da narod ne bi videl grozne neopisne mizerije v lastni domovini. Baldissera je tuliko posten in vesten, da svari Italijane pred opt mizmom in da opominja k previdnosti in potrpljenju one, ki bi hoteli imeti hitrih in sijajnih zmag. Vzgled treznosti generala Bal-dissere upliva pa menda ugodno tudi na druge trezne ljudi, o čemer priča dejstvo, da so se jeli množiti svarilni glasovi v italijanski javnosti. Tako je prijavil naš „Mattino" nastopno pismo i'0/.uanega pisatelja in politika Manzonija : ,Ko sem bil dovršil tajno zgodovino i tali-jansko-abesinskih homatij, napisal sem zaključek, da bi bilo najbolje, kar more storiti Italija, da bi, poslavši k vragu vsa malenkostna domišljanja napačnega samoljubja, ostavila za vedno tisti nesrečni kos zemlje afričanske. Tu ni dvoma, tu ni oporekanja: nobena vlada nima pravice, da bi z njih domovja tirala sinove naroda kakor orodje politike napadanja. Noben krivičen čin, tudi če se je pričel pod zaščito narodne zastave, ne more vezati časti dežele. Ako zapustimo to trdno in neoporečno načelo, ne ostane nam potem druzega nego zmešnjava, in, kar je še hujše, ne preostaje nam drnzega, nego da tiramo neiskreno in potuhnjeno politiko. Italiji so odprta samo jedna vrata, da izide iz zagate, v kojo je zašla po b 1 a z n i in zločinski kolonijalni politiki Crispija. Italijansko vojsko je treba odpozvati iz Afrike; ako pa domišljavci in zblazneli sodijo se vedno, da se ni smeti odreči temu nezmiseluemu podjetju, potem pa naj se a pel uje do prostovoljcev! Druzega ne pravim za sedaj ! Ako pa smo prisiljeni, da moramo — sebi v nesrečo in po trmi nekaternikov — še nadalje puščati v Afriki toliko življenja, dragocenih za Italijo; da bi morali še nadalje izdavati ogromne svote denarja: zakaj nam navadni človeški razum, ko smo v toliki stiski, ne udahne prepričanja, da prvi korak bi morala biti vsaj odpoved Kasali ? Rekel sem že in potrdil: zasedenje Kasale je bil napačen korak. Tudi ko bi se bile stvari v Afriki razvile drugače, kakor so se žalibog, vendar bi bil došel čas, ko li bili primorani vrniti Kasalo nje zakonitim lastnikom. Trebalo je le misliti na to z nekoliko zdravega človeškega razuma, da bi se bili uverili, kako smešno je razsipati svoje denarje v ta namen, da drugim hranimo njih posestva, za nas povsem nekoristna. To velja v gospodarskem pogledu; v strate-giškeni podedu pa ne morem razumeti, kako hočejo še nadalje držati, daleč od središča naše prisiljene obrambe, vojakov, nezadostnih za obrambo Kasale in za kojo obrambo treba pošiljati vedno novih pomoči. Na ta način se odteza jedro močij naši operacijski podlagi in nam zabranjuje, da ne moramo porabiti vse svoje močij v osvobojeig'e Adi-tfrata. — V Kasali se nam je že smehljala zmaga, torej, ako ostavimo Kasalo, ne bodo mogli proglašati tega kakor strahopetnost tisti nepravi pa-trijotje, ki se kažejo varuhe in maščevalce časti in ugleda Italije — samo zato, ker i m a j o še polne žepe denarja, ukradenega poCrispiu iz tajnih zakladov in iz zakladov javnega d e b r o d e 1 s t v a! In tudi če bodo ti zagriženci še nadaljevali s kričanjem, vendar ne smete dvomiti na tem, da pride dan, ko dežela povzdigne svoj pravi glas .... toda na njih račun. Brez potrebe kruto vedenje Abesincev po njih zmagi pri Aba Garimi da-li res opravičuje zahteve po maščevanju od strani Italije? Renzo Manzoni odgovarja na to vprašanje: da ravno zato mora Baldissera zbrati vse na okolo raztresene moči okolo sebe, da bode mogel maščevati po nepotrebnem prelito kri in tako odpreti Italijanom častno pot iz tistih krajev, koje je hotela Italija civilizovati in ščititi na nje lastno škodo in pogubo. Manzoni zaključuje: .Dosedaj nas stane skoraj jedno milijardo ta takozvana kolonijalna politika, medtem ko dežela vzdihuje v bedi in mizeriji in lahko pridejo v nevarnost .institucije*1*. Takov bi bil torej svarilen gias Manzonija. A tudi v vojaškem listu „L' Esercito" oglasil se je neki častnik, kateri pravi, da je bil nekdaj navdušen za to afričansko podjetje, sedaj pa obžaljuje, da se je Italija spustila na to goljufivo polje, kamor meče milijone brez sadu, kjer se preliva najbolja kri italijanske vojske, in kjer doživlja Italija najhujše poraze. Isti častnik se ne nadeja zmage Italijauov v bodočnosti, ker vlada najlepše soglasje med vsemi glavarji v taboru Me-nelikovem. Mnogo italijanskih častnikov je bolnih in umrljivost v italijanski vojski je velika. Z ozi-rom na katastrofo pri Aba Garimi pravi afričanski dopisnik „Esercita", da je ni bilo možno preprečiti. Razlogi so bili različni. V prvo so bili nasprotniki številno veliko močneji. Mimo tega pa tudi gibčneji in bolj privajeni bojem pod žgočim solncein, in na pustem in skalovitem zemljišču. Ali treba res toliko — vsklika omenjeni častnik —, da razumemo, da ti črui zlomki, z najpičlejo hrano v želodci, veljajo več nego mi ? D a s o š e v popolni posesti svojih moči, ko smo mi že končani vsled naporov in žeje? Ali bodo hoteli Italijani slušati te svarilne glasove, prihajajoče od mož, ki predobro pozna-joči vse odnošaje, ki slutijo, da Italija drvi le v pogubo se svojo kolonijalno politiko. Na tem podjetju ne more biti blagoslova božjega, ker so je zasnovali ljudje — kakor pravi Manzoni — ki so kradli javne denarje in ker nosi na sebi znak — krivice. Politiike vesti. V TRSTU, dne 2. maja 1896. Dopolnilne volitve v Istri. Do danes še ni glasu, da bi se bile že kje vršile volitre volilnih mož v okraju podgrajskem in losinjskem. Iz tega je sklepati, da županstva še uiso dobila do-tičnega naloga od političnih oblastnij. Vsakako pa menimo, da se bodo morale v prihodnjem tednu vršiti volitve volilnih mož. Prosimo ponovno, da nas somišljeniki obvestijo o vsem. O zasnovljenju politiške ekspoziture v Piranu pravi „Naša Sloga" : Italijanski listi Istre in Trsta so iznenadjeni po tej njim nevšečni naredbi, ter izjavljajo soglasno, da je politiški komisar v Piranu odvisen ter da ne vedo, čemu se istega pošilja tja. Mi pa menimo, da bi bila po-litiška oblast že davno morala nategniti uzde gospCdi v Piranu. Ako bi bila storila tako, gotovo ne bi bilo došlo do žalostnih izgredov ni proti državnim oblastim Jni proti našim zastopnikom. Gospoda v Piranu seveda ne vidijo radi politiškega komisarja, ker so mislili do sedaj, da je ni oblasti nad njimi. Njim se je zdelo, da so v mali republiki, v kojo ne more posezati nikdo, niti državne oblasti. — Ustrojenjem politiškega komisarijata neha v Piranu republika, kasno sicer, morda pa vendar ne prekasno. Državnozborska volitev v Dalmaciji. Včeraj se je vršila državnozborska dopolnilna volitev za kmečke občine dubrovniške, koje je zastopal do svoje smrti pokojni dr. M. K 1 a i d ; izvoljen je bil sin Klaičev, Peter K 1 a i i. Bodočim županon dunajskim bode baje izvoljen državni poslanec dr. Schlesinger, I. podžupauoni dr. Lueger, II. podžupanom mestni svetovalec S t r o b a c h. Tako seje dogovoril klub antisemitov. 1. maj. V kolikor so poznana poročila, reči smemo, da je .delavski praznik" minul brez posebnih neredov, veliko mirneje, nego je v prvih letih svoje veljave. Bilo je sicer demonstracij in celč nekolike neredov tu pa tam — kakor n. pr. na Dunaju — ali prireditev istih ni imela tistega ostrega značaja, kakor poprej. Seveda bi se močno varali merodavni krogi, ako bi sodili po tem, da ponehnje tudi socijalno gibanje samo. Demonstracije 1. majnika so zgubile na svoji ostrosti le zato, ker je velik del delavstva sprevidel, da od .delavskega praznika" ni pričakovati onih velikih posledic v prilog delavskemu gibanju, kakor so obljubljali izmislitelji tega praznika; toda delavsko vprašanje samo, ta veliki del socijalnega vpra-Sanja, ni izgubilo ni malo na svoji nevarnosti za človeško družbo in mi ponavljamo le tu svoj izrek od nedavno: ako državniki ne privedejo do socijalnih reform, pa pritira proletarijat do — socijalne revolucije. Naj sodimo že o demonstracijah kakor hočemo in ak.) smo tudi uverjeni, da so take demonstracije smešne same na sebi in tudi brezmiselne in da bi bilo žalostno za državo, ako bi se plašila pred istimi, ali nekaj moramo priznati tem demonstracijam: da so vnanji pojavi nastav-šega velikega gibanja, da so znamenje — časa. A gorjč državi, ki noče razumeti tacih znamenj! Oni, ki so poklicani v to, n«j le gledajo, da pridemo skoro do parlamenta, ki bode sposoben za izvedenje takih reform, da se vzravnajo odnošaji med posednjočimi in delujočimi sloji. Le potom takih reform more dokazati država, da ima na jedni strani moč in voljo udušitl brezvestne agitatorje in hujskače ljudij proti ljudem, a na drugi strani da ima toplo srce za one, ki trpe krivico, in da si ne zatiska očij pred dejstvom, da treba ugoditi aarsikoji pritožbi delavskega stanu, in da jej tudi ne manjka one odločnosti, koje treba, da prisili tiste „beati possidentes" do tega, da ne bodo odrekali delu primernega zaslužka iti da dobi delavski stan primernega vpliva na javno politiško življenje. Na Dunaju so priredili delavci velikaaik sprevod v „Prater". Demonstracije se je udeležilo par stotisoč delavcev, nekateri trde cel6 500.000. Na trgu pred parlamentom je vsklikala množica: .Doli z liberalci I Živelo splošno volilno pravo! Živel delavski prazniki" Redarstvo se ni vtikftfo tu, vide, da ni nikakih znamenj za izgrede. V .Praterju" je sicer došlo do izgredov, a ne v „poveličevanje" praznika samega, ampak vsled tepa, ker so nekateri delavci šli v neko gostilno, izobčeno po socijalistiški stranki. Gostilničar pa se je spozabil toliko, da je še grdo žalil delavce. Delavci so jeli kamenjati gostilno, a položaj se je fie poslabšal, ko je došla policija. Razlutjeni delavci so se vrgli tudi proti policiji, pri čemer sta bila ranjena dva komisarja, jeden nadzornikov in nekaj straž. Oblasti, videče, da policija sama n« zmore besneče mase, poslala je na lice mesta dve eskadroni konjice. Redarji so rabili orožje. Pozneje je bilo ranjenih še par organov policije in nekaj delavcev. Vseh ranjenih, nekateri teško, je bilo do 50. Zaprli so tudi kakih 50 oseb. Pripomniti bi še bilo, da so sprevod zaključili češki pevci, ki so peli .marzeljezo". Po ostali državi ni bilo posebnih izgredov. V Trstu so različni industrijalni zavodi, kakor druga leta, tudi letos dovolili svojim delavcem praznovati dan 1. majnika. Bilo pa je tudi nekoliko takih delavcev, ki so .praznovali" — na svojo roko in seveda tudi v lastno svojo škodo. V ostalem pa ni bilo tu včerajšnjega dne ni-kakoršnih demonstracij. Številke govore naijasnile, koliko delavcev seje po najvažniših tukajšnjih zavodih včerajšnjega dne prostovoljno pripravilo ob dnevno mezdo. V Lloydovem arzena!u n. pr. prišlo je na delo od 2000 (na okroglo računano) sauo 212, v tržaškem tehniškem zavodu delalo jih je le 40, a ravnateljstvo poslalo je še te, da id6 pridružit se ostalim stotinam .čestilcev prvega majnika" ; v ladijostavbenici pri sv. Roku došlo j« na delo le 230 mož, namesto 1300. V vseh ostalih zavodih in tovarnah pa je prošel 1. dan majnika kakor sleherni drugi delavnik. Knez Nikola črnogorski na Dunaja. Knez Nikola je na potu — kakor smo že sporočili — v Heidelberg in potem k slavn-ostim kronanja v Moskvo. Knez se je nastauil na Dunaju v „Hotel Continental". Včeraj ga je obiskal naš minister za vnanje stvari, grof Goluhovski. Ko se je potem knez peljal, da vrne ministru obisk, obkolili so demonstrujoči delavci njegovo kočijo — dasi ga niso poznali —, a knez se je čudom čudil, ker ni vedel, kaj to pomeni. Napad na vladarja Perzije. Brzojavke iz Teherana, glavnega mesta Perzije v Aziji, poročajo o atentatu, ki ga je izvršil nekdo včeraj na šaha, vladarja te dežele. Napadalec da je ustrelil iz samokresa ter je zadel svojo žrtev naravnost v sreč. Šah je izdihnil svojo dušo kmalu potem, ko so ga prenesli v palačo. (Država perzijska leži med perzijskim zalivom in Arabskim morjem na jugu in Kaspiškim morjem na severu. Zemljepisno po-loženje Perzije je dokaj važuo, ker meji na zapad ob turška posestva, na vzhod pa ob Afganistan, torej ob 0110 deželo, v kateri velja sedaj ruski vpliv, a ki meji zajedno na Sprednjo Indijo, torej na angleško posestvo, takozvano angleško cesarstvo v Aziji. Tu je torej tisto torišče, kjer danes ali jutri trčita drug ob druzega pojemajoči angleški in naraščajoči ruski vpliv, na tisti orjaški, že dolgo pričakovani dvoboj za rešenje vprašanja : koja evropska vlast bode gospodovala odslej v Aziji? Op. ured.) Različne vesti. Pogreb župnika Thalerja. Iz H o j a n a nam pišejo: Pogreb pokojnega župnika našega, vele-častitega Tomaža Thalerja, povspel se je na višino impozantne manifestacije spoštovanja in ljubezni župljanov do svojega mnogoletnega dušnega pastirja. Da-si je bil delavnik in ima ljudstvo na deželi ravno v tem letnem času mnogo opravila na vse strani, zbrala se je vendar ogromna večina prebivalstva fare rojauske in iz ostale okolice, da izkaže poslednjo čast svojemu bivšemu dušnemu voditelju. Poleg priprostoga ljudstva in posvetne inteligencije zastopana je bila posebno častno tudi čč. duhovščina iz Trsta in z dežele. Sprevod je vodil župnik pri sv. Justu, prečastui kanonik Siučič. Asistovali so mu drugi Štirje duhovniki. Po dovršenem blagoslovrenju trupla pokojnikovega zapelo je pevsko društvo „Zarja" — pod vodstvom vrlega rodoljuba našega, g. Josipa Katalana — v veži hiSe žalosti do srca segajočo žalostiuko „N a d zvezdami". Veri\jte nam, gospod urednik, na našo čast, da ne napišemo le prazne, že tolikokrat rabljene fraze, ako zatrdimo, da ga ni bilo suhega očesa, ko so toli tužno in vendar milo doneli akordi: „Ali križ nam sveti govori, da zopet vidimo se nad zvezdami To je je bil treno-tek, ko je vsa množica občutila vso britkost ločitve! Sprevod se je pomikal do župne cerkve ro-janske. Sredi cerkve je bil prirejen visok katafalk, na kojega so položili krsto. Ob kisti se je razvrstilo pevsko društvo .Zarja", na koru pa je pelo žensko društvo „Cecilija" prav ganljivo slovensko mašo. Predno se je pričela sveta maša, stopil je na lečo župnik Barkovljanski, veleč. g. Ivan O e r 11 e, ki je na ganljiv način opisal 27letno delovanje pokojnika na mestu župnika rojanskega. In tudi med tem, iz srca prihajajočem in do src sezajočem proslavljanju vrlin pokojnikovih ga ni bilo očesa, ki ne bi bilo rosilo solza na veliki izgubi. Po maši, ki jo je daroval veleč, gospod kauouik Siučič z asistencijo dveh duhovnikov, vršilo se je blagoslovljenje krste in so se opravile drugu mrtvaške molitve. Zatem je zapelo društvo .Zarja" : „Molitev". Ko so odzveneli zadnji akordi, dvignili so krsto in župnik Thaler je zadnjikrat ostavljal hram božji, ono mesto, na kojem je celih 27 let vršil svoj sveti poklic vestno in neutrudno. V dolgi vrsti kočij spremljali so pokojnika tovariši, sorodniki in znanci na pokopališče pri sv. Ani. Tu je veleč. gosp. kanonik Sinčič še enkrat blagoslovil krsto. In ko so spuščali krsto doli v jamo, ko je jela padati zemlja na krsto, razlegalo se je glasno ihtenje vseh navzočih. Tužen in pre-tužen je bil ta zadnji pozdrav in vendar blagor spominu njega, komur je veljalo to tugovanje: saj je bila ta teška ločitev najsijajneje spričevalo, daje bilo pokojnikovo d e 1 0-lovauje posvečeno dušnemu in telesnemu blagru naroda. Srečen oni, ki tako zavestjo ostavlja ta svet! Blagoslovljen bodi spomin pok. župnika Thalerja med vsemi župljani fare rojanske ! Še nekaj, gospod urednik. Težko nam je sicer, da moramo tudi ta vzvišeni trenotek, posvečen najlepši čednosti človeški: čutu hvaležnosti do pokojnih dobrotnikov, da moramo tudi ta trenotek nekako onečeščati s tem, da zabeležimo zopet čin tiste židovske brutalnosti, ki niti mrtviui ne privošča pokoja. Gnusoba „Piccolo" se je cel<5 ob odprtem grobu pok. župnika Thalerja zavrtel v radosten ples, vesele se „čudnega in pomembnega slučaja", daje novoimenovani in prvi „italijanski" župnik v Rojauu pokopal slovenskega župnika Thalerja! Taka breztaktnost se obsoja sama, ker ni v navadi med — civilizovanirni ljudmi. Toda mi smo razumeli dobro, kaj vse je hotel reči „Piccolo". Menil je, da je v pogrebu Thalerja in v mišljenju njega naslednika sirabolizovau tudi pokop slovenske službe božje v župni cerkvi r o j a n s k i. Mi ne vemo sicer, v koliko da so opravičene nade „Piccola" za zlorabljanje cerkve v poitalijančevalne namene v bližnji bodočnosti, ali to lahko rečemo že danes židovski gnusobi, da smo pripravljeni na uajkrepkejo reakcijo proti vsakemu takemu poskusu. To naj blagohotno vzame na znanje tudi velečastiti gosp. župnik Jurica, ki je rojak — logaški. Velika akademija .Tržaškega Sokola'. V današnjem /jutranjem izdanju objavili smo obsežni, mnogovrstni vspored veliki akademiji, ki jo priredi čili naš „Sokol* jutri zvečer v društveni telovadnici. Iz tega vsporeda more razvideti sleherni, da bode na telovadbeni akademiji našega „Sokola" vsakovrstnega užitka in zabave. Kdor se zanima za telovadbo, občudovati bode mogel žilave naše „Sokole" in krepke posestrime „Sokoliće", brhke .Sokoliče", izvršujoče vaje na različnih orodjih za telovadbo. Komur ugaja glasba, imel bode mnogo užitka, poslušaje mile zvoke slovanskih skladeb. Vsem brez izjeme pa bode estetiški užitek, videčim izborno disciplino v „vojski" našega „Sbkola", mir, s katerim se izvršigejo težke vaje iu skladnost, ki je v izvrševanju skupnih vaj; in slednjič bode se sleherni divil veliki skupini, sestavljeni „Sokola" vredno drzno ženijalnostjo in predstavljajoči „Sokola" kakor „vzgojevatelja naroda«. In slednjič moramo še omeniti, da čili „8okol" niti ni pozabil staviti na vspcred svoji akademiji konečno „ples* in „prosto zabavo". Vapored je torej zares jako mnogovrsten iu nuja priliko slehernemu obiskovalcu zabavati se po svojem lastnem ukusu. Dotična gospoda, ki želi imeti sedežev, ntg se torej požuri z nabavo istih, kajti čuli smo, da bodo skoro razprodani v s i sedeži. Omeniti nam je še, da je letos „Sokol* odičil svojo telovadnico zares ukusno. To moramo priznati, kajti osvedočili smo se o tem na lastne svoje oči. Telovadnice ne bi bilo spoznati, ako ne bi spominjala nanjo orodja za telovadbo. Spremenjena je v elegantno, šareno pozorišče, na kojem bode želo društvo „Tržaški Sokol" uovega, a povsem zasluženega priznanja. Tudi to moremo trditi že v naprej popolno gotovostjo, kajti prepričali smo se o lepem napredovanju naših tetovadkiqj in telovadcev. Nadejamo se pa, da tudi naše slavno občinstvo ne odreče vrlemu našemu „Sokolu" moralnega zadoščenja, kar more storiti najbolje s tem, da pribiti na akademijo v kolikor možno velikem številu. Na svidenje torej jutri v telovadnici .Tržaškega Sokola" ! Pripomnili bi le še, — v blagovoljno znanje slavnemu občinstvu, — da prične akademija točno ob url zvečer. Kdor se torej zakasni, gotovo zamudi prvo točko vsporeda. Občni zbor „Tržaške posojilnice in hranilnice" se ni mogel vršiti minolo nedeljo, ker ni došlo zadostno zadružnikov v zmislu §. 49 društvenih pravil. V zmislu istega §. sklicuje se zopet občni zbor na dau 10. maja ob 1/110. uri predpoludne v dvorano „Slovanske čitalnice". Pobližje izvedeti iz tozadevnega oglasa v današnji številki našega lista. — Dosedanji župan ljubljanski, g. Peter G r a -s e 11 i, se je,odpovedal na tej časti, ker je imenovan ravnateljem mestnega užitninskega zakupa. Bog daj srečo pri izbiranju novega župana, da dobi naša stolnica na čelo moža, ki bode v vsem nje obsegu pojmil 0110 veliko nalogo, kojo je vršiti Ljubljani kakor kulturnemu središču vsega naroda slovenskega! Samomor. Predsinočnem okolo 11. ure ustrelil se je v Trstu v ulici Manzoni 20letni dijak Rudolf Kulirer z Dunaja. Zadel se je v srce. Strel je privabil več Jjudij na cesto. Nekdo je hitel na zdravniško postajo. Zdravnik ni mogel več pomagati nesrečniku. Na lice mesta došla sodnijsko-zdravniška komisija dala je truplo pokojnikovo prepeljati v mrtvašnico pri sv. Justu. Istega dne zjutraj došlo je tukajšnjemu policijskemu ravnateljstvu brzojavno naročilo z Dunaja, da naj zaprč Kiihrerja, ker je isti pobegnil z doma. Najnovejie vesti. Budii pešta 2. Danes ob 11. uri predp. odprl je Nj. Veličanstvo cesar v prisotnosti Nj. Veličanstva cesarice ter raznih nadvojvod in nadvojvodinj ogersko milenijsko razstavo Nebo je oblačno. Budimpešta 3. Cesar je podelil ministerskemu predsednika Banffvu veliki križec Leopoldovega reda. Tiflis 2. Musaffer - ed - Din, sin umorjenega Nasr-ed-Dma, proglašen je vladarjem Perzije. Dokler isti ne dospe v Teheran, vodi vlado veliki vezir. Peterburg 2 Morilca vladarja Perzije, šaha Nasr - ed - Dina so prijeli. Isti je član neke fana-tiške verske sekte, ki je bila že štirikrat poskusila umoriti vladarja. Telovadno društvo „Tržaški Sokol" -/ - VABILO na VELIKO TELOVADBENO afiademijo katera bodo — v nedeljo dne 8. maja 1896. — v društveni telovadnici ulica Farneto (na voglu nMce Amalia) s sodelovanjem veteranske godbe pod vodstvom gosp. F. Majcei-a VSTOPNINA : za člane in njih rodbine.....—.30 za povabljene nečlane......—.50 člani doSIi v društ. obleki so ustopnine prost i sedeži v I. vrsti........—.50 II...........—.30 „ HI...........-.20 Nečlanom velja vabilo za ustopnico. Začetek bode ob 8 in pol uri zečer. JJa zdar ! Odbor .„Tržaškega Sokola". Tvitovlnak« brzojavke ln -vo«ti. Budlmpoita, PSenica /a je*en 6.90—tt.9l , š- iz« •pomlad 1896—,--.— do—. —. Oves za spomlad —.--.— RS za spomlad —,--.— Koruza za juli-avgust 4.13—4.14 -— maj-juni 1896 3.95-3.95 PAonifl«. nova o'95 101 10 Avstrijska renta v zlatu , . . 122.55 122 >0 * „ v kronah . . . 100.80 100.90 Kreditne akcije....... 358. :i5ft 75 London lOLst........ 120.10 120,10 Kapoleoni.........fl.54 9.54 20 m»rk .......n.75 lt 75 100 italj. lir.....44.10 J4 15 Bratje Sokoli! Vse one brate, ki ne bodo telovadili na jutrajšnji veliki akndemfli našega društva, prosimo uljudno, da pridejo jutri zvečer, to je v nedeljo, dne 3. maja, točno Ob 8. Uri v društveno telovadnico, opravljeni v sokolski opravi. Na zdar! ODBOR. DpattA Rihflrir »zdelovatelji oglja v »v. Petra, ft#l «l)C llllfClI I V) priporočajo svoje y.alo«e v Trutu: Via Pondaveh it. 1, Piazza della V«lic 2, via Madonnina 2, Hazzctla Cordafuoli i uhodo« tudi t* ulici lorrente po najnižjih cenah. Oglja I. kakovosti, kttrbonina, kok, drva i>u metre it}. Jsmofbu so Hprcmljftjo tudi z dopi»nico. Ker po §. 49 zadružnih pravil občni zbor Tržaške posojilnice in hranilnice (registrovane tadruge z omejenim poroStvoin, Via Moli* piccolo štev. 1) dne 26. m. m. ni bil sklepčen, sklicuje se občni zbor vnovič na nedeljo dne lO. maja. ob v JO uri predp. DNEVNI RED r 1. Letno poročilo in potrjonje letnega računa. 2. Predlog nadzorništva o razdelitvi čistega dobička. 3. Poročilo o nagradi načelništva. 4. Poročilo o gospodarstvu z rezervnim fondom. 5. Razni predlogi. 6. Volitev načelništva. 7. Volitev nadzorništva. Zborovanje se bode vršilo v prostorih „Slovanske čitalnice". Na obilno udeležbo pozivlje NačelMHvo* Trst, dne 2. maja 1896. m 4 4 J 4 4 4 Najnovejši pneumatični bicikli prodajejo se po nizkih cenah pri dobroznani in pošteni domači tvrdki: JAKOB ŠTRUKELJ - TRST vi« Cnserma štev. 16 uhod piazza della Caserma. (natproti veldki injaimri), NnjreČH zaloga kole« v Tr*tu. Prodaja se na drotmo in debele. Zaloga kole«: „Courir", „Humber" in „Adler", Jamči so za vnako prodano kolo. Kolesa so lepa, lahka, močna in trpežna. Na sahtevanje pošlje se cenik. V zalogi se nahajajo vsakovrstna priprave tičoče se koles, kakor: zvonci, svetilke, zračne tla-čllke, osice, prečke, platišča, notranji mehi, vrhni kav->' od f- 2.60 di 8.80 pot.- m j e rmena mm ilvatl in vezati. Cenike na /ahtevanje zastonj. ~ Kovček! „en grof gg. tovarskih cenah. trgovcem po najnliih Jajca za podlaganje pristnih Rrahma-kokočij po 15 nvć. komad, holand-skili, črnili, z velikim, beliin šopom, po 25 nč., Hon-dan po 25 nč., pristnih štajerskih kokošij po 10 nč. srbničastib padovanskih srebrčastih Wyandot po 30 nč., italljasnklh po 30 novčič. Langhans po 30 nč., puranov po 30 nč., »ritlikovskih koko-Sij po 30 nč., Cochinchina po 25 nč., sedmograj-skib gol ovratnik po 20 nč., Dorkng po 25 nč., Vokohama po 20 nč. Emdensklh orjaških rac po 1 gld., Peking goslj po 20 nč. velikih Štajerskih «;08lj po 20 nČ. Razpošiljam jajca za podlaganje samo živalij ciste krvi, ki so bile že večkrat premovane ter jamčim za čistost in pristnost vrste. Maks Pauly, KOFLACH, (Štajerska). Izvrstne c. kr. jedino priv. škropilnice proti pero nosperi inženirja Živica, ki so se splošno razširile zaradi svoj e jednostavno st trajnosti lahki porabuo sti pri vsakem obdelovanju trtja i. t. d., prodajemo z garancijo po dosedanjih, nizkih cenah. ivic i družb, v Trstu Prodajamo škropilnice tudi s posodami nov« vrste. Obra ce s cenikom pošiljamo rado-volinn in franco. Izpeljujemo razprašilnike za žveplo ia neprenuhljiv» vinsko stiskalnice itd. 0. & kr. av8tro-„ dvorni dobavtelj. s? ir1 U Liniment. Capsici comp. I1 ■ sidrom iz Richterjeve lekarne v Pragi, ■ pripoanano izvrstno, bokfim. blažeče mazil« dobi\a se Pb 40 nvč„ 70 nvč. in 1 gld. po vseh le blažeče mazilo; „ i . ,, , ....... ^ Kld. po vseh le- karnsh. Zahteva naj se blagovoljno to sploftno nr"-i ljubljeno domače »l-edstvo r a kratko kot Rlchter e limeni s jtom" "ter »nj »e previdnostno vnprejmejo io take at^kU-J niče kot pristne, ki imajo znano varstvono ff^ 'znamko -sidro". Richterjevu lekarna Pri zlatem levuu v Pragi, Važno za vse lastnike voz! I. Duaa.j8ko-novome.ska čistilnica »mole in terpentina, tovarna ca izdelovanje produktov iz k&trana in mastil Fran pl. Fiirtenbach v Dunajskem Novemmestu, Na zamrzne, sel v ne razgreje, ne| , odteka. — Neob- a^V^^ hodno potrebna za Izra-] bljene osi. — Primerna tudi o d p e r t e tovorne osi. More se vporabiti pri vsako-jakih raazilnih napravah. — Kemično preiskana ! Praktično izkušena ! Brez kisline. Brez vode. Brez smole. Razpošilja se le v pristnih limastih škatljah po 5 kilogr. — Cenaškatlji: za Avstro-Ogersko, franko kojakoli poStna postaja f. 2 BO — za Bosno in Hercegovino franko kojakoli poštna postaja f. 2.76 — za inozemstvo od pošiljalne postaje Dun.-Novo-mesto f. 2 25 Teodor Slabanja srebar V GORICI (GOrz) ulica Morelli 17 se priporoča pred. d u h o v M i n i za napravo cerkvenih posod in orodij is čistega srebra, alpska in medenine, kot; mon-Strane, kelihov, itd. itd. po najnižji ceni v najnovejših in lepih oblikah. Stare refti popravim ter jib v o g n j u posrebrim in pozlatim. Da si zamorajo tudi menj premožne crkve omisliti razne crkvene stvari, se bodo po želji prečaatitih p. n. gospodov naročnikov prav ugodni plačilni pogoji stavili. Ilustrovani cenik franko. Pošilja vsako blago dobro spravljeno in poštnine franko ! 2—24 IZLOŽBA POHIŠTVA Trst in Dunaj. Via Torrente št. 32, 1. tms, vStric gledališču Armonia. Ima zaloga ] ohištva, za delc vce uradnike, zares dobro blago, neverjetno nizke cene. Postelje od gld. 1-1 do 14. omarje gld. 14.50, ponitčne omarice, fine, 6 in 8; chifoniers, na jedna vrata, fini, gld. 18. Umivalniki gld. 12 svete podoba in slike krnjev, jako fino delo, po gld. 3.—; ogledala, stoli, slama, lesovje, indijsko trsje. Rogat izbor pohištva in tapetarij za gosposka stanovanja: spalnice, sobo za obed, za vsprejemanje, kabineti, po najniži ceni. Za Istro in Dalmacijo se ne računa ambalaža. Kragne uzorce zasebnim odjemalcem zastonj iti franko. Bogato oskrbljene knjige z uzor'», kakoršnih ni Se bilo, za krojače nefrankovano. Sukno za oprave. JPvruwien in liotking ca preč. duhovščino, sukno po predpisa k« «/raM C. kr. uradnikov, tudi za veteran«, gn*ile«, telovadee, Uvrtje, sukno za biljarde in r.* igralne »'»<»«, prcvlaella »a ••••e«, loden ta možke in ea i enake, mukno *n x k»l»'s. šivalnih strojev pušk itd. Nunska ulica 14: Prodajalnico šivalnih strojev, pušk, streljiva in dmiroga orodja pa imata Saunig & Dekleva, i t> A*imuki uitei St. tU, Lastnik politično društvo „Edinosti". Izdavatelj in odgovorni nrednik: JiilM Mikota. — Tiskarna Dolenc v Trstu.