PRIMORSKI DNEVNIK P°5tnina AWj. apoSafenai V™T - Cena 35 lir Leto XVII. - Št. 133 (4907) TRST, torek 6* junija 1961 Kennedy in Hruščev sta sklenila obdržati stike o vseh zadevah, ki se tičejo obeh držav in sveta Razgovori so bili «koristni» - Oba državnika sta «dala podporo nevtralnemu in neodvisnemu Laosu pod vlado, ki naj si jo izberejo Laočani samb - Na obeh straneh se poudarja, da je bil «začetek dober» in da «je šlo bolje, kakor so predvidevali» - Komentarji tiska DUNAJ, 5. — Razgovori med predsednikom Kenne-Uem in Hruščevom so se končali včeraj in takoj nato "“ objavili uradno poročilo. Kennedy je z Dunaja odpotoval v London, kjer se je razgovarjal z Mac Milla-nocoj pa je odpotoval v Washington. Jutri zvečer J® govoril po radiu o razgovorih s Hruščevom. HruščeV , Je odpotoval z Dunaja danes zjutraj in je prispel Moskvo ob 12.33. I 0 razgovorih 'na Dunaju objavili naslednje urad-j? Poročilo: «Predsednik J®nedy in ministrski ff&osednik Hruščev sta za-Jbcila dvodnevne koristne to! , ke> med katerimi sta j/“gledala odnose med ZDA kakor tudi druga /risanja, ki se tičejo o-držav. Danes sta skup-s svojimi svetovalci raz- ilo _ t»avi lala o vprašanjih jedr-Poizkusov, o razorožit-0 Nemčiji. Predsednik * ministrski predsednik , Poudarila svojo podpo-jj Neodvisnemu in nevtralcu Laosu pod vlado, ki J jo izberejo sami Laoča-!o' sakor tudi svojo podpo-mednarodnim sporazu- k. tjJJJ’ ki naj zajamčijo nev-in neodvisnost te tem v zvezi sta bala važnost dejanske u- sovražnosti. Pred- fleže g itve in ministrski pred-a sta se sporazume-1 v« u ’30sta obdržala stike ,seh vprašanjih, ki se ti- vor, da »sedaj ne#. To pomeni, da taki sestanki niso izključeni za pozneje. Časnikarji so spraševali, ali bo Kennedy obiskal Sovjetsko zvezo v kratkem. Salinger je najprej odgovoril, da tega noče komentirati, zatem pa je dodal, da bo o tem imel Kennedy priložnost govoriti na svoji prihodnji tiskovni konferenci. Med časnikarji prevladuje mnenje, da je Hruščev povabil Kennedyja na obisk v SZ, in da si je Kennedy pridržal pravico, dati odgovor na to. Pariški list ((France Soir» piše danes pod velikim naslovom, da je bil Kennedy povabljen v Moskvo in da se sedaj posvetuje z de Gaullom, Mac Millanom in Adenauerjem, preden objavi svoj namen, obiskati Moskvo. Na vprašanje, ali se bodo ZDA posvetovale s svojimi zavezniki, je Salinger odgovoril, da je Kennedy odpotoval v London, Rusk je odpotoval v Pariz, kjer se bo sestal z de Gaullom in bo poročal članom sveta NATO, Kohler pa je odpotoval v Bonn, kjer bo poročal Adenauerju. Moskovski radio je ob prihodu Hruščeva v Moskvo med drugim izjavil: «Hladna vojna bo pustila mesto miru. Na Dunaju se je komunist srečal s katoličanom. Kaj se lahko drugega zahteva kot dokaz miroljubne leninistične politike Sovjetske zveze?« Pred odhodom z Dunaja je Hruščev na letališču .izjavil, da upa, da bodo razgovori s Ken-nedyjem ((koristni za vzpostavitev trajnega miru«. Hruščev se je zahvalil predsedniku Schaerfu, avstrijski vladi in dunajskemu prebivalstvu za njih siprejem. ((Upamo, je nadaljeval, da bodo razgovori s predsednikom Kennedyjem uspeli navezati dobre odnose med narodi in da bodo prispevali k mirnemu reševanju mednarodnih Jej " u . - - 'Ma ° držav in vsega sž&Č* je sovjetski pred-Bia' Marlamov izrekel na-kgJ e , mnenje; «Ni šlo za N a a’ temveč za mož-!ij0' da se odkrito obrazloži b^dsebojna stališča. Ta % J je bil v celoti dose-i» j te je samo začetek, to-^ dober začetek.« «ij, Javnika obeh delega-®alinger in Harlamov, 8«V(,rt darila, da so bili raz-'totoLJteristni. Dalje sta oba . da se bodo stiki 'k in SZ nadaljevali » bn ravneh, zlasti pa, da Wste zunanja ministra 'kip. Gromiiko srečevala jj‘°stc«na». Nea 'Prašanje, ali je pred-iti tr°v sestanek Kennedy-L Hruščeva, je bil odgo- Predsinočnjim v glavnem mestu San^ Dominga H»a voditelja opozicije ubita fljfl napovedujejo intervencijo ^ni0 v zadnjih dneh je policija zaprla okrog 1200 oseb in jih tako mučila, da jih je mnogo umrlo TRUJILLO, 5. — div slanje po smrti sfa-V ’ktatorja Trujilla še ve-tf4llo Jasno, se je danes u-!.Hts ^vedelo, da sta bila ^ sinoči La Maza Nitgrf in gen. Juan Tomas, JJhrM8 °Pozicije. Nekdo je Po telefonu sporočil Sž ’ da sta Diaz in Vari ki lSla v nek0 stanova-sta zaprosila za go-ki P.a jima je bila ®na- Policaji so takoj k 0r,n eganjati oba vodite-čjllji Zlcije in ko so opazili JfovL avtomobil pred neko J £>i . so ga obkolili. Ko Ifdlj Jn ha Maza Vasquez C6L ’ a so ju odkrili, sta 1 bil rJtreljati. V dvoboju JiJkz tTlaz ubit, La Maza Va-JH, pa hudo ranjen, in je 'ti. zatem umrl v bolniš- , “o i t aekeste.h iz Washingtona Li(jj Ijfjci ^ dominikanski be-t i>š n Juanu di Porto- IS v da 50 se Posad‘ lAa pokrajinah S. Do-At - di Uprle. Upornike baje L Žir- nekf» Tein znane neke zelo znane vador W\i s°deloval pri umoru Žir % n neKe zeio znane 55 -Vador Estrella, ki < !(• J7U1VOUJV, — — r .»'''sltg ralni tajnik domini-“* 'il 'hiaT,revolucionarne skupiti' Romero Ulloa izja-ISŽ za dominikanska poii-‘So li li,,Parla v zadnjih dneh .,i k** K.d„l>.ki so jih policaji ^®hike pa poročajo, da ftt 4 % % 4 I $ &a. v zadnjih dneh C to n * V ki 80 j’h POheaJ1 {* da jih je zaradi | bijj C. Umr'o. I*. ta minister S. Domin- CWn PrisPel včeraj v Wa-OdVa ’ ,‘n izjavil, da se i' MlinV, at*a strinja s prei-Orgamzaci-a v o držav, ki naj bi t, jičil s- Domingo, kjer bi L tjlji 1 ,položaj, ki ie nastal Jll'ovi smrti. Hkrati se fn. da ob jj|l*tja da -A’ *em se P°' L Cr.J*,® Je vlada S. Domm-b<)v , agala obnovitev od' |»:J toi-l?. J® gen. Rafael Tru-Vi' dJS' pr«jSnjo soboto iz-(JH ria ho jamčil varnost C', ki kanskih begun- v.vinQ Se bodo vrnili v do- W ,!** ,pa ameriški vladni vprašanj ter bodo zajamčili trajen mir. Sovjetska zveza se je vedno trudila in se-bo trudila, da doseže trajen mir za narode, da pozitivno reši vprašanje razorožitve ter da reši vsa sporna vprašanja s pogajanji z odpravo hladne vojne.« Zatem se je zahvalil avstrijskim oblastem, ker so omogočile njegove razgovore s Kennedyjem v tej nevtralni državi, in je dodal: ((Ugotovilo se je, da mednarodni u-gled nevtralne Avstrije vsako leto narašča.« S Hruščevom je odpotoval v Moskvo tudi sovjetski zunanji minister Gromiko. Komentarji Avstrijski kancler Gorbach je izjavil, da je sestanek na Dunaju potrdil to, kar so v Avstriji pričakovali. Od prvega sestanka ni bilo mogoče pričakovati rešitve nerešenih svetovnih vprašanj. Vsekakor pa se zdi, da je bil dosežen namen sestanka: navezan je bil stik in sklenjeno je bilo nadaljevati stike. Indijski ministrski predsednik Nehru je izjavil, da je «dober začetek med razgovori na Dunaju maksimum,, kar se je lahko pričakovalo v sedanjem trenutku*. «Upam, je dodal Nehru, da bo sestanek pomirjevalno u-činkoval na razgovore o Laosu v Ženevi in morda tudi na druga vprašanja*. Moskovska »Pravda* poudarja, da bi dobremu začetku stikov med Vzhodom in Zahodom morali slediti novi napori za stvar miru. List pravi dalje, da so miroljubni narodi sveta označili sestanek Kennedy - Hruščev kot »dober začetek*. »Pot za dobra dejanja je odprta in SZ je spet dokazala, da gre odločno po tej poti*. Pod velikim naslovom na prvi strani povzema dunajski dnevnik »Kurier* takole rezultate dunajskega sestanka: »Berlin: nobene spremembe; Laos: nevtralen kakor Avstrija; atomski poizkusi in razorožitev : na vidiku ni nobenega sporazuma; razgovori so bili odkriti, toda trdi*. V svojem uvodniku ugotavlja list: »Kdor je pričakoval več od dunajskega sestanka, bo razočaran, toda tisti, ki so se bali, da se bo razgovor končal s popolnim razkolom med obema državnikoma in da bo povzročil hudo krizo med Vzhodom in Zahodom, je lahko več kot zadovoljen. Sestanek na Dunaju je potekal točno tako, kakor sta Kenne-dy in verjetno tudi Hruščev pričakovala. Tudi »New York Times* pravi, da je bil rezultat dunajskega vrha »prav tisti, kakršnega so lahko pričakovali, in morda tudi nekoliko boljši*. List pravi tudi, da sta oba voditelja obravnavala mednarodna vprašanja, toda sta končala svoje delo ob odkritem nesporazumu. Tudi kar se tiče Laosa, glede katerega se omenja neka enakost stališč, so se omejili na poudarjanje politike, »ki so jo Sovjeti načelno že podpisali, ki pa jo praktično kršijo*. Iz vsega tega izhaja, da je najbolj pozitiven rezultat sporazum obeh voditeljev, da bosta ohranila stike o vseh vprašanjih in na vseh ravneh. V večini komentarjev prevladuje mnenje, da sta Ken-nedy in Hruščev hotela sestanek, da okrepita svoj osebni položaj, prvi v očeh ZDA in zaveznikov, drugi pa v notranjih odnosih komunističnega bloka. James Reston piše v «New York Timesu«, da je potovanje v Evropo bilo za Ken-nedyja «psihološke» koristi in je bilo važno na poseben način: pripomoglo je spraviti nekatere stvari na njih mesto v pravilni perspektivi, vštevši Kubo. ((Prispevalo je, da je predsednik spet' dobil zaupanje vase, spet mu je vrnilo čut zgodovine in njegov čut humorizma, kar je vse življenjske važnosti za uspeh njegove uprave.« Londonski «Times» pa pravi, da je edini sporazum, ki stopa v ospredje v dunajski izjavi, poudarjanje podpore obeh voditeljev nevtralnemu in neodvisnemu Laosu. «Toda tudi ta točka, čeprav je dobrodošla, ni dovolj jasna, da bi lahko zajamčila napredovanje ženevskih razgovorov o Laosu. Kar se tiče večjih vprašanj, ki razdvajajo oba tabora — jedrski poizkusi, razorožitev in Nemčija — se bo lahko obžalovalo, (oda ne bo se mogoče čuditi, da izjava samo izjavlja, da se je o tem govorilo na ((koristnih sestankih«. Prav tako ne more presenetiti dejstvo, da poročilo niti najmanj ne omenja kakršnega koli poizkusa za ureditev tekmovanja med obema taboroma. ((Koristni« je suha in brezbarvna beseda. Imela bo pomen, samo če bosta obe strani ostali prepričani, da so še stvari, ki jih je treba diskutirati na prihodnjih sestankih. Sestanek se je končal, kakor je bilo predvideno, ne da bi odgovoril na večino vprašanj.« «Daily Telegraph« pa je mnenja, da se sedaj lahko samo reče, da sta se dva najvažnejša državnika sveta spoznala in da morata sedaj imeti boljšo idejo o tem, kaj bo drugi dopustil ali ne bo dopustil. Nevarnost, da svet strmoglavi po pomoti v jedrsko vojno, ki je nihče noče, je torej zmanjšana. «Daily Ex-press« pravi, da so rezultati sestanka še vedno predmet domnev. Toda če ne drugo, se sestanek ni končal «z izmenjavo propagandnih argumentov«. Pariški «Le Monde« ugotavlja, da je bil Kennedy, ki je večkrat kritiziral sestanke «na vrhu«, ki jih je bil začel Mac Millan še pred Bisenho-iverjem, sedaj prisiljen govoriti s Hruščevom mnogo prej, kakor je želel. List ugotavlja zatem, da sta oba državnika vsaj glede Laosa lahko v svojem poročilu pokazala stične točke. Kar se tiče prekinitve jedrskih poizkusov, pravi list, da je zastoj popoln. Glede Berlina pa je zadeva še vedno odprta. Na koncu izreka list upanje, da razgovor med obema državnikoma ni bil popolnoma nekoristen. Kennedy poročal Mac Millanu o svojih razgovorih na Dunaju Dean Rusk je poročal de GauIIu in svetu NATO. Kohler pa Adenauerju Možnost sestanka štirih velikih? - Adenauer ponavlja zahtevo po jedrskem orožju-Gaitskell za ustanovitev področja nadzorovane razorožitve v Evropi LONDON, 5. — Razgovori med Kennedyjem in Mac Millanom so se začeli danes ob 10.30. Zatrjujejo, da sta Kennedy in Mac Millan govorila o možnosti sklicanja konference na najvišji ravni med Veliko Britanijo, Francijo, ZDA in SZ. Kennedy je nocoj odpotoval v ZDA. Med potjo se bo ustavil na Labradorju, kjer bo počival in bo nato nadaljeval pot v Washing-ton. Jutri od 19. do 19.30 po krajevnem času (pol ure čez polnoči po srednjeevropskem času) bo Kennedy govoril po televiziji. O razgovorih med Kenne-dyjem in Mac Millanom so objavili naslednje uradno poročilo: «Po svojem obisku v Parizu in na Dunaju je Ken-nedy napravil kratek obisk v Londonu. Ta obisk je dal predsedniku možnost, da poroča Mac Millanu_ o svojih razgovorih s Hruščevom. Tako sta Kennedy in Mac Millan imela možnost nadaljevati svoje osebne stike, ki so se bili začeli pred dvema mesecema v Washingtonu. Govorila sta o glavnih gospodarskih in političnih vprašanjih in ponovno ugotovila tesen IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIItllllllllllllllllllllllllllllllllllinilllHIIIMIIIIHIIIIIIIIIIIIIIII Na pokrajinskih volitvah nazadovale vse stranke, razen PLI Združena levica izgubila večino v upravnem svetu pokrajine Rovigo Poslanci razpravljajo o finančnih proračunih - Danes izvolitev deželnega predsednika na Siciliji - Patoličev podpiše danes trgovinsko pogodbo med Italijo in ZSSR - Stavka univerzitetnih profesorjev v Rimu kratski sistem*. V istih krogih poudarjajo, da so premiki pomorskih enot okrog karibskih otokov v neposredni zvezi z nalogo omenjenih e-not, da morajo biti vedno v pripravnem stanju v primeru napetosti na tem področju. Isti funkcionarji pa so hkrati izjavili, da je sedaj izkljuce-na možnost izkrcanja ameriških sil v S. Domingu. To pa bi se zgodilo, če bi bilo S 200 Američanov, ki bivajo v S. Domingu, v nevarnosti. Noč spopadov v Parizu med Alžirci in policijo Ubitih je bilo 10 Alžircev, trije pa ranjeni ■ Med policisti je bilo trinajst ranjenih - Poveljnik padalcev tujske legije obsojen na 10 let zapora (Od našega dopisnika) RIM, 5. — Danes ob 14. uri so se zaključile občinske in pokrajinske volitve v provinci Rovigo. Pokrajinske volitve so dale naslednje rezultate (med oklepajem navajamo število glasov, ki jč poedina stranka prejela na prejšnjih upravnih jih je poedina stranka pre-volitvah leta 1956; številokrajinskem svetu in število glasov pri prejšnjih političnih volitvah leta 1958): KPI, 50.448 glasov in 9 svetovalcev (skupno s PSI, 86.476, 17; 53.701); PSI (skupno s PRI), 27.425 glasov in 5 svetovalcev (skupno s KPI. 37.627»; KD, 67.367, 12 (68.744, 10; 75.505;) PSDI, 9.896, 2 (14.482, 1; 8.664); PRI (nastopil skupno s PSI) (1.200, 0; skupno z radikali, 953); PLI, 6.890 1; (4.664, 1; 4.858); MSI, 6.376, 1; (skupno z monarhisti, 10.742, 1; 6.383); PNM (ni nastopil); (skupno z MSI; 2.594). Volilo je 6.570 volilnih upravičencev manj kot pri prejšnjih upravnih volitvah. Iz gornjega izhaja, da sta KPI in PSI, zaradi novega proporcionalnega volilnega sistema, izgubili večino v pokrajinskem svetu, ker imata skupno, namesto prejšnjih 17, sedaj le 14 svetovalcev; KD je kljub manjšemu številu glasov povečala število svetovalcev od 10 na 12; kljub izgubi okrog 3600 glasov je PS Dl povečal število svojih svetovalcev od enega na dva; monarhisti so se v celoti preselili k liberalcem; redek primer, da fašisti niso napredovali; od prejšnjih upravnih volitev pa so celo naza- PARIZ, 5. — Med 1 in 5,40 je prišlo v Parizu do cele vrste krvavih spopadov med pripadniki alžirske osvobodilne fronte in francosko pol> cijo. Spopadi so bili najbolj krvavi, kar jih je do sedaj bilo od začetka alžirske vojne Deset napadalcev je bilo ubitih, trije pa so bili ranjeni Med polioijskimi agenti je biio trinajst ranjenih. Streljanje je trajalo skupno skoraj pet ur in je povzročilo veliko zmedo med prebivalstvom, ki se je zabarikadiralo v stanovanjih. Prvi napad je bil izvršen okoli 1 popolnoči proti polici iškemu avtomobilu. Skupina alžirskih borcev se je pribij, žala s kamiončkom policijskemu vozilu in začela streljati z brzostrelko. Ranjeni so bili trije agenti. Ko je prišel na pomoč kamion s policijskimi agenti, so napadalci odvrgli proti kamionu nekaj bomb in začeli bežati. V iku ..izjav- j pini » MJiJjf« iroi80 ZDA sklenile ,tl pri i držav z namenom, enile in- I jaki, ki služijo izaciji a- | vojski, kar pomeni, da _ so^se 'Ul o6prežile vladnim or-) ' s n Porn'nga, «(la bi V* oi«te^’lan’mi postopki*, da se oe" ®da »razvila v demo- pridružili osvobodilni vojski. Istočasno so alžirski borci napadli v nekem drugem delu mesta policijski avtomobil. Tudi to pot so med alžirskimi borci bili alžirski vo- jaki, ki služijo v francoski vojski, in sicer so ti bili v večini Pri streljanju so ranili brigadirja in enega agenta Pozneje je policija ustavila avtomobil, v katerem je bilo več Alžircev in nekateri vojaki Aretirali so dva civilista ostali pa so pobegnili. Policija je takoj organizirala lov za napadalci in agenti so ubili štiri napadalce. Medtem je v bližini prišlo do hudega spopada, policijski brigadir je ubil tri Alžirce, zatem pa še dva. Drugi štirje Alžirci so se dolgo branili, dokler niso padli pod streli policijskega orožja. Okoli 2. ure je policija ustavila skupino treh Alžircev, od katerih sta dva zbežala, enega pa so u-bili šele pozno zjutraj, potem ko se je zabarikadiral v nekem hotelu in se je branil do zadnjega. Policija je v predelih mesta, kjer je priilo do spopadov, aretiraia 80 Alžircev, ki jah sedaj zaslišujejo. Policijska prefektura ugotavlja, da je prvikrat, ko so ,e vojaki v uniformi udeležili napadov na policijske a-gente. Od teh so bili nekateri na rednem dopustu, drugi pa so zapustili svoje mesto brez dovoljenja. Danes je bil v Parizu proces proti majorju Josephu Denoixu De Saint Marcu, ki je nadomečal poveljnika 1. polka padalcev tujske legije med uporom generalov v Alžiriji. Obsojen je bil na deset 'et zapora. Jutri bo proces proti bivšemu generalu Petitu. Značilno je, da je državni pravdnik začel svoj govor z naslednjimi besedami: «Vlada me je pozvala, naj zahtevam 20 let zapora Zato prilagam v spise pisano zahtevo v tem smislu. Vendar nameravam na podlagi čl. 33 kazenskega zakonika ohraniti svobodo besede. Gospodje, vi morate odločati o usodi junaškega vojaka, ki je nekega večera postal upornik.« Zahteval je kazen ne manj kakor pet let zapora in ne več kakor deset let Po razprav; je večja skupina ljudi sprejela pred sodno palačo sodnike v vzkliki ((Sramota«. Včeraj so bile v Franciji kantonalne ■čolitve, katerih se je udeležilo le 61 odstotkov volivcev. Izvolili so tretjino svetovalcev. Za ostale bodo volitve prihodnjo nedeljo, ker ni noben kandidat dobil potrebnih 25 odstotkov oddanih glasov. dc.vali, ker razlika ne more iti vsa na rovaš monarhistov. Tako je nastal nov »težavni* pokrajinski upravni odbor, ker tako imenovane vladne stranke imajo skupaj komaj 15 svetovlacev, za večino pa jih potrebujejo 16 (od skupnih 30). Brez podpore socialistov tudi tu, ne bo šlo. Od petih občin v pokrajini Rovigo, ki imajo nad 10.000 prebivalcev, je levica (KPI in PSI) izgubila večino v občinskem svetu treh občin (Ta-glio di Po, Porto Tolie in A-riano), večino je obdržala v občini Contarina, medtem ko ima v občini Badia Polesine sedaj le 8 svetovalcev (prej 11; KPI je sicer pridobila e-nega svetovalca, PSI pa jih je imel prej 8, sedaj pa le štiri). V Ortoni (pokrajina Chieti) sta KPI in PSI pridobila vsak pa enega svetovalca in jih imata sedaj 4, oziroma 6; KD jih je pridobila 5 in jih ima 16, PSDI je pridobil enega in jih ima 2, MSI pa je izgubil 2 in jih ima sedaj 2 (na prejšnjih volitvah leta 1957 je namreč nastopilo skupno z monarhisti). V ostalih občinah te pokrajine je v Monte-lapiano KD izgubila dosedanjo večino, zmagala pa je lista neodvisnih, PSI, PLI in neodvisnih levičarjev; v občini Villa Santa Maria je tudi KD izgubila večino, zmagala pa je mešana (bolje zmešana) lista KD, PSI, MSI, PNM in PLI); v občinah Ari in Buonanotte pa je dobila večino lista KD. V občini Torre Annunziata (pokrajina Neapelj) je KPI pridobila dva svetovalca (prej 14), KD tudi dva (prej 15), PSI pa je izgubil dva (prej 6); PSDI, PLI in monarhisti so dobili vsak po enega svetovalca (prej niso imeli predstavnika v občinskem svetu), medtem ko so fašisti izgubili vseh dosedanjih pet svetovalcev. Tudi v novem občinskem svetu ima levica 20 svetovalcev (za večino jih je potrebno vsaj 21), KD, PSDI in PLI pa komaj 19. Zopet »težaven* primer občinske uprave. Ker smo že pri občinskih volitvah, naj omenimo, da je neapeljski župan Lauro (eden od voditeljev italijanskih monarhistov, ki se je odrekel poslanskemu mandatu, da bi mogel biti župan) danes podal ostavko občinskega odbora, ker se je znašel v manjšini pri glasovanju o občinskem proračunu: proti so namreč glasovali svetovalci KD, KPI PSI, PSDI in PLI, MSI pa se je vzdržal; za proračun je glasovalo le 29 monarhističnih svetovalcev. KD, ki je omogočila njegovo izvolitev za župana, ga je s sedanjim zadržanjem pokopala. Lauro misarja in uvedli preiskavo o njegovem poslovanju; sedaj se jim spet obeta komisar. Na Siciliji bodo jutri ponovno volili predsednika dežele. Deželni tajnik KPI poslanec Macaluso je na današnji tiskovni konferenci v Palermu obrazložil predlog KPI o razpustu deželnega parlamenta, s čimer se strinjajo krščanski socialci V poslanski zbornici so začeli z diskusijo o finančnih proračunih, ki jih je senat že odobril. Komunistični poslanec Grilli se je zadržal na 53. členu ustave, kjer je govora o progresivnem obdavčenju, in kritiziral sedanji davčni sistem, kjer manjka vsakršna progresivnost in pre-težnost neposrednih davkov nad posrednimi; predlagal je reformo davčnega sistema in uvedbo enotnega progresivnega davka na dohodek, davek na trgovske družbe, davek na imovino in uvedbo novih fiskalnih monopolov nad določenim blagom, kakor n. pr. nad sladkorjem, kavo in pivom; hkrati je predlagal znižanje davka na promet in odpravo vseh ostalih posrednih davkov, ki bremenijo revnejše sloje. Demokristjan Bartole pa je predlagal uvedbo ((ljudskega delničarstva«, hkrati pa je zagovarjal potrebo, da se dr- nikom tudi državna podjetja. V ministrstvu za zunanje zadeve so danes podpisali štiriletni trgovinski sporazum med Italijo in Romunijo, Ki bo stopil v veljavo s 1. ja-nurrjem 1962. hkrati pa so podpisali protokol, ki bo ureja! trgovinsko izmenjavo med obema deželama v tekočem letu. V primeri z letom 1959, se je italijanski uvoz iz Ru-munije povečal v lanskem letu od 7.151,7 milijona lir na 19.699,5 milijona lir, medtem ko se je izvoz v Rumunijo povečal od 5.085,2 milijona na 70.190.3 milijona lir. Jutri prispe v Rim sovjetski minister za zunanjo trgovino Nikolaj Patoličev, da bi prihodnjo sredo podpisal štiriletni trgovinski sporazum med Italijo in SZ. Patoločev bo imel razgovor tudi s predsednikom vlade in zunanjim ministrom Segnijem, sprejel pa ga *bo tudi predsednik republike. 9. t.m. bo odpotoval v Ravenno, kjer si bo ogledal industrijske naprave ENI, nato pa v Milan, kjer si bo prav tako cgledal podjetje F,Ni v San Donato. Profesorji in asistenti rimske univerze so sklenili stavkati za nedoločen čas od 8. t.m dalje, ker je vlada odklenila ugoditi vsakršni nji- sporazum obeh vlad glede skupnih smotrov. Izkoristila sta priložnost in sta proučila možnost sodelovanja in gospo, darskega razmaha v splošnem interesu razvitih in nezadostno razvitih držav. Kar se tiče Laosa, sta predsednik in ministrski predsednik z zadovoljstvom ugotovila sporazum, ki je bil dosežen na Dunaju glede potrebe dejanske ustavitve sovražnosti in k-i bi po njunem mnenju pripomogel k napredovanju v Ženevi za sporazum, ki naj omogoči, da bo Laos nevtralen in neodvisen. Posebna važnost je bila posvečena konferenci za prekinitev jedrskih poizkusov in vprašanju razorožitve. Pregledala sta tudi vprašanje Nemčije in se sporazumela o potrebi, da se ohranijo pravice in obveznosti zavezniških vlad v Berlinu.« Načelnik tiskovnega urada Bele hiše Salinger je izjavil, da sta Kennedy in Mac Millan «resno in v podrobnostih« govorila o vprašanjih, ki jih omenja poročilo. Dodal je, da je bilo ozračje razgovorov «zelo dobro«. Salinger je dodal, da so politični razgovori trajali tri ure danes zjutraj, 20 minut pa po kosilu. Nato je izjavil, da se bosta Ken-nedy in Mac Millan še sestala. Na neko vprašanje je Salinger odgovoril, da mu ni nič znanega, da se bo Kennedy spet sestal z de Gaullom. Predstavnik Foreign Officea John Russell je izjavil, da je bilo ozračje med razgovorom «zelo resno, zelo prijateljsko in izvrstno«. Pripomnil je, da sta oba državnika neposredno in temeljito načela važna vprašanja. Na neko vprašanje je angleški predstavnik odgovoril, da je «zelo verjetno«, da sta oba državnika obravnavala tudi evropska gospodarska vprašanja in s tem v zvezi tudi vprašanje skupnega tržišča. V zvezi z Nemčijo in Berlinom sta govorila tudi o vojaškem načrtu za obrambo Berlina. Na koncu je predstavnik izjavil, da zunanji minister lord Home ne misli za sedaj iti v Ženevo na razgovore o Laosu. Laburistični voditelj Gaitskell je danes izrekel mnenje, da se ne sme obžalovati odsotnost Mac Millana pri dunajskih razgovorih, temveč treba je biti zadovoljni, da sta se Kennedy in Hruščev sestala. Kar se tiče bistva vprašanja, je Gaitskell dodal: «Prav tako smo prepričani, da mora sedaj SZ menjati svoja stališča do konference o prekinitvi jedrskih poizkusov in opustiti predlog, da se komunistom dovoli v nadzorstveni komisiji pravica veta. Upamo tudi, da Hruščev ne bo pripeljal berlinskega vprašanja do skrajnih posledic in ogrožal s tem svobode dveh milijonov Nemcev. Združenim državam Amerike pa moramo vsekakor omeniti vprašanje Kitajske in njenega sprejema v Združene narode.« Kar se tiče jedrskega oboroževanja, je Gaitskell izrekel mnenje, da je potrebno ______________hevi zahtevi in tudi noče ______________________________________________ žava delno znebi svojih del-1 Pjdožiti ustrezne rešitve za * zmanjšati strateško moč NA-nic in prepusti delno privat-1 visokošolsko reformo, a. P. | TO ter da bi moral Mac Mil- MiiHliiiiimiiMtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilimiiiiiliiiiiinmiiitiiiiiiiiiiiiiiiiliiimiiiiiiiiiilHiiiiiiiiiiiimilmiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiimiiiimmMli Ženevska konferenca o Laosu Prevladuje optimizem po dunajskem Nova faza konference o Laosu se bo začela s povratkom zunanjih ministrov ZSSR, ZDA, Velike Britanije in Francije v Ženevo ŽENEVA, 5. — Na konferenci za Laos je danes sovjetski delegat Puškin, ki je hkrati sopredsednik konference, med drugim izjavil, da ni zadovoljen s prepočasnim potekom konference in je kritiziral stališča zahodnih delegacij, ki da poskušajo dati mednarodni nadzorstveni komisiji možnost vmešavanja v notranje zadeve Laosa. Puškin je poudaril, da bi bilo potrebno odstraniti nesporazume glede nalog nadzorstvene komisije jn sprejeti ukrepe, da se preneha kršenje zračnega prostora Patet Laosa. Tudi poljski delegat Jeri Michalovvski je kritiziral a-meriško stališče, zlasti kar zadeva razširitev oblasti mednarodne nadzorstvene komisije. Podčrtal je, da je potrebno obravnavati vsa vprašanja do dna. Na današnjem sestanku je prvi govoril predsednik današnjega zasedanja, britanski delegat Malcoln Macdonald, ki je dejal, da je z zanimanjem prebral sovjetsko - ameriško dunajsko poročilo glede Laosa. Puškin je s tem v zvezi izjavil, da so razgovori pač nima sreče: že pri prejš- med Kennedyjem in Hrušče-nji upravi so ga suspendirali,! vom zgodovinske važnosti, in imenovali prefekturnega ko- je dolal, da sovjetska dele- gacija upa, da bo mogoče delo konference organizirati na pozitiven način in ustvariti potrebne pogoje za uspešna pogajanja. Kot poročajo nekateri zahodni dopisniki, so v krogih okrog laoške konference mnenja, da je sporazum glede Laosa možen. Ti krogi komentirajo zlasti tisti stavek v poročilu, ki govori o nujnosti ustvaritve nevtralnega in neodvisnega Laosa ter o potrebi, da se v resnici doseže prekinitev sovražnosti. Ta stavek komentirajo kar precej optimistično. Nekateri zahodni krogi — zlasti pa nevtralci —- so mnenja, da bo Sovjetska zveza spremenila svoje dosedanje stališče glede navodil in sredstev mednarodni nadzorstveni komisiji. Zaradi tega se z velikim zanimanjem pričakuje povratek v Ženevo zunanjih ministrov ZSSR, ZDA, Velike Britanije in Francije. Upajo namreč, da se bo nato začela »pozitivna faza* konference in da se bodo dokončno razčistila stališča na podlagi novih navodil, ki so rezultat dunajskega sestanka med Hruščevom in Kennedyjem. Pri tem dodajajo, da do takega razči-ščenja ne bo prišlo že v pri- hodnjih dneh, ker se bo Gromiko vrnil najprej v Moskvo kjer se bo razgovarjal najprej s Hruščevom in bo šeie r.ato prišel zopet v 2enevo. Iz Londona pa poročajo, da je predstavnik Foreign Officea izjavil, da se je britanski veleposlanik sestal v soboto v Moskvi s sovjetskimi funkcionarji, s katerimi je razpravljal o vprašanju Laosa. Predstavnik Foreign Officea je dodal, da je bil namen tega razgovora doseči sporazum s sovjetsko vlado glede navodil za mednarodno nadzorstveno komisijo o prekinitvi sovražnosti. Iz Pekinga pa sta — kot poroča tiskovna agencija »Nova Kitajska* — princ Suvana Fuma in princ Sufanuvong odpotovala v 2enevo. Pred odhodom ju je sprejel predsednik kitajske vlade Cuen-laj. V Ženevi se bo konferenca za Laos nadaljevala vsak ponedeljek in petek ob U. uri ter vsak torek, sredo in četrtek ob 15. uri. Tako je bilo sklenjeno zaradi istočasnosti ženevske konference za prekinitev jedrskih poizkusov, na kateri so zaposleni isti prevajalci kot na konferenci za Laos. lan sporazumno s Kennedyjem dati pobudo za pogajanja s Hruščevom, da bi v Srednji Evropi ustanovili področje, kjer bi uresničili neko obliko nadzorovane razorožitve. Ameriški državni tajnik Dean Rusk je danes poročal o razgovorih med Kennedy-jem in Hruščevom stalnemu svetu NATO v Parizu. Kakor poroča Reuter, je a-meriški državni tajnik Rusk v svojem poročilu na zasedanju sveta NATO o dunajskih razgovorih dal baje vtis, da je kriza zaradi Berlina še vedno mogoča pred koncem leta. Baje je podal «bolj pesimistično« sliko položaja trdeč, da dunajski razgovori, četudi so nekoliko očistili teren, niso bili spodbudni. To mnenje so izrazili nekateri krogi blizu delegacij NATO. Toda pred odhodom iz Pariza v London je Rusk izjavil časnikarjem, da je imel Kennedy «zelo odkrile in koristne razgovore s Hruščevom«. Dodal je, da so bili razgovori Kennedyja z de Gaullom prejšnji jeden «zelo konkretni in bodrilni«. «Paris Soir« piše nocoj v zvezi s poročilom Ruska, da je Hruščev na Dunaju ponovil svoje znane teze. Kenne-dy pa je s svoje strani izjavil, da, če ne bo ohranjen svoboden dostop v Berlin, si Sovjetska zveza ne more delati utvar glede odločnosti Zahoda. O Laosu so se sporazumeli ((vsaj o izrazih« (neodvisnost in nevtralnost Laosa), toda videti je treba, ali imajo te besede enak pomen #tudi za Hruščeva«. Hruščev se je baje pritoževal, da je Sovjetska zveza obkrožena z reakcionarnimi režimi, ki so jih postavili Američani, zlasti v Iranu, in je baje dodal: «Toda vsi ti režimi bodo pametni, ker ne uživajo nobene podpore ljudstva.« Kennedy je tedaj baje vprašal Hruščeva, ali misli na primer, da je poljski režim «res priljubljen na Poljskem«. DUESSELDORF, 5. — Kancler Adenauer je sprejel danes popoldne ameriškega državnega podtajnika Kohlerja, ki mu je obširno poročal o dunajskih razgovorih. Po sestanku je kancler izjavil, da je ugotovil, da je Kennedy, kakor je on predvideval, branil na Dunaju jasno in odločno interese Zahoda. Kancler je govoril danes pred demokristjanskimi sindikalnimi volidelji v Duessel-dorfu. Izjavil je, da se po sestanku Kennedyja in Hruščeva ne sme pričakovati nobena važna sprememba v mednarodnem položaju. Vendar pa bi sestanek lahko pomenil začetek »rahlega izboljšanja*. Pripomnil je, da »je Hruščev uvidel, da ima opravka z odločnim in spretnim nasprotnikom*. Kancler je izjavil, da bi se po njegovem mnenju lahko sporazumeli o nadzorovani razorožitvi v prihodnjih štirih letih, »če bo Zahod ostal enoten in če bo nemško ljudstvo ostalo tako odločno kakor sedaj*. Trdil je, da bo Hruščev »prisiljen revidirati svojo politiko* in da bi tako lahko nastalo novo poglavje v pomirjenju. Kancler je ponovil svojo zahtevo, naj se zahodnonemška vojska opremi z jedrskim o-rožjem. Izjavil je: »Neodgo- vorno bi bilo postaviti na bojno polje udarno silo proti sovražniku, ki bi imel tako orožje. To bi pomenilo gotovo smrt za naše vojake in jaz ne bi nikoli dovolil, da se nemške čete pošljejo v gotovo smrt*. Govoril je zatem, da je potrebno še bolj okrepiti NATO in da obveznosti NATO veljajo tudi za Berlin. Tito v Srbiji (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 5. — Predsednik republike maršal Tito je danes na poti po Srbiji obiskal Kragujevac in Kruševac, kjer ga je pozdravilo nad sto tisoč meščanov in kmetov. V svojem govoru se je maršal Tito dotaknil tudi zunanjepolitičnih dogodkov. «Mi od srca pozdravljamo sestanek med Hruščevom in Kennedyjem na Dunaju, do katerega bi moralo že davno priti,# je izjavil Tito. V zvezi s sestankom voditeljev izven-blokovskih držav je Tito dejal, da voditelji teh držav nimajo namena napadati en ali drugi blok, temveč storiti vse, da bi se že enkrat začela reševati konkretna pereča mednarodna vprašanja, kot so razorožitev in kolonializem, ki predstavlja žarišče mednarodnih spopadov, in vprašanje pomoči nerazvitim državam. Tito je nadalje poudaril, da je skrajni čas, da Združeni narodi nehajo biti glasovalni stroj katere koli velike sile ali skupine sil, temveč da morajo začeti dejansko izvajati določbe listine Združenih narodov. Tito je ugotovil, da se sklepov konference izvenblokov-skih držav boje samo tisti, ki nimajo čiste vesti. Jugoslovanski predsednik je ogorčeno zanikal trditev, da imajo izvenblokovske države namen ustvariti tretji blok. ((Nasprotno, je poudaril Tito, mi želimo, da se obstoječa dva bloka čimprej ukineta.« B. B. DOMINIKAMA gledah Dogodki na otoku Hispa-mola, posebno pa dogodki v Dominikanski republiki in v njenem glavnem mestu Ciudad Trujillo so še vedno zaviti v megleno tančico negotovosti. Tu jih ocenjujejo kot uverturo v krizo na celotnem karibskem področju. V New Yor-ku menijo, da pomeni a-tentat na «generalissima» in »očeta domovine* Leoni-dasa Trujilla konec 31-let-ne diktature in nasilja. Nev/ York ni izrekel niti e-ne besede žalosti ali sožalja. New York Times je zapisal, da ni razloga, da bi dobro govorili o generalu Trujillu, celo sedaj ne, ko je mrtev. Sedem zarotnikov, ki so baje v zasedi počakali dobro zavarovanega diktatorja, ko je odhajal v San Cristobal na aveniji Geor-gesa Washingtona, je zrušilo režim samovlade enega samega človeka, samo-drštvo ene same družine, ali pa vsaj odprlo pot procesu v tej smeri. »Enaintrideset let — piše v uvodniku Helard Tribune — je ta človek vladal Dominikanski republiki tako, da je kombiniral aparat terorja s politično premetenostjo. Njegovi vohuni so zabrisali sleherno sled opozicije v državi. V inozemstvu so njegovi najeti morilci divjali od Caracasa do New Yorka. častihlepje in okrutnost sta ga pripeljala do tega, da je postal poosebljenje s krvjo omadeževanega tirana, kakršne je poznala latinskoameriška zgodovina prejšnjega stoletja.* Kakor vedno, kadar je govora o Dominikanski republiki, prihajajo tudi sedaj s karibskega področja starem. Glavni sodelavec Trujilla, šef obveščevalne službe John Abez Garcia, in Trujillov brat Hektor sta namreč prevzela oblast v svoje roke in kazalo je, da sta se odločila storiti vse, da ohranita diktaturo pri življenju. Po prvih reakcijah v Wa-shingtonu kaže, da so a-meriški krogi prepričani, da se bodo dogodki v Dominikanski republiki razvijali ustrezno ameriškim željam. Toda vse to ni popolna podoba položaja. Kriza v Dominikanski republiki pa pomeni tudi krizo za Haiti, kjer je že štiri leta na oblasti diktator Du-valier. Njegov režim so o-značili kot «vlado mafije s politično oblastjo*. Prekrasni Haiti je postal dežela »bolezni, bede, lakote*, dežela, v kateri je 90 odstotkov prebivalcev nepismenih in v kateri so agenti Duvaliera edini odraz «de-mokracije*. Haiti, ki je i-mel v svoji 155-letni zgodovini 140 pučev in «revo-lucij*, ne bo ostal nedotaknjen, če bo v Dominikanski republiki padla diktatura. Ta ugotovitev je eden izmed glavnih elementov, k! povzročajo veliko zaskrbljenost v Washingto-nu. V ameriški prestolnici so namreč že zdavnaj spoznali, da so Kuba, Dominikanska republika in Haiti enotno področje lakote in bede, področje, na katerem množice niso več brezbrižne in pasivne, kakor se je to že pokazalo na Kubi. Za te narode je napočil zgodovinski trenutek in Washington bo moral najti odgovor na to zgodovinsko vprašanje. ŽIVKO MILIC Na Dunaju, kjer sta se sestala Hruščev in Kennedy, sta imeli svojo vlogo tudi njuni soprogi, ki Ju vidimo na sliki. Tu sta Jacoueline Kennedy in Nina Petrovna Hruščeva, ko sta se udeležili kosila, ki ga je gostom priredil avstrijski predsednik Ko se bo zaključil obtožni del procesa, bo teden dni odmora; tako sta se sporazumela glavni tožilec in obtožencev odvetnik JERUZALEM, 5. — Kladivo b; pred sodiščem prišli tudi obtožbe z nezmanjšano silo u-darja po zločincu, ki mu 5e v zgodovini človeštva težko najti enakega. Zdi se, da se bo treba nekega dne kar odločtiti za prekinitev dokaznega postopka; saj praktično bi ta ne rr.ogel imeti konca-še kdo ve koliko časa. Poljak Joszef Reznid je danes pripovedoval, da so v Maj-daneku Žide vodili v smrt, medtem ko je svirala godba. Godci so se napenjali, kolikor jim je sapa dala, da bi pre-glušili krike in jok nesrečnikov. (Mar ne bi bilo prav, da vsi ti godci in zlasti njihovi kapelniki, ki so mogoče sedaj v Nemčiji tudi ugledni glasbeniki ali pa vsaj sodelujejo z godbami na raznih manifestacijah, kjer se zbirajo »bivši vojaki«.) Proti koncu 1943 so pričo z drugimi Židi vred pripeljali v neki gozd blizu Chelma, kjer je moral skozi tri mesece odkopavati skupne jame, polne človeških trupel. Ta trupla so sežigali, kosti mleli, prej pa še pobrali, če je bil kje kak predmet, ki je bil kaj vreden. Jame so potem spet zasuli ter muililllllllllilllllllliiiliiliiliillllllllimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiillillllliiiiiiiiillillliiiiiimiili iii|iiiumiiiiiniiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimliiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiHiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Napori obrambe na procesu Martirano Stari odvetnik Franc je postal še Fenarolijev prijatelj Svoj govor je Carnelutti zaključil z izjavo, da moli, toda ne samo za obtožence, temveč tudi za sodnike in porotnike - Poskus ploskanja na koncu njegovega govora je predsednik sodišča takoj prekinil protislovne vesti o tem, kaj sc dejansko dogaja v tej nesrečni državi in kaj se bo še zgodilo. Ni še prav znano, ali je atentat posledica osebnega maščevanja ali del širšega načrta, dš. se zruši diktatorski režim. Radijski amaterji, ki na Haitiju in v Mehiki lovijo oddaje lokalnih radijskih postaj, imajo vtis, da je prišlo v Dominikanski republiki do velikih premikov vojske in policije. Dominikanska vlada pa trdi po radijski postaji Caribe, «da armada nadzoruje položaj v državi*. V New Yor-ku zato sklepajo, da je dobila armada posebna pooblastila ali pa da si jih je vzela sama. Uradne kroge v ZDA trenutno najbolj zanima to, kdo stoji za zaroto in katere so tiste sile, ki bodo \ nadaljnjem razvoju prišle na oblast v Ciudad Trujillu. V New Yorku menijo, da bi bilo zanje najslabše, če bi se uveljavil kak levičarski režim, ki bi bil naklonjen dobrim odnosom s Kubo. Samo 35 milj loči Kubo od republike Haiti, v kateri je režim tudi diktatorski in ki se prav tako ne bo mogel obdržati v nedogled. ZDA si trenutno prizadevajo predvsem, da bi preprečile tak razvoj dogodkov. Mrzlično žele ugotoviti, če se za dogodki v Dominikanski republiki skriva Castrov vpliv. Neki senator s Floride je celo zahteval, naj bi se v Dominikanski republiki izkrcala ameriška pomorska pehota, da bi preprečila »morebitno presenečenje*. Pred nekaj dnevi je kakih 50 demonstrantov v New Yorku vdrlo v konzulat Dominikanske republike: demonstrirali so proti Trujillu in dajali du-ska zadovoljstvu spričo njegove smrti. Po novicah iz dominikanske emigracije v ZDA in v Mehiki so se v Dominikanski republiki že leta 1958 začele priprave za napad na Trujilla. Po teh načrtih naj bi zarotniki izvedli udar meseca junija s tem, da bi ubili generalissima. Ti emigrantski krogi trdijo, da je Trujillo v 31 letih svoje o-sebne vladavine »akumuliral* približno eno milijardo dolariev osebnega premoženja. New York Times piše, da je ameriška vlada vedela za te priprave, in da »ni storila ničesar, da bi jih zavrla*. Po pisanju lista je ameriška vlada i-grala karto «zmernih meščanskih in vojaških članov zarote*, ki so za ZDA pomenili jamstvo, da Dominikanska republika po zrušitvi Trujilla ne bo postala druga Kuba. Do tega trenutka je ostalo v Dominikanski republiki vse po RIM, 5. — Današnjo razpravo procesa Martirano je porabil za svoj obrambni govor odvetnik Francesco Carnelutti, branilec Giovannija Fenarolija. Sodna dvorana je bila polna občinstva, ki ga je prignala radovednost, kaj bo lahko povedal ta slavni odvetnik v obrambo Fenarolija. Carnelutti je govoril sede; mož ima sedaj že 82 let, pa mu vsa sodišča v Italiji dovoljujejo, da mu ni treba med govorom stati. V začetku govora Je spoštljivo pozdravil sodnike, tožilca in tudi branilce zasebne stranke. Kot človek prejšnjega stoletja, je dejal, je navajen pred dvobojem pozdra- tiiimiiiiiiiiiiiiMmmiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiMiiiiimmiimiiiimmmiiiimiiiiiiiiiiimii Proizvodnja koralov oživljena v Tuniziji Praznika koralov v Tabarki se je udeležil tudi ministrski predsednik Burgiba TUNIS, 4. — Ob prisotnosti predsednika Burgibe, raznih ministrov in drugih domačih ter tujih dostojanstvenikov so v Tabarki slavili praznik koralov. To svečanost je treba povezati z namenom tunizijske vlade, da bi ponovno oživila malo pristanišče Ta-barko, ki je dolgo let bilo nedejavno in da bi pred/sem ponovno organizirali nabiranje koralov, ki je na tem področju bilo nekoč zelo dobičkonosna panoga. Zgodovina nabiranja, ali bolje lomljenja koralov, v kateri so se uveljavili že Punci, Rimljani, A-rabci in Španci, je bila skozi stoletja povezana z zgodovino Tunizije in danes, s posojilom, ki ga je bonnska vlada dala Tuniziji, bo malo pristanišče v Tabarki spet zaživelo svoj veliki dan. Predvsem bodo okrepili ribolov nasploh, lov ali lomljenje koralov še posebej. Glede tega so tunizijske oblasti že prosile za nasvet italijanske strokovnjake. Korale, ki jih lovijo, ali točneje lomijo v globini okoli 100 m, prodajajo po 7 tunizijskih dinarjev za kg, kar je v naši valuti 10.000 lir. Neprečiščene korale prepe- zijskim obrtnikom, ki iz njih delajo zelo dragocene umetnine. Mladina, ki zbuja strah SANTA MONICA (Kalifornija), 5. — V soboto je neka tukajšnja radijska postaja priredila v kopališču Zuma, kakih 30 km od mesta Santa Monica, veliko prireditev, ki pa se je spremenila v velikansko orgijo. Za 25.000 do 30.000 oseb, kolikor se jih je te prireditve udeležilo, je bilo samo 50 policijskih agentov, katerim je bila poverjena naloga, vzdrževati red. Ker so računali, da se bo prireditve udeležilo le dva do tri tisoč oseb, policija ni mogla vsemu kaj. Posebno, ker je tu bilo zelo veliko mladine moškega in ženskega spola, ki se je bila že prej napila. Poveljnik krajevne policije kapetan Kirby je izjavil, da je množica mladine, ki je preveč pila in bila močno razgibana, vzbujala strah. Prišlo je do sporov in pretepov na plaži. Mladeniči so napadali in skušali posiljevati dekleta, tako da je bila slika takšna. ljejo v Italijo, kjer jih pre-jda si je ne moremo niti pred-čistijo, nato jih vrnejo tuni-1 stavljati. viti tako nasprotnike kot pri- -jatelje, kar so mnogi ljudje današnjih dni pozabili. (Mogoče si bo kdo od mladih ljudi ta očitek vzel k srcu). Potem je odvetnik povedal, da je njegova naloga napraviti sintezo, potem ko je njegov učenec Michele Strina že na široko obdelal in kritiziral gradivo procesa. Govor Cameluttija so vsi navzoči poslušali z največjo pazljivostjo. V svojem govoru je mnogo stvari kritiziral, tako iz preiškave kakor s samega procesa. Rekel je, da so bili preiskovalni sodniki pristranski, čeprav ne zaradi nepoštenosti. Navajal je razne primere. Prav tako je navedel polno primerov s samega procesa, kjer se je dajala večja vera nekaterim pričam in manjša drugim. Pritoževal se je, da sodišče številnim zahtevam obrambe ni hotelo ugoditi. Zagovornik je navajal razne elemente, s katerimi je skušal sodišče in porotnike urepričati, da Fenaroli ni kriv. Na koncu svojega govora je med drugim dejal: • Gospodje sodniki, morali bi vedeti za trpljenje tega starega odvetnika, ki se boji, da vse to, kar je povedal, mogoče ne bo upoštevano. Morali bi vedeti za vse, kar se v tem trenutku v moji duši dogaja. Jaz pravim, da ni nič čistejšega kakor prijateljstvo. V vsem tem času sem imel priložnost spoznati Fenarolija, lahko rečem, da sen. mu prijatelj, da ga poznam do dna. Ce bi ga vi mogli poznati, kakor ga poznam jaz, bi gotovo izrekli o njem isto sodbo, kakor jaz». Potem je Carnelutti omenil, da so ga slikali, ko je klečal in molil. «Da, gospodje, Carnelutti moli in ne samo za obtožence temveč tudi za vas», je dejal odvetnik, ki je potem še navedel Kristusove besede: »Potem ko boste sodili, boste sojeni. Merilo se vam bo z isto mero, s katero ste vi merili*. Nato je zaključil z besedami: «Po tem ste mogoče razumeli, zakaj mi na koncu mojega truda ne preostaja drugega, kakor da molim*. S stranskih tribun in izza ograje, kjer je nagneteno občinstvo, so se zaslišali poskusi ploskanja, ki jih je pa predsednik sodišča takoj zavrl ter brž zaključil razpra- Bombnik «B-58», ki je postavil hitrostni polet na progi Ne\v York — Pariz (3 ure in 20 minut) je v soboto treščil na tla v bližini Pariza. Tričlanska posadka (ne ista, ki te postavila rekord) se je ubila, letalo pa Je zgorelo vo. Okrog Carneluttija pa so se zbrali odvetniki obrambe, ki so ga objemali in mu čestitali. Juzrl bosta najbrž govorila odvetnika Mazzei in Pacini, cbadva za civilno zasebno stranko. GEORGETbWN, 5. — Britanska ladja «Lady Joy» se že teden dni ni javila. Na njej je 22 oseb posadke. Izginila je med otoki Barbados in Sv. Lucijo. Britanske in ameriške ladje ter letalstvo so se lotila iskanja. Pred rimskim porotnim sodiščem so trije mladeniči, ki so septembra ubili nekega starega prodajalca bencina, da bi gia oropali Obtoženci so sinovi uglednih družin. Posebnost tp-ga procesa pa je v tem, da nastopa na njem odvetnik Gib-vanni Morrico (v ospredju), ki zagovarja — lastnega sina (kr ga Raže puščica) posejali s travo, da se ne bi nič opazilo. Sežgane in zmlete ostanke pa so raztresli o-krog. V prvi jami, ki so jo odkopali, je bilo kakih 10.000 trupel. V neki jami pa so našli trupelce dojenčka, ki je bil z glavico prislonjen na materine prsi. Tudi priča Jakov Friedman govori o Majdaneku. Pravi, da je bilo tam obešanje na dnevnem redu. Mnogi jetniki so se zagnali v ograjo iz bodeče žice, v kateri je bil električni tok, da so na tak način končali svoje neznosno trpljenje. Friedman, ki je tudi poljski Zid, ve povedati, da je videl Eichmanna ko je prišel 1. 1942 na čelu skupine esesovskih oficirjev pregledovat taborišče Majdenek. Ko ga vprašajo, če more prepoznati Eichmanna, pravi: «Precej se je spremenil, toda poteze so vedno iste.« V odgovor na druga vprašanja sodnikov pove Friedman, da je Eichmann na čelu skupine v kateri je bilo kakih deset častnikov SS, in da je hotel biti o vsem poučen. Friedman najprej ni vedel, da je ta častnik Eichmann, toda ko se je vrnil v svojo barako, je bil Eichmann središče razgovorov. Priča Freiberg pa pove, da «o ga že kot 15-letnega dečka odpeljali v uničevalno »ver-nichtungslager« Sobibor blizu Dublina. Skupaj z drugimi mladimi Židi je bil določen za odbiranje oblek jetnikov, ko so bili pokončani v plinskih celicah. Poleg tega so še rezali lase ženskam, ki so bile določene za smrt. Dan na dan so vodili brezkončne vrste Židov umirat v plinske celice, pripoveduje priča. Mnogo mladeničev, ki so prebirali obleke in rezali ženskam lase, je napravilo samomor ali pa je poblaznelo. Stražniki pa so si izmišljali vsakovrstne «igre», da so mučili Žide. Ena takih #iger» je bila v tem. da so jetniku vtaknili miši za hlače. Jetnik je moral stati na povelje »mirno«, če pa se je premaknil, so ga premlatili do smrti. Freiberg ve povedati tudi neko drugo zgodbo. Neki ho-larrthfkl kapetan je med jetniki vodil tajno gibanje, pa so ga? Odkrili; Straže v taborišču so ga začele mučiti, da bi povedal imena še drugih članov gibanja. Nemci so grozili, da bodo obglavili vseh 76 holandskih jetnikov V baraki. Ko pa holandski kapetan še vedno ni hotej izdati imen, so stražniki odpeljali šest holandskih jetnikov pred barako in jih vpričo kapetana obglavili. Zvedelo se je, da sta se glavni tožilec in odvetnik obtoženca danes sporazumela, da se razprava procesa odnese za teden dni, ko bo obtožni del procesa zaključen. NEAPELJ, 5. — Anonimni posestnik obrazca «enallotto», ki je edini v tem tednu dosegel dvanajst točk, bo dobil 19.423.000 lir. Obrazec je bil igran v Neaplju. LJUBLJANA, 5. — S svečano otvoritvijo se bo v nedeljo 11. junija v Ljubljani pričela IV. mednarodna grafična razstava. Kot dosedanje razstave bo tudi letošnja v Moderni galeriji. V prostorih Jakopičevega paviljona pa je od petka razstava «skupine šestorice» iz Beograda. Skupino sestavljajo slikarji: Stojan Arali-ca, Nedeljko Gvozdenovič, Predrag Milosavljevič, Ivan Radovič, Melenko Serban in Ivan Tabakovič. * * * BEOGRAD, 5. — Skupina jugoslovanskih književnikov je odpotoval danes v Moskvo, kjer ostane po programu kulturnega sodelovanja s Sovjetsko zvezo kakih 20 dni. V delegaciji so Oskar Davičo, Jure Kaštelan. Huse- tiiiiiiitiiimiiHiiiiiiitimiiiiitimiiMiiiiiiiiimr Bolnišnice morajo biti domovi zdravja in Tahmidžič, Tone in Gane Todorovski. Knj niki bodo bržčas obiskal ' di Leningrad in govori" ondotnimi književniki. PARIZ, 5. — Nujnost-se kar najbolj dvigne filmske proizvodnje, Je • poudarjena med tridnevni«^ razgovori v Parizu, ki sc jih udeleževali Nicola Pirro, glavni ravnate1) prireditve, dr. Risse’Sr.kem ravnatelj v gospoda rs* ministrstvu Nemške tv republike ter Toure-Co raux, ravnatelj franc°s _ državnega centra za km tografijo. Ugotovilo «' J da izboljšanje r>r°'zV a. prispeva k razvoju K es tografskih izmenjam se je v Vichyju priče‘ ‘ fll, narodni referendum P ki je letos prvenstveno^ svečen italijanskim uS?eifif v zadnjih 15 letih, od , «• tov koles» do ‘Kroni*6 ............................... mn Zemeljski usad pokopal sto ljudi TAJPEH, 5. — Zaradi usada nekega grička, ki se je zrušil na neko naselje in na tovorni vlak v bližini Kaošun-ga na Južni Formozi, je nad sto ljudi v življenjski nevarnosti, ker jih je zemlja pokopala pod seboj. Do sedaj so odkopali štiri trupla. Me nijo, da se je griček zrušil zaradi tega, ker so v njegovem vznožju kopali material za neko bližnjo tovarno cementa. Poleg tega je nekaj dni tu zaporedoma deževalo. še danes v sodni službi ljudje, I mednarodne razstave v Turi-k-i so za časa tretjega rajha nu. Gre za gospoda Maria Ca-«ekstremno tolmačili tedaj ve- | stalda iz Turina. Zlato spo- Zažgali so občinski urad LATINA, 5. — Minulo noč je nekaj neznancev vdrlo v prostove občinskega sedeža na otoku Ventotene in zanetilo požar. Pri požaru je bil uničen anagrafski seznam moškega prebivalstva in računi za potrošnjo elektrike. «»------ Namesto kazni samo predčasna upokojitev BONN, 5. — Zahodnonem-škim sodnikom, ki so se kompromitirali zaradi dejavnosti v nacističnih naglih sodiščih, bodo dali možnost, da sami zahtevajo predčasno upokojitev. Sele če tudi do 30. junija 1962 ne bodo sami zapustili svojih sedanjih položajev, jih bodo lahko odpustili iz službe. Osnutek tega zakona je bil predložen Bundestagu in pričakujejo, da bo — ob soglasju vseh strank — sprejet še ta mesec. V obrazložitvi je rečeno, da so se stranke odločile za ta ukrep, ker se jim zdi, da ni mogoče trpeti tega, da so ljavne zakone«. Poudarjajo namreč, da se zakon nanaša v prvi vrsti na tiste sodnike naglih sodišč, ki so izrekali smrtne razsodbe «izven okvira nacističnih zakonov«. Na pripombe, zakaj kompromitiranim nacističnim pravnikom 16 let po vojni dovoljujejo, da se dado predčasno upokojiti, pa uradno izjavljajo, da «gre za majhm število ljudi, zavoljo katerih ni treba speminjati ustavnih določb*. V DR Nemčiji in v Češkoslovaški so na podlagi doku mentov objavili, da v Zvezni republiki Nemčiji še vedno deluje nad tisoč nacističnih sodnikov. Baldovin in Fabiola pri papežu in Gronchiju RIM, 5. — Kralj Baldovin in kraljica Fabiola, ki bosta od jutri do 10. junija v Rimu na uradnem obisku pri papežu, bosta 7. t.m. obiskala tudi predsednika republike Gronchija, ki ju je povabil tudi na kosilo, ki ga pripravlja njima na čast. Papež Janez XXIII. pa pripravlja uraden sprejem belgijskih gostov za 8. junij ob 10.30. Kralja Baldovina in njegovo soprogo bodo pri papeškem sprejemu spremljali razni dostojanstveniki, tako predsednik vlade Theo Lefevre, podpredsednik vlade in zunanji minister Paul-Henry Spaak in drugi. «»------- TURIN, 5. — Objavili so ime milijonskega obiskovalca 1 minsko kolajno, ki tehta 35 g, mu bodo izročili v torek pri posebni svečanosti, pri kateri bo prisoten tudi poslanec Giacchero. MOSKVA. 5. — Hkrati z Gagarinom se je pripravljalo na prvi vesoljski polet še več sovjetskih pilotov, ki bodo vsi dobili posebne znake, po katerih se bodo razlikovali od • zemeljskih*. BENETKE, 5. — Davi se je v Benetkah začel mednarodni kongres bolnišnic, katerega se udeležuje nad 700 predstavnikov in delegatov iz 42 dežel, ki zastopajo kar 427 bolnišnic. Otvoritveni svečanosti, ki se je vršila v Doževi palači, je prisostvoval minister za zdravstvo Giardina, ki je v svojem govoru med drugim rekel: •Dvajseto stoletje bo stoletje, ki dokončno zaključuje prvi del zgodovine bolnišnic, in načenja drugo obdobje zgodovine v duhu čudovitih teh-nično-znanstvenih uspehov naše dobe, obdobje izpopolnjenih in racionalnih sistemov socialne varnosti, ki so pokopali stari način gledanja na bolnišnice kot na nekakšne sirotišnice. Bolnišnice morajo biti domovi zdravja za vsakogar, ki želi ozdraveti, ki ima potrebo po zdravljenju, po o-skrbi*. Potem ko je minister rekel, da moderna bolnišnica zahteva strokovnost in stalnost zdravniškega osebja, stalno pripravljenost in specializacijo pomožnega osebja, vedno pripravljene in pozorne u-pravnike, je minister analiziral sedanjo krizo bolnišnic in jo opravičil, češ da je temu kriv nenaden prehod iz ene dobe v drugo, zaradi česar ni bilo mogoče zapletenemu vprašanju bolnišnic dati naglega razvoja, kakršnega je zabeležila moderna tehnika. Toda ta kriza, je zatrdil minister Giardina, je bila sedaj ugotovljena, zato prehajamo k dejavnosti, da bi bolnišnico prilagodili novim pogojem družbe in napredka. Pred ministrom Giardino je spregovoril beneški župan Fa-varetto Fisca, ki je pozdravil delegate in poudaril važnost kongresa, hkrati je dodal, da so Benetke bile vedno na prvem mestu, ko je šlo za nudenje pomoči bolnikom in za izkazovanje solidarnosti med ljudmi. Na otvoritveni seji so spregovorili še predsednik kongresa Colombo, predsednik italijanske komisije prof. Bac-chio, predsednik združenja FI ARO Boverio, predsednik mednarodne zveze bolnišnic dr Roman De Cock. Dejansko delo kongresa se bo začelo danes v prostorih ustanove Cini in sicer v treh različnih sekcijah, v katerih bodo sodelovali zdravniki, tehniki, urbanisti, arhitekti, psihologi in sociologi. SAN MARINO, 5. — Državni sekretariat za zunanje zadeve republike San Marino sporoča, da je ta republika postavila uradne konzularne zveze z Indijo. Obe vladi si pridržujeta pravico, imenovati v San Marinu in v Novem Delhiju svoje konzularne pied-stavnike. gih ljubimcev*, od do cVitellonov* itd. konkurence za nagrado ^ festival prvi dan pokaza^ logmnijev film *La ma s Claudio Cardinale m lom Belmondom. ». »*-Francoise Sagan, ki J .-^e-bila nekaj časa pri P 0(j. Ijih na Capriju, je da"eletlIU-potovala z letalom z šča Fiumicino v Nico- ^ V Rim se je Pa e v Sofija Loren, ki Pric’|j[tna ponedeljek snemanje «Madame Sans-Gene», terem igra glavno vlog0 ist»an p o- v------- „1,-; ki ga bo režiral Ch • ^ Jacque. Ob prihodu J ^ vedala, da ima film ‘ e[j|s ciara» v Nevo Yorku uspeh pri občinstvu. # # * 7 laiie NEAPELJ, 5. — _z„, /dr bil • Jerusalem* se je izkrca berto Sordi, ki meseca v Izraelu za,'‘~lpcO nanjih posnetkov filma ^ sovražnika*. Producen s. ma je Dino De Lauren Sordi je takoj odšel dališče San Carlo P° De Sico, ki je trenutno ^ kaj zaposlen z ne*nja scenami za film ,RoS sodba*. *** RIM. 5. — V Rim i* lna- spel indijski minister z nost in kulturo P™' bo mayun Kabir. Jutri b gr1 udeležil slovesnosti ® jp- stoletnici rojstva vel/p*-Ro bmu dijskega pesnika natha Tagoreja na # # # RIM, 5. — Velika 1 ameriškega filma J°“n ippij11 ford bo od 8. do M- .|fl od v Italiji. Igralka, je X-1955 poročena z Alfre jsed' Steelom (ta je kot P pep nik industrijske druz ^ si Cola nenadoma umrl leta' 1959), po prispela z 0 v Milan iz Švice >K"r ^ večjo skupino, v kia jstoF do nekateri glavni Pr fc niki družbe Pepsi UO j0q' namreč *lansirali* na£0 ' janski trg novo pepsi cola. * * * ■ - PARIZ, 5. gledališka »skupina „rn‘erl' (De Lullo, Falk. Gu“,cd»1'' Valli, Albani) je » \a!tlr šču Sarah Bernhardt popila v okviru *festllQ0lic"J dališča narodov* 2 .. . jevim delom *Le mor . p-Tako pri občinstvu ,0fiVe kritiki je skupina zelo velik Novozelandske četvorke JIH. Anne, Colleen in Helen Mason iz Tawa Fiata so te ntle štiri mesec« Neskončna vrsta dokazov E telim a n n jo prihajal nadzorovat taborišča Ameriške skrbi po smrti Trujilla Aktualna deželna tema Za bolj še izkoriščanj e turističnih možnosti Otresti se je treba raznih političnih predsodkov in odstraniti vse upravne ovire za turistične obiske Zopet smo v sredini turi-Jticne sezone, od katere * v vedno večji meri mno-Pričakuje, saj je zna- da postaja turizem sr*0 Pomembnejša go-POdarska panoga. To ve-tudi za naše tržaško j^dročje in lahko ugotovili da tudi pri nas stal-0 narašča število priho-0v in število nočnin dolgih in tujih turistov, »venski gospodarski kro-so preko svoje strokov-® organizacije Slovenske-gospodarskega združe-jjja že večkrat opozorili, rm ,°^stajajo še širše mož-,®sti za pritegnitev še več-L|a' števila tujih turistov *sti iz držav Srednje in hjerne Evrope. V ta na-en bi pa moralo priti do ■rie povezanosti med turi-jcnimi področji Severnega Jadrana tako, da bi i-u®11 turisti večje možnosti stanja, kar bi znatno fini60?'!0 Privlačnost tega , dročja in bi občutno priti«10 k zadrževanju tu- r>stov v Trstu Zlasti pa bi bilo treba greniti primerne napore, j? oi se zadržalo na na-JR področju čim več.ie jugoslovanskih tujkov. Znano je namreč, * Potuje skozi Trst dnevih. samo po železnici po do 700 jugoslovanskih (pavijanov, pri čemer pa dri niso upoštevana j®dga bolj razširjena pro-. etna sredstva. Ti turisti vj.v Trstu pretežno usta-le kak dopoldne ali ieio e in nat° nadaljujta P°t v druga italijan-turistična središča. 5taitevil° teh turistov je nwv,n° večje ih bo tudi v Jidodnjih letih stalno nar jg^alo. Tem turistom pa ^ vse do sedaj ni posve-»ost najmanjša pozor-ij::, >n to iz povsem zgre-predsodkov politič-značaja. Ni nam znan Dor etj sam reklamni nate d turisti nikjer v J?°°e potrebnih navodil ,,em materinem jezi-aJe pa da bi prišlo do iniziranih ogledov turnih zanimivosti. h Van 0vn° se bomo skličejo ha mnenje Slovenske-tja ?°sP°darskega združenem je v zvezi z reševale v - °menjenih vprašanj je t^rat predlagalo, da i_ feba skrbeti za uredi-111 okrepitev avtobus- 1,1.............. iejeli smo tlyj a*. R-ivista
  • 135 - bimestrale ^'ten-j20 1961' šansoni ec#itore- ** sta , V,‘tio»l llrlche alPArena orn 11010 starnpa detTEnte auto-41 v sPeUacoli ltrici aiTAirensI vaje. Dijaški list. Me-,_dijakov slovenskih sred- strokovnih šol na Tr-tkiv Tjf ozemlju. Maj 1961. Let-■kil. številka 7. nih, pomorskih in zračnih zvez. Nujno je treba izvesti široko propagandno akcijo zlasti v centrih neposrednega zaledja in na splošno v središčih bližnje republike Jugoslavije. Na tržaškem, goriškem in videmskem področju pa je treba turistom nuditi v primerni obliki propagandni material o lepotah in turističnih zanimivostih. Zelo važno je vprašanje vizumov in nadaljnjih korakov, da se recipročno odstranijo vse upravne ovire za turistične obiske. V tej smeri bi se lahko tudi bistveno povečalo področje veljavnosti videmskega sporazuma o obmejnem prometu. Vsa navedena vprašanja in predlogi se ne nanašajo samo na ozko tržaško področje, temveč na širše iiimimimiiiiiimimiimiiiiiiiiiiiiiiiiifiiii,,. področje vseh treh pokrajin, ki sestavljajo predvideno deželno upravo Fur-ianija-Julijska Krajina. Po drugi plati pa se seveda nanašajo na obsežno področje Slovenije in na del Krvatske. Gre nedvomno za resna in zanimiva vprašanja, zato se je uredništvo Primorskega dnevnika odločilo, da jim bo posvetilo posebno pozornost. V ta namen pa je že imel urednik Primorskega dnevnika vrsto razgovorov s predsedniki turističnih ustanov in drugimi odgovornimi predstavniki turizma na italijanskem in na jugoslovanskem področju. V prihodnjih dneh bomo na istem mestu v listu pričeli objavljati te zanimive razgovore. S. B. NASELJE OD 20 -30.000 ■III 50 -IDO ODO PREKO 100 000 PREBIVALCEV Tempo priraščanja prebivalstva v naseljih razne velikosti rinilllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIliiiliiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiHiii,,,!,,,,,!,,,,,,,,!,!,,,,,,!!!,,,,,,!,,,!,,,!,!,,,,,,,,,,,!,,!!!,,!,,,!,,,,!!!,!,!,,!,,!,,,,,,,, Rezultati nedavnega popisa prebivalstva Znatne spremembe v strukturi jugoslovanskega prebivalstva Povprečen Jugoslovan je postal zelo gibljiv - Tempo koncentracije največji v mestih z 10 do 20 tisoč prebivalci - Vedno več manjših družin Podatki o popisu prebivalstva Jugoslavije dopuščajo zaključek, da so v strukturi prebivalstva v Jugoslaviji nastopile spremembe, ki so verjetno globlje kot se je mislilo. Statistika kaže, da je povprečni sodobni Jugoslovan postal zelo gibljiva osebnost. V težnji za boljšim življenjem se brez posebnega oklevanja odločuje za zapuščanje svojega najožjega bivališča in za naselitev v novem okolju. Očitno je, da tradicionalne predstave o »navezanosti na zemljo in rodni kraj* nimajo več mnogo osnove. Pri hitrem tempu industrializacije je tako preseljevanje pravzaprav naravno. Toda za razliko od mnogih drugih držav, kjer se prebivalstvo podeželja koncentrira v glav- Nikaragva je na dva načina vroče vulkansko področje Milijon in pol ljudi sanja o Fidelu kajti v njem vidijo Za nikaraško ljudstvo je vsak tujec izkoriščevalec, še posebej pa Američan - Zato tujce sovraži - Podedovana diktatura družine Somoza, ki živi v senci Američanov Za diktatorja Leonidasa Tru-jillg, ki je 31 let vladal nad republiko San Domingo, je oh njegovi smrti pred dnevi neki novinar duhovito rekel, da je bil Trujillo «kralj v svoji republiki*. Podobno bi mogli reči tudi za Luiza So-mozo, diktatorja v Nikaragvi, kjer je družina Somoza že prava dinastična družina »vladarjev*, o čemer pa bomo povedali kaj več pozneje, medtem ko se bomo sedaj najprej spoznali z deželo samo. Nikaragva meri 127.000 kv. km in leži med Hondurasom in Salvadorjem s severne in Kostariko z južne strani na ožini, ki spaja Severno Ame- V Enako kot pred dve ali tri sto leti žive ljudje v Nikaragvi bedno. Zaradli pomanjkanja innehigiene kosijo jetika, malarija in cela vrsta bolezni. Dežela je sicer bogata za tujce. Zato sanjajo o Fidelu Castru. 7 Radio Trst A tthav*' Lahka glasba; 11.45: Vrij*.1 odmevi naših dni; Člas. ^a vsakogar nekaj; 13.30; lij DPa »o željah; 17.20: Pesem M|r *s; 18.: Radijska univerza: s-iq0k Pavlin: «Nova obzorja Hn metalurgije«; 18.15: U-književnost in prire-Sbijf ' .18.30: Malipiero: Tretja hdilal 19.: Pisani balončki, l®-30- tedn‘k za najmlajše; ^°d°bne popevke; 20.: Thr ■ 20.30: Večer z «The . Suns», Stanleyem Blac-6y dJ'n Mino; 21.: Za kulisa-U*e svetovne vojne; 21.30: harfistke Graziette 'htn! ' Poezija starodavnih S2*rok*h ljudstev; 22.20: »lasba; 23.: Orkester ** QuTes°p-e. rt* T**t stran; 14:20: Or-eftifln Pranca Valisnerija; 14.40: «9, 'l glasbenikov; 15.10- Zbor *kze niel»; 15.35: Galebi In fitr; Pripovedke Marie Lu- 7 Koper *!.: hlasba za dobro jutro; H sl°ški kotiček; 11.30: Dve "|it» llana Rističa in Kreši-V “aranoviča; 12.: Glasba za *i' li45' glasba za vas (II. JNeu 3 90: Melodije Iz filma 4»^ rosmi»; i4.: s popevkami Torek, 6. junija 1!M»I nos RL; 22.15: Lionel Hampton in Benny Goodman z orkestri; 22.35: Joha-nnes Brahms: štirje movimenti iz «Serenate» opus 16; 23.; Prenos RL. Nacionalni program 6.30: Vreme na italijanskih morjih; 7.: Jutranja glasba; 9.: Pesmi z Angelinijem; 9.30: Jutranji koncert; 11.30: Kolesarska dirka po Italiji; 12.: Glasbeno življenje v Ameriki; 13.: Kolesarska dirka po Italiji; 13.30: Iz opernega gledališča; 14.20: Kolesarska dirka po Italiji; 16.: Program za otroke; 17,20; Komorna glasba; 18 : Moderen jazz-kvartet; 19.25: Filmske in gledališke--novosti; 19.50: Kolesarska dirka po I-talii; 21.; Richard VVagner: «Lohengrin». Slovenija 14.50: Z revij rnla-Pevsklh zborov; 15.30: se z nami v ritmu 16.: Orkestri Jacki e ■n Hvl‘.“ na tujem; 14.30: Sola bC*; S,". Ray Conn.itf ln Ted Tretja stran; 16.45: 4o- It lz opere «La Boheme«; J«.: p kesier Ricardo Santos; ^enoj RL: 19.: Kramer in «Musiohi-eri»; 19.30: Pre- II. program 9.: Stari motivi za nov dan; 10.: Sentimentalno potovanje s pesmijo in orkestrom Enza Ce-ragiolija; 11.: Glasba za vas, ki delate; 13.: Program ob trinajstih; 14.: -Naši pevci; 15.: Ita-li lanske melodije za evropski festival; 16.; Ritem in melodija — kolesarska dirka po Ita-,iji; 17.15: Operna glasba; 17.30: Pregled novih talentov; 18.30: Četrt ure s ploščami juke-)>ox; 20.20: Kolesarska dirka Po Italiji- 20.40: Dobro srečo s sedem notami; 21.55: Večerna glasba. ///. program 17.: Simfonične pesnitve (Čajkovski. Strauss, Debussy); 18.45: Deset skladb Philippa Rameau-Ja za klaviiembalo; 20.: Vsako-večerni koncer-; 22.; Lirike Mu-soi gskega (Izvaja basist Boris Krištof); 22.50: Prevedene pripovedke za radio; 23.25: Poslovilni koncert. 9.25: Emil Adamič: Tri tur-kestauske ljubavne pesmi; 9.42: Z -nski zbor »France Prešeren« iz Kranja; 10.15: Tijardovič in Papandopulo; 10.: Klavir v ritmu; 11 : iz Poličevega »Desetega brata«; 11.40: Sovjetska in poljska zabavna glasba; 12.: Pesmi ob spremljavi harmonike; 12.25: Zvočni kaleidoskop; 12.45: Vaški kvintet s pevci; 13.30: Oz zvokih zabavnih melodij 14.06: Radijska šola za višjo stopnjo; 14.35: Iz komičnih oper; 16.: Izbrali smo za vas; 17.25: Aram Hačaturjan: Koncert za klavir in orkester; 18.15: Po sirbnjh in tipkah; 18.20: Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 20.: Poljski narodni ansambel pesmi in plesov Ma-zowsze; 21.40: Vjekoslav Grži-nič: Simfonični poem; 21.50: Veliki plesni orkester Ray Antho-ny; 22.15. Dva nova posnetka Godalnega kvarteta Sebastian Joseph Haydn; 22.45: Pavel Si-vic: Suita za klarinet in klavir; 23.05: Evropsko prvenstvo v boksu; 23.10: Italijanske popevke; 23.25; Po svetu jazza; 23.55: Prijeten počitek. Ital. televizijo 12.: TV Sola; 16.15: Cilj kolesarske dirke v Trstu; 17.30: IV za otroke; 18.30: Dnevnik; 18.45: Simfonični koncert; 19.20: Umetnostna galerija; 19.50: Kraljevski orel; 2.0.30: Dnevnik; 21.25: Sum —■ zločin lorda Sa-villa; 22.15; Magičen trenutek s Carlom Dapportom; 22.45: I-talija-Sport; 23.15: Dnevnik. Jug. televizija Beograd 15,: EvropsKo prvenstvo v boksu; 19.30: Evropsko prvenstvo v boksu. riko z Južno. Dežela je »svobodna* od leta 1821, kljub temu pa je skrajno zaostala in to pri vsem svojem velikem prirodnem bogastvu. Toda še od tega, kar se tudi pridela, in od tega, kar da rudarstvo, imajo korist v glavnem le tujci, predvsem Američani, do-čim okoli milijon in pol domačega ljudstva, indijanskega, črnskega in deloma španskega porekla trpi največje pomanjkanje, kar si ga sploh moremo zamisliti.,,. Prej smo rekli -da je Nikaragva že 140 let gvpb^dna, vendar je ta svoboda le teoretična, kajti v Nikaragvi gospodarijo tujci, predvsem ZDA in veleposlaništvo ZDA je tu bolj vazno kot predsedstvo vlade Nikaragve. Diktator Luiz Somoza in vsa njegova uprava živita dejansko v senci ameriškega poslaništva. To dejstvo je malone »zakonsko sankcionirano*, ker je vlada Nikaragve že leta 1916 podpisala z ZDA pogodbo, s katero se je obvezala, da bo v primeru, če bi Panamski prekop ne ustrezal več potrebam, dovolila ZDA prekopati skozi Nikaragvo prekop, Od kot Američanom tolikšna oblast v Nikaragvi? Kot na Kubi, kot v Panami in tudi v kaki drugi deželi Srednje Amerike so ZDA tudi Nikaragvo zasedle »iz strateških razlogov* Bilo .je to leta 1912, ko so se v Nikaragvi izkrcali ameriški marines. Deželo so zasedli »le za kratko dobo*, toda ostali so do leta 1936 in si za ves čas prilastili vso upravo, začenši s policijo, vojsko, carino itd. Celo volitve so oni vodili in pri njih odločali. Samo ob sebi je umevno, da je moral pri volitvah zmagati njihov kandidat, bolje povedano njihov podrepnik. Tako je bilo vse do 1936., ko so rparines zapustili deželo. Toda še prej so si postavili na vidno mesto »svojega* človeka. Za poveljnika nacionalne garde, torej redne vojske so imenovali nekega Somozo, ki si je v zadnjih letih ameriške zasedbe svoj položaj tako utrdil, da se je ob odhodu ameriške vojske leta 1936 enostavno postavil za diktatorja in od tedaj dalje, do svoje smrti vladal v deželi, kot bi ta bila njegovo zasebno podjetje ali posest. Dejansko si je prilastil kontrolo tudi nad 117 družbami in tovarnami. Ker je odlično služil Američanom, mu je Washington vsestransko pomagal in ga kar zasipal s častmi, orožjem in kolajnami. Toda leta 1956 ga je neki študent umoril, podobno kot. so sedaj spodmaknili diktatorja v San Domingu Trujilla. In kot je v San Domingu po očetu »podedoval* oblast njegov sin, tako je v Nikaragvi pred petimi leti za bivšim diktatorjem »podedoval* oblast in 60 milijonov dolarjev bogastva njegov starejši sin Luiz Somoza, ki je za poveljnika vojske imenoval svojega brata Tachita, tako da bi oblast in dobiček od uprave dežele »ostala v družini*. Samo ob sebi se razume, da je v takšnih razmerah ZDA lahko gospodariti. To je vidno na vsakem koraku, najizraziteje v sami vojski, kajti nikaraška vojska nosi a-meriško uniformo, oborožena je z ameriškim orožjem, njeni častniki in podčastniki se šolajo in vežbajo v West Pointu, skratka Nikaragva ni nič drugega kot ena podružnic ZDA v Karaibskem morju. Ob takšnih raznierah je logično, da gledajo domačini na ZDA z upravičenim sovraštvom. Pravzaprav domače ljudstvo, razen redkih privilegirancev, sovraži vsakega tujca, ker vidi v njem izkoriščevalca. Tujec, ki pride v Nikaragvo, je po njihovem izključno izkoriščevalec, ker po tijihovi logiki kaj drugega ne more biti. To pravi zgodovina. Zato domačini gledajo z veliko simpatijo na bližnji o-tok — na Kubo. Morda je glede tega najbolj značilen doživljaj, ki ga je pred kratkim opisal neki evropski novinar v svojem potopisu po Nikaragvi: Dve bosi nogi sta mi bingljali ob glavi. Potnik, ki je smrčal za mojim- hrbtom, si je izbral položaj tako, da so mu noge visele ngd naslanjalom mojega sedeža. Noge in-dijancev so čudovite. Niso tako občutljive kot so naše. Najprej sem ga skušal požgečkati, nato sem ga začel zbadati z buciko. Vse zaman. Sicer pa nisem niti hotel biti nevljuden že ob prvem stiku s človekom v Nikaragvi, posebno ker smo leteli imamo slike Fidela. Tudi pri meni doma, v moji vasi, imamo dve Fidelovi fotografiji. Bil sem pravkar doma, na vasi, in se sedaj vračam v rudnik.* »Z letalom?* »Ni drugih sredstev. Poglejte le naokrog*. Nad polovico potnikov so bosi Indijanci. Ko letalo pristane v Siuni, izstopimo. Izstopijo tudi Indijanci. Nihče od njih nima prtljage. Moj novi znanec še zadnjič zaskrbljeno vpraša: »Zares niste Američan?* «Ne» »Potem sem lahko miren. Kajti rudnik, v katerem delam, je ameriški*. K tej kratki zgodbi ni potreben komentar. Sanjajo o Fidelu Castru, o njegovi bradi in sovražijo Američane. Nikaragva je vulkansko področje. Tako pravijo geologi. Kaže pa, da Nikaragva ni vulkansko področje le z geološkega vidika, pač pa tudi s političnega vidika. Sanje o Fidelu Castru bi se znale kdaj uresničiti, kajti v Nikaragvi so že imeli svojega Fidela Castra, ki se je boril v gorah proti Američanom. Bil je to Sandrino, ki pa je bil tako naiven, da so ga Američani zvabili z gora in ga umorili. Danes je Sandrino narodni junak vseh tlačenih nem okrog največjih mest, je ta proces v Jugoslaviji dokaj uravnovešen. Prvi podatki celo pokazujejo, da je tempo te koncentracije največji v mestih z deset do dvajset tisoč prebivalci. E-konomska krepitev komun kakor tudi splošni polet življenja v njih je vsekakor prispeval k temu, da tudi manjša mesta postajajo privlačne točke za prebivalstvo, ki zapušča vasi in bolj zaostale pogoje proizvodnje. S tem pa tudi celotni proces preseljevanja postaja lažji za ljudi, ki se šele morajo prilagoditi novemu okolju. Zmernejši prirastek S svojimi 18 in pol milijona prebivalcev je Jugoslavija na osmem mestu v Evropi. Kljub zelo visokim izgubam v drugi svetovni vojni (o-krog dva in pol milijona ljudi), je število Jugoslovanov skoro za polovico večje kot je bilo ob popisu leta 1921, ko jih je bilo okrog 12 in pol milijona. Celotno razdobje v tem času označujejo demografi z zelo pozitivno oceno in sicer stopnjo naraščanja za 14,7 na vsakih tisoč prebivalcev v razdobju med 1921. in 1931. oziroma za 13,9 med 1948. in 1953. V zadnjih osmih letih je tempo naraščanja nekoliko počasnejši in znaša povprečno 10,7 odnosno okrog 190.000 oseb na leto. Zaradi tega spada Jugoslavija še vedno v vrsto evropskih držav z relativno hitrim naraščanjem. Pred njo so sedaj še Sovjetska zveza, Poljska, Albanija, Portugalska, Španija in Grčija. Popolnejše analize popisnega gradiva bodo vsekakor pokazale tudi razne bistvene spremembe v strukturi prebivalstva, ki v državi pospešene industrializacije vodi do zmernejše natalitete. Ni nobenega dvoma, da prinaša intenzivnejši porast prebivalstva izven kmetijskih dejavnostih tudi odgovarjajoči tip družine, spremenjene navade in podobno. Trenutno je treba imeti pred očmi tudi izgled »starostne piramide*, *■ — ■— —,rs « , -***- v Slavoniji, v ožji Srbiji in v nekaterih drugih krajih, kjer je rojstvo zaradi raznih specifičnih razlogov znatno izpod povprečja. Nasprotno pa imajo nekatera področja še naprej zelo visok prirastek kot n. pr. Kosovo in Metohija (24 na tisoč) ter Bosna in Hercegovina (17,4 na tisoč). Demografi pripisujejo ta pojav, poleg ostalega, tudi znatnemu u-padanju umrljivosti. K področjem visokega priraščanja spada tudi Makedonija, vendar pa to ni prišlo do izraza, ker se je v času med obema popisoma izselilo določeno število Turkov. K ekonomsko močnejšim središčem Vsi znaki govorijo, da so v Jugoslaviji glede struktu- t. j. sesTaV' jijfeosiovaBiskeŽa prebivalstva po starosti, iz katerega je jasno razvidno, da je zmanjšanje natalitete po zadnji vojni prišlo do izraza pri generacijah, ki so sedaj State od 15 do 19 let. To pomeni, da bo v nasled-hjih desetih letih, ko bodo tudi te generacije začele sklepati zakone, nataliteta še naprej padala. Istočasno pa je treba zaradi še večjega porasta mestnega prebivalstva tudi v bodoče pričako- vati povečanje družin z manjšim številom otrok. Na splošno Jugoslovani, vsaj za dogledni čas, ne bodo več prednjačili v Evropi glede rojstev. Prav tako pa tudi ne bodo med narodi, ki jih slabo priraščanje že sedaj zaskrblja. Stopnja preko deset na tisoč ni tako majhna. Razlog za določeno zaskrbljenost so že prej predstavljala nekatera področja V Stramar rimsko naselje Nedaleč od Trsta v bližini nekdanjih solin je malo ribiško pristanišče. Nad obalo so nekdaj bivali Rimljani, večinoma ribiči, ki so iskali zavetje ob morju. Sledov njihovih hiš je le malo, ker šo na tem griču nekdaj kopali velik usek za železnico Trst - Poreč, pozneje pa je gradila tovarna Aquila tu svoje tanke za nafto. Kjer so danes ti tanki so bili nekdaj vidni zidovi rimskih hiš, pri obali pa so še sedaj vidni meter debeti zidovi za obrambo pred valovi. Pri našem kopanju in oskanju smo naleteli na zelo zanimiv arheološki material, na mnogo bakrenega rimskega denarja od 1. do 4. stoletja, na en srebrni no--Jfree-g stoietiU,, na mno-lijjro-pirsodč." lep& keramike (Aretiha) okrašene z rožami, pticami, živalmi, na tisoče kock mozaika črne 'in bele barve, kakor tudi na steklene kocke, zelene in modre barve ter na veliko vrst marmorja vseh barv. Na gornjem koncu obale smo našli ostanke peči, po čemer sklepamo, da so i-meli ti ljudje svoje lastne peči za obdelovanje kuhinjske posode. Tudi na desnem bregu nekdanjih solin pri Sv. Andreju so imeli bogati Rimljani svoje vile. Zal pa tega področja ni mogoče razkopati in preiskati, ker so ti griči zasajeni s trtami in zelenjavo. Upamo, da nam bo dovoljeno iskanje pozimi. ALBIN BAJEC IZ Ul METNOS TNIH Gi \LERI J Livi 0 Ro signanc v «Mo nceni siu» 3000 m nad neskončnimi goz- in izkoriščanih Indijancev m dovi, koder je Indijančeva črncev, skratka 95 odst. vsega noga edina, ki more vanje prebivalstva Nikaragve, prodreti. Razen tega je tu zelo enostavno, da vas kdo “'■‘‘""'‘“""‘"'"“""""""""""""""""'“""••""»'"»»■»■•■iiMiiiiiiiiiiiiitiiiiiMiiiimiiiiiiiiiM) mn iiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiitiiimiii obtoži rasizma, imperializma ali komunizma. Previdnost je torej hudo potrebna. Zato sem svojo kolegico C.D. naprosil, naj poskrbi, da mi one noge ne bingljajo več. In kolegica je moža zbudila. »Fidel* je zamrmral prebujajoči se Indijanec. Brž ko je odprl oči, je v strahu dodal: »Oprostite, senor, nikoli več se ne bo zgodilo*. »Nisem noben Fidel Castro*, sem moža popravil, pa čeprav sem bil prepričan, da to tudi sam ve. »Vem, senor. Fidel je na Kubi. Vi ste Američan?* »Ne, prihajam iz Evrope*. »Hvala bogu. Tudi v sanjah mora biti človek previden*. Ko skušam zvedeti od njega, o čem se mu je sanjalo, noče odgovoriti. Postanem radoveden, čemu ta molk. Sedem k njemu in ga skušam prepričati, da mi pove vsebino sanj. »Pri nas imajo brado le misijonarji* — pravi. »Mislim pravo brado, kakršno ima Fidel. Zandarji nimajo brade. Gospodar vasi, don Francisco, je prav tako nima. Nam Indijancem ne raste. Edino misijonarji -nosijo brade, toda kljub temu so prijatelji gospodarja in kapetana Somoze. In meni se je sanjalo, da so postali naši prijatelji. In nenadoma so bili vsi podobni Fidelu Castru in so iz moje vasi pognali dona Francisca. In tudi nam vsem je zrasla brada. Tudi nam Indi ancem*, je z otožnim nasmehom zaključil pripovedovanjf o svojih sanjah in si instinktivno pogladil svojo golo brado. Bile so le sanje. • Kako pa poznate Fidela Castra?* — ga vprašam. »Berete morda časopise?* «Ne, ne znam brati. Toda v rudniku zlata, kjer delam, mnogi delavci, in tudi jaz, V baru Moncenisio imamo priložnost spoznati manj znano slikarsko udejstvovanje Livia Rosignana. So to s čopičem obdelane grafike v črno-belem in tribarvne tempere, skupno deset del. Kdor pozna samo Rosigna-nove lirično občutene impresionistične pokrajine v olju, mu bo ogled te razstave pokazal bolj skrito in neposredno izživljajočo se plat umetnikove narave, kjer z izostrenim čutom za neznatne posebnosti svojega okolja le-te umetniško presnavlja in jih vklene na polo papirja z mrežo močno poudarjenih črnih potez jopiča. Ta sveža neposrednost prihaja posebno do veljave v grafiki treh ljudi sedečih na klopi za drevesnim deblom, ki se s svojo v ospredje porinjeno temno gmoto neusmiljeno poudarja njih človeško nepomembnost skoro enakovredno trem odpadlim velim listom. Tej grafiki se emotivno približuje podoba žene, ki čita v sobi in ona z modrikasto puščobo (ki jo doseza z rahlim podbarvanjem) prepojene točilnice s trudnima pivcema. To kar nam prikazuje so trenutki vsakdanjosti preprostih ljudi takorekoč po uri slovesa, kjer so ostali le razmetani prazni stoli (»Gostilniški prt* tn tempera .Atelje.), ki še spominjajo na njih prisotnost. Tudi velika tempera predmestja v mraku in grafika ribiške ladje, ki dremlje ob pomolu, se ne oddaljujeta od navedene tematike. Enako ne delavska mati z o-trokom z zadržani barvitosti ubitih tonov. Temu pri- merno Rosignanove črte ne pojejo in niti tragično ne drhte, prepletajo se mirno v širokih ritmih kot veliki val življenja samega. MILKO BAMBIČ SLOVENSKA RAZSTAVA V CELOVCU V Celovcu so odprli razstavo «Sodobno slovensko slikarstvo in kiparstvo», na kateri je razstavljenih 60 del slovenskih umetnikov. Razstavo, ki je prirejena v o-kviru kulturne izmenjave med Koroško in Slovenijo, je odprl predsednik koroške pokrajinske vlade Wedenig. Otvoritvi so prisostvovali predsednik sveta za kulturo in prosveto Boris Kocijančič, jugoslovanski generalni konzul v Celovcu Boris Trampuž in druge ugledne slovenske in avstrijske osebnosti. re prebivalstva že prešli pol poti, posebno še če se upošteva tudi veliko število lju* di, ki živi na vasi in dela v mestu, kakor tudi prebivalce onih vasi, ki so praktično že postala predmestja. Zadnji popis bo dal točne odgovore na vprašanje kje so trenutno v Jugoslaviji na poti med vasjo in mestom, med agrarno zaostalim in industrijsko naprednim prebivalstvom. med včeraj in jur tri. Toda že iz do sedaj obdelanih podatkov je mogoče vsaj delno zaznati osnovne spremembe v strukturi prebivalstva. Statistika je zabeležila, da se je število prebivalstva v zadnjih osmih lejtih povečalo za milijon in pol. Toda če se to gleda po občinah, se opazi, da je med naselji od 5.000 prebivalcev navzgor 244 takih, katerih skupen prirastek znaša o-krog miliion prebivalcev in da ostalega pol milijona odpade na 23.000 manjših naselij. Ta podatek jasno govori o gibanju prebivalstva iz vasi v mesta. Podrobnejše analize pa pokazujejo tudi zanimiva gibanja med občinami samimi. Vseh 744 občin, kolikor jih je v Jugoslaviji, bi lahko razdelili v dve skupim: v skupino z absolutnim padcem števila prebivalstva glede na leto 1953 in v skupino kjer je ta številka v naraščanju. V prvo skupino prihaja 314 občin oziroma 41,2 odst. njihovega skupnega števila. Upadanje prebivalstva je značilno posebno za mnoge občine v Hrvatski in ožji Srbiji, ki imata pretežno vaška naselja in ki sami ne moreta zagotoviti zaposlitve in ostale pogoje za boljše življenje ljudem, ki zapuščajo kmetijstvo. V drugi skupini pa je 460 občin (58,8 odst.) v katerih je zabeležen hitreiši ali počasnejši porast prebivalstva. Med njimi je 232 takih, v katerih je porast znatno nad splošno jugoslovanskim povprečjem. Zanimivo je tudi, da je tempo priraščanja največji v naseljih od 10 do 20.000 prebivalcev. Stopnja priraščanja glede na leto 1953 je v teh mestih 30 odst. Sele za njimi prihajajo velika mesta z nad 100.000 prebivalci s stopnjo 28,9 odst. Pojav, da prav največja mesta s svojo industrijo in ostalimi možnostmi zaposlitve kot tudi z boljšimi pogoji za življenje privlačujejo novo delovno silo, je povsem normalen. Za jugoslovanski razvoj pa je pomembna pojava komun, ne glede na njihovo velikost, | ki kot novi ekonomski-druž-beni centri postajajo neoh-hoden člen v procesu spreminjanja strukture prebivalstva. Izginjanje * patriarhalnih družin V zadnjih osmih letih se je ob porastu prebivalstva za 9,1 odst. število družin povečalo kar za 17,4 odst. I-stočasno se je število članov družin zmanjšalo od 4,29 na povprečno 3,98. Tudi ti podatki govorijo o spremembah v življenju jugoslovanskih ljudi. Postopno izginja-po širše družinske skupnosti z velikim številom članov iz več generacij, ki so značilne za zaostalo agrarno državo, vedno več pa je sodobnih družin, ki jih sestavlja samo zakonski par in otroci. Na to ne vpliva samo preseljevanje iz vasi v mesta, temveč tudi izboljšani ekonomski položaj kmetov, ki vodi k cepljenju širše družinske skupnosti in k ustvarjanju sodobnih ožjih družin. Porast števila družin je najbolj izrazit v Bosni in Hercegovini (44,1 odst. v letu 1948) nato na Kosovem in Metohiji (33,7) in v ožji Srbiji (32,8). Po številu članov pa so družine razmeroma velike še vedno na Kosovem in Metohiji (povprečno 6,29), v Makedoniji (5,01) in v Crni gori (4,39). Vendar pa je tempo zmanjševanja družin v teh krajih znatno hitrejši kot v drugih delih države, kjer je ta proces že pri kraju. 1 .............................................................................................................. OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) _ Najbrž se bo treba povrniti na prvo odločitev. Neko sporočilo vas bo užalostilo. BIK (od 21. 4. do 20 5.) O-koliščioe bodo dale na preizkušnjo vas pogum. Z ljubljeno osebo se danes izjemoma ne boste prepirali. Zdravje brez motenj. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6 ) Težave družabnika utegnejo vplivati na vaše načrte. Ne podajajte se na potovanje brez zanesljivega programa. RAK (Od 23. 6 do 22. 7.) Trenutno duševno razpoloženje primerno za intimne stike. Pretira- na vznemirljivost ne do na mestu. Zdravje potrebno nege. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Previdnost pri fizičnih naporih. O-sebne želje tokrat ne bo mogoče realizirati. Živčna napetost v jutranjih urah. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Jutranja srečanja bodo zelo koristna v večernih urah. Več pozornosti (jrbH ij in običajnim prijateljem. Zdravje dobro. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Posrečene domislice bodo pospešile zaključek nekega posla, Odlično vzdušje v družinskem krogu Prenodne motnje. ŠKORPIJON (Od 24, 10. do 22. 11.) Prepričljivost in diplomacija — najboljši orožji v vaših rokah. Srečne ure z osebo, ki jo ljubite. bTRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Zelo primeren trenutek za sklepanje novih profesionalnih prijateljstev. Obrekovani prija, tel j bo potreboval vašo pomoč. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Ne zanemarjajte ’ navidez manj pomembnih' del. Nestalnost neke simpatije vas bo zaskrbija-la. Zdravje mirno. VODNAR (od 21 1. do 19. 2.) Nepredvideni izdatki vas bodo spravili v težave. Simpatični bo. ste zaradi vašega prirojenega op. titmizma. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vaše intuicije in vaši navdihi se bodo uresničili v kratkem. Zabavne večerne ure. Zdravje zelo dobro. Vreme včeraj: najvišja temp 23.2, najnižja 16.4 stopinj, zračni tlak 1012.6 pada. veter 8 km severo-zahodnik, vlage 70 odst., nebo 1/10 pooblačeno, morje skoraj mirno, temp. morja 21.5 stopinj. F rzas ©v £ Danes, TOREK. 6. junija Milutln Sonce vzide ob 4.16 in zatone on 19.51. Dolžina dneva 15.35. Luna vzide ob 0.49 in zatone ob 12.2*. Jutri, SREDA, 7. junija Zorica Razvneta seja tržaškega občinskega sveta Odločna obsodba poskusa odkrire apologije fašizma Običajna večina je sprejela resolucijo odbora za predavanja o nedavni zgodovini, ki jih bo organiziral krožek za kulturo in umetnost - Razgaljen svetovalec, ki je skušal opravičevati naciste Včerajšnja seja tržaškega občinskega sveta je bila zaradi nesramnega nastopa fašistov zelo napeta, saj so v svojih dveh govorih v razpravi o resoluciji dr. Pincher-la o potrebi predavanj o fašističnem zlu, odkrito poveličevali fašizem in celo »duče-ja», kot je storil svetovalec dr. Zuech, kateremu je moral zaradi tega celo župan na koncu odvzeti besedo. Na koncu seje pa je občinski svet s 26 glasovi demokristjanov in njihovih zaveznikov odobril resolucijo občinskega odbora, medtem ko je prejela resolucija dr. Pincherla 17 glasov levice in socialdemokratov. Pri tem je bilo značilno, da so socialdemokrati glasovali za obe resoluciji. Svetovalec Tolloy pa je postavil k odborovi resoluciji reki nerazumljiv spreminje-valni predlog, za katerega pa sta poleg njega glasovala samo svetovalka KD Della Roc-ca (tista o fašistični »slavi* namreč) in odv. Simčič (za katerega pa se sploh ni razumelo, kako je mogel oddati P. d. »Slavko Škamperle Sv. Ivan — Trst Vabi vse člane in prijatelje društva na proslavo 20-letnice 0F ki se bo vršila s kratkim programom v sredo 7. jun. 1961 ob 20.30 uri v društvenih prostorih na stadionu »Prvi majn Proslava bo združena z razstavo NOB, ki bo odprta 7. in 8. t. m. Tclloyu svoj glas, saj se prav gotovo ne more strinjati z njegovim poskusom iskanja opravičil za nacistične zločine in zmanjševanja njihovega obsega). Prva je spregovorila v razpravi svetovalka Marija Ber-r.etič, ki je predvsem obsodila demokristjansko politiko do fašistov, ki jim jo narekuje njihovo žolčno sovraštvo do vsega, kar je komunistično, s čimer dajejo pravzaprav podporo in potuho fašistom. Pri tem je omenila tudi sodelovanje demokristja nov v Legi Nazionale z bivšim nacističnimi podprepniki in služabniki. Poudarila je, da je nujno potrebno poučiti mladino o vseh fašističnih zločinih zlasti v naših krajih, kjer so Giuntine škvadre požigale slovenske in splošno delavske ustanove. Ravno zaradi nevednosti mladine v zvezi s fašističnim divjanjem je fašizem pri nas še tako razširjen in ukoreninjen. Zato se še sedaj slišijo stara fašistična gesla: «Smrt šča- vom!» ter vzkliki «dučeju». Za to nosi odgovornost tudi dcločen tisk, ki skriva to fašistično početje pod plašč »ita-lijanstva*. Svetovalka ie omenila tudi prosluli odbor »za obrambo italijanstva*. ki mu je predsedoval Bartoli in v katerem so bili fašisti udarna pest. Nadalje je ožigosla postavljanje fašizma in komunizma na isto raven ter pri tem omenila tudi pisanje »Vita Nuova», glasila KA, ki daje prav Tolloyu. Ko je govorila o borbi proti fašizmu, je omenila, da so presedeli največ let ječe ravno komunisti, ki so prispevali tudi ogromen krvni delež v borbi za osvoboditev Italije izpod nacizma. Tako so ravno komunisti reševali Italijo, ki so jo fašisti uničili. Za Marino je spregovoril fašistični vodja Morelli, ki se je skušal z nekakšno lažno objektivnostjo postaviti nad sedanjo žgočo problematiko ter rekel, da ne smemo uganjati kronike, pač pa mora-mo čakati na sodbo zgodovine. Pri tem se je skliceval ----------------- ''v PRIMORSKI DNEVNIK UREDNIŠTVO TRST-UL. MONTECCHI MI. TELEFON 93-808 IN 94-638 Poštni predal 559 PODRUŽNICA GORICA Ulica S. Pellico l-II. = Tel. 33-82 UPRAVA TRST — UL. SV. FRANCI-3KA št. 20 — Tel. št. 37-338 naročnina Mesečna 650 lir — Vnaprej: četrtletna 1800 Ut, polletna 3500 lir, celoletna 6400 lir — FLRJ: v tednu 20 din, mesečno 420 din — Nedeljska: posamezna 40 din, letno 1920 din, polletno 960 din. četrtletno 480 di n — Poštni tekoči račun: Založništvo trža- škega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ulica 3-1, tel. 21-928, tekoči račun pri Komunami banki v Ljubljani 600-70/3-375 OGLASI Cene oglasov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — Mali oglasi 30 lir beseda. — Vsi oglasi te naročajo pri upravi. Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Izdaja in tiska ZTT. Tr«t celo na sholastiko, da bi bil njegov govor čimbolj »filozofski)), medtem ko je bil le sofističen... Pohvalil je tudi Tolloya, češ dr je bil »objektiven.)) Višek nesramnosti pa je dosegel v svojem govoru, zmesi lažne dialektike Heglovih epigonov in Gentilejevega ak-tualizma, češ kar se je pač zgodilo, je bilo nujno in zato dobro, misovcev dr. Zuech, ki je govoril o usodnosti zgodovine in njenih tajnih silnic, o duhovnem determinizmu in podobne navidez blesteče fraze, s katerih pomočjo pa je prav sramotno opravičeval in poveličeval fašizem. Naravnost smešmo pa je iz njegovih ust zvenela trditev, da je med Slovenci in Italijani potrebno sožitje, nakar so mu z leve prav primerno vpadli vmes: «da, pod geslom morte ai ščavi!*. Mož je tudi govoril o «dobrih» in {(..slabih« fašistih, pri čemer se je seveda štel med «dobre». S pravo barvo pa je prišel na dan, ko je na koncu pokazal koščev kamna s kote 144 pri Jamljah, kjer je bil ranjen «duče», pri čemer mu je župan vzel besedo. Vse njegove sramotne, čeprav v lažen pacifizem zavite besede, pa je levica ves čas odločno zavračala in prekinjala. Zadnji je podžupan prof. Cumbat predlagal resolucijo odbora, ki sprejema ponudbo Krožka za kulturo in umetnost, da priredi predavanja za spoznavanje nedavne zgodovine ter da bo občina podprla to pobudo. Resolucija sama po sebi bi bila tudi sprejemljiva za ves občinski svet, razen za fašiste in Tolloya seveda, če ne bi vodja Ki) Stopper s svojo izjavo, da smejo predavati samo »nepristranski* predavatelji, popolnoma zožil njen pomen v nasprotju z resnično demokratično prakso. Takšno razlago je zavrnil svetovalec Calabria (KPI), ki je dejal, da morajo predavati predvsem ljudje, ki so se res udeležili odporniških borb in ki niso stali »ob oknu*. Tudi dr. Pincherle je seveda odklonil Stopperjevo stališče, čeprav ni imel nič proti temu, da bi organiziral predavanja krožek za kulturo in umetnost, V svoji izjavi je tudi dejal, da se ne čudi fašistom zaradi njihovega stališča ter nadaljeval: Toda mnogo bolj značilen za miselnost, ki životari na kalnem mestnem dnu, se nam je zdel govor nekega svetovalca (kot so čitatelji gotovo že sami uganili, je mislil pri tem Tolloya, svetovalca Tržaške u-nije, op. ur.) ki je skušal v kvalunkvističnem in nemšku-larskem duhu braniti veliki rajh. Ta svetovalec se je trudil, da bizmanjšal .težo nacističnih zločinov ter stavij na isto raven nemške koncentra- Čitajle in Sirile PRIMORSKI ONEVNIK Ob zaključku našega izleta v Dalmacijo in Benetke Uredništvo našega dnevnika z zadovoljstvom ugotavlja, da je izlet, ki smo ga od 1. do 4. t. m. priredili v Dalmacijo, zelo dobro uspel o čemer pričajo izjave naših čitateljev in naročnikov, ki so se izleta udeležili. Kot je znano, so izletniki potovali s potniško motorno ladjo »Jadran« last reške pomorske družbe »Ja-drolinija». Na krožnem potovanju so si izletniki ogledali Hvar, Split, Zader, Rab in Mali Lošinj na vzhodni obali Jadranskega morja ter Benetke na zahodni. Vreme je bilo na potovanju lepo, če izvzamemo kaki dve uri dežja pred prihodom na Rab. Toda tudi tu se je vreme kmalu izboljšalo in smo Rab zapustili v krasnem sončnem dnevu. V tem mestecu smo tudi položili venec na grobove 2800 tam pokopanih internirancev, ki so umrli kot žrtve fašističnega nasilja. Izletniki so se na ladji izvrstno počutili, saj je bilo morje vseskozi mirno in razpoloženje odlično. Na ladji smo doživeli zelo lep sprejem in imamo za našo dolžnost, da se zahvalimo vsej posadki, oficirjem in komandantu ladje kap. Nikoli Vidosu za vso pozornost in ljubeznivost, ki so nam jo izkazovali na potovanju. Prav tako se zahvaljujemo direkciji reške pomorske družbe «Jsdrolinija», ki nam je omogočila, da smo našim čitateljem in naročnikom lahko priredili tako lepo in edinstveno potovanje po Jadranu. Upamo, da bomo tudi naslednje leto — ko bomo skušali spet organizirati tak izlet v Dalmacijo —naleteli na enako razumevanje. Naša zahvala tudi predstavnikom jugoslovanskega obmejnega poverjeništva ter carine v Kopru in Malem Lošinju ter italijanskim obmejnim organom v Trstu in Benetkah za dobro in hitro opravljeno službo. Končno še pozdrav in zahvala našim naročnikom ter čitateljem, ki so na potovanju disciplinirano upoštevali naša navodila, kar je bilo nujno potrebno zaradi tako velikega števila potnikov na ladji. cijska taborišča in angloame-riško bombardiranje v odgovor na konventrizacijo Londona ter je skušal v tej dvorani upravičiti pokol milijonov Židov z istimi argumenti, ki so jih uporabljali tedaj nacist; in njihovi hlapci, pri čemer je dodal iz svoje malhe samo nekaj šal in burk o groznem pričevanju na Eichmannovem procesu Žal mi je, da je bil takšen govor mogoč v tej dvorani ter da se je spoštovanje do svobode govora v tem primeru izkoristilo in zamešalo s spoštovanjem svobode komaj prikrite rasistične propagande. Toda kljub studu, ki ga takšni argumenti povzročajo, vzbujajo smeh, ko jih uporablja in si pripisuje vlogo strogega sodnika Angloameričanov »slikovita« osebnost, ki si je 1. 1945, da bi se bolj prikupila novim gospodarjem, celo spremenila svoje ime v angloameriško o-bliko... Na sinočni seji so se še enkrat razgalili nagibi, ki vodijo razne skupine, saj je bila prvi preizkusni kamen za resnično demokratična čustva in za razkrinkavanje demokracije z raznimi pridržki in prepovedmi. iiiiiiiMiiiiiiiiimmiiiiiiiiiitiiiiiniiiiiiiimiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiMiiiiimimimiiimiimiiiiiiiiiiimuiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Zaključek osme mednarodne cvetlične razstave Uspeh razstave potrjuje potrebo po njenem obstoju Razdeljevanje nagrad v slavnostni dvorani ladje «Afrika» - Uveljavitev domačih cvetličarjev V nedeljo in snoči v Novem gledališču Obilo občinstva nastop ameriškega Obe predstavi sta bili podani v izvirnem besedilo V nedeljo se je zaključila Vittorio Barni (Pistoia), Wil-osma mednarodna cvetlična, he:m Gruenewald (Nemčija) razstava, ki je bila letos v prostorih postajališča za vodna letala (idroscalo) in je privabila lepo število obiskovalcev, na njej pa so sodelovali cvetličarji in razna podjetja s celega sveta, kakor tudi priznani domači cvetličarji, ki so odnesli lepe nagrade. Razdeljevanje nagrad je bilo v nedeljo popoldne v slavnostni dvorani ladje »Afrika*. Svečanosti so se udeležili tudi vladni generalni komisar, župan dr. Franzil, predsednik pokrajine dr. Delise. šolski skrbnik dr. Pugliarello itd. Goste je pozdravil predsednik pokrajine, tržaški župan pa je pohvalil organizatorje razstave. Mednarodni ocenjevalni ko-rivsiji, ki je dodelila nagrade, je predsedoval dr. Piccoli, šrf inšpektorata za kmetijstvo Treh Benečiji. Zlate kolajne in denarne r.agrade so dobili: Maurice Vacherot (Francija), Ivan Vertovec (Trst), podjetje Sga-ravatti (Padova), Nicola Poz-zo (Genova), Primo Pellegri-no (Trst), Antonio Gerli (Trst), G. Kern (Avstrija), Marco Manetti( Lugano), Ivan Regent (Prosek), kmetijsko podjetje D’Arcano (Videm), Angelo Rinaldi (Brazilija), Hortikulture Flandria (Belgija), Rot Mak Lellan (Kalifornija), Oscar Kirsch (Haway), Ivan Regent s Proseka Je dobil zlato in srebrno kolajno, kar pomeni naj višje priznanje Unione fioricoltori della Ver-silia (Viareggio), dr. Giuseppe Muscolino (Messina), podjetje Arca di Noe (Trst), podjetje .Eessebi (Trst), podjetje Orchidea (Trst), Fulvia Co-stantinides (Trst). Srebrne kolajne so dobili: Nicola Pozzo (Genova), podjetje German-Bruchi (Trst), Sgaravatti (Padova), Fioricol-tura Valtavareda (Brescia), Edda Sinigaglia (Trst), dr. Giuseppe Muscolino (Messi-r.a), Josip Švara (Trst), Wil-hc-lm Gruenewald (Nemčija), Ivan Regent (Prosek), "Kmetijska zadruga (Trst), inž. E-zio Righi (Trst), Carlo Coppo (Turin), Viktor Tence (Križ), Kmetijsko podjetje D’Arcano (Videm), podjetje Bulfoni (Videm), Vittorio Barni (Pi-stcia), Soehne Hauerstein (Švica), Cvetličarna Vally (Trst), ’ Fulvia Costaintinides casa nostra) pa so dobili: Maria Mohovič (Trst), Gio-vanna Zaro (TS), Celestino Vecchiet (TS), Enrico Galet (TS), Valentino Volli (TS), P-ianca Bellina-Brinzin (TS), Giampaolo Padovan (Videm), Bruno Maldini (TS), Milan Bussanj (Tržič) in Marija Markovič (Oreh . pri Trstu). ——«»'----- Tiskovna konferenca vodstva ZDŽ .Vodstvo Združenja demokratičnih žena priredi v petek 9. t. m. ob 16. uri na sedežu v Ul. S. Lazzaro 16 tiskovno konferenco o temi: «Kako je z vprašanjem pokojnine hišnim gospodinjam«. Konferenci bodo prisostvovale tudi članice delegacije, ki bo odpotovala v Rim, kjer se bo razgovarjala s komisijo za delo poslanske zbornice. V nedeljo in sinoči je nastopila v Novem gledališču skupina «The Theatre Guitd American Repertory Compa-ny» s Tennesseejevo «Stekleno menažerijo» in Gibsonovo »Čudodelko». Obe predstavi sta privabili obilo občinstva, ki jima je sledilo z užitkom kljub težkočam ameriške angleščine, saj je bilo igranje nekaj čisto posebnega in zato novega. Kot mnogo povojne ameriške drame obravnava tudi «Steklena menažerija» nepremostljivo nasprotje med stvarnostjo in utvarami, ki je značilno tudi za pragmatistično in s tem kaj malo sanjavo in pesniško navdahnjeno Ameriko. V igri pa se pokaže tudi. kako ljudje često trpijo, ker se ne morejo kljub daru besede razumeti med seboj. To splošnočloveško pereče vprašanje bo nemara še posebno veljalo za pretirano individualistično Ameriko, ki se žene in hlasta predvsem za uspehom. Zato pač ta drama vsakogar zgrabi, pa čeprav obravnava ta vprašanja nerealistično in odmaknjeno. Sicer pa pisatelj po samem Tomu, ki nastopa hkrati kot napovedovalec in igralec, tudi mimogrede označi socialno ozadje, oziroma temelj drame, »ko je bila v Španiji Guemica in ko je nekoliko kasneje Chamberlain nosil v gubah svojega dežnika grom bodoč ih bombardiranj, medtem ko se je Amerika izživljala v seksusu», kar je, kot vse kaže, še danes važen vsakdanji problem. Seveda ni potrebno govoriti o vsebini drame, ki je že splošno znana. Nedvomno so vsi igralci dobro zaigrali svoje vloge, naravnost izklesano pa je podala podobo matere slavna Helen Hayes. Prav tako je bila ganljiva v svoji tragični vlogi hčerke Laure Nancy Coleman. Izvirnemu besedilu, ki so ga za to evropsko turnejo natisnili v posebni izdaji, je dodal režiser najbrž s privolitvijo avtorja ponekod neke vložke, menda zato, da bi postala igra bolj učinkovita. To je najbrž poseben način ameriškega igranja, ki ga terja okus ameriškega občinstva. Prejkone je treba tudi temu pripisati, da je igra ponekod izzvenela komično in seveda izzvala smeh, ko pa gre v celoti za tragično vprašanje človeškega obstoja. Razne prizore sta poudarjala in poživljala učinkovita igra luči in primerna, romantična glasba, kakor ju je predpisal sam pisatelj. Vlogo sina Toma je igral James Broderick, vlogo obiskovalca (častilca) pa Lei f Erickson, ki je znan že po svojih nastopih v filmu. Delo je zrežiral George Keath-ley; preprosto in prikladno sceno je pripravil William Občutno pomanjkanje cementa zaradi stavke v cementarnah Pogajanja za sklenitev pokrajinske dopolnilne pogodbe za uslužbence trg. podjetij (Trst), Cogno Dossi (Trst) Nekateri razstavljalci so do-bili tudi po dve, tri, ali celo . ... . ..... štiri zlate ali srebrne kolaj-J »Z Sindikalnega življenja ne, na primer cvetličarna j — »Orchidea*, ki je dobila kar štiri zlate kolajne. To se je j zgodilo, ker so bile nagrade, razdeljene po sekcijah, za razne skupine cvetlic in rastlin. Razen kolajn in7 denarnih nagrad so raznim zasebnikom in podjetjem dodelili v znak priznanja 57 častnih diplom. Med drugimi so dobili častno diplomo: trgovina Edvard Furlani iz Trsta za sodelovanje na razstavi, pokrajinska uprava, ki ie omogočila, da so se razstave udeležili tudi domači cvetličarji, Gabrijela Strban in Ela Kaiser iz Zagreba za posrečeno kombinacijo cvetja z izdelki folklorne obrti, Viktor Tence iz Križa za njegovo navdušeno sodelovanje na razstavi in hvalevredno dejavnost v cvetličarstvu (dobil je tudi zlato plaketo trgovinske zbornice) in Mario Rebec iz Trsat za odlično kompozicijo cvetlic izven natečaja. V nedeljo zvečer so tudi izžrebali dobitke na vstopnice obiskovalcev. Zlato orhideo je dobil Re-migio Ridolfi iz Trsta, okrasno rastlino so dobili: Alba Scuor (TS), Nella Lena (TS), Gianna Malossi (TS), Marina Miletti (Tržič), Maria Blago-nja (TS), Gianna Malussa (TS), Marina Leghissa (TS), Giorgio Guindani (Cremona), Aliče Chiaruttini (TS), Gio-vaniri Petronio (Ronke). Knjigo »Noi giardinieri in Nadaljuje se stavka v podjetju Italcementi, kjer še vedno stavka velika večina delavcev, saj je od 181 zaposlenih komaj troje stavkokazov. Tudi včeraj so se delavci dopoldne zbrali pred vhodom v podjetje, kjer je naredil pregled predstavnik urada za delo. Izvedelo se je namreč, da je podjetje pričelo zaposle-vati pri notranjih delih tudi nekatere delavce zunanjih podjetij, ki bi po veljavnih delovnih zakonih ne bili smeli biti zaposleni pri takih o-pravilih. Cim dalje traja stavka, tem bolj se čuti pomanjkanje cementa na tržaškem trgu in so bila nekatera gradbena podjetja prisiljena povsem prenehati z gradnjami, druga pa so morala znatno omejiti svojo dejavnost. Člani notranje komisije so šli včeraj- na sedež pokrajinske uprave, kjer jih je sprejel odbornik Corberi ter jim v razgovoru zagotovil, da se bo pokrajinska uprava zanimala za stvar v koliko je v Viktor Tence iz Križa, ki je dobil srebrno kolajno in častno diplomo za njegovo navdušeno sodelovanje na razstavi Predstavnica Kmetijske zadruge sprejema iz rok predsednika pokrajine srebrno kolajno njeni moči. Nato so obiskali še demokristjanskega poslanca Bologno, škofa Santina in sedež KPI, kjer jih je sprejel tajnik federacije prof. Sema. Povsod so člani notranje komisije obrazložili položaj delavcev cementne industrije in zahteve, ki jih delavci postavljajo, da bi se vendar uredila vsaj najnujnejša vprašanja, za katera so stopili v stavko. # * # Včeraj je bli na uradu za delo sestanek med predstavniki sindikalnih organizacij in med predstavniki združenja industrijcev ter združenja male in srednje industrije, na katerem so razpravljali o obnovitvi delovne pogodbe za delavce, ki odstranjujejo rjo in barvajo ladje. Delodajalci so predložili svoje predloge, na osnovi predlogov, ki so jih že prej predložili predstavniki sindikalnih organizacij, ki so ugotovili, da so predlogi delodajalcev nezadovoljivi in da po nekaterih vprašanjih celo poslabšajo sedanje stanje. Zato so tudi sindikalni predstavniki izjavili, da nima več pomena nadaljevati z razgovori. Danes zvečer bo enotna skupščina vseh omenjenih delavcev, na kateri se bo razpravljalo o nadaljnih korakih Po vsej verjetnosti bo prišlo do zaostritve odnosov, čeprav pa je verjetno, da bodo najprej skušali urediti zadevo s posredovanjem urada za delo, ker predstavnik tega urada na dosedanjih pogajanjih ni bil prisoten. * * # Sinoči so se nadaljevala pogajanja za sklenitev pokrajinske dopolnilne pogodbe za vse uslužbence (delavce in u-radnike) trgovinskih podjetij, ki se ukvarjajo z lesom. Gre za ureditev položaje celotnega osebja in torej za ureditev položaja onih, ki so stalna zaposleni, kot tudi onih, ki jih začasno najemajo. Na dosedanjih pogajanjih so ne-ketera vprašanja že uredili, odnosno so se dogovorili za skupno stališče, glede nekaterih drugih vprašanj pa so reševanje odgodili in se bo-clo z njimi ukvarjali pozneje.j Pitkin, izvirno glasbeno spremljavo pa je prispeval Paul Bowles. Odhodi ladij v juniju Po uradnih predvidevanjih bo doseglo junija število red nih odhodov ladij iz tržaškega pristanišča 114 odhodov medtem ko ie doseglo maja 112. Število odhodov bo proti posameznim geografskim področjem naslednje (v oklepaju primerjava z majem): Ja- dransko morje, Sicilija, Malta, Tirensko morje, Spamja 16 (13); Grčija, Turčija, Sirija, Libanon, Izrael, Egipt 43 (40); Afrika, Rdeče morje 19 (18); Perzijski zaliv, Indija, Pakistan, Daljni vzhod 8 (10); Zahodna in Severna Evropa 9 (8); Severna Amerika (S); Srednja Amerika, Tihi Ocean 2 (7); Južna Amerika 8 (8). Navodila ob prihodu dirke po Italiji Danes popoldne, približno ob 16,40, bodo prispeli v naše mesto dirkači 44. kolesarske dirke po Italiji. Cilj bo na koncu Velikega trga, kjer bodo postavili tribune za oblasti in goste. Občinstvo bo lahko prisostvovalo prihodu dirkačev na pločnikih ter ne bo smelo nobenem primeru ovirati prometa na cestišču, posebno v trenutku, ko bo prispela reklamna karavana in nekoliko pozneje kolona dirkačev. Priporoča se, da starši skrbno pazijo na otroke. V zvezi z dirko sta pod-prefekt in tržaški župan izdala posebne ukrepe, ki se tičejo cestnega prometa. V tem smislu je prepovedan promet z vsemi motornimi in drugimi vozili, kakor tudi prehod pešcev, po vsej dolžini cestišča, po katerem bodo dirkači prispeli ’ v mesto. Od 15. ure do 17.30 je p-repovedan prehod po državni cesti št. 14, in sicer od bivšega bloka do začetka obljudenega središča V tem času bo ves promet preusmerjen na državno cesto št. 202 in na druge vzporedne ceste. Gd 15 do 17.30 je prav tako prepovedan promet od Cedaza do obale Mandracchio preko Miramarskega drevoreda, cestišč okoli železniške in avtobusne postaje, Korza Cavour, Trga Duca degli Ab-bruzzi in Obrežja 3. novembra. Izjemoma je dovoljen o-mejen promet taksijev v območju železniške postaje do 15.30. Reklamna karavana bo prispela v mesto približno 45 minut pred dirkači. Karavana ne prodaja svojega blaga, temveč ga samo nudi brezplačno. Dirkači bodo jutri počivali. Ob 11. uri bosta avtonomna turistična ustanova in tržaška občina priredili dirkačem slovesen sprejem. Dirka se bo nadaljevala pojutrišnjem zjutraj. Ob 11. uri se bodo dirkači zbrali v Ul. Giustiniano. Simbolični start bo nekaj pred 12. uro na začetku Ul. Fabio Severo, a pravi točno ob 12. uri pri sodni palači. Dirkači bodo nadaljevali pot po državni cesti št'. 58 do Opčin in nato po »Tržaški cesti« do Stivana, kjer bodo zavili proti Gorici. «»—— Nevaren padec grškega pomorščaka Ko je včeraj pozno popoldne pristajala grška ladja «Grego-rusa«, je 61-1-etni pomorščak Anton Lambruk, ki je vkrcan na omenjeni ladji, pomogal postavit premični most. Spodrsnilo se mu je, pa je padel v morje in ga je potisnilo med ladjo in pomol. Pri tem se je precej pobil in ranil po glavi in si zlomil desno ključnico. Z rešilnim avtom so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na II. kirurški oddelek. Zdraviti se bo moral 40 dni. Mislil je, da ne bo hudega V nedeljo popoldne se je z avtom peljal od Devina proti Nabrežini 26-letni Božo Legi-ša iz Prečnika štev. 14. Na nekem ovinku je zaradi spolzkega cestišča zletel s ceste in se pobil ter ranil po kolenih in bradi. Zdelo se mu je, da ne bo hudega in se je odpeljal domov. Včeraj pa je moral v bolnišnico, ker so bile bolečine vedno hujše. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek in se bo moral zdraviti dva tedna. «»------- Otrok povozil otroka Na trgu pred cerkvijo sv. Jakoba je včeraj pozno popoldne neki 5-letni otrok s kolesom povozi] 15-mesecev starega Tullia Toscana iz Istrske ulice štev. 40, ki se je pobil in ranil po čelu, a ne hudo, saj bo okreval v dobrem tednu. «»------------------- Da bi se izognil pešcu je padel z motorjem V nedeljo popoldne so v tržaški bolnišnici nudili prvo pomoč 20 let staremu Tulliu Gianniniju iz Ul. Conconello 57, ki je na Nabrežju Gulli padel z motorjem. Hotel se je izogniti nekemu pešcu, a je pri tem premočno zavrl in ga je zato vrglo na tla. Pri padcu je zadobil nekaj manjših poškodb, tako da bo za okrevanje potreboval le štiri ali pet dni. I Slovensko gledališče v Trstu DANES 6. t. m. ob 20.30 uri v kino dvorani v Skednju JUTRI 7. t. m. ob 20.30 uri na Opčinah Emmerich Kalman «Čardaska kneginja» opereta v treh dejanjih NaDisala: LEO STEIN - BELA JENBACH Prevedel: M. L. Scenograf: JOŽE CESAR Koreograf: NADA KRIžMANCIC Korepetitor: ALEKSANDER VODOPIVEC Asistent režije: STANE STAREŠINIČ Zbor naštudiral in instrumen-tirai dirigent: OSKAR KJUDER Režiser: A D RIJ A N RUSTJA # # * Leopold Maria, knez Lippert-We. lersheim — Stane Raztresen; An-hilta, njegova žena — Leli Na-krstova; Edwin Ronald, njun sin — Jožko Lukeš; Kontesa Stasi, knezova nečakinja — Miranda Caharija; Grof Boni Kancsianu — Stane Starešinič; Sylva Vare-scu — Nerina Pelicon; General — Danilo Turk; Poročnik Rons-dorf — Julij Guštin; Fery pl. Kerekes — Silvij Kobal; Poslanik Mc Grave — Justo Košuta; Grofica Tschappe — Zlata Ro-doškova; Kiš — Josip Fišer; Ba. ronica Exner — Slavica Bandi; Kavalirji — Alojz Milič. Fabio Pečar. Franko Drašič, Florjan Drašček. Nino Bandi, Rinaldo Vremec; Dame — Elvj Miklavec, Marta Verk, Tatjana Sosič. A-letika Križnič, Ina Piščanc, Dra-gi-a Jerina; Mikša — Edvard Martinuzzi; Cigan — Silvan Križ-mančič; Lakaj — Edvin Guštin Veljajo gledališki kuponi Uprava SG obvešča cenjeno občinstvo, da so cene za opereto nekoliko višje zaradi izredno velikih stroškov, ki jih zahteva taka uprizoritev. V nedeljo 11. junija 1961 ob 20.30 uri nastopi v Kopru na Titovem, trgu URALSKI DRŽAVNI RUSKI NARODNI ZBOR PLESOV IN PESMI Rezerviranje vstopnic na sedežu SPZ, Ul. Geppa 9 telefon 31-119 od ponedeljka 5. junija dalje v uradnih urah. KAZIVA OBVKNTII.A j Odbor Dijaške Matice ima sejo danes ob 20. uri na sedežu v Ul. Geppa 9. IZLETI !) PROSVETNO DRUŠTVO V SKEDNJU priredi v nedeljo 16. julija 1961 izlet v Soško dolino in k izviru Soče. Vpisovanje vsak ponedeljek in četrtek na sedežu društva v Skedenjski ulici 124-1 od 20.30. do 22. ure. * » * IZLET SPDT NA SNEŽNIK 18 junija izlet na Snežnik. — Vpisovanje kot običajno v Ulici Geppa 9/1. ( olepahSčaJ TEATRO NUOVO Jutri ob 21. uri bo krožek za jazz predstavil J Contest, progi am ard OOP kalifornijski jazz. Igrala D ansambla Amedeo ToJ»m*» Trio in Videmski m?dcS kvintet. Prodaja vstopnic F1 gledališki blagajni. * * # Od četrtki daije Ptedsti^ v dveh delih «Come vi quaggiU», Sandra Baji J in ViMorija Franceschija. zerviranje mest in P,.-;, vstopnic pri gledališki biw y ni in pri osrednji blagajni pasaži Protti. ( K I IM O_________.) zlO- Nazionale 15.30 «Zločin za čin«. Farlev Granger. Fenice 15.30 :«Žgoči »tok«. rard PMiip, Maria Fe»*. Eacelsiur 16.00 »Opoldansko s ljanje«. Gary Cooper. Grattacielo. 16.00 »Za “fjLjo vrati«. Anita Ekberg, L* Gora. Arcobaleno 16.00 »Karavana gumnih«. Stuart V'hitm»n' Supercinema 16.00 «Poletjc bežni«, Ingmar Bergman. Alabarda 16.00 «Marisol. ot iz Madrida«, technicolor jj sol, Anselmo Duarte. dan. Auiora 16.30 »Le Fric«. Cristallo 16.30 «Ob zadnjem ^ nutku«. Prepovedano m ^ Garibaldi 16.30 «OhikaSta t. dar«. Robert Taylor. colom .. ,*dmorl' Capitol 16.30 »Čudovita »-Farland, R. Scott. \jy> Odeon 16.00 «Tipi, s plaze»' Tognazzi. Technicolor. (DAKOVI IN PBISP^) h C®- Namesto cvetja na gr°daru]e tič Ivane od Fernetičev Zora Cok-Drašček Lir. J Dijaško Matico. ,pruTiCr" Na uspelem izletu ‘'j^acljd skega dnevnik*« v L>a . so darovali za Dijaško JLjon Grilanc Alojz L. 2.000. ^ Izidor L. 1.000, Pertot Gf L 2.000. ( MALI OOLAg> ETRGOVINO't* OBIŠČITE VELE 1 nu« . - , LICE - Trst, Ulica Carduc ^ Kupili boste: bunde det ^t0. šče, hlače, srajce, jope .BOij|l* go drugih artiklov ct vrst po res konkurenčni nah. * ni- V NEDELJO ZVEČER «. ‘^ja sem v Avditoriju zgubil ^j. (v trd] ovojnici), poštene* nJ, ditelja prosimo, da p 28-8^' gradi telefonira na štev. I TRŽAŠKA KNJIGAH& frMt - Ul. »v. Fr»nCl**‘H Telefon 01-7R* NOVO: Vojo Terič: Sedem borcev L 1 France Filipič: P°' joči konji L l-®1 1......... OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 4. in 5. junija 1961 se je v Trstu rodile 15 otrok, umrlo pa je 18 oseb. RODILI SO SE: Lorenza Fa-sanotto, Loredana Braico, Fabio Montenesi, Siviigliana Ger-dol, Arrigo Pangoni, Paola Te-desco, Loredana Sedmak, Eittore Labinaz, Pastjuale Lisi, Manro Ferfila, Tullia Busan. Elisabetta Foscbi, Cristina Minca, Elisabetta Giannella, Renato Gasparo. UMRLI SO: 67-letna Marian-na Palma por. Vertovec, 76-let-na Bngida Abramich vd. Cu-mar, 66-!etni Eaoardo Gregoret-ti, 74-]etni Ferruccio Francesco Mario Rovere, 664etna Clemen-tina Glari vd Berlievaz, 40-letna Norma Giacuzzo. 54-lemi Giuseppe Ssualdini, 63-letna Vilma Katarinčič in So sebi no, 65-le-ten Giulia o Tomasi. 79-letna Karolina Doljak vd. Emili, 60-letna Maria TuLliach in Fioren-Cin, 84-letni Antonio Dambrosi, 74-letna Amalja Kaučič vd. Trampi, 78-letna Maria Delise in Vascotto, 77-letna Adelaide Kraus vd. Puffler, 55-letni Sil-vest.ro Starzi, 70-letna Anna Vidmar i,n Tornada, 77-letna Regina Potnik vd. Zippomi. «»--------- NOČNA SLUŽBA LEKAHN Davanzo Ul. Bernint 4; Giu-sti, Greta; MAllo, Ul. Buonarroti 11; Mizzan. Trg Venezia 2; Ta-maro-Neri Ul. Dante 7. 20 71 VČERAJŠNJE CENE NA TRGU NA DEBELO (V prvem stolpcu so najnižje cene, v drugem najvišje, v 3. prevladujoče) pomarunCe...... 306 353 353 limone ....... 83 129 118 češnje • 1 . • • • . 106 377 153 jagode ........... 235 353 282 hruške ....... breskve ............ beluši (špargeljni) pesa . ............. čebula .......... stročje ............ razna solata .... prva solata . . . : . nov krompir .... grah ............... paradižnik ... I zeleni radič 1 . . . zeleni radič II . . . špinača............> bučice ............. Večina blaga se proda J* 1 prevlad, ceni (3. stolP 165 Ig : 2«n : 12° 35® 83 . f,§ i siS: 15° ‘ 30 12 47 14° BARI CAGL1AR1 FLORENCA GENOVA Ml LAN NEAPELJ PALERMO RIM TURIN BENETKE LOTERIJA 87 36 89 33 8 78 65 69 21 61 36 46 17 81 82 69 8 2 1°. “ II I-* t 86 12 82 47 65 56 42 2 89 ENALOTTO ( j 2X221222** KVOTE: Ena dvanajstica dobi 11 lir; enajstice 303.400 llr' ee 19.300 lir. Valut? dolar švicarski frank funt šterllng francoski frank marka šiling dinar marengo zlato I >43',3š ■S5 .70 4700' 705' Vrnitev z izleta Razveseljiva vest za prebivalce Sovodenj Županstvo razpolaga za modernizacijo javne s sredstvi razsvetljave Z deli bodo pričeli, ko bo novi občinski svet sprejel ustrezni sklep Nii Vkj »Primorskega dnev-jj. 1 ki So bili na krožnem ^aniu po Jadranu ,so se j v Trst v nedeljo zvečer m vlakom, ki je pri-na tržaško postajo ob ^ V Tržiču so izstopili iz-ferti *Z Gorice in okolice, j« ** drugi izletniki pa so «„ še v Devinu, Seslja-iij e^ni. Križu in Gr-ljmU- Kljub temu pa jih je v Prispelo še nad 200. Na tržaški postaji so naše; izletnike pričakali številni sorodniki in znanci. Srečanje je bilo zelo prisrčno in kot smo slišali, so morali udeleženci krožnega potovanja pa Jadranu takoj povedati, kako so se imeli in kako je potekal izlet. Mimo grede smo ujeli, da so se vsi o našem izletu zelo dobro izrazili, kar smo seveda sprejeli z zadovoljstvom slovo med Tržačani in Goričani, ko so le-ti izstopili v Tržiču iz vlaka in potem kasneje z Nabrežinci, Križani itd. Daljše poročilo o poteku našega izleta s številnimi slikami bomo objavili v naši prihodnji nedeljski številki. Naše čitatelje pa tudi opozarjamo, da bo prihodnji četrtek vest o tem izletu tudi ljubljanska televizija, in sicer v Televizijskem obzorniku ob 19.30. Omenimo naj tudi prisrčno KllUll Po podatkih Javnih skladišč V1 prvih petih mesecih ga 9,9 odst, nižji promet ^08 so od januarja do maja prepeljali skozi Javna skladišča 948 tisoč V lani pa 1.052 tisoč ton - Razveseljivo izboljšanje strukture prometa ijjj . Podatkih Javnih skla-tj-!*? dosegel promet te pri-V>č t ustanove v maju 207 medtem ko je zna- ■«r, lanskega leta 249.00U Pilii. • P°datki 53" se nanašajo na promet Javnih j. in torej ne upoštevali! w*P®^a celotnega tržaške-kijjat.amšča, za kar' bi mo-kg ključiti tudi promet les-pilili Pr^stanišča, promet či-|WC mineralnih olj, žavelj-itj. -industrijskega pristanišča itd. V Javna skisaj- ,s° Po morju pripeljali m »; — i — med- v istem . _ odpeljali 80.000 ton (lani 78.000 j, ^87 tisoč ton blaga, med Pa so lani fc,S> 171.000 ton- S) Pl bil .^et Javnih skladišč je Stii- °Tej. maja neugoden v “k 5>vi z istim lanskolet- Migečem. Ta ugotovitev 'kjj.-adi za promet Javnih :|k. )rSc.v Prvih petih mese-*i(j ,° je promet Javnih skla- ,ul dosegel 948.000 ton, ko -ie lani v istem etos znašal 1.052.000 ton. pripeljali v Javna J5 614.000 ton (lani ,'s°č ton), in odpeljali ^ ,s°č ton (lani 347 ti-t> v0")- Padec pristaniške-Nis ?ta je občuten, saj tih ...tPižanie prometa Jav- Po ^ kar 9 9 odst-nrs*rukturi prometa je bil m mestu premog, že-i! tovrUda in staro železo m Žf°itiinftno blago doseglo v X0Oq prvih petih mesecih t Je f°n Prometa, medtem S Ki i znašal promet s '•'-lig “Iag°m 397.000 ton. Na l^tia mestu so žitarice m koti ,,Semena z 89.000 ton ptflok- ®00 ton v lanskem I}1- Sledi les (letos 79 Sii.i. n> lani 86 000 ton), °ti'i« gnojila (14 tisoč jo, 7-000 ton) in razno bla-Se(-iK)e letos v prvih petih »m* *t dospfflr. 424.000 ton, “dte^ ,d°seglo t? , k° ie lani 355.000 ton. podatkov je torej „ _______________________ !* Dim0’ da ie prišlo do padli«.! ko loo.ooo ton prometa CV8ein na račun znižanja z masovnim blagom. ključno za promet s železno rudo in starim železom. Celotni podatki o prometu Javnih skladišč so torej neugodni, saj je prišlo v začetku letošnjega leta do občutnega znižanja obsega prometa. Vendar pa je treba tudi podčrtati, da bo tega izjemoma ni prišlo na račun »raznega blaga«, ki prinaša pristanišču največ zaslužka temveč, da se je ta kategorija pristaniškega prometa celo nekoliko okrepila. To pa pomeni, da celotna finančna izguba, ki so jo- imele vse pristaniške dejavnosti zaradi znižanja obsega prometa, ni tako velika, in da jo je celo mogoče naraščanje prometa z raznim blagom delno, če ne že v celoti, pokrilo. Pijan vozač končal v Koroneo V nedeljo zvečer, .ob. 20.30 se je na.Trgu Vejiezi,a zgodila prometna ‘ nesreča, katere žrtev je postal 4o let stari Furio Garbassi od S. M. M. -Spodnje 1319. Garbassiju se sicer ni zgodilo nič hudega, toda kljub temu so ga naložili na avto in odpeljali v bolnišnico, kjer so mu odvzeli kri in jo analizirali. Zdravniki so na ta način potrdili sum policijskih agentov, da je bil Garbassi močno vinjen im so ga potem policijski a-genti zarad itega odpeljali v koronejske zapore. Do nesreče pa je prišlo tako: Po Trgu Venezia je ob omenjeni uri vozil svoj avto 27 let stari Cesare Perotti s Furlanske ceste 45, ki je prišel iz Ul. Lazzaretto Vecchio im je bil namenjen v Ul. Diaz. Toda komaj je Perotti privozil na Trg Venezia, je nenadoma pred seboj zagledal motorista, ki se je odtrgal od pločnika in ostro zavil na levo. Perotti je avto sicer takoj zavrl in celo zavil ng levo, toda motorist je kljub temu zadel z motorjem ob desno stran avtomobila ter se zvrnil. Na srečo se ni poškodoval, toda ko so na mesto nesreče prišli policijski agenti, so takoj ugotovili, da z možakarjem nekaj ni v redu. Kot smo že ome- nili, so potem tudi v bolnišnici ugotovili, da je bil močno vinjen. Novi cestni zakonik, ki ga bodo sedaj aplicirali v odnosu do Garbassija, predvideva za vožnjo motornih vozil v vinjenem stanju do šest mesecev zapora, Garbassi bo torej imel dovolj časa, da se bo lahko pošteno iztreznil in tudi dovolj časa za premislek, da v bodoče ne bo več storil kaj takega. Na zadnji seji občinskega sveta so svetovalci razpravljali o okrepitvi in modernizaciji javne razsvetljave po Sovodnjah. Ob tej priliki so pregledali predračun, ki je izkazoval nekaj nad dva milijona lir stroškov. Ker je bil izdatek precejšen, je župan predlagal, naj bi o tej zadevi razpravljala nova občinska uprava. Kakor vse kaže, bo okrepite'' javne razsvetljave eden izmed prvih sklepov nove občinske uprave. Vrhu tega pa bo to tudi eno izmed prvih večjih javnih del, ki jih bo izvršila nova uprava, zakaj večji del potrebnih sredstev ima županstvo že na razpolago. Najprej je določilo v proračunu za 1961. leto 300.000 lir, h katerim je treba pri-šeti nadaljnjih 350.000 lir, ki so jih prejeli od prefekture že pred nekaj meseci. Tik pred volitvami je prefektura spet dala sovodenjski občinski upravi 1.4 milijona, od katerih so dali 200.000 lir za občinsko podporno ustanovo, ki je delno že, delno pa še bo razdelila ta denar potrebnim občanom. Tako razpolaga občina z okoli 1.8 milijona, s katerim bo mogoče oddati dela na dražbi, brž ko bo občinski svet potrdil sklep odbora. Medtem dobro napredujejo dela pri gradnji vodovoda. V prvih metrih jarka tik vodo-hiama na Ušjih so že položili jeklene vodovodne cevi, po katerih bo stekla voda k potrošnikom, ki bivajo v nižinskem delu občine. Bager pa je trenutno zaposlen s kopanjem jarka po občinski cesti od mosta čez Vipavo proti Peči. «»------- Ekipa iz Benečije je igrala na Jesenicah V nedeljo je najboljša nogometna ekipa «Val Natiso-re» iz Šempetra Slovenov odigrala na Jesenicah prijateljsko tekmo z tamkajšnjo mladinsko reprezentanco. Tekma se je zaključila z rezultatom 2:2. Ekipa iz Šempetra se je odpeljala v Jugoslavijo z avtobusom, v katerem je bilo o-koli 60 oseb, ki so šli navijat za svoje reprezentante. Peljali so se čez Vršič in se od tam spustili po lepi gorski cesti v dolino Save. Po tekmi so si ogledali še Bled in Ljubljano ter se kasno ponoči vrnili čez prehod Rdeča hiša domov. Za tekmo je tudi med Jeseničani vladalo precejšnje zanimanje. Oba kapitana sta si izmenjala šope nageljnov, ka petan jeseniške ekipe pa je podaril tudi lep pokal. Dogovorili so se, da bo v Šempetru povratno srečanje. «»------- Zaprte ulice zaradi kolesarske dirke Ker bo šla krožna kolesarska dirka po Italiji in z njo združena reklamna karavana v četrtek 8. t. m. tudi skozi Gorico predvidoma v času od 12. do 14. ure, odreja goriški župan, da bodo na ta dan od 12. ure dalje zaprte za ves promet naslednje ulice: Trie-ste, Duca d’Aosta, XXIV mag, gio, Korzo Italia od kavarne Garibaldi do Ulice Aquileia in Ulica Aquileia. Zapora bo ukinjena 15 minut po odhodu policijske izvidnice, ki zaključuje dirkaško karavano. Kolesarji «Dirke po Italiji* v četrtek v Gorici Karavana kolesarjev, ki sodelujejo na »Dirki po Italiji*, bo prišla v četrtek 8. junija tudi v Gorico. Peljala se ho okoli 12. ure čez Dol in prispela okoli 13. ure v Gorico, kjer bo prevozila iste ulice kot pred leti, ko smo imeli priliko videti v Gorici tudi pokojnega Coppija in Barta-lija, in sicer Ul. Duca d’A> sta, Drevored 24. maggio, Korzo Italia, Ul. Aquileia, Loč-nik itd. Kakšno uro pred dirkači bodo vozili reklamni avtomobili. Pred parkom Ri-raembranza bo leteči cilj, na katerem bodo podarili zmagovalcu prvo nagrado, drugo-plasiranemu Da srebrni pokal. Karavana bo peljala skozi Tržič že danes popoldne okoli 15. ure, ko bo vozila v smeri proti Trstu. Problem, ki ga bo treba rešiti Kinodvorana v Standrežu bi bila zelo potrebna Služila bi lahko tudi za prosvetne prireditve domačinov Zadnja leta smo se kar navadili v Standrežu na redne kino predstave, ki nam jih je posredoval domač podjetnik Stanko Marušič v kino dvorani na glavnem trgu, pod dvoranico prosvetnega društva. Ze nekaj časa pa ta kino ne deluje več, ker ni prišlo do obnove najemninske pogodbe med podjetnikom in lastnico kino dvorane. Sele sedaj, ko so te kino predstave odmanjkale, smo jih začeli v Standrežu prav pogrešati. Do kinov v mestu je PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO ! tiiiliiuiiiiiiiiiitiiifitiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiBiiiiiiiMiiiiiiiimiiiimimiiiiifiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiimiiimmiiiitiiii Ob sestavljanju novih upravnih odborov Napredne demokratične sile zahtevajo demokratizacijo javnega življenja V ta okvir spadajo tudi odnosi do slovenske narodne skupnosti, ki morajo sloneti na pravičnosti in dosledni enakopravnosti um ih iiiiiiiikiiiiiiiiii milili iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiii n iiiiiiiiii n iiiiiiiiiitiiiiiiiiniii iiiiii(iiiiiigi8iiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiai Iz sodnih dvoran tudi treba, da na ? Din skoro več ne prihaja 'hav ta s premogom, pa V sv se statistično ugotav-; ap.no promet s premo-1 p9n zelezno rudo. V resni-\ ®re pr* tem skoro iz- l,l,ll1tll||||lllllllll|ll,nilllllllllialll„|llm|,|„|BMMIIIIIIHIIHIIIllll||l|l,lahl|,a>>lallll1ll> set držav sodeluje ^ letošnjem velesejmu V^eseiem bodo svečano otvorili v sre> <^1. junija in bo trajal do 5. julija bodo odprli tržaški |(W0dni velesejem -na de-vi*, sicer v sredo 21. ju-A «Vr eza mednarodnih ve-. b‘DV, je namreč odločila, dosedanji redni urnik !*iitu 8* mednarodnega vele-: do jSako leto od 21. juni-rttj 5- Julija. s*t0(jne t0 š n j e m tržaškem med-v l'i0,°nr' velesejmu bo z u-. 4« * razstavami sodelova-X»lav;. držav: Avstrija, Ju-.hiji la, Češkoslovaška, Malt, ?: Portugalska, Romu-\ jt>ahon, Kamerun, Ga-'tftilii gaskar, ZDA in (JjSM a- Prvikrat bodo na .J n, uradno zastopani ^onJadžarska, Madagaskar t;CUniia’ i«11' tL Udeležbe s kolektiv-v jUoni v Palači naro-i lov.i nekatere države a>e tudi na zanimivi k' T» n?ednarodni razstavi i|Jt n, bodo nastopile s svo-ičvij4 VlOoni Avstrija Jugo- k;- Rom —.unija, Portugal-( “ti V,erun. Madagaskar in ii^jt ‘ .^oleg tega bodo Av-i soh ,u2oslavija in Brazi-'H. ^'ovale tudi na gastro-m parku k (v povozil dečka ponota je včeraj po-vLjt Tti - etn i Antonio Peros-'ih * l i San Severio 3 po-Vai ftbreto 8-letnega Martinija iz Ulice Cro- cefisso 8. Dečko se je pobil in ranil po glavi ter obrazu in rokah. Razen tega je tudi zgubil spomin. Sprejeli so ga na II. kirurški oddelek in se bo moral zdraviti dva tedna. Eno leto in 4 mesece zapora Zorzetu ki je ranil financarskega inšpektorja Njegov sin oproščen obtožbe uporabljanja strelnega orožja - Precejšnje denarne kazni - Tatinska skupina pred prizivnimi sodniki Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Edel, se je zaključila sinoči razprava proti skupini oseb, ki so bile obtožene tihotapstva, upora proti javnim funkcionarjem, telesnih poškodb nekega financarskega inšpektorja in še drugih prekrškov. Gre za znani dogodek, ki se je odigral decembra lani blizu neke hiše pri Zgornji Magdaleni (blizu Katinare), kjer je prišlo celo do streljanja, ker so finančni stražniki nenadoma obkolili stanovanjsko poslopje, ki je last 75-letne Marije Dujmovič por. Busechian. Glavna obtoženca sta bila 61-letinj Giovanni Zorzet ter njegov sin 38-letni Giovanni Zorzet. Ob priliki vdora finančnih organov je Giovanni Zorzet ml. .oddal strel iz lovske puške. Sodišče je spoznalo Giovan-nija Zorzeta st. za krivega poškodb, ki jih je prizadejal z velikim privcem inšpektorju finančne straže Carlu Bogaru ter ga obsodilo na 1 leto in 4 mesece zapora. Poleg tega bo moral Zorzet plačati 150.000 lir odškodnine inšpektorju Bogaru ter 60.000 lir za stroške predstavniku zasebne stranke. Sodniki si nadalje obsodili pogojno in brez vpisa v kazenski list 32-letno Santo Pec-chiari por. Zorzet na 8 mesecev zapora zaradi ščuvanja ne kriminalno dejanje. Zaradi tihotapstva je sodišče obsodilo Giorgia Rossettija iz Milj in Sergia Fumanija iz Trsta na 8 mesecev in 5 dni zapora ter na 3.228.000 lir globe, Gina Stancicha na 1 mesec in 23 dni zapora ter 4.342.000 lir globe, Euegnia Peternellija na 1 mesec in 13 dni zapora ter 3.342.000 lir globe. Glede Giovannija Zorzeta ml. je sodišče sklenilo, da ga ne more obsoditi v pogledu obtožbe odpora proti javnim funkcionarjem, ker tega dejanja obtoženec ni zagrešil. V pogledu prekrška streljanja z lovsko puško v obljudenem mm na predvaja danes 6. t. m. z začetkom ob 18. uri Paramount film: «... Toda n (... MA NON PER ME) j Igrajo: CLARCK GABLE, C. BAKER in LILI PALMER naselju pa je sodišče menilo, da inkriminirano dejanje ni kaznivo. V zvezi s to razsodbo je sodišče ukazalo naj vrnejo Zorzetu ml. zaplenjeno strelno orožje. Končno je sodišče oprostilo Marijo Dujmovicevo in Franca Likona zaradi pomanjkanja dokazov. Ukazalo pa je naj pristojne oblasti zaplenijo cigarete, krivec in motorni čoln «An-no» pa naj se prodata. Razprava se je končala po več kot dveurnem posvetovanju sodnikov. V jutranjih u-rah je spregovori; javni tožilec dr. De Franco, ki je zahteval za Zorzeta st. 3 leta in 8 mesecev zapora ter 8 milijonov lir globe, za Zorzeta ml. pa 2 leti in 8 mesecev zapora ter 8 milijonov lir globe. Za ostale obtožence je javni tožilec zahteval le razmeroma nižje kazni. Pred prizivnim sodiščem ki mu predseduje dr. Calvel-li, se je zagovarjala včeraj skupina ljudi, ki so bili obtoženi cele rajde tatvin, nedovoljene posesti mamil in drugih prekrškov, ki so jih zagrešili posebno v okolici Trevisa in Padove, Na zatožni klopi so se znašli; 30-1 e trni Bruno Mancin (v zaporu) iz Padove, 31-letni Giuseppe Galeazzi (odsoten), tudi iz Padove, 35-letni Mar-cello Mašini (odsoten) iz Se-regna (Milan), 52-letni Bruno Trabattoni iz Milana, 39-let-ni Norberto Camporese iz Pa. dove, 33-letni Alberto Riva (razpravi ni prisostvoval) iz Giussana ter 30-letni Nino Gamba iz Padove (zapornik, ki je prisostvoval razpravi čeprav ni vložil priziva). Konec 1954 in skozi celo 1955. leto je prišlo v vsej Beneški deželi do številnih tatvin, ki so imele iste značilnosti v pogledu načrtovanja in izvajanja. Tatovi so prihajali na mesto svojih zločinskih podvigov z avtomobili, ki so jih prej ukradli. Vdirali so v razne trgovine ter odnašali več ali manj vredno blago. Takoj nato so se oddaljevali ter zapuščali prevozna sredstva v kakem osamljenem ali zapuščenem kraju. Središče teh podvigov sta bila kot smo že dejali Tre-viso in Padova. Se prav posebno zagrizeno pa so neznani storilci kradli v okolici Cadora. V novembru in decembru 1955 je prišlo do pomembnejših tatvin v krajih S. Stefano, Alleghe, Dobbia-co, Cortina, Borca, S. Martino di Castrozza, Fiera di Primero itd. Kaj so mladi zlikovci kradli? Avtomobile v Trevisu, Vicenzi in Padovi, tekstilno blago in zlatnino v Cadoru (za 380.000 lir), tekstilno blago v Alleghe (za I milijon 400.000 lir), denar, kokain, morfin in eroin v Dobbiacu (v neki lekarni), fotograf ike aparate in druge vrednosti 800.000 lir) v Cor-tini, razno blago v vrednosti 2 milijona lir v Fieri di Primero ter večje količine drugega blaga v Borchii in S. Martinu di Castrozza. Tak je bil položaj 1955. leta, ko 'so se policijske oblasti odločile, da napravijo kraj tej zločinski dejavnosti. Prav tedaj so bile pred durmi zimske športne tekme v Cortini. Policija je tudi v zvezi s temi tekmami skrbno pripravila več cestnih blokov, ki bi ji pomagali pri zajetju zlikovcev. Bilo je ponoči 6. decembra 1955, ko se je pripeljal pred blok v Cimi Eappadi avto fiat 1400, s katerim so se vozile 3 osebe. En karabinjer se je bu postavil pred avto, a druga dva sta stala skrita ob strani. Vsi trije pa so naperili na avto svoje brzostrelke. Na poziv «stoj» je šofer zavrl vozilo. Ko ga je karabinjer pobaral za dokumente, mu je ta pokazal iz ;aznico dirkaškega vozača, medtem ko ostala dva potnika nista imela nobene osebne listine. Karabinjerjem se je zdelo vse to zelo čudno ter so zato povabili vse tri potnike naj izstopijo. Potniki so se odzvali vabilu ter izstopili. Imeli pa so hudo smolo, kajti karabinjerji so zagledali na nekem sedežu samokres. «Ta-koj na karabinjersko posta-jon se je glasil ukaz. Mladeniči so pristali na to, toda le navidez. Hip pozneje so že vsi trije sedeli v avtomobilu. Šofer je bliskovito pognal motor in avto se je oddaljil s hitrostjo vodenega izstrelka. Karabinjerji so sicer streljali v brzostrelkami in samokresi toda brez uspeha. Taxo se je začela hajka za ubežnika. Ta hajka je trajala ure in ure ter je potekala kljub premoči policij- skih oblasta zelo ugodno za mlade tatove. Pri tem cestni bloki niso pomagali, saj so mladeniči prešli skozi nadaljnjih 6 blokov. Na cestiščih so karabinjerji in policijski a-genti nakopičili stolice, mize in drugo šaro, toda vse to ni biio kos peklenskemu šoferju, ki je vse te ovire pregazil in poteptal. Celo dve kozi sta plačali s svojim življenjem njegov neugnan zagon. In vendar divji vozač ni niti posedoval zakonitega dovoljenja za upravljanje z motor-mmi vozili. j Hajke je bilo konec šele pri Brunicu, kjer so policijski a-genti postavili na cesti tako oviro, da je bilo blazno poskušati prehod. Nekaj sto me. trov pred blokom je vozač zavrl avto in trije potniki so skočili na plan ter zbežali v gozd. Izsledili so jih šele v Bressanonu, in sicer, na železniški postaji. Slo je za Mancina, Galeazza in Gambo. Videmsko sodišče je obsodilo Mancina na 7 let, 5 mesecev in 15 dni zapora ter 323.000 lir globe, Galeazza na 4 leta, 4 mesece zapora ter 214.000 lir globe, Gambo na 4 leta in 2 meseca zapora ter 211.000 lir globe (2 leti in celotna globa sta pomiloščeni). Ustale obtožence (šlo je za sodelovce ali prekupčevalce z ukradenim blagom) je sodišče obsodilo na razne zaporne kazni in globe. Na včerajšnji razpravi so prizivni sodniki v bistvu potrdili prejšnjo razsodbo. Spremenili so jo samo v tem smislu, da se bo obnovil proces proti Rivi v Vidmu. 2e teden dni je minilo, odkar so bili objavljeni podatki o izidu občinskih in pokrajinskih volitev na Goriškem. Ves ta čas so bila na delu vodstva strank, da bi proučila sedanji položaj, ko je treba računati s tako močnim preokretom goriških volivcev na levo. Zlasti se mora s tem vprašanjem ukvarjati Krščanska demokracija, ki je izgubila absolutno večino v goriški občini in pokrajinski upravi in se mora sedaj ozreti po eventualnih zaveznikih. O tem vprašanju so seveda razpravljali tudi na sestanku svojih aktivistov, ki je bil včeraj na sedežu stranke v Gorici. Kot edini izhod iz zagate se jim nudi zavezništvo s PSD1 v obeh najvažnejših upravnih organih naše pokrajine, to je v goriškem občinskem svetu in pa v pokrajinskem svetu. To vse bi še nekako šlo, če se ne bi bali, da bodo nekateri od PSDI postavili zahtevo, da se v sodelovanje vključi tudi PSI. Kaj takega seveda ne gre v račun goriškim demokristjanom, zlasti pa predstavnikom desnice, ki so do sedaj usmerjali politiko stranke. Plaši jih namreč dejstvo, da so pri teh volitvah napredni Slovenci nastopili skupaj z drugimi demokratičnimi silami in da so v njih sklopu prišli do treh svetovalcev v novem goriškem občinskem svetu, od katerih sta dva bila izvoljena na listi PSI in eden na listi KPI. Ce bi torej prišlo do večjega sodelovanja s PSI bi morali pri tem računati tudi na sodelovanje s «titini», kar pa je očitno pretežka hrana za njihov želodec, ker bi morali potem precej radikalno spremeniti svoje odnose do naše narodne skupnosti na tem področju. Ta njihov strah je očiten tudi v člankih, ki so jih te dni prinesli razni njihovi organi, od «Agenzie Giulie« pa do n km na uro, 3. Jean (Fr.). m (P Motocikli do 350 j' kiogov — 69.000 „nvPreC" Feier Horton (Ang) V K N' ra hitrost 94.8 in v eneidj^n gu 97.9 km na ur0’Tr;iedrlcn Touzolin, 3. Erich (Av.). _ n ftr Motocikli do 50 CCI,J. j M1' gov — 40.250 metrov)- ejna ro Zelnik (Jug.), P° naj111' hitrost 81 km na ur 'gjujef' r trejši krog 82.5 km to Parlotti, 3. Alf°nZ jjjtro1 nik (Jug.) povprečna 71.5 km in najhitrejS {ec 72.C km na uro. ^n\r,0sov « je tekmoval s ?taiijan Colibrijem Special, 1 zniK strejem Motom in D strojem DEMM. (> Motocikli do 250 ) J- kiogov — 69.000 Claudio Loigo (It.), P uPj1 na hitrost 93.5 km ^ * najhitrejši krog 96 _0vPrel Leon Pintar (Jug.), V jtjv na hitrost 93.4 in v en (gv gu 95.1, 3, Ivar Saut^ s > ca) Zmagovalec m s ,erin»-tekmovala s strojem oSoV*T chi, Pintar pa s T?m SGSS. V tej kategoriji J ^ ba pohvaliti tudi ee ( sto Severja in P® Čudna. Oba sta tek" d Tomosovim SGSS in , pif bi o uveljavila v mo narodni konkurenci. ^ ( Motocikli do 500 v): ' kiogov — 69.000 metVteliijt T reror Pound (AffVj povprečna hitrost 95. >ul.0, trejši krog 98 km nf j«), Gerhard Kadi (Avstr’-1 Peter Horton / a nglija)- i d” Motocikli s prikol57.O 500 ccm (10 krogov metrov): 1. Are«»‘ scher (Nemčija), P n3! 1. hitrost 93.8 na uro ■V i”. trejši krog 96.3 kia(1’ 0vPr®ii Boško Šnajder (du®*'„;hi(r»v ra hitrost 92.4 in "aj.r (* krog 96.4, 3. Ray Fos’ Avtomobili form'‘J/poO mor» (10 krogov — ° ’(A''.„t( ticv): 1. Rol/ Mark J- ja), povprečna hit* jir>, km in najhitrejši k,gelS^ 2. Andre Liekens t . 3. Antonio Parere mn s Gospod baron sem, gospod baron tja! Vendar tudi v pretirani obzirnosti ni bilo moč prezreti zrna posmeha. Bilo je očitno; barona iz Odo-line je zanesla ocenjevalska vnema. To se rado primeri, o, pri mladiču, pri nerazviti živali se to zelo često primeri. Tak je pač videz, gospod baron, žrebe stoji visoko, noge so tanke in občutljive kakor pri košuti in kopita, seveda, kopita še niso dokončno oblikovana. Tam ni najti posebnega razločka. Ali lipicanec, gospod baron! Kako naj se lipicanec najde med vsakdanjimi mrhami? Kako je moč najti biser v plavniku pomij! Lipicanec ima vendar svoje listine! Toda tale konjiček, Cigan, ali kako se mu pravi... Lepa žival, zelo stasita žival, nekoliko se bo še okrepil, pridobil bo na teži... na baronovem posestvu bo zelo uporaben. O, zelo trpežen konjiček! Baron iz Odoline je skušal prikriti svoje razočaranje. Dajte no, je rekel. On si ni prav nič utvarjal, ali odkril je neke sorodnosti z lipiško pasmo, nekaj teh značilnosti je še vedno na njem, na Ciganu. Razvrstitev zob, če se vzame, in oblika uhljev. Sicer pa vse to ni prav nič pomembno — prava reč tistih sto kron! Hotel je le vedeti, če ni nemara križan z lipiško pasmo. To bi ne bilo nič nenavadnega. Kakopak, v Odolini bo Cigan vedno prav prišel. Zahvaljeni torej, in nrava reč tistih sto kron! Prava reč res! Vendar se je na povratku zapeljal tja do Materije. Človek, ki je padel v vodo do pasu. se prav rad zmoči do vratu, da bi le nihče tega ne opazil. Kastelic je bil izkušen mož in je takoj uvidel, da bi se baron rad znebil priče svoje zmote. Predvsem je bilo treba ravnati tako, da bi se ne ranila baronova občutljivost in da bi se Kastelicu vrnile izposojene krone. «Ne bi želel,» je rekel baron ob tej priložnosti, «da bi se to razvedelo.* Kastelic se je nagnil vznak. «Mar smo otroci,* je rekel. Potem je povedal, da se Janezu Kalcu iz Loč še vedno toži po konjiču. «Vedno povprašuje po njem,* ie rekel Kastelic, «in bo prav rad vrnil polovico predujma.* «Da, da, to je bil tako in tako vaš denar.* ^Preostalo bi potemtakem še sto kron?* Baron je zamahnil z rokavico. Cigana je pustil kar tam, v Materiji. Potem je skočil na koleselj in še enkrat zamahnil z rokavico. Prava reč tistih sto kron! «Pozdravljeni!» je rekel in oddirjal. IX. Janez Kaleč sedaj vozari in plačuje dolgove. Z vo-zarjenjem gre dobro. Voz je na novo okovan, vola trpežna, on sam pa tudi nekaj zmore. Ali dolgovi! Kakor da je bil zastavil upnikom nekaj zob — z vsemi odslej nikakor ni smel jesti. Le kdo bi še mogel imeti toliko časa za razmišljanje kakor voznik! Preden pricopatita vola iz Loč do Trsta, mine noč, cela poletna noč se lahko reče. In voznik taplja ob vpregi. Voz je velik lesen zaboj, o-gromna krsta, iz katere curlja mokrota. Ledene škrli, te se po malem talijo in puščajo za vozom rešetkasto sled. Mnogokrat stopa voznik po tej sledi, ki se izgublja za njim v temo, dočim bolščijo oči skozi padajoče kance v gorečo leščerbo. Leščerba se maje pod vozom, podrhteva ter uprizarja kratkočasno igro svetlobe v vodnih curkih. Cesta se nagne in voznik mora pritegniti zavoro. Sključen nad soro obrne železno napravo dvakrat, trikrat, dokler se voz ne primaje na ravno. Vse to počne iz navade, loveč spotoma razpredeno misel. Kaj je že hotel reči... Vola se ustavita. Oddihujeta se in odcejata pod strmcem. Je-e! Noč je in tišina, le kolesa zamolklo klokotajo na predolgih oseh. Svetloba nihajoče leščerbe ne seže čez cestni rob, zvezde pa so redke redke. Vreme bo torej še držalo. Tublje, Kozina. Tu krene voznik s ceste. Na dvo- rišču je nekaj voz in pred pragom trikotnik svetlobe od luči v hiši. Ura je polnoč. To povedo vozniku zvezde in tišina nad pokrajino. Voznik zrahlja voloma jar-miča, obide voz in nato stopi v krčmo. Ni noči, ki bi ne našla voznika na reški cesti. Ni krčme ob tej cesti, ki bi odrekla gostoljubje žejnemu ali premočenemu vozniku. Domačin zeha in krili z rokami. Tako odganja spanec. Pogleduje na uro, taplja sem in tja, toči, vse pogosteje pogleduje izpod čela na stensko uro. A to počne zgolj iz navade in vztraja. Njegove izbuljene oči se kopljejo v mokroti, ki mu v zaporednih kancih kaplja od nosa; nekaj je je od bedenja te mokrote, nekaj od pridržanega hehetanja, zakaj vozniki ne poznajo resnosti. Prav nikake resnosti ne poznajo. Najprej si je treba ogledati prišleca. Mlad je, nič znanega ne vidijo na njem. Ali je od tam? «Ne, iz Loč.* »Poglejte no! Mene, kajpak, ne poznaš?* Ne, Janez ga ne pozna. Toda o Rejčevih iz Podbež je bil slišal že marsikaj — no, zdaj sta se srečala. Prostor diši po razlitem slivovcu, po vlagi in tobaku. Roji muh šume po kotih. Ce se katera spreleti, 0-mahne in se kakor opita prilepi na kožo. Tone Rejčev tudi prevaža tuje pridelke. Raje bi vozil v Trst svoja drva, svojo otavo, svoje oglje. Oglje! «Ali veste, po čim plačujejo oglje?... Toda če ni, ni!» Mar naj sežge bajto? Krčmar bobna brezbrižno po leseni pregradi. Ali ni Podbežez naložil nekoč starega? Tako pravi in bobna s tolstimi, kosmatimi gosenicami po lesu. “Naložil, naložil. In bi ga bil tudi prodal. ♦Potemtakem ga nisi?* ♦Nisem. Crknetine pač nihče ne kupuje.* Simon Vrtvižec je rekel, da bi ga bil moral zapeljati v Mesarsko ulico. »K starinarjem bi ga bil moral peljati,* je rekel. Toda Simon Vrtvižec je pijan, tu in tam pove kaj nespametnega. Ta večer se vrača s poti in ie ves zanemarjen. Vročina in prečuta noč sta mu povesili brke. niti tolikanj se ne more zbrati, d naravnal pokrivalo. Izpod njega kaže osivele 1» s’trdJ°’ ljene na čelu v ošiljene jezike; zdijo se natrti s v resnici pa je to od potu in nesnage. Tak )e Ifi. na povratku iz mesta: zbit in prepit, še dobr°, tfr krotka in pametna vola. Tema je prepuščen 11 v gostilni pa svojim poskočnim domislicam. ■................................... ♦Tja bi ga bil moral zapeljati Ura na steni nima smisla za šale nočnih - j. ^ nikov. Najprej zacvili, nekaj hipov seklja, K zajema sapo, nato zapoje: uhu, uhu, pravi, m^fvi kavice ni na spregled. Stara je, kakor njeno ohišje, niti do praga ne more. In kuka. vi «Na svetu tako kakor zaprto živinče,* Pr“ p°' vižec. «K. ’:or živinče v hlevu.* Tako modruj >f jep pomilovanja do očrnole ure. »Muka in °P, kom,* pravi krčmarju. «Le s čim jo krmiš-*; j]e j maje z glavo, kakopak, toda Vrtvižcu se zdi gov strah na steni na moč podoben njegovi R At «Prav takšne navade ima,* pravi. »Nemara b1 tudi pomolzti...» Vtem priškriplje na dvorišče voz slame, * PVM4 4.0 IV i 1J7IJU licv U*UHOl/C OiM-*- tT 0^ 0.1'* še eden in vozniki se dvizajo. Postanek na jj. kratek. Toliko, da živina prežveči zagrabek Tjjco 5 izprazni vedro vode, toliko da si voznik s tr vovca zrahlja molčečnost. rane? Od tod vodi cesta navzdol, skozi vrtove. J Q treplja Plavca, potreplja Lisca in požene. 'e ______.V?5 veter. To je znana, domača sapica, prepojen vi. Pred njim zahrza konj, vprežniki zarofj”' troje voz krene počasi v noč. Nad živo mejo f njavo dremajoče griže. Troje brljevk previdno temo. Iz teme ječijo zavrta kolesa... Poletna noč se utaplja v zalivu. Nad mort t£tpi Jj medli odblesk umetne svetlobe, drugače pa,) . trda tema. Toda nad Krasom se umika ne . sgi progi, nazobčani s poraslimi griči. To so brkm ^j/ (Nadaljevanje