r*oštnina plačana v gotovini. Leto LXV št 193 Ljubljana, torek tj. avgusta Hm IMn L- »znaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje tn praznflce. — inseratl do 90 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din večji Inseratl pet« rrsla Din 4.-. Popust po dogovoru, luseratni davek posebej. — >Sk>v enaki Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPBAVN1STVO LJUBLJANA, Knsfljeva ulica štev. 6 Telefon: 8122, 8123, S124, 8125 Id 8120 Podružnice: MARIBOR Strossmayerjeva 3o. — NOVO MESTO, Ljubljanska c, telefon' St. 26» — CELJE: cel teko uredništvo: Strossma ver jeva ulica 1, telefon St. 65. podružnica oprave: Kocenova ulica 2, telefon st. 190. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 Račun pri postnem čekovnem zavoda v Ljubljani SL 10.331. Kmečki moratorij podaljšan do 1. o let obra Ker si vlada še ni na jasnem, kako naj uredi vprašanje kmečkih dolgov, je na včerajšnji seji sklenila podaljšati sedanjo uredbo o zaščiti kmetov do 1. oktobra Beograd, 27. avgusta, r. Rekonstruirana vlada g. dr. Stojadinoviea je imela včeraj popoldne od 17. do 19.30 svojo prvo sejo, ki je bila posvečena tekočini zadevam. Predvsem je bilo govora o pripravah za koferenco Male antante, Id se prične 29. t. m. na Bledu m ki ji bo po vrstnem redu predsedoval jugo-slovenski zunanji minister g. dr. Stoja-dinovič. Ker bo predsednik vlade s tem za več dni okupiran, je ministrski svet razpravljal o nekaterih neodložljivih problemih, ki so na dnevnem redu. V prvi vrsti je bilo treba rešiti vprašanje kmečkih dolgov. Kakor smo že poročali, poteče 1. septembra rok za od-goditev plačil, ki je bil odrejen v začetku letošnjega leta. Mada bi morala do takrat izdati novo uredbo o ureditvi kmečkih dolgov. Ker pa doslej še nI prišla na čisto, kako naj se to vprašanje uredi, je bilo na včerajšnji seji ministrskega sveta sklenjeno, da se sedanje stanje in sedaj veljavna uredba, ki določa odgoditev plačil, podaljša še za mesec dni, te je do 1. oktobra. V načelu je bilo na podlagi poročila gospo-darsko-finančnega odbora ministrov, ki to vprašanje prouče, sklenjeno, da se z novo uredbo uredi vprašanje kmečkih dolgov tako, da se ukine sedanji moratorij in vsako odlaganje plačil, zaščita pa se uvede samo še za posameznike na temelja dejanskega položaja. Ministri za pravosodje, kmetijstvo in trgovino so dobili nalog, da do 1. oktobra pripravijo zasilno uredbo, ki jo bo vlada uveljavila na podlagi pooblastil v fi- Nova stranka potrjena Ministrski svet je včeraj na predlog notranjega ministra dr. Korošca definitivno odobril osnovanje Radikal- ske zajednice Beograd, 27. avgusta, r. Na včerajšnji seji ministrskega sveta je notranji minister dr. Korošec poročal o prijavi Jugoslovenske radi&alske zajednice kot nove stranke. Ker so po ugotovitvi notranjega ministrstva izpolnjeni vsi pogoji, M jih predpisuje zakon o društvih, zborovanjih in dogovorih, je ministrski svet na predlog notranjega ministra dr. Korošca odobril osnovanje nove stran- ke. Nova stranka mora sedaj dokazati, da obstojajo njene organizacije v vseh srezih vsaj šestih banovin. Ker je to samo še formalnost, bo stranka takoj lahko pričela s svojim delom. Kakor zatrjujejo, bodo najprej prirejeni trije ali štirje veliki shodi in sicer v Beogradu, Ljubljani in Sarajevu. V Zagrebu še zaenkrat ne mislijo nastopiti, ker imajo premalo pristašev. Kaj bo storila Francija? Jutri se bo sestal ministrski svet pod predsedstvom predsednika republike Lebruna, da določi stališče, ki ga bo Francija zastopala v ženevi Pariz, 27. avgusta, z. Jutri dopoldne se bo sestal v Elizejski palači ministrski svet pod predsedstvom predsednika re- publike Lebruna. Seja bo posvečena izključno itali janska-abesinskemu sporu in bo na njej določeno stališče, ki naj ga v tem sporu zavzame Francija. Ministrski predsednik in zunanji minister Lavni bo podal poročilo o dosedanjem razvoju tega spora in o trenutnem po loža ju, nakar bo ministrski svet zavzel svoje stališče m določil smernice, Id naj jih zastopa francoska delegacija na zasedanju sveta Društva narodov. »Le Jour« poroča, da se razni ministri, med njimi zlasti bivši ministrski predsednik Herriot zavzemajo za to, da se Francija kar najbolj oklene Društva narodov in predlaga v Ženevi sankcije proti Italiji. Drugi člani vlade, med njimi bivši ministrski predsednik Flandin pa predvsem pod črtam jo potrebe kar najtesnejšega sodelovanja z Anglijo. Na vsak način bo na seji ministrskega sveta položaj razčiščen in določeno, kakšno stališče naj zavzame Francija v tem delikatnom sporu. Italijansko poslaništvo v Abesiniji likvidira V Addis Abebi je ostal samo Se en višji uradnik — Tujci nae'o zapuščata deželo — Vse računa s skorajšnjim iz- Addis Abeba, 27. avgusta, z Italijansko poslaništvo se po nalogu iz Rima z vso naglico pripravlja, da zapusti abe-sinsko prestolnico. Včeraj so odpremili s posebnim vlakni iz Addis A bebe v Djibuti ves arhiv poslaništva in več* del pohištva. Danes je drugi posebni vlak odpeljal ostalo pohištvo in imetje uradnikov. Jutri bodo zapustili vsi nameščenci poslaništva s poslanikom na čelu Addis Abebo in se preselili v Djibuti. V Addis Abebi ostane ostane samo en višji uradnik in en sluga, katerima pa bo stalno na raznolago poseben avtomobil, *la lahko vsak čas odpotujeta. Iz teh riprav sklepajo na skorajšnji izbruh ovražnosti. * Tudi sicer se na vsakem koraku opaža, da se bM-ža odločilni trenutek. Inozemski trsrovci zapuščajo Abesinijo. Abesinska banka v Addis Abebi je zadnja dva dni morala izplačati ogromne vsote, tako da je morala včeraj popoldne zapreti svoje prostore in izdati objavo, da je začasno ustavljeno vsako fe-▼ihicTk) v tujih valutah. Trgovci so po večini zapustili vse svo^e bruhom vojne svoje naložbe ter se preselili v francoske in angleške kolonije v bližini Abesti-nije. Angleško in francosko poslaništvo je pozvalo tuje državiljane, naj se pripravijo na odhod. Uprava francoske železnice, ki vodi do Addis Abebe, je objavila, da bo tudi v primeru vojne skušala vzdrževati normalen promet. V to s vrh o so že sedaj zastražili vse štiri mostove in pripravili gradivo, da jih, aiki bi bili pri vojttih operacijah poškodovani ali porueme, takoj zopet obnove. V teku so pogajanja, da bi se vsa proga zastražila pa nevtralnih, najbrže franoskih kolonialnih četah. nančnem zakonu in jo naknadno predložila Narodnemu predstavništvu v odobritev. Ta sklep ministrskega sveta pomeni dejansko napoved ukinitve kmečke zaščite. V Sloveniji je bila kmečka zaščita dejansko ukinjena že z Jevtič-Maruši-čevo uredbo, s katero so bile od omejitev v pogledu kmečke zaščite iz vzele zadružne ustanove. Ker so kmetje v Sloveniji po večini zadolženi pri zadružnih posojilnicah, je bila s tem Slovenija dejansko že izvzeta od zaščite. Uvedba individualne zaščite bo torej največje važnosti za ostale pokrajine države. V krogih kmečkih dolžnikov z veliko nervoznostjo pričakujejo nove uredbe o zaščiti kmetov ker se boje, da bo ta zaščita postala predmet političnih kupčij. Panika v Addis Abebi London. 27. avgusta, n. Odredbe abe&hfc-skega cesarja o zaščiti prebivalstva preti morebitnim letalskim napadom s-o izzvale v vseh krogih v A'Iti is Abebi pravo pa_ niko. Najhuje so prestrašeni grški, armenski rn indijski trgovci, ki imajo se_ daj v Addis Abebi v svojiih rokah e ko raj vso trgovino, širijo so alarmantne vesti, da bo Addis Ah oba '.ržkone docela eva. kuirana. Vsi tujci se naglo pripravljajo za odhod iz Abesinije. Na nesrečo je proga AdKlLs Abeba—Djibuti zaradi de_ ževja na več mestih pokvarjena. Zanimivo je^ da sta švedska Ln belgij_ ska v Lada pozvali 'belgijske in švedske častnike^ ki žive v Abesiniji kot vojaški inštruktorji, naj se nemu^cma vrnejo v domovino. Skoraj vsi častniki pa so 6e odločili, da se rajši odpovedo svojim do_ sedanjim državljanskim pravicam, kakor da zapuste abesinsko vojsko. Aretirani trgovci L/cdidon, 2>7. avgusta. AA. Reuter poroča iz Adena: V Masavi v Eritreji so italijanske ciblasti aretirale 15 »Indijcev, britanskih državljanov. Aretirali so jih zato, ker je eden izmed njih poslal v Aden brzojavko v kateri je svojim kupčijskim prijateljem svetoval, da naj ne pošiljajo več blaga v Masavo. Neprestani transporti London^ 27. avgusta. AA. Reuter poroča iz Kaira: V tukajšnjih krogih računajo, da je zadnja dva dni šlo skozi Sueški prekop 17 italijanskih ladij. Policija je ukrenila vse potrebno za ohranitev reda pri pasiranju parnika »Saturnije«*, na katerem se vozita dva Mussolinijeva sinova in njegov zet. Italijanska kolonija se pripravlja, da jim priiredi navdušene man iifest aci je. Pariz, 27. avgusta. w. O Izjavi italijanskega ministrskega predsednika Mussolinija zastopniku »Daily Maila< piše >Intraneigeant<: med drugim: Duee je jasno povedal, da bi bile sankcije isto kot vojna. Angleški pacifisti so bili torej nedvoumno posvarje-ni in dobro bi bilo, če bi se sedaj zavedli, kakšni nevarnosti izpostavljajo svoj državo in ves svet. Sedaj se bodo morali brez dvoma temeljito premisliti in prenehati z vznemirjanjem svoje vlade in javnega mnenja. >Temps< poudarja, da so Mtmbolinije ve izjave odgovor italijanske viade na nedavne sklepe angleške vlade, obenem pa bodo zadržale javno mnenje Anglije pred prenagljenimi koraki. Te izjave potrjujejo naziranje. da sankcije ne bi mogle preprečiti oboroženega spora, temveč bi dosegle prav nasprotno, namreč vojno. Način in oblika Mussolinijevih izjav sta potrdili, da Italija ne more več nazaj in da je treba najti podlago za tako spravo, ki bo ustrezala bistvenim zahtevam Italije glede njene varnosti in ekspanziv-nosti v Vzhodni Afriki. Zakaj je šel maršal Balbo v Pariz Fariz^ 27. avgusta, z. Današnji listi ee mnogo bavi jo z nenadnim prihodom italijanskega maršala BaiLba, ki je poveljnik letalskih oddelkov v vzhodni Afriki a Je včeraj nenadoma priletel z rimskim pot-pi^JrUm letalom v Pariz. Uradno «atrfo- iejo z italnnn**ke obrani da je njegov pc Lisiti poročajo,da je hotel Balbo pri tej prfliki proučiti uporabnost potniških letal, ki obratujejo na progi 3ttm—Pariz. Ta letala naj bi se v primeru vojne v Afriki uporabljala za polete visokih poligonih Ln vojaških osebnosti iz Italije v Afriko ---- Kaj je s premogom? Poročila „Slovenca" in iz radarskih revirjev — AH bo slovensko krilo Radikalske zajednice Hgolnflo s -ojo dolžnost T Današnji »Slovenec«, ki je glasilo Radikalske zajednice in njene vlade, poroča, da je ministrski svet na svoji včerajšnji seji razpravljal tudi o vprašanju dobav premoga za državne železnice iz slovenskih rudnikov. Po poročilu ljubljanskega radikalskega organa je ministrski svet skleni!, da se izvršitev zadnjega sklepa ministrskega sveta, s katerim je bila znižana dobava premoga iz slovenskih rudnikov, odloži za mesec dni, to je menda do 1. oktobra. Kot nekaJto dopolnilo te vesti so radarski revirji včeraj dobili obvestilo iz Beograda, da je bila intervencija notranjega ministra dr. Korošca pri prometnem ministru dr. Spahu brezuspešna ter da revizije svoječasnega sklepa glede znižanja dobav premoga iz Slovenije ne bo. Nasprotno se še zvišajo dobave premoga iz južnih revirjev za ljubljansko železniško direkcijo za 1.100 ton. Razumljivo je, da ie ^ i ost hudo razbil ri- | la duhove v vseh rudnHfeSi revirjih. 1 Ker se Je baš o priliki rekonstrukcije vlade te dni v vseh vladnih listih in zlasti tudi v »Slovencu« s posebnim poudarkom naglašalo, da je vlada sedaj homogena in kompaktna, to je neodvisna od vseh obzirnosti napram drugim političnim skupinam, ter da lahko neovirano dela, kakor sama želi in hoče, ne bo težko razčistiti vprašanje dobav premoga. G. minister dr. Korošec je po izjavi predsednika vlade g. dr. Stojadmo-viča, ki jo je »Slovenec« objavil z debelo tiskanimi črkami, edino merodajen m odločilen v vseh zadevah, Id se tičejo Slovenije. Kaj je spričo takega položaja bolj naravno kakor to, da je nad razvojem premogovnega vprašanja nastalo v rudarskih krogih in v vsej javnosti veliko razočaranje. Odločitev za oktober znači le podaljšanje dosedanje težke nervoznosti. Izjava predsednika vlade Dr. Stajadinovic pravi, da ne more biti več govora o podjarmil enih Hrvatih in Slovencih — Novi r^Iitični zakoni se pripravljajo Pariz. hi. avgusta. AA. Današnji »Petit Parisien« priobčil je dopis svojega so-trudnika Pierra Parata, ki se zdaj mudi v Jugoslaviji. Njo~ov dopis z Bleda bo uvod v niz člankov o političnem pol ža-ju v Jugoslaviji in o politiki Male antante. V svojem prvem članku opisuje najprvo lepote Bleda, nato pa navaja iz razgovora s predsednikom vlade dr. S to jadi n< vičem med dmsrim. da mu je izjavil: »Moja naloga je v tem, da vladno piramido ne oslanjam več na zračne višine, kakor se je doslej delalo, marveč na trdno osnovo, z drugimi besedami, na ljudstvo samo Nočemo več oblasti, ki bi ee opirala samo na osebnosti. Z nami mora biti ves narod, tako da nihče ne bo mogel govoriti, kakor da bi biTT na eni strani zatiralci, na drtiei strnni pa podjarmljeni Hrvati in Slovenci. Zdaj so vsi zastopani v vladi. Slovi:.- rx. Korošec t-« !i poleg Muslimana dr. Spaha. To je zdaj krailjovtoa Jugoslavija, ne pa velika {Srbija. G. Stojadinovič je nadaljeval, da se mora v dVrzavi^ ki je stara komaj 15 let boriti s težkimi vprašanji zedinjenja ki so ji-h zapadne diržave mogle reševati v stoletjih. To nase delo bo uspelo. Naslanjali se bomo pri tem svojem delu na v*^ narod. Politike brez volitev ni Zakoni na podlagi pooblastil, ki jih zdaj pripravlja Ucomisi'ja iz pravniin profesorjp"v in partamentarcev, bodo ptriip ra/v^tt pov-ratek k normalnemu življenju- Ta naš postopek bo {mnogo fboljfti kakor parlamentarni, kjer so politične strasti pogostokrat mirna dovršitev taksnega razvoja in povratek k svobodi tk*ka ^druzeva-nja in »hodov. Amerika bo prekinila odnošaje z Rusijo Prve posledice pojačane komunistične propagande v Ameriki — Tudi odnošaji z Japonsko narekujejo Ameriki novo politiko London, 27. avgusta, r. Po vestedi, ki so jih tukajšnji fle sivobod-ne roke napram Japonski. Do posAaoša- nja od no saje v med Zedinjensmd dn-iavami in Japonsko je bila baš pos4edica obnovljenih odnosajev med Aimerifco ta Rusijo. Ce pride do prekinitve odnosajenr z Rusijo, se nadejajo v amerislkiih kroglli, da bo lažje doseči sporazum z Japotnsko na Pacifiku in na KrtajRkejn. New Y»rk, 27. avgusta, r. Bled manevri tretjega armad»nega zbora se je pojavilo letalo, ki je metalo kannmtetiene letake. V prvero hip« nihče ni vedel, da je to tuje letaio^ ker je bflo poveeim podobno amerišflrim vojaškim kita kan, ki ao so-dedovala pri mainevrih. V JetakUh s pozivali komunis*ti "wjake, naj odrečejo pokorščino ta naj ee upirajo Vojaške oblasti so jadale najstrožje uftererpe, da zatro vsako komunistično propagando v vojaki. VojaSka (letala so dobita, nalog, da dmga drugo «urogo kontrolirajo jn na" padejo vsafco letario, ki b1 bHo količkaj sonnljivo. Izpremembe v diplomatski službi Beograd, 26. avgusta. AA. Imenovani acK za svetnika pri poslaništvu v Parizu Stanoje Simič, svetnik v zunanjem ministrstvu, za svetnika pri poslaništvu v Atenah Milan Konstantinovič, svetnik zunanjega ministrstva, za svetnika zunanjega ministrstva dr. Josip Miličfč, tajnik istega ministrstva. Občinske volitve na Hvaru Split, 27. avgusta, n. V Hvaru in Starem, gradu na otoku Hvar« so bile včeraj ponovne obimske volitve. V obeh občinah so postavili le po eno tisto in sicer pristaši bivše HSS. V Hvaru je za tisto Mihe Do-manjkiea glasovalo 530 upravičencev (votlina udeležba 71.6 odstotkov), v Starem gradu pa za listo Marojevica 502 vofckev (76.3 odstotke). V Hvaru je glasovalo 300 liudi. v Starem gradu pa okrog 100 ljudi | več kakor pri poslednjih petomafakih volit Železniška nezgoda v Sisku Sisak, 27, avgusta, n. Nekoliko pred 10. uro se je pripetila huda železniška nesreča. Vlak, namenjen proti Beogradu, je prt odhodu a postaje zadel ob pokvarjene kretnice. Zadnjih pet vagonov je skočilo s tira, se postavilo povprečno na tir in izdrlo v đoJUol 12 metrov vse t^Lčzniške pragove. V enem izmed vagonov so se s sten odtrgate klopi jn razbile vsa stekta. K sreči večjih žrtev nri bdfc>. Nadpiregiedttuk proge Ljudevit Lakoš rz Siska ae je pri padcu bodo poškodoval, dva potnika pa nt." b:la Borzna poročila. • hiosemske bone Čarih. Beograd 7.-, PaHz 20 3060. London 16.2350, New>ork 306-, Bruselj 51.fi0, Milan 25.10, Madrid 42-, Amsterdam 107.JCV) Berlin 123.05 Dn^*« "7 7" Praga 12.70.X). Varšava 57.90, Kukareši* 2JS0. ■ »SLOVENSKI NAROD«, Torek, 27. avgusta 19». Štev. 1^3 Romunski novinarji v Ljubljani Naše mesto je napravilo Ljubljana pred LJdhfjacHL, dne 27. avguste !fa Bledu ne vrže radnije priprave ta konferenco zunanjih mtoistrov Male anten te in jabHejne konference novinarske Male acr tante, ki oboa je letos lOdetaioo svoje-a obstoja. Na BK*d to včeraj in danes prispeli Številni diplomati, med njimi akoro ves diplomatski zfcor iz Beograda ter nasa poSla-a&« v I%riwi in Londonu. Davi je prispel na Bled tuxtl mimistrski predsednik g. dr. Sojadinovic, ki bo predsedoval konferenci. Češkoslovaški Sunanji minister dr. Beneš je prispel v spremstvu čeekoalovaakeaa poslanika dr- Girse, doc Lin pričakujejo rum unskoga aumamjega ministra g. Titulesca, ki ae modi na odmoru v Badgasteinu, jutri dopoldne. Na Bleda »e mudi tudn že veliko domačih m inozemskih novinarjev, med njimi zastopniki vseh svetovnih ajjeneij. Danes pa so prispeli na poti na Bled in se ustavili v Ljubljani rtmruinski novina nji. Del romunskih gostov je prispel s prvim nooniim vlakom že ob 3. zjutraj, drugi del ob 7.55, ostali pa ob 9.37. Romum^ke tovariše, ki so prispeli z jutranjim vlakom ob 7.55 so Jhfc&li na gi*vmem kolodvoru predet avli ffld I}tđ>ljansike sekeitje JNU in dos%? goste je prisrčno pozdravil v imenu sekcije dr. Kirhar, kafoor tuđi v imevra obolelega g. Zobca za Cenftralni presbi.ro. Vaega skupaj }e prispelo 16 ^imunskih novinarjev v spremstvu Sesrtih demi. Nase dame iz redakcije ^ufra-c ao goste okUtiile z iieirejjoki m selenjem, a rrnnumpikmn damam so pototani- 1« lepe šopke nageljnov. Po kratkem oficijetaem pozdravu tn zahvali FUrmunov za prisrčen sprejem so gostje odaii k MSkliftu, kjst so se sestaiM s ponoči djoštimi Satni. Med ruaninskimd gosti so najotHiČmojši predstavniki ru-munskega tiska pod vodstvom g. Jona Dragu, direktorja Presbiroja pri ministrstvu runamJ&n del, dalje ao prispeh g. Al. Badauca, Sef odseka sa toriaerci in fotografijo pri Presfjirojn, g. Alefksa?ider Sandolescu, senator predsednik novinarskega sindikata v Bukarešti, političen urednik >Vitomla«, predsednik rumim-skoga. rjactanailnega komiteja Male an-tante tiska, g. Aleksander Popesko-Nek-aesti, bsvSl državni podtajnik narodni poslanec, direktor »Unjverzula« z gospo, g. BranđStearra, predsednik Udruženja ru- goste najboljSi vtis — 15 leti In zdaj munakega tiska in glavni urednik »Adfcve-rulat z gospo, g. Laviu Nasta, |in SjsjisBSk Udruženja diplomatskih urednikor, pofi-tićaii urednik »Adeverula« in >Dirrdnjaee<_, g. Konstantin Gonpogoi, bival narodni poslanec, prejšnji direktor >IndrepUraJac, >Dreptateja< itd. z, gospo, g. Anrt StrajU man, prejšnja narodni po&lauec dšrektoT revije »Obsearvatorul«t politični urednik >Vremea«, g. Nikola Djordesko prejšnji narodni poslanik, direktor >Neamul Ro-manes« z gospo, g. Romulua Dianu, diplomatski urednik >Kuren>tuIaL#«ipte-r. Z njimi sta prispela tudi urednik Psre-sbiroja z Bukarešte Petrovič in pa urednik >Pravde« g. Sokić iz Beograda. Gostje so odšli v spremstvu naših dam in kolegov v mesto, kjer so si ogledali njegove zanimiv osti, odtod pa v Tivoli, kjer so se di. vili lepoti in vzorni urejenosti našega parka, nekateri so tudi mimogrede posetA moderno kopališče SK Ilirije, ki je napravilo na nje najboljši vtis. Sploh je Ljubljana zaradi svoje sna-žnosti, lepe lege in čistoče napravila na goste najboljSi vtis in značilna je izjava enega najuglednejša rumunakih novinarjev, Ki pravi, da je bol pred 15 leti v Ljubljani in da je oifco takrat naše mesto »velika vase, iz kater« se je razvila v krasno, lepo moderno mesto. Ob pol 11 je priredila ljubljanska sekcija gostom na terasi nebotičniku zakusko. Ob tej priliki jih. je pozdravil tukajšnji runruuski konzul g. inž Jolačtn, Seleč j*m kar najprijetnejse bivanje v Ljubljani. Uprava nebotičnika je okrasila teraso z našimi in rumu nekimi zastavicami . gostom na čast je zaigral orkester tudi nekaj prijetnih komadov. Tudi mestna občina se je rumunskfin gostom o prfliki njihovega prvega obiska oddolžita kolikor je bflo v njeni moči. Ot> 13. sta banska uprava in mestna občina priredili v srebrni dvorani >Uniona« banket. Ob tej priliki so bile izmenjane številne zdravice in pozdTavi ter poglobljeni stiki med našimi in nwmmgkfem.i novinarji. Popoldne so se rmmue moža |e premaaga-1b, da je moral včeraj popoiKo smo se fhlui« pri^^Bri z ejftdttoMMtai do sv. Beoed4Ma. so nse prid Tudi on bo nadaljeval, kjer je pred dolgimi letu končal. Žgal bo opeko, saj so mu še mnogi kmetje dali naročila. Žemljic tipi ob možni vodenici m je že skrajni čas, da se je napota! v bolnioo. Ves skrušen in obupan se je Zeirdtfič poslovil od vašega poročevalca z izjavo, da ne ve, če se bo se kdaj vrnil k svojim otrokom. i ri Vsa družina j razvalinami hiše Maribor, 20. avgusta. V Potorkovcih na Koroškem se je pripetila v noči na nedeljo strašna nesreča, ki je ni kmalu enake. Okoli treh zjutraj) je vasoane prehuda :z apanja silen pok ki zaslutili so nesrečo. Kmalu pa z Brozo ugotovili, da se je podrla hiša posestnika Maksa Udovica. Sipe so še vedno pokale, iz kupa ruševin pa so se razlegati sredi noči pritajeni In že oslabeli krtki umirajočih. Vasčani so nemudoma pričeli odkopo-vatA podrttoe in s strašno grozo, ki jih je prevzeda, so izpod še vin izvekli 5-letno Udovicevo hčerko Heleno, ki pa je bila že mrtva. Takoj so spoznali, da je otroku močan tram dobesedno zmečkal trupeJce, iz tobanje pa so silili možgani. Pri nadaljnjem reševanji, ki so ga vodili domači gastika, so nekaj minut pozneje poteguB iz ruševin se 3-letnega bratca Ivana, ki jm , kazal sadnje znake življenja bi je nekad trenutkov nato iadihn.il. Tudi fantek J9 imel prav tako kakor njegova nesrečna setrica popomoma zmečkan prani koš. ki ao še prihajati is podrtiji ao utferim Je and kri ini^ajsi^ razodasL da ao pod nami še kia, ki irtnif*^ te a čim gtnsil prosijo pngvoč<. Mas so po»apsM i^od zidovja m ustnija Maksa in Haleno Udarit. Mož ima oba nogi slonlUH m pa anotes notranje po- iissiafof |» dognala« da je Make Udovtt ae praoaj trtaio haso prod kratkim oaoovo prekrti *a sklavje, ki Je btto detoma ni moglo adi isti težke streha. Morski svetilnik na velesehnn in... LfvblJMM M Izubijana, 17. T« dni bo zasijal v Ljubljani mogočen svetilnik. Ljubljana bo postala veliko pristaniško mesto. Prekopa do morja sicer ne gradimo toda v Ljubljano bomo uvozili 30.000 1 morske vode. Nekoliko prem ako je bo, de bi lahko zaplule v nji ladje, vendar bodo morale vzeti smer proti Ljubljani, ker jih bo vabil v varno zavetišče veidk svetiteijik, ki ga grade na velesejrmi. Človek res ne ve, kje se ga drži glama, ko bi vam moral vse to povedati že pri vhodu na velesejem sem od ves Zaseden. Vežesejmižča nisem več prepoznal, prostora* ki ga tako dobro vsi poanarno. No, in ako se mi je storilo, ko sem zagledal Merkurja, ki je žalostno knkai is mm morskega stevilnika. Kratkomak> obzšdafi so ga ter so mu pustili samo limeo, da lahko opazuje, kaj se godi ae strašnega, na velesejmu. Toda tudi tega veselja oe bo več dolgo uttvaL Postal bo čuvad svetilnika ter bo marljivo priMval olje, da bo avetiLnik svetal ter vabil ne le nam In nas, temveč se bodo zgrnile v Ljubljani množice is vsa države. Da, nas velesejem je zajadral vprav na Jadran. Človek res ne ve, aH je Se v Ljubljani, ko zaide na velesejmtsce. Pri glavnem vhodu grade impozantan poveljniški most. Tam bodo krmarili, da ne bomo res kam zajadrali. Kakor da vstopamo na ogromno ladjo. Bi na janibaru, visoko nad poveljhiak&n mostom, bodo plapolate signalne zastavice. SIcer ceovek ne ve, kako se temu aH onemu pravi ter si boste pač morali vse to sami temeljito ogledati Posvariti vas pa moram, da ne boste Se zdaj vtikali nosu tja, ker zdaj se ne mera nihče orijentirati na veš^sejfua. Kamor pogledaš — vse je nekakšen hokus-pokus, pa ae gode čudeži, da kmalu odhajaš z debelo glavo. Pošteno sem moral odskočiti, da me ni povozil tovorni avteanobil. Kdo ve kakšnega vraga vozijo s tak Ano naglico, kakor da gori voda. Velikanske zaboje razkladajo. Stran te je, ker so taksni hrusti pri dem. Zdaj vam pa rade namignem na idilo, da vas ne bo preveč bolela glava od samih velikopoteznih priprav. Ob drevesčkm kleči mož ter a pravo poklicno gorečnostjo striže travo kakor najetegsntnajal nUan. Tako LjufarjsjDi ne strižemo neti dam. To nad bo v dokaz, s kakšno skrbnostjo priprav* 1 jajo vse na velesejmu. Ce vam naštejem že zdaj, kag vse imajo mod ogromnim razstavnim gradšvozn samo v paviljonu J, se vam bo proseč razbrzdala domišljija ter no boste mogtt več spati. Gospode sem samo vprašal, kam bodo spravili toliko materijala, kajti Čeprav bo zavzemala jadranska razstava 1.000 m*, vendar nam hočejo pokazati to. IHto, da ti mora raznesli glavo, če al vsa ogledaš. No, druga vprašanja si moram pHHH, Oe ae zaleti novinar na torišče tako ogromnih priprav, vprašuje in vpra-Suje kakor otroci Cenjenemu občinstvu bo treba odgovoriti na marsikatero vprašanje. Gre za resnično senzacijo obsega, kakršnih doslej pri nas še Tri bilo. Hudo je, ker človek ne more ob tej priliki ničesar pretiravati. Vse je velikopoteznej3e od toga, kar vam lahko povemo. Z mešanimi občutki hodiš med razstavnim gradivom-zdaj se ustrašiš, zdaj ostrmiš. AH gre za res? Lanshme cevi montirajo! AH bodo spuščah po velesejmu mine? No, torpedo je že nastavljen. Toda ne ustrašite se saj je samo razstavljen; prerez torpeda, da lahko proučiš ves skrivnosten mehanizem. Sredi paviljona pa stoji velik Mdropkm. Oelo steno paviljona so morali podreti, da so ga lahko spravili pod streho. Gledaš, kakor da si sele prišel na svet. NI se nem treba preveč sramovati, saj so bele vrane med nami ki so vse to že videU Pripovedujejo ti, kako stiskajo s tisto črpalko zrak v torpedo, kako spuščajo torpeda, kažejo ti najrazličnejše instrumente, modele ladij, vojnih letal... Pojdimo na zrak! Težko bo vse to prebaviti. In tega. Še niste videli! Morja v Ljubljani. In kraške reke z ribami pritok.»v Jadrana. Podzemljskega bazena! In turnega ogromnega obrata, kjer bodo ne p e-stano črpali ter čistili morsko vodo. AM veste, da bodo to popolnoma točni posnetki kabin te in te parobrodske družbe? In tam bodo jamarji postavili kratkom« lo sredi paviljona podzemeljsko jamo. Sveta nebesa, nehajte vendar! dele jutri bom prišel do sape! Jti nas ne gre Ljubljana, 27. avgusta. Terenska sekcija za gradnjo ceste Ljubljana Kranj je se pred tedni ipmifciin načrte za ma investicije približno 4 milijone. Nekam čudno sa potem tatan čaje jo predlogi, naj se ta det tramvajske progo enostavno demontira, da as s tem omogoči gradnja odnosno tlakovanje ceste do a*. Vida, Pri nas se deta poksrteassfco, prav nsS shabsonatski ki se podi načrt sa ne>-črtem. Veliko le izvršenega se je podiralo ki dešalo znova, kar je stalo '^Mce vsota, -vendar ne toMkšne, kakor v tam primeru. Zato so predlogi glade detnontata te proge mik> rečeno, drzni vprašanje je, če proga res predstavlja tako aKta) ovto pri vanju tega odseka ceste. Tramvajski trd tečejo po levi strani ceste v smeri proti SfL Vidu in Je na desni strani dovotj prostora sa razširitev 3estisca, Ta odsek ceste tudi nkna tako sOruh ovinkov. Ifaj-boij nerodna krivulja na Celovški cesti Je nižje doti ki sicer med gostimo psi Kmetu in med remizo. Samo za prestavitev tega dela proge pa bi bih stroški približno en mtfjon in pol. Maložoiezniska družba takih izdatkov menda ne .zmore m tako tudi tu ni misliti na korekturo proge. Strela i r i k i rila v poštni urad Kamnik, M. avgusta 1035 Danca okrog 15. so se pričeli nad kamrni-Mko kotlino zbirati črni oblaki, ki niso obetali mč dobrega. Kaj krnski se je oliki hode ploha, spremljana s sikiim grmenjem ki treskanjem. SfcreJa je odarski v tukajšnji poštni urad. V oddeflca, kfer je Melon ki brzojav, as )e pukasufl velik ogenj* s fcv gftsj ae je odprl pokrov nad varovali ki st>-kafL nakar je oričešo goreti. Brzi priaoeno-stl dobe poštnega nradnisVna se inoramn zahvaliti, da je bil ogenj tako hitro poga-§en. Pogasili ao ga easni takoj v prv *h tre- MARU 9KALAN ROMAN SidaSUmma Na hodniku le stal arhitekt Dobnfk In čakal priložnosti, da bf se priključil Sidini družbi, a ta ga je pozdravna kratka: »Lahko noč, gospod Dobnflr! Ita svidenje U »Kam?« je vprasad Borfak pred ?h?da-B?čem. Martine Je pogleda! na oso. »Pojdimo enkrat v »Drfcrttš*, Je predlagala Danica. »Kaj W tam?« je ugovarjal sftterr. »Pojdimo rajše v »Veliko kavarno«. In vi, gospodična Sitenova? Niste za »Veliko«?« »Ce želi Danica v »BrrsroK grem tja.« »Meni je vseeno«, je menil Mafttnc. »Torej v „BristoT«, je razsodna Danica. »Dame odločajo.« »Potem seveda ni priziva«, je smeje se pritrdi Borlfnt V »Bristom« je hala v zadnji sobi zbrana že vesela dnrzba, da so Martine, Danica, Borlak in Sida komaj se našli prostora. Sedli so v kot pri klavirju, po katerem Je Igralec *vie naganja! »španski tango«. Pri sosedoi ngg je ttdrta družba časnikarjev. Crnolasec je lovil z neubranim glasom melodijo: En španski le tango s. in dekle kot si ti, j« o prelepa madona in ljubezenski sni . . ■ V nasprotnem kotu kavarne je pa dni gi, Že docela pijan, spremljal z nemSkim besedifonr: Em spaniseher Tango and efn Maderl wie da • . . Martine Je naročil buteljko maStart-nega sfrvanca. Sloki mladenič pri mrzi časnikarjev se je zamišljeno zagledal v Sido, nato pa segel po vodi ki izlival vase kozarec za kozarcem. Družba je vzhičeno opazovala njegovo vodopivsko spretnost »Saj je vseeno . » .«, Je dejal potem, segel v žep in položil pred sebe na miso nabiti samokres. »Ce Je ne pozabim ki mi zmanjka poguma, se ustrelim. Natakarica, pol litra vermutal« Crnolasec je segel po sam"1'—«u m ga vtaknil nazaj v žep: »Za take stvari Je še vet) >velj časa. Tudi mene prime včasih, pa kaj bi. Piimo U sOcvtt Is delal detieMi ta se je diplomatsko natiauuifi. »Zopet eden«, Je poinMBa SNka. »Bat nisem sama, Bog ve, koHfeo tragike Je v njegovi ljubezni? Dvši Jo v pijaci ki * nabitkn samokieaooBL Se bo kdaj sea natre«? V pijanosti?« »Ta bo se dolgo žrveU, Je niča« ko da bi bfla in hotela vprašanje. »Morda bo tako vroče drugo . • •« »Tako je življenje,« Je ftusuBrs! Borlak. »Včasih st mi zasek, da tacamo vsi neprenehoma po JBBsBl no9 ki prJAemo le včasih do svetlobe. In tedaj vftfkno, kako Sadno Je vse nase početje ki neba-nje. Pa vendar, gospodična Sida, Hdbe-zen Je vseeno lepa. žlisia BssSessn, 5na aH nesrečna, vesela sli Dres nje ne bi bflo »Žftveia ametnostU m se je SSSŠlsnaB ki karjevfi dvorlfivm besed. »CJrtbimo le enkrat, v nvadostl m Ja, vse drogo je satno sala ki v^se to Je Še bflo, torej nfluuH Pogledala Je dotgkia pri ki srce se jI Je skrSflo. ONOo hrepenenje, da bi nioa m ss iskrenostjo. Nagnile Js Salto k satan ki koketno pornezeknfla dsbskiai pri karski mizi. V sredi nekje ss Js Čreda, dalla brona aureola, per pieta sorrida mi che ramor masal . . * Njena družba se je lovila za njo v italijanščini, hrvaščini m nemščini, ona pa je prevpila vse s svojim strastnim izbruhom: eS^b^a^BflEunr^^a Uss^ ma cft bacd saeria mt.»« feraiec je znova udarM po tlassjs Is od nekod se je ogAasfl prjjetea tenor: Man liebt nur einmai, in der Jneend and kn lisi, and sflsa ftst v ma ttisma, ma vsela samokres, si £a vek oa srce m sprožila... lervssnsjost... m siišaia kakor v &osfi magli sredi bropa sfilcarjes/ glas. »Bedasta umissks, Kdo bi fldbfl samo v msa-dostt ki v maju? In zakaj prav v masi?, te bi si, na primec, rsjse tzbrsi otririber sli novernber, ho Isrje isjsjsjsj in odpada, ko Je vse v narast tako meiaohosSSao raspoloženo. It takrat naaepfi čas za sjobesen? An pa sedaš, ssedl zima, ko lesa sunei sneg, ko Je vsa belo In sknpte pod nognmi. Mi pa sedimo v topfl kavar-18* med veeettmi Oodmi. In smo vesek :n se Dobimo, mar na, spspodKna Seda?« Občutje melanholije Jo Js sspsstAo. Za mahnila je z roko, ko da hoče odpodfll vse mračne misli, in se e*tt dokler še ni asajel ostalih delov po-HsSSj TflSiianJim postna uradnioa je ravno odložite flSušalko in stopila korak od tek*fona, ko je ada riđa streJa. Kako bi ae pripetila lahko hujAfl ne^ eča. Imela je ivič sre«?o, kora jŽo p* tudi, saj ji niti Hofinanovih kapljic ni bilo treba. NesraBa je pai1 saano v t«*m, da Je o^ta-1 Kamnik za en dan odreasn od ostalega 8veta. Koledar. Danes: Torek, 27. avgusta katoliftani Jožef Kal., Zlatko. Današnje prireditve Kioo Matica : Voljja v plamena. Kino Ideal ; Dekleta brt^ postelje. Kino Siska ; Hotel na oceanu. Dežurne lekarne Hr. Rakarčič, Sv. Jakoba 0 .Ramor, Mi-kloaiceva cee ta 20. Uartua, Moste — ZaJoAka cesta. Zaposlenost delavcev v juliju Ljubljana, 27. avgrus-ta. Po statističnih podatkih OtTZI> v Liub-Isteni se je padec tekstilne industrije v ju-laju nekoliko zmanjšal. Število tekstdijega delavstva ae je pa napram juniju esS) ne_ knkUoo dvigruJo. V juni>u je inasaJo 12.236. v Juliju pa 12.592. Pomembnejši letni padec izkazujejo še gradnje nad semljo 806, delavcev grai.ije železnic, cest itd (javna dela) 134, jrraficna industrija 196, (stavka grafikov). Največji prirast iakarujajo induatrita kamenja in zemlje 474, občinska obrati 449, oblačilna industrija pa 227 delavcev. SeEtJSki padec izkazujejo goadno-Aa^ar-ska industrija 219 delavcev, predelovanje kože 218, oblačilna ndustrija 221 predeto-vanja lesa 141. Povprečno število zavaro-vanih deiavoev je znašak> v industrijah na področju OUZD v Izubijani v juliju 82.212 tn je bdio v primeri z julijem lanskega lata manjše za -323, v primeri z jo~ najem let>odnjefra leta pa za 278. Zvočni kino Ideal 2 Danes ofc 4, 7 in »«/4 tiri zvečer Smeh, vesele ta zabava v filme Dekleta brez postelje Vstopnina: Dftn 4.50, 6.50 rn 10.__ Zločinska roka požiga Vodice, 27 »v^rusta. Na Oorenjskem v okottd Vodic se vr &tl požar xa petemm. Zadnje čaete je »o-reio ne Dobrusi, v Vaklean, v Troojah v Vodicah samih pa nokadkrat zaportMkina Pred dvema lerttrjama ae je p^flcaaad rdeči peterim na gospodanriketm poekjpju Ja-neaa Gufeanca. Požar pa *o tedaj k sredi hitro opsstt ki m. kmalu poftas&l. V so-boSo ponoči je pa wrešo gBpodarako po-alopje psestnkka Janeaa mareta. BtareOo-va hiša z 90»pode.THkkm pcevkonjem atotf sred! mask Goreti je aačeio okro^ pefi ene fc e*oer na podu. Požar se je httw §lrM ter arjel svtef! ta ftoipo, v kreteni Jb bao spravljeno gospodarsko orodje In voaoHri Ol^enj ao najprvo c»pa«ilti soeedje ki ao alanutnan vso vas. Prinrte+i so 'darnoči gasilci, kmalu pa tu-li požatrne hrambe n Kranja, Komende, m Zapop. Gašenje, fci je SJsjSSSJ etaoratf vwr> noč| Je aUdo oviralo pomarikomje vode. V Wrž*ni rri ni-kake-Sa notcSra, zaradi česar so bili gasHci na verzani aatno na vndo« ki ao jo črpali ta vndnjaiDov. Po dc%em trudu se jim je poarečfk> požar loJcarisotrat! inhran rti pred n«rvamostjo sosedne hf&e in «*r«po-da«b>ka poslopja. Staretovo ffOKpodarsko pstopje pa je po#orelo do tali. dkoda ki jo je povarocid požar, annša okrop 30.000 Dfci. O^eni je bS tndl v tem primeru podtaknjen, toda arožnOci navalic ve«rtne-mu porzvedovanjn Se nSso mogn tasle^dttl poSSzalca. Z Jesenic — OSaSsl na počfti^can na j:uir.u>u. TtAaj&nji krajevni odbor Jadranske straže je poslal v SptSt in okolico za teden dna na počžtnaoa 15. otrok. Hk^urzijo je vo. dS CSril Ekabovisek ta RrualoB. Te dni sa ja vrcala druga esadcarzrja, ki jo je pod-pzea JB, SSSMBSj krarjevsS šožaki odbor. Udeležencev, ki so tetov.-tli teden dni v SpSitu Si okabca je bSx> 15. Vodfl jih je Šolski upravitelj. Otroci 30 se zdravstveno oJcnepOL ki ss rtarvduSevadi sa naše morje in stavno zgodovux) Jadrana. Iz Celja —c Na naslov športnih kinhov. Pretekla nedelja je bila sonet natrpana z nogometnimi tekmami. Dopoadne >e bila tekma na CHaziji. popoMn« pa tekma na Sp. Hudinji hi dTnga tekma pri >Sk«ini kleti<. Začetek popoidantških tekem je bil zopet določen tako, da sta kolklirali. V sedanjih prilikah je skoro nemo&oSe, da bi bili v Celju dve nogometni tekmi, ki se igrata isti dan. aktivni, kaj šele, če je določenih kar troje tekem! Tudi občinstvo je nevoljno, ker mu je Časovno m tudi lz finančnih razlot*ov nemogoče prisostvovati več kakor eni tekmi. Zato ponovno BSsJSJSSBS na vodstva športnih klubov, da bi upoštevala te tehtne pomisleke m omejite itevilo tekem. Opozarjamo na to tudi Okrožni odbor LNP v Ce- —e Regulacija 9u#ntee lepo napreduje. Od Dečkove ceste proti O^trožnemu so ta-kopali novo, ravno strugo, ki teče dalje Časa tfk ob cesti. Delo ss izvršuje sek> 90O0-no. Ce bo ta bednostnega sklada na razpo-lago dovolj denarja, bo recraladja tega prej tako zanemarjenega potoka že letos končana na vsej progi od izliva v Savinjo do Ost rožnega, s Čemer bo opravljeno nujno in rek> koristno delo. —e T eetjski hotnftri je umrla 47 letna dninartea Antonija Lorberjpva ta OrmoCK mi ~ Stev. 1<" »SLOVENSKI NAROD«. Torek. 27. avgusta 19«. Stran 3 DNEVNE VESTI —Davorin Jenkova proslava 100 letnice rojstva v Dvorjah pri Cerkljah — železniška postaja Kranjt bo nepreklicno ob vsakem vremenu v nedeljo, 8. septean-bra. Spored prireditve: Ob 10. uri skiz-ba božja v Dvorjan z ljudskimi petjem ob 2. popoldne po cerkvenem opravilu slavnostni sprevod iz Cerkelj v Dvorje kjer etoji na kraju rojstne h.»e spomenik skladatelju^ Iti je komponiral našo narodno homno >Bože Pravde«. Po sprevodu, ki se ga bo udeležilo tudi večje število narOdnai n<*š, ki jiih tem potom ponovno m vljudno še prav posebno vabimo, bo btogaalov itev spomenika. Pc bla-goslorvitvi bo imel Mavnostni govor cerkljanski rojajk, kanonik ta ekiadatelj 0L dr. Kimovec kx L,jnubijane. Sledil bo god-beni m pevadri koncert Jenko Davorino-vfh aktatifc na s-lavno^tnem prostoru v I>vorjBh »pn Podjetiovi:hc kakor se rojstni dom skladatelja po domače imenuje. Potem bo prijetna ljudska zabavu, h kateri najVrjudneje vabi odbor vse one, ki jSi je morda nehote prezrl f> posebnim ■v^atoflnm. Se prav (poseftrao pa tem potom vabi vee pevske zbore, godbe, kakor vse one, ki hočejo proslaviti tudi Davorin Jenkat kakor w proslavili Simona Jenka v Podreci^ Obat četudi nista v so-rodu^ sta nem v zelo težkib časih spesnila im komponirala •slovensko himno^ Davorin pa je komiponiral državno. Na to smo laihiko ponosni in temu ftx>nefcu moramo dati io^raza v najdostojnejši pro-f»lavi skladateljeve 100 letnice rojstva. _ Bivša portugalska kraljica na Sušaku. Včeraj je prispela s parnikom »Karadjordie^ iz Benetk na Susak bivša portugalska kra-Itica vdova Amalija, ki si je s spremstvom ogledala Trsat m Sušak. Poselila je Dalmacijo in Grčijo ter se vrača preko Sušaka. Potuje pod imenom kneginje Vile di Cosa. — Profesorski Kongres, Letošnji XVII, redni kongres Jugoslovena'cega profesorskega društva bo 8. in 0. septembra v Nisu. Na dnevnem redu je poleg poroči?a g-lavne uprave in nadzornega odbora, tudi sprememba in dopolnitev društvenih pravil. Na programu je po kongresu izlet v Sofijo ali v zanimive kraje moravske banovine. V Nišu je bdi ustanovljen pripra-v-Ijamd odbor, ki mu predseduje direktor ženske gimnazije Teodor Vidojković, Njemu naj se delegati prijavijo najkasneje do 31. t. m. — Mednarodni letalski kongres v Dubrovniku. Ker bo v začetku septembra v lXibrovTniku kongres mednarodne letalske federacije, prileti te dni na polju blizu Dubrovnika, kjer se lahko letate, spuščajo m dvigajo, vec naših in inozeiniskm letal. Na zemunsko letališče prileti pred kongresom s turističnimi in posebnimi tetah mnogo delegatov, ki bodo nadaijevah a našimi delegati pot v Zagreb, kjer jfh počakajo oni delegati, ki prijete naravnost na zagTebako letaliače. Iz Zagreba krenejo delegati preko Splita v Dubrovnik, kjer bo 9. septembra kongres svečano otvorjen. _ Razstava ovc in kos. Dn se vzbudi vezje zanimanje za ovejerejo In kozjerejo, prireja društvo >2rvalica< tudi razstavo koz in ovc. Razstavljene bodo koze molznice, kozli, kozlički, dalje ovce, ovni in jagnjeta vseh pasem, ki jih goje rejci v dravski banovini. Razstavljeni bodo tudi razni predmeti in izdelki iz volne, kožuhovine in usnja, krmila in potrebščine. Ovca In koza sta zek> koristni živalci in ni prav, da opuščamo njih rejo. Razstava bo od 5. do 16. septembra. — Odgoditev poseta angleškega sredozemskega brodovja. Poset angleškega bro-dovja v naših vodah, določen za prvo polovico avgusta, je odgođen zato, ker bo imelo te dni angleško brodovje venke manevre. Odgoditev je v zvezi z itanjansko-abesiriskim sporom. — Kongres Jadranske 9trai« v Ljubljani. Od 5. do 9. septembra bo v Ljubljani kongres Jadranske straže. Vpra&anje predsednika se bo obravnavalo na posebni seji izvršnega odbora, ki naj hi bila 5. septembra v Zagrebu. Prometno ministrstvo je dovolilo četrtinsko voznino na železnicah elanom JS in podmladku, drugim udeležencem kongresa pa polovično. — Legitimacije Ljubljanskega velesejma, ki se bo vršil od 5. do 16. septembra. Preje so legitimacije za obisk Velesajma vodile v predprodaji biljetarne Putnika, denarni zavodi, občinski uradi itd. Po odredbi železniškega ministstva, ki je bila izdana lansko leto, pa ima polovično voznino vsak obiskovalec velesejma, ki kupi na svoji odhadni postaji poleg cele vozne karte Še rumeno železniško izkaznico, ki stane Din 5.-. Obiskovalec dobi na velesejmu pri blagajni vstopnico za Din 10.- ce ga Je Železniška vozna karta veljala do Din 25.-. S to vstopnico obišče enkrat velesejem in enkrat zvečer vinski oddelek. Ce ga je železniška vozna karta veljala do Din 60.- plača pri blagajni na velesejmu za vstopnico Din 15.-, Iti mu daje pravico za tri dnevne in tri večerne obiske velesejma. Če pa ga je železniška vozna karta stala preko Din GO.- dobi na velesejmski blagajni legitimacijo za Din 25.- s katero ima šestkraten obisk velesejma in šestkraten večerni obisk Obenem z izdajo velesejmske vstopnice oziroma legitimacije dobi obiskovalec istočasno tudi potrdilo o obisku velesejma. Vozne karte in železniške izkaznice naj torej v Ljubljani nihče ne odda postajnemu vratarju, ker mu bo oboje skupaj veljalo potem za brezplačen povra-tek. Popust velja za dopotovanje v Ljubljano od 31. avgusta do 16. septembra, za po-vratek pa od 5. do 21 septembra. — Za islet planincev v Dubrovnik sprejema pisarna SPD v Ljubljani prijave še danes in jutri do 12. ure. Sestavljena je že skupina preko Splita. 75% popust pri Vožnji na železnici bodo torej uživali vsi oni, ki se priključijo tej skupini. — Razstava male obrti na letošnjem jesenskem Ljubljanskem velesejmu od 5. do 16. septembra, ki jo priredi banovinski urad za pospeševanje obrti bo nameščena na zunanji strani paviljona E. Tu bo razstavila naša mala obrt, ki ji je predvsem nuditi priložnost, da pridobi nova naročila in zaposlitve ter si tako opomore. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo večinoma oblačno. Včeraj je bilo v naši in savski banovini deževno, drugod pa vedro. Najvišja tamparatura je anaaasl v Beogradu 3o„ v Skopiju 34, v Splitu 31, v Zagrebu 30, v Ljubljani *7( t Rogaški Slatku ta, Mariboru 27. Davi je kazal barometar v Ljubijani 755.8, trmnerafcara Je znašala 16,8, — Himen. Poročila sta m v ponedeljek gospod Visoko Zupan, sin pok. bibliotekarja, prof. in pisatelja dr. Vinka Zupaaa tar sorodnik g. prelata Tomo Zupaaa na Okroglem in gdč. Vojka Prslovesva hčerka gospoda skladatelja Zorka Prelovca. Priči sta bila g. Milan Antosiewici in Branko Potočnik. Poročne obrede je opravil g. frančiškanski provincial dr. Gvidon Rant. Pri poroki je na orglah izvrstno preludiral dlr# »Sloge« g. Heri Svetel in tudi spremljal Zorko Pre-lovčevo >Ave Mariac t kateri je sopransM solo krasno odpela kons. gdč. Tinka Dolea-čera. v zboru pa so sodelovali izbrani pevci in pevke »Ljubljanskega Zvona«. Novo-poročencema želimo obilo sreče. —Razstava ove in kos. Da se vzbudi večje zanimanje za ovčje rejo in kozjerejo, prireditvi od 5. do 16. septembra bo pokazala obiskovalcem, kaj vse se da napraviti in ovac. Razstavljene bodo koze molznico* svetovni sloves radi svoje izredne kakovosti in uporabnosti, žal je pri nas reja teh. kuncev šele v razvoju. Razstava bo prva te vrste pri nas. — Nesreča pri lovu. 36 letna delavčeva žena Mica Cešnovar z" Viča št. 50, se je v nedeljo mudila na Dobravi. Hodila je po logu, kjer se je baš vršil lov. Slučajno je v njeno bližino zašla divjačina. Lovec, ki je bil blizu, zaradi grmovja ni videl Cešno-varjeve in je Šibra pogodila ubogo ženo v levo oko. Cešnovarjevo so prepeljali v Ljju-bIjan?ko bolnico. Najbrž bo r>n ono oko oslepela. Iz Ljubljane lj _Ravnatelj Julij Betetto pri Abrahamu. Danes praznuje D0-letnico rojstva ravnatelj drž. konservatorija v Ljubljani, naš priljubljeni koncertni in operni pevec g. Julij Betetto. Velikih uspehov in slaTfe, pa tudi silnega napora m težkih ovir polno pot ima slavljenec za 3oboj, a prehodil jo je možato, da stoji kot zrel mož pred nami, splošno spoštovan, nam vsem e iako drag na čelu našega najvišjega glasbenega zavoda. Množici njegovih prijateljev se pridružnjemo tudi mi a prisranuni čestitkami in iskreno željo, da bi nam ostal Julij Betetto še dolga le ta tako marljiv, pa tudi srečen in zadovoljen. —lj Otvoritev sezone v Elitnem kinu Matici bo že Si. t. m. Na programu je ljubka filmska premiera, za katero je godbo skom-poniral Oskar Strauss... Ni to nikaka šablon-ska opereta, temveč spada med one filme, ki gledalca zazibljejo v sen ljubkosti, lepote in finega humorja. Daleč proč od povprečnega filmskega dela je ta film. V njem kraljuje mir in lepota. Glavno vlogo v tem filmu ima ljubka Lili Dagover. Njen partner je Adolf VVohlbriick. Za humor skrbi Kurt Vespermann, Človek z malomeščansko dušo in zasenčenim obzorjem... Film, ki nam ga kino Matica pokaže za otvoritev, je delo, ki odgovarja pogojem kinematografa in zahtevam publike. Naslov filmu je *Zc"=U?i. ki ve, kaj hoče...« Sveža solata, zabel jeni makaroni ki špageti — Peka tete in Jajnine — so osvežujoča jed v poletnih dnevih. Gospodinje postrezite večkrat svoji družini s to ceneno jedjo ! —I j Sezona za obnavljanje pročelij bo kmalu minfla. Letos niso obnovili v mestu mnogo hiš. Hibnj poseatnfki so precej varčni. Kjub temu pa pri nas precej pogosto obnavljajo pročelja, kar je potrebno že zaradi tujskega prometa, V Ljubljani se leto za letom zbirajo velike množice na prireditvah ter manifeataci-jaht zato pač morajo Ljubljančani biti občutljivi za hvalo in grajo tujcev. Ne sme jim biti vse eno, kakšna so pročelja njihovih hiš. Zato bi morala tudi mestna občina, odnosno Tujsko prometni svet, vplivati, da bi se lastniki brigali nekoliko bolj za popravila fasad. Nekateri se namreč ne zmenijo za svoje hi- še, kakor da apion osno njihove, a. pr. v spodnjem de*u FoJJanrtoe ceste. Včeraj ao zaceli postavljati oder na Aleksandrovi eeati 3, da bodo obnovili pročelje dvonadstropne hiše. —rj Vljudnost na naftem tramvaju. Vljudnosti mansAje ne štejemo za čednost. V nedeljo smo bfti priče neljubega dogodka na viški Jprogi. Brani nas je ban... Sprevodnika pa, ki je metal is vosa neko potnico seveda prav nič. Pripeljala ss Js po dolenjski progi, pravilno zahtevala ksstek, plačata poStene vosni no ta Utdi prejoka pravilen ttstek. Toda aprvfodnflt na viski prosi js MU na vam usta, da goljufa« JI gro**, da Jo bo vngal s vosa, če se ne pobere ssmua ter Je sploh nI puatfi do besede, čea, takšne tifttee te pomnamo. Dal je atgmai, da se je ostavu vos ter pokazat potnici vrata. Koga! se jI je, da si dsJ sapftte njegovo števMIco, da se bo lahko prvtc*iie. Nočemo nikomur škodovati, salo ne omenjamo številke »vljudnega« aprevodnika, priporočamo pa upravi oeatne ieleaniee, naj kupi dotičnomu enrevodnlVu knjigo o lepem vedenju; potrebna mu je tem bolj, ker so sicer prevodniki cestne železnice znani po svoji v '-^ " in po-sSjssjSjgjSpBa ta. ^ELITNI KINO MATICA _. Tei. 21-24 Te\ 21-24 Danes ob 4.. TU- ta 9Vi. ari. Valerij lukišinov v tUmu povojne Rusije Volga v plamenu _lj po obmorsko kamenje so se odpeljali. Dva tovorna avtomobila sta sno-či ourrni4a s velesejma na Sušak po obreSno kamenje, ki ga bodo potrebovali za gradnjo morskega nabrežja na velesejmu. Vee mora biti narav.10. Ljudje ne bodo Imeli vtfea, da so na razstavi. Kakor začarani bodo obetali pred morjem pred njegovim pristnim življenjem. Naši prireditelji gredo mirno preko vseh žrtev. Gre samo za to^ da bo jadranska razstava £i'm popo-lnečša, da bo nudila čim narcornejso siliko morja z vsemi njegovimi značilnostmi ter življenjem^ O tem vsem se pa našim dobrim meščanom doslej ni niti sanjalo... Marsikdo je mis>lil, da ne bo >nič posebnega-;. Zdaj bodo pa prireditelji »preseliii« z Jadrana v Ljubljano morsko floro in favno, hidroplani so že prispeli na razstavo' ladje so zaplule na velesejnaifice in ob' koncu meseca bodo priplavale še morske ribe v Ljubljano. Seveda žive. _lj Državnj osrednji zavod za ženski domači obrt v Ljubljani razglaša, da bode vpisovanje dne 2. in 3. sept_ Podrobnosti so na ra-zj?la«.u na zavodu. —lj Redni vpis v dopisno trgovsko šolo v Ljubljani, Kongresni tr? 2 D., se vrM od 15. do 25, septembra 19i45. Predvpis se vrši ves mesec avgust. V DTS se lahko vpiše vsakdo. Pri Dopisni trgovski šoli se naučite doma, potom dopisovanja moderne jezike, kakor: nemščino, francoščino, italijanščino itd. dalje vse trgovske predmete kakor: knjigovodstvo, dopisovanje, stenografijo, računstvo itd., vse združene predmete, ki so potrebni za vodstvo zadrug. V svoji dvoletni trgovski šoli pripravlja hkrati svoje učence za privatni izpit na Državni trgovski šoli.— Cene so znatno znižane. Začetek rednega šolskega leta 1. oktobra. —lj Vpisovanje gojencev v Glasbeno šolo Nar. Žel. glasbenega društva Sloga v Ljubljani se vrši v času od 2. do 7. septembra t. 1. dnevno od 8. do 12. in od 15. do 18. ure v pisarni Glasbene šole v Ljubljanskem dvoru (Pražakova ulica). V ponedeljek, dne 9 septembra je razdelitev učnih ur in v torek, dne 10. septembra t. 1. pa pri če tek rednega pouka. Podrobnosti so razvidne iz oglasa, ki je razobešen v pisarni Glasbene šole ter v veži pred Glasbeno dvorano. —lj Razpored rentnine. V smislu čl. 151 zakona o neposr. davkih z dne 8. II. 19*28. Ur. list 75/26 in Čl. 126 pravilnika k temu zakonu, je razpored rentnine za davčno leto 1985 razgrnjen na vpogled davčnim zavezancem med običajnimi uradnimi urami v času od 28. avgusta do 4. septembra Ml pri davčni upravi aa mesto v Ljubljani, Vo- dnikov trg ft/H. soba 10. Vsi davčni obvezane! so odn. bodo še posebej obveščeni o ugotovljeni osnovi in o odmerjenem davku s plačilnimi nalogi — obvestili. Proti višini davčne osnove in odmerjenega davka se davčni zavezanci lahko pritožijo v roku 90 dni po prejemu plačili naloga. Pritožbe je kolekovati z Din 20.- —lj Prva slovenska privatna enoletna trgovska šola, znani »Christofov učni savod', Ljubljana, Domobranska cesta 15, vpisuje dnevno. Odlične učne moči, najboljši uspehi. Največji obisk, eak> inosemski dijaki. Bdina trgovska šola v lastnem, napradernej lem poslopju. Temeljita rsobrazba trgovskih fn pisarniških predmetov. Skrb za staibe. Razni tečaji. Zahtevajte brezplačna pojasni ku nove slikane prospekte. —lj Sesnam davčnih obvesaneev II. skupine so razgrnjeni v mestnem odpravništvti soba št. 27/111. nad. od 8. zjutraj do 2. popoldne. Seznami so razgrnjeni od 36. 8. — incl. 2. 9. 1995. —lj Z noiem. Gostilničarja Aniona Medveda na Kodeljevem je v gostilni )4?raha< na Kodeljevem napadel ne^nanee, ki mu je z nožem prizadejal vet ran nn rlsvl in lovi* roki. Iz Maribora — Usoden padec s kolesa, v mariborsko bolnico so včeraj pripeljali težko poškodovanega 23-letnega ključavničarja Jožeta Šalamuna iz Maribora. Poškodovanec je padel a polesa in si nevarno ranil nogo. — Nogometni turnir. Ob priitki slovesne otvoritve športnega igrišča SK Železničarja, ki bo dne 8. septembra se bo tam odigral poleg mednarodnih lahkoatletskjh tekem tudi zanimiv nogometni turnir. Sodelovali bodo klubi Hadk iz Zagreba, Ilirija in Primorje iz Ljubljane ter železničar iz Maribora. PokrovLtelj teh prireditev Je prometni minister dr. Mehmed Spaho. Sreda. 28. avgusta 12: Slavni tenorji na ploščah — 21.25: Poročila, vreme — 13: čas, obvestila — 13.15: Za kratek čas — izvaja Radijski orkester _ 14: Vreme, spored, borzi* — 18: O morju pesem jk>jo; plošče — 18.40, Na klasičnih grških tleh (R. DostaD. — 19: Čas, poročila, vreme, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Semoa kot gledališki lirični kritik (Ante DcfaroniČ) ix Zagreba. 20: Večer ruske zborovske pesmi — rxvajai mešani zbor društva »Sl'>ge«. — 20.45: Vokalni solistični koncert gospe Beruot — Croiobove z spremi je vati jeni Radijskega orkestra. — 22: čas, poročila, obvestila. — 22.10: Za zabavo in sa pJk«*» — prenos i/ kavarne. Oetrtok, 29. avgusta 12: Nekaj eksotičnih avetk — plošče. — 12.40: Poročila, vreme. — 13: čas, obvestila. _ 13.15: 4BO. — pa — ti pa Žid:»'»a marela (revija veselih pesmic) j— 14: Vreme, spored, borza. — 18: Lahkih nog naokrog! Radijski orkester. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Korarič). — 19: čas, poročila, vreme, spored, obveat/Ja. — 19.30: Nac. ura: O Beogradu Onšan Nikotejevič) iz Bgda, — 20: Psenos iz Beograda. — 22: čas, vreme, poročila, spored. — 22.10: tJugofaovanakl biseri — radijski orkester. Petek, 30. avgusta 12: Iz operet (p*ošČe) — 12.45: Poročila, vreme. — 13: čas, bbveHtSa — 13-t5: Znani napevi iz znanih oper — radijski orkester. — 14: Vreme, spored, borza. — 18: Slike iz narave — radijski orkester. — 19: Čas, poročila, vreme, spored, obvestila. — 19.30: Nac, ura: Naši izseljenci v Nemčiji napram domjvmi (dr. VI. Pavla. kovlč iz Zgba). — 20: Pastire pa prav Juhe, Juhe! Na pkmfaienb lnštno > : — 22: Gas, vreme, poročna, spored. — 22 15: Na planincah Juštno je! (nadaljevanje). Naročite — čitajte „ŽIVLJENJE iN SVET" Sfurtm pocrobna »rod Obfkm LJtrblj*t»» V globoki žab sti naznanjamo, da Je preminula nala ljubljena sest a. nečaki uja hi sestrična, gospodična A^IIA RAZLAG POŠT.M KOMKOLOR v torek zjutraj, previđena s tolažili sv. vere. Našo ljubljeno pofcofnfteo spremimo v njen tihi domek pri Sv. Križu v četrtek, dne 28. L, ob 7,4. ari popoldne iz hiše žalo ti. Jspljovu ul. 13 V LJUBLJANI, dne 27. avgusta 1935. Žalujoče rodbine: Kazi a«, Mlakar, Itinder. dr. I.ainut. Bučar. M Ali OGLASI Za pismene odgovora glade malih oglasov Je treba priložiti znamko, — Popustov za male oglase ne priznamo. RAZHO Beseda 50 par, davek 3.- Dto Najmanjši znesek 8 Din Za šolarje dobra in cenena oblačila si nabavite najbolje pri Pres-kerju. Sv. Petra cesta 14. 4/L Peremo in čistimo perfektno po konkurenčnih cenah. Ostanite se! Pralnica Cucek Kolodvorska 23. 264 o SLUŽBE Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din Mlada gospodična čedne zunanjosti inteligentna s srednješolsko izobrazbo, želim primerne zaposlitve, ali samo resnega poznanstva z dobrosrčnim gospodom. Ponudbe na upravo Slov. Kar. pod šiifno »osamljena«. 2546 POUK Beseda 50 par, davek 8.- Din Najmanjši znesek 8 Din Strioj-episrH (pouk (no deset-prstnem sistemu) za začet" nfke in iBv-ezbao.ce. Večerni tečaji. Učna ura Din 2-—• Vpisovanje dnevno. Prifte-tek novega tečaja 2. septembra. Christofov učni zavod» Domobranska c. 16 254S ŽIVALI Psa lepega mladega datelj-čka ugodno proda Cig4ič Mestni tng 11/I 254 7 Bazna krmila kakor pšenično in koruono krmilno ftnoko, riževo moko. debele in drobne otrobe ter koruzo, dalje prvovrstno moko te banatfikrh mlinov, ter splitski in trboveljski cement ima vedno po nizkih cenah v zalogi »Ekonomi:, Ljujbljaisa, K diod v - ' \ ulit-ca 7. DUNAJSKI VELESEJEM (VVIENERMESSE) od 1« do 7« septembra 1935* TEHNIČNI IN POLJEDELSKI SEJEM • DO 8. SEPTEMBRA. VELIKI SEJEM SREDNJE EVROPE. Razstavi jaJci Iz 18 držav. Nakupovale! Iz 12 držav. Nikak poseben vizum. S sejmsko izkaznico in potnim listom prost mejni prestop v Avstrijo. Madjarski prehodni vizum se izda na meli proti predložitvi sejmske izkaznica. Veliko znižanje voznine na jogo-slovenskih, madjarskih in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranskem morju in pri tračnem prometu. Pojasnila vseh vrst kakor tudi sejmske izkaznice (a 50.— Din) se dobe pri Wlener Messe A. G., Wien VII« Zveze za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), podružnica Hotel MikliČ, vis-a-vis glavnega kolodvora. Zvezi za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«), Tyr- ševa cesta 1, in podružnicah in pri častnih zastopstvih v Ljubljani pri: Avstrijskem konzulatu, Tvrševa cesta 31, Makulaturu! papir proda uprava »Slovenskega Naroda", Ljubljana, Knaflieva ulica Stev. s Inseriraite v ..Slov, Narodu"! Sola je draga! Hi vam pomagamo s svojimi nizkimi cenami otroških obiek: Din. 60-— 90.—. TtO.— 130.-, 150.- 170.- TIVAR OBLEKE za vse otroke. + Vsem, ki ste jo poznali, naznanjamo žalostno vest, da nam je po dolgem In mučnem trpljenju umrla naša dobra mamica, stara mamiea, sestra teta in tašča, gospa *9tta (Rurdych ▼dava po lekarnarju in posestnfca danes ob 5 zjutraj, previđena s tolažiti sv. vere, v starosti 68 let Našo blago pokoj nieo spremimo k večnemu počitku v Četrtek dne 29. t m., ob 17. uri, na tukajšnje pokopališče. SKOPJA LOKA, dne 27. avgusta 1935. ŽALUJOČI OSTALI. St»Tl 4 »SLOVENSKI NAROD«, Torek, 27. avguste 1935. 9t*» 193 S pogreta Frana šukljeta Sovjetska delegacija odpotovala iz Prage Pragi Tumanov v Sovjetske Ruarje v zastopstvu sovjetskega in šef sovjetske vojne delegacije Saoo*rnkov ki je prL hdMSaasoBi zaključnim mane\Tooi čeako-1 slovaške armade od 19. do 22. t. m. sta prirecbia v soboto v poslopju sovjetskega posteniAtva v Pragi prijateljski pcslovitaa večer v oavaoonoati vseti članov delegacije, aeatopndOcov postaniš-tva in zastopni. i kov češkoslovaške armade. General Sapoz-nSnov, sef sovjetske vojne deiegacije, je s i fcgsjfcai besedami ocenil prizadevanje obeh armad za ohranitev miru, izrazil je potno zadovoljstvo svoje defe^racije z zaključnima ujaiBbfvri čeakosaovaJke vojske ter • nazdravil presdentu Masarvku, češkoslo-I v^Al vladS, zunanjemu ministru dr. Be-' isJhl, iMSTSmUu narodne obrambe Mach-nJfcu generalnega Štaba generalu Krejciju 1 ki CsMkossuvaJM armadi. JMBaBndfc čeSkoeđovaSkega g-cneralnegn i Stana general Krejfil je v zastopstvu ministra narodne obrambe v svojem odgovoru znova naglasa! prizadevanje za ohra-nd/bev miru. kateremu služita o De armadi, zahvatvl ae je za obisk ter nazdravil članom sovjetske vlade in njenemu predsedniku Katininu. ljudskemu komisarju r^a-rodne obrambe Vorosilovu, načelniku generalnega štaba Jegorovu ter selu sovjetske vojne delegacije Sapožnikovu. Sovjetska delegacija je odpotovala iz Prage v nedeljo dopoldne. Na kolodvoru so se poslovili od nje zastopniki češkoslovaške armade. I>o meje jo je .spremil prvi namestnik načelnika gen-—* rfiba general Husarek. anca se med padanjem. Tedaj sem aakbcai mezga: Stoj- Mezeg se je ustavit, jaz sem pa ujel zajca za ušesa, ko je Se padal. — Američani smatrajo to laž za tako duhovito, da je postni Osnom^ kralj lažnpvcev. Mo—dovoljen _ Kam pa tako hitii, prijatelj? — Kupil sem nov pisalni stroj, pa moram brž v trgovino, da mi ga zamenjajo. Ta dela preveč napak. V 21 dneh okrog sveta Fan^azlfa ameriškega lista, ki se pa ttteraie kmalu tciti Liat ^Newyoitk Dmes« je priobčil nedavno zanimivo razmišljanje o potovanju okoli sveta, ki bi trajalo z uporabo najmodernejših prometnih sredstev samo 21 dni. S tem bi bile uresničene sa-irje m fanitazarje raznih pisateljev o hitrem potovanju okrog sveta. Pot bi se pričela v severni Avstraliji, v Pont E>ar-Wkru, seveda z letailom in bd vodila preko Guama, Wake-Islanda, Midway-Is-landa in Hanolulu v San Franciako, kamor bd prispel popotnik v štirih dneh, V enem popoldnevu bi prispel v New-yonk in če bi še ne bilo zračne zveae preko Atlantskega oceana, bd dosegel % brzoparnikom v petih dneh Evropo. V Tondonu bi potniki zopet sedli v letalo, ki bi jih preneslo v 12 dneh preko Evrope in Azije v Avstralijo. Pot bi vodila preko Pariza, Marseillea, Rima, Aten, Aleksandri je, Bagdada, Delhija, Kalku-te, Rangoona, Smgapura in Bat a vi je odnosno Guama. Seveda bi so potniki ne mogli ustavljati med potjo, ker bi ne imeli časa. Solne ceste Na prvi sliki vidimo nosilce vencev v žakiem srjrevodai. Vencev je bilo okrog 30. Druga slika nam kaže svojce velikega, pokojnika, ko stopajo za krsto. Na tretji sliki je duhovščina z ljubljanskim škofom g. dr. Gregorijem Rozmanom, ko opravlja pogrebne obrede pred gradom na Kamnu. Konec Vražjega otoka , Grozote vražjega otoka, ali bolje rečeno francoske kazenske kolonije Gu-yane, h kateri spada otok, bodo kmalu spadale v preteklost, čim uresniči gu-vanska guverner Georges Lamy po francoski vladi predlagano reformo. La-my ima nalogo izpremenrti Guvaoo v vzorno kolonijo in zato bo v kratkem zboljšal položaj tako zvanih liberes iz-puščeneh kaznencev, ki so morali ostati še deset let v koloniji, da prestanejo kazen. Zdaj je na Guyani 2000 teh ne-srečnežev, živečih v najhuši bedi. Zazriarnovajiii kot zločinci ne morejo imeti nobenih stikov s kolonisti in zato mnogi pobegnejo ter jim je ljubša strašna smrt v močvirjih in džunglah, kakor pa tako življenje. Guverner Lamv hoče odstransti ta sistem in dati tem nesrečnežem priliko, da si bodo lahko sami služili kruh. S prvoorii reformami je že pričel. V ospredju reformiranja stoji armada spasa, ki je ustanovila v Cayenni ribarsko stanico in zgradila tovarno za konserviranje rib, kjer lahko delajo izpuščeni kaznjenci. Razen tega so povabiM francoske trgovce in industrijce, naj sprejmejo na delo izpuščene kaznence. Zanimivo je, da Vražji otok, ki je veljal za vzor -vseh muk in trpljenja na svetu, v resnici ni tako neprijeten kraj. Na njem živi celo okrog 600 političnih kaznencev, ki imajo svoje hišice in sluge. Najhujši zločinci niso na Vražjem otoku, temveč na sosedinem otoku Sv. Jožefa. Tam živi okrog 300 zločincev, ki veljajo za nepoboljšljive. Drugi otoki imajo zelo milo podnebje, zato žive na njih večinoma bolni kaznenci. Pogovor v družini. Oče: Ko boš tako velik, kakor jaz, sinko, I bo^ tudi ti toliko zaslužil. Sinko: Papa, jaz bi pa raje toliko zapravil, I kakor mamica. Po uspešnih poskusih, ki jih je delal dol-! go šef eksperimentalnega laboratorija ameriške družbe International Salt Company« dr. Flo7d Looker bodo začeli v okolici Itha-ke v državi Newyork graditi ceste iz soli« dovolj trdne in praktične, samo če ne bodo vozili po njih pretežki avtomobili ali vozovi. Z gradbenim materijalom pomešana sol potegne nase vlago rz zraka, tako da je površina ceste vedno hladna in posledica lega je, da se ne more na cesti nabirati ;>rah. Kristaliziranje soli na površini ceste ima pa to dobro stran, da se ne more delati blato, kajti prosto odtekajoča voda ne pronica v cesto. Pri tem je odpornost pri živahnejšem prometu znatna. Sol rabijo za gradnjo cest različno. I*ahko jo primešamo gradbenemu materijalu in vse skupaj povaljamo v trdno plast, lahko jo pa tudi nasujemo med dve plasti gradbenega materijala. V tem primeru prodre sol kmalu skozi ves materijal. Ne angleško miljo ali 1.6 km porabijo 12 ton soli, ce je cesta široka 5.4*1 m. Prvo cesto iz soli so že zgradili med Ithako m bližnjim letališčem. Obnesla se je zelo dobro. Solne ceste so cenejše od asfaltnih. V Ameriki stane angleška milja solne ceste 450 dolarjev, ista dolžina asfaltne ceste pa 1.500 dolarjev. Seveda pa solne ceste ne morejo nadomestiti asfalta, ker za močan promet niso tako odporne. Zato bodo gradili iz soK samo priključne in zveze med glavnimi cestami. Kaj neki bi se zgodilo. Se bi imeli v Ameriki koze. da bi jih goniti po teh cestah na pašo. Najbrž bi si takoj prp>-i: Hli m bi solnih cest ne gradili vej. Kralj lažafivcev Amerika se zabava na raaficne načine. Nedavno so tam izvolili kralja lažnjiveev. Ta visoka čast naj bi doletela tistega, ki zna povedati nekaj, kar je najmanj verjetno. Tekmo so priredili v Chicagu in prijavilo se je mnogo članov Združenj lažnjiveev, včlanjenih v posebni uniji Ta organizaciji je bila ustanovljena že prej, da bi tem lažje organizirali tekmo lažnjiveev. Take tekme prirejajo vsako leto v drugem mestu. In letos je prišlo na vrsto Chicago. Letos je dobil zlato kolajno in naslov kralja lažnjiveev za 1. 1905 Verne Os borne iz Washingtooa. Gotovo ste radovedni, kakšna debela laž mu je pripomogla do slave. Pripovedoval je naslednjo zgodbo: Na mezgu, na najpametnejši živali sveta, sem jo mahnil nekega dne na lov. Kar sem zagledal zajca in jo ubral za njim. Zajec je bežal in bežal, naenkrat se Je pa prekopi cnil v globok prepad. Nisem dolgo razmišljal, temveč sem se pognal z mezgom sa 4im. Padala sva skupaj v prepad in ker sva biki težja od zajca, sva dohitela dolgo- nariško ministrstvo podpira priprave zn ustanovitev civilnih letalskih pristanišč na otokih. Tako je ameriški mornariški urad v začetku marca sporočil, da je municijska ladja »Nitro« za dolge vožnje po Velikem oceanu opremljena s posebnim letalom, pristala pri Wake-Is-laaidu. da so strokovnjaki pregledali omdotni zaliv, če bi se dalo zgraditi v njem letališče. V začetku aprila je od-phil .ameriški pamik *North Haven« r^ifornije na širno morje z najrazličnejšimi pripravami, štabom inženjorjev, mehaniikov in raznih strokovnjakov, 150 po številu, da zagradi posebno pristanišče za letala med zračnimi progami. Najdaljšo progo nove rračne zvezo San Francdsco-Honorulu, dolgo 3S00 km. je premagalo v prvi polovici aprila najnovejše ameriško brzoletalo Panai: < dnpjperc Iz Ptuja Potkovnflt Linđbergh Reden zračni promet preko Tihega oceana bodo pa vedno ovirale politične in vojne strategične okolnosti Japonci vztrajajo na svojem stališču, da bi ae mogle operacijske baze za civilni zračni promet po potrebi izprerneniti v vojaške in zato ne dovolijo ustanoviti jih; s tem pa ovirajo redno zračno zvezo čez Trm ocean. Američani se pa ne zmenijo za stališče Japoncev, temveč se zadovoljujejo s tem, da je sicer po washdngtonsiki pogodbi ustanavljanje kakršnikoli vojaških operacijskih baa na otokih, prihajajočih v poštev Pacifiku, prepovedano, da ta prepoved ne more ovirati trgovskih podjetij, kakršno je družba »Panamerican Airways« in da nihče ne more hraniti letalom, da bd se ne spuščala na otokih na tla. 2& redni zračni promet preko Tihega oceana, letala za enkrat še rriso porabna. Tn gre za velike razdalje, saj je iz Sam Francisca do HonokAa 2096 morskih milj, od Honolulu do MidwavsMh otokov 1300, od M3dwaysikm otokov do Watke-felanda, od Wake-Islan)da do Guama 1500, od Guama do Manile 1523 in od Manile do Kantona 540 morskih mflj. (Morska milja = 1.85 km.) Razen kratke proge 200 morskih mfrj zapadno od San Francisca so prometna sredstva vedno v območju najmanj dveh radijskih postaj, kar rxymem, da je varnost potovanja po zraku razmeroma velika. Otoki so zek> prikladna za zgraditev letališč. Narava sama jSm je dala pred viharjem in valovi dobro zavarovane zalive. Družba »Panamerican AirWays<< je naročila polkovniku Lirad-berghu v sporazumu z ameriško vlado že pred dvema letoma, naj prouči v prvi vrsti načrt rednega zračnega prometa čez Tihi ocean. Tudi ameriško mor- — Gospodarsko obrtna ftatS. ki i*> « Ptuju od 28. avgusta do 8, Mptoeibra bo eoa največjih te vrste, kar jih je bik) v Ptuju. Razstavni prostor je v obsegu n;id 600 m* m je že ves zasfd^n. Kazstava -« bo vršjla v obširnih dvoranah Mkajhljaffl Društvenega doma. kakor tudi v Narodu«-m domu. Razstava plemtMi^kc živine pa lo na sejmišču. Razstama ho nudila vsestranski pregled nagega kmetijstva, sadjarstva, vinogradništva, živinoreje in ohrtništva. Polovična voznina je zas i guranu, ravno tako [*a je za i nože mre odobrena znižana pristojbina »a vizum, ki znaša samo 3u IHn. — Na sadnji »rrntsfci sejem je bito prignanih 134 volov, 324 krav. "J-l bikov, 18 juncev, 76 telet, 126 konjev in 16 žrebet. Vsega je bilo prignanih 733 glav, prodanih pa je bilo r9f> giav Na svinjski sojem pa j*' bilo prignanih & svinj m 21 prascev. prodanih pa je bik) skupno 21 komadov. Cena volom je bila 2- _ 3-, krave 1.50 do 3.-, biki %--^ZjH>, teleti 2L50 — 4*. Dtn za kg žive teše. Korrii so se prodajali po JO0 — z.500 Din sa komad žrebeta pa po 200 — 300 Dm. Prasci so se prodajali stari od 6 do 12 tenov 45.- do KX) Din aa komad, pr-šutarji po 4,- do 46a debele svinje po 5.-in ptemenaae svinje po 4- Dtn aa kg. žrve — Reaoviranfp ptujskega gledališka. Dramsko društvo v i *Uuu je pričelo s tt>-nieiUtim reooviranjecn ptujskega gledališkega odra. Na odru bodo položili nov pod, da bo odpadlo mučno 5kri jranje desk, ki je zelo neugodno vplivalo na gledalce med predstavo. Oder dohi tudi modelno električno razsvetljavo ter deloma nove kofis«. Del starih kuTis pa se bo popravil ki na novo preslikal. — Padee s kotesa. OostflmČnr in trgovec g. Sorko Jožef n Brega pH Ptuju ae je te dni vozil s kolesom v mesto Na dravskem mosta pa mu je apodrsmlo in padnl je bifeo nesrečno, da si je dOnnl levo nogo dvakrat nad kolnnom Mokroooski supan Ivan Deu, ki posveča temu lepemu dolenjskemu kraju nesebično rnofi. Članek o laokronogu smo priobSB v sobotni Številki Lion Feochtvvanger: 14 2ld &u*t# Roman Vojvoda ne ostane v Berlinu dolgo. Sehutz je mogel grofici sporočiti, da je bila vojvodinja naprošena, naj se odpelje v grad Teinaoh. Tudi poslanci \i parlamenta so odpotovali tja, enako poslaniki iz Baden-Purlacha, Brandcn-burga in Kassl.a. Vojvoda se je hotel spraviti s svojo ženo pred narodom in državo. Dolgo in tiho je zrla grofica na tajnega svetnika, ki jo je opazoval resno in pozorno. Potem je zamolklo kriknila, hotela planiti pokonci, pa se je onesvesčena zgrudila. Schiitz ji je priskočil na pomoč, brž je poklical služkinje. Zvečer se je zopet zglasil pri nji in jo vprašal, kaj namerava storiti. Grofic« je tiho in dostojanstveno odgovorila, da odpotuje na svoj grad Freudenthal k materi, ki jo je povabila tja že pred petimi leti. Schiitz jo je vprašal, ali sme poslati z njo spremstvo.Dejal je. efe se boji. da H je razjarjeno ljudstvo ne napadlo. Ponosno je dvignila glavo, stisnila ustnice rn odgovorila, da nobeTKrv nreroetro ne potrebuje. Drugi dan je zapustila LudwigabuBg. V šesfcfh kocija-h. Tajni svetnrk je stal iiloboko sklonjen na grajskem pragri, dokler niso konji potegnili. Za zastori visokih oken so se muzali in rogadi lakaji. Meščani so zrli nemo, brez pozdrava, radi bi se bili posmehovali, pa si niso upali. Pac se je pa na ves glas krohota 1 a za njeno kočijo otročad. Najprej je poslala celo procesijo vozov s pohištvom in razno drugo robo. Grad je ostal po njenem odhodu gol. Vzela je celo dragocen tintnik, a sohi obeii cesarjev Augusta in Marka Aure-lija sta stali zelo osamljeno pred sliko italijanskega mojstra, ki je predstavljala grofico kot vojvocEnjo. 9 Izmed štirih sob, ki je v njih stanoval Siiss v kremi >Pri zvozdi< v Wil-badu, je moral dve odstopiti. Princ Karel Aleks&toder Wurtemberški, cesarski feldmaršal in beograjski guverner, je bil prispel prej, nego je bil napovedal in potreboval je sobe. Princu je bila grofica v dno duše zoperna. Bil je brez predsodkov. Pošteno dekle, sem z njo. je govoril, toda lakomna deklina, to je najostudnejše hudičevo delo. In grofico je smatral za lakomno deklino. Zato je hotel počakati do njenega odhoda, da bi je ne videl. Ker je wa odpotovala prej, je mogel skrajšati svoje bivanje v Wurzburgu. Letov i š carji v Widbadu so radovedno ogledovali prinčevo kočijo. Karel Aleksander, rjetrovaradinski zmagovalec, desna roka princa Evgena, eesar. feldmaršal, v visoki časti na Dunaju. Povsod v Nemčiji, posebno na Švab-skem, so visele njegove slike, kako pleza meg napadom na Beograd v dežju turških krogel na čelu 700 helebar-dnikov po trdnjavskih stenah. Razburljiva slika. Junak. Velik general. Bravo! Evviva! Drugače je pa politično povsem neškodlijv, mali princ iz stranske veje. Poleg tega galanten gospod, postrežljiv tovariš, dober dečko. Povsod je naletel na navdušen sprejem, zlasti dame so se zavzemale za tega vojnega junaka in hčerka poslanika generalnih stanov mu jf "TT'* v kočijo lovorjevo vejico. Njegov prihod v mesto ni bil baš sijajen- Prostorna, trdna, nekoliko oguljena kočija. Princ sam pa zelo eleganten, jasnega, vesela pogleda, lepih, dolgih kostanjevih las, zdaj na potovanju brez lasulje, visoke, krepke postave, v lepo prilegajoči paradni uniformi. Njegovo spremstvo pa je bilo zelo skromno. Telesni huzar, bajduk, kočjaž, to je b*lo vse. In vendar je bilo tudi nekaj razkošnega, kar je takoj padlo v oči: Na sedeža zadaj črnorjav, molčeč, mrk dečko, mameluk ali nekaj takega. Tega je bil princ r^jbrž dobil kot plen nekje ni vojni. Ko se je princ pripeljal, si i -*ala Stiss in Izak Liidauer že pred krčmo med zijali in navdušenimi meščani. Suss je z zavistjo gledal tega krepkega, elegantnega moža. Gromska strela! To je bil resnično princ in s^elik gospod. Med vsemi temi, ki so se potikali po Wilbadu, mu ni nihče segal riti do ramen. Tudi zamorec je napravil nanj globok vtis. Izak Landauer je pa z dobrohotnim sočutjem oceni i prinčevo kočijo in livrejo. Denarja nima preveč, gospod feldnn.sil. Pravim 1 ar je v ni vreden. Princ je bil izredno ;loi>:e volje. Že tri leta ni bil v zapadni Nemčiji, dolgo je živel med junaki in napol divjaki svoje srbske province, bil se je z življenjem jn hudičem. Zdaj, v zrelih letih, bilo mu je petinštirideset let, je z naslado vdihaval zrak svo?c domovine. Po dolgi vožnji -e je najprej okopa! in si dal po svojem telesnem huzarju Neufferju z esencami masirati hromo nogo —spomin na bitko pri Cassanu -potem je pa sedel zadovoljen k oknu in pokramljal s komorni kom. dočin io čepel zamorec na tleh. Princ je bil prepotoval lep kos sveta in doživel marsikaj. Od svojega dva-naj^tega leta je bil vojak, boril se je v Nemčiji, Italiji, Holandski, Ogrski in Srbiji. Poleg princa Evgena, ki ga je visoko spoštoval, je bil prvi general v državi. V Benetkah in na Dunaju je šel skozi visoko kavalerijsko šolo in njegov uglajeni nastop, njegova dobrodušnost, nekoliko preglasen humor, vse to je bilo priljubljeno pri ženskah, pri vinu, in na lovu. Dosegel je bil ne, kar je mogel dV>seci mali nemški princ rz stranske veje. Bil je intimen prijatelj princa Evgena, tajni svetnik, cesarski feldmaršal, vrhovni poveljnik v Beogradu in srbski kraljevini, lastnik dveh cesarskih polkov, vitez Zlatega runa. V Beogradu je bil okrog njega večni vrtinec častnikov in žensk. Na moč do-dobro se je počutil v tem kipečom življenju, ki je bilo izpremenilo beograjsko trdnjavo v vojaško taborišče. Ce je kdaj mučila tega zadovoljnega, življou-je uživ ajočega vojaka skrb, je bila vedno ista, denar. Njegova plača je Lila skromna, njegova prinčeva apanaža smešna. Stiskač pa ni mogel biti Živci je kot cesarski namo-tnik med nadutimi madžarskimi baroni in paši velikega sultana, lesketajočimi se v vsem bogastvu kraljice Sabo Ni imel velikih zahtev, že prej je živel kot najpripro-stejši vojak, jedel je packarije, da se mu je kar želodec obračal, spal je na zamrzlem močvirju. Ni pa mogel posaditi svojih tovarišev za prazno miao, ni mogel trpeti, da bi hodile njegove žene v cunjah, v svojih stajah ni mogel imeti kljuset. — 2a >*>J JTzmn J< m dtta Oton — ra r fjtfRbJjui*